Dopisi. Iz Zagreba. (Presvetli kralj) Franc Jožef I. je bil zadnjič pri nas pred 26 leti. Iz dna srca smo se torej razveselili, slišati spomladi, da letos sredi oktobra pride k nam, da otvori novo gledališče, več učnih zavodov ter se prepriča o napredku vedno mu zvestega hrvaškega naroda. Takoj so se začele priprave, zlasti zadnje tri mesece smo delali skoro noč in dan, da preljubljenega kralja sprejmemo dostojno, po kraljevsko. Težko smo čakali kraljevega prihoda ne sarao Zagrebčani, ampak nebrojno ljudstvo, ki je sem prihitelo peš, z vozovi in železnicami. Strrae je ljudstvo gledalo novi Franc-Josipov trg pred državnim kolodvorora, brezštevilne ralaje s trobojnicami, krasne slavoloke, obeliske, sploh olepšavo na ulicah in hišah, posebno na Jelačičevem trgu in na Ilici. — Prišel je dan 14. oktobra. Že ob 7. uri zjutraj so bile vse ulice polne Ijudstva, zlasti kolodvorska cesta. Točno ob ya9. uri se pripelje milostni kralj z dvorskim vlakom. Topovi zagromijo, zvonovi vseh cerkev zapojejo, in brez konca in kraja zahrurai glas: »Živio kralj hrvatski!« Presvetli kralj se je peljal s kolodvora skoz Jelačičev trg, Ilico v gornje mesto v bansko palačo, pred njim pa banderij — 300 jezdecev v narodni noši. Kralj je narodu Ijubeznivo odzdravljal. Ob 10. so se vladarju v banski palači, kjer je stanoval, poklonili dvorni dostojanstveniki, duhovSčina, sabor, vojaške in posvetne oblasti, ter razna društva. Ob dveh popoldne pa se je peljal kralj k novemu gledališču, kjer se je vložil zadnji kamen, istotako potem v nove srednje šole in glasbeni zavod. Na velikem dvr> rišču nove giranazije in realke je nato pred kraljem deliliralo blizu lOtisoč učencev vseh zagrebških in okoliških šol v pisani narodni noši. Da so ložje stopali, igralo je izvrstno 30 šolarjev iz Valpova. Zvečer ob 7. uri se je peljal kralj v gledališče, potem pa se je nekaj časa vozil po mestu, da si je ogledal krasno, da čarobno razsvetljavo, ki je stala mesto 50tisoč gld. Ko se je vrnil v banski dvor, bila je velikanska bakljada; svetilo je do 5tisoč mož; svirale so tri vojaške godbe. Pred banskim dvorom so napravili pevci in 100 tamburašev krasno podoknico milostnemu kralju. S tem so se končale slavnosti prvega dne. (Konec prih.) Iz Sarja pri Ljutomeru. (Nemški zdravnik; nemška šola; lov na otroke.) |Naš trški odbor je razpisal po nemških listih službo občinskega zdravnika. To ni nič čudnega! Ali v razpisilu je rečeno, da mora, kareri bo za to službo prosil, dokazati, da jenemškega rodu. Kaj tacega se še ni upal noben občinski odbor na južnem Štaiarskem. To je predrznost, zoper katero bi morali vsi slovenski občani z največjo odločnostjo ugovarjati. Kako si upa naš »privandrani« župan razpisati občinsko službo na tak način, da jo noben domačin ne more dobiti? To se pravi slovenskim občanom klofute dajati. In od tacih mož se mora Ljutomer komandirati dati. Tako zaničujejo očitno in pred vsem svetora Slovenca, kateri jira v svoji neumnosti svoje peneze nosi. Kje so naši ponosni Murski kmetje, ki kaj tacega mirno prenašajo? — Toda kaj to? Naša narodna nemarnost je še veliko hujša. Sami smo zakrivili, da imamo nemško šolo, ki je last nemškega šulvereina. Nikdar bi te nepotrebne šole ne bilo, če bi bili vsi slovenski okoličani zavedni. Tako pa nekateri mislijo, da bodo imenitni raožje postali, če otroke v to Solo pošiljajo. Po zimi so otroci te šole slovenske otroke pitali z imeni: »slovenski psi«. In še so kmetje, ki od daleč iz okolice pošiljajo svojo deco v to šolo! Kakšni učenjaki prihajajo iz teh šol, se vidi iz tega, da je še tisti dečko, ki se je letos oglasil iz te žole za gimnazijo, moral pri skušnji pasti. Iz Franc-Jožefove šole pa jih je žest se oglasilo in šest sprejetih bilo. Za prihodnje leto so naše nemškutarske pokveke zopet v skrbi. Nemških otrok se noče dosti naroditi. Zdaj pa hajd, kakor cigani, otrok lovit. In zopet sta na čelu c. kr. poštar Mavrič in c. kr. davkar Duller. Mavrič obeta vse mogoče in nemogoče reči. Tesarju Fevšu je obljuboval delo, obleko, hrano za otroka itd., če mu ga pošlje v nemško šolo. Davkar Duller je zopet drugemu obljubil službo pri davčnem uradu za njegovega otroka. Halo, slovenski stariši, le vkup, če imate kaj otrok na prodaj, Mavrič in Duller »handlata« ž njimi, le vkup! Glovek se res ne more načuditi, kako smejo pri nas državni c. kr. uradniki dražiti ljudstvo. Proti Slovencem je vse dovoljeno. C. kr. uradnik naj se briga za svojo pisarno, nas, naše šole in našo politiko naj pusti v miru! Osobito želimo, da bi vendar enkrat naša politiCna oblast povedala Dullerju, za katere reči se sme on brigati. To pravico imamo menda vendar slovenski davkoplačevalci, da nam vsaj c. kr. uradniki mir dajo. Naj bi slavna vlada take može tje kam na prusko mejo postavila. Mi jih ne potrebujemo. Za izučenje bistrih slovenskih glavic bomo že sami skrbeli. Mavrič in Duller sta oba tako slabo študirala, da ne moreta biti našim otrokom za vzgled. Zato jima bomo ob priliki še glasneje povedali: Mir dajta! Šarjan. Iz Celja. (Naša druStva.) Jesen je tu. Drevje se oguljuje. Narava dremlje in hoče zaspati. Kdo bi v takem položaju mislil na izlete in veselice ? Naša društva tudi na naravo uplivati ne morejo, pač pa narobe. Pevsko društvo je izletelo dne 22. septembra na Ljubečno k Ropanu. To je bil tudi zadnji letošnjl izlet, katerega se je tudi udeležila obilica Celjanov in sosedov. Društvo je izgubilo letošnjo jesen žal, več najvrlejših udov. Najprej nas je zapustil tenorist g. Polutnik, kateremu smo priredili odhodnico v Levcu, kjer nas je opazoval »Vahteričin« novičar, kako smo se bratsko imeli. Začetkom oktobra pa nam je vzel cesar tri vrle ude; med njimi pevovodjo Ivo Sprahmana. Ž njim smo izgubili tudi iz ženskega zbora dve vrli moči, sestri Miciko in Ivano Sprahmanovo. Odhodnica, katero je društvo priredilo odhajajočim pri »Zamoreu«, bila je jasen dokaz, kako priljubljeni so nam bili. Dvorana je bila polna. Načelnik je omenil med drugim zaslugo g. pevovodje, kateri je preskrbel društvu lako vrlo pomoč ženskega zbora. Bog daj sreče njemu in vsem novincem v cesarski suknji! Da se kmalu zopet vidimo! Pevsko društvo in Sokol pa nadaljujeta svoje delo z vajami. Sokol priredi odhodnico svojemu blagajniku, g. dr. Glaserju, še ta mesec. To je vse gibanje, — same odhodnice. Ni čuda, jesen je tu in drevje goli. —s — IzPtnja. (Razstava;župan.) Od dne 22.—29. sept. je trajala ptujska razstava, kaiti krajevne je ne moremo imenovati, ker so bili razstavljalci skoro sami ptujski Nemci in Posilinemci. Kakor ste že poročali, je bila tudi čisto nemška, zato so prve glave ptujskih Velikonemcev izobesile frankfurtarce v >pozdrav« tistim Slovencem, ki so v okrajnem zastopu dovolili za razstavo 200 gld. podpore, pa niso stavili nobenih pogojev, niti se razstave udeležili. Taka je, kdor zaničuje se sam, podlaga je tujeevi peti! Čast, komur čast, pa naš načelnik in njegov namestnik si je tokrat nista zaslužila Ptujski župan J. Ornig se je tudi odlikoval pri razstavi Izrekel je pri shodu pevcev dne 22. sept. željo, da bi se nemška pesem vedno bolj širila po južnem Štajarskem Tako je brati v »Pettauer Zeitung«-i, katero ptujsk Slovenci kar po vrsti vsi podpirajo. Guden človek vam je naš Ornig! Njegov dedek, doma od Sv. Ruperta v Slov. goricah, še ni niti znal nemški, unuk njegov pa je sedaj že polnokrven Nemec, ki bi rad povsod pr nas razširil zveličavno nemščino. Tako govori, »Kajharja< za »šenk« deli, Slovence zaničuje na eni strani, na drugi pa se kaj rad prilizuje višji duhovščini. Njegova rodbina je sicer verna, toda njena glava ja vse kaj drugega. S svoiim »Kajharjem«, ki pa ga sedaj neki ne deli več, je hotel okoliške Slovence spreobrniti, no, ti so spoznali lisjaka in pravoeasno oznanili svetu njegovo blago (?!) namero. Ne bojimo se vas — zatrli niste spečih, ne boste nas bedečih!