LUBLANSKE
NOVIZ
jann. fridr. egerja.
Nto. 33»
Lublamt
Savolo Mantove fo vfi zefarfki podloshni v narvezhim vefeli. Iutri bomo tukaj v* Lu-blani imfli sahvajno pffem v* Zerkvi, vef^le o. gne, rasvitlenjepom^fti' inuvfeshlahtrasve^ felanja.
Po Benetkah, Padovi, Verona , inu po / fvfim Lafhkim fo bila ftepopiflfva vefela,
Tofhkana tudi obhaja vfo radoft savolo pre* g nariga fraiizosa l k^rpo Tofkaufkim nifo mogli ob tranzoskim zhafi im?ti prožili. Refhni g a tel?fa jch sdaj s' vfo zhaftio obhajajo.
VTerfti, inu v5 Vipavi fo per tih vefelih
ftrelsli, inuhifhe s*luzhtni rasfvetili, inu na* pilena Zefarja inu nafhe generale vun obefili.
Po fhva jzidereoRufi naprej, tudi v' Sa-vonj hit? predrli! generalSiivarov fiifka grad per m?fti Tortona , inu napeta generale Mae-douald inu Moreau bliso Genove.
Vj?ti|franzoski general inu oifizirji bodo is Mantove v' Zelovez perpelani.
Dunej g. inu 7. v^lki ferpana. Nafhe vojfke fo zhudefa delali fkufi t? sadne fhtir mefze inu pervfim tim nifo dofti sgu-be im^le. Od pomladi dokr^fa je vfih fkup ©ffizirjev mertvih 56. rdnenih 338» vj?tib 127» Vkupaj 62 u
Glihanje per Mantovi je bilo to: gmej foldatje lb ipufheni v'Franzio, nefni^o fevoj-fkVati zhes naf, dokler nebodo fm?njani, fizirji ohranio fable, fvoje oprave, inukojne ter t ftaneo vjfti! drugi nefoldatje fo tudi &0' mu fpufheni, lakaji inu flushabniki oftaneo pfr oHizjrjih* Generalu fe pervoli en bandero obraniti. Zisalpinfki, fhvajzarfki, polfki mu piemonteifki foldatje fo fo tudi fpufheni. Fr*1^ zoski geueral fme natr?h voseh fvoie rezin-inu pifma vunpelati. Tudi vfe pifanja ohraniti kar jih neflifhi k' Mantovi. Svitli Ze-far je pr6fhen, odpuftiti vfim, Mantovzaflj katiri fo franzam kaj pomagali, al njih m"i bili, Franzoski komifar inu vojfkni infpecf0'* tudi zisalpinfki polizaj director fo profti fheni. Efterapi vhajavzi prideo k' fvoji® regirnentam nasaj, Zel ar jim oblubi odv?so od saflushene fmerti.
V m?
V* m^fti Lucca je nafh general Ktenau iiajdel ifo, bronaftih fhtukov inu da%t tau-sfteut piifh, vfe bodo v' Ben^dke prepelaln
V, Livorno fo nafhi vj?li vezh fovrash-»ehbark, na njih je bilo fhtukov, 600. pufh, 140 nafhih jetnikov, iao. ranenih frsnzosov, tavshent vr?zh shita, dofti ftrgl-ne perprave,	\
Macdonald fe je vef proti Genovi na lini kraj m^fta potegnil.
Admiral Nelfon je pertekel s' 17, verft-nem barkami v' Neapel. Sizer imajo Eng-landzi bark v'srfdnim morji.
1 p. dan roshnizv?ta je bila dana sapo ved, gotoviga denarja ne pofhilati na ptuje dashele, to sad^ne tudrTerft , inu fhe dalaj druge ze-farf ke permorlke mffta! tedaj fo prepovedani denarji pofhilati v^R^ko, vsBenezhio, inu Tirole, kfrtikrajifoenako fht?ti ptujem deshe-lam. Dano Ou nej 25, iulia 1799.
Svitli rZefar je tavshent goldmajov po-flal finanz miniftru, katire je fhkof m?fta Raab na Ogerfkim sa vojfkno perklado dar-val
Po tim, kir je fvidi Zefar Tushnoft odšel hid^m naPolfkim, inu pravize med go-fpofko inu km§tam! sad nizh je fturiti, kader je prepir med gofpodam inukrn^tam, kj$ iuu poglihatr, namrezh kakor je po drugeh zefarfkeh deshelah navada shf od lfta 1781»
Feldzeigmafttr graf Vallts je v* Shv ajzi vmerl 19» iulia na boshim vdarzii.
Granzi-
Franm,	'
Per novim prenarjeuji novih visharjo? fleherni mifli drugazhi inn ravna drugazhi! ker vsaki drugo r?zh sheli. President met visharji jepodobeu parifarfkem ribifhkem hrenovkam , katire Co fp^t kralize v' Parisi. Sov-torej bom po vgdal, kar en pifar is P^risa pifhe, on pravi:
Sl^dni dan je prebrazhliv, inu nam kaj noviga obeta, Sbor ftarifhih nezhe pervo-liti, de bi fleherni pifal inu natifkval, kar* kol bi otel! ladje p*k govor?, pifheo, iuu natifnene bukve med ludi da je po vfi, fvoji volji. Eden drugimu ozhitajo krivize inu h«' dobie, eden zhes drugiga fe moshtujeo, e-den drugimu nizh nesaupa. temuzh vfaki ol fvoj?a blishniga hudo fumni* Tatje fo vfi • katirikol fo v' deshelneh flushbah,
Sbori inu visharji fami nev^o, kaj bi, rad krala im?l. Te fegodi ozhitno jn,u po* fttf* hami.
Vojfksi Minifter Bernadotte je r?keh na eftrajfkih banderih ftoje pifana isdajanja lia franzoskih pa* poftenoft. Drugi dan je dobil pifma, katire fo ga prafhale, al ni napi* pr^menen: ker fe ravno naproti bere v'no-vizah, de efterajhzi fo pofhteni, franzos p* isdajiviz.
Ribifhke brinovke tudi ravnajo po fvoj inozhi, kar moršo! one fo ene ludi, katiri fo fe sbirali nafvit, rasgnale inu raspodile.
Vfesh-
VTeshlahjt babi pregirifo v'Parisi, ka-bp mokra zunja perfhla, boVfe beshali.
Sm?fhnavaje v*Parisi v^zhi, kakor fe unajniin dosdfva, od vfih krajov perhaiajo plima, kadre sbranim moshem pod ndf do- -br? njih krivizi, neumnoft, inu sapraulenoft Denarja inu foldatov manka, oboje fe vpera Miadenzhi fe nezheo v' ptujeh deshelah boj-vati, jim nedifh| fhvajzarfki fneshniki: v ie vpfe: fv^tvalzi ! perpravte nam varnoft , krala, inu mir! Sh?nfk§ v'in?fti Marf^ille fo j?le shf fe rufovfki jesik uzhfri, de bodo snaie 8'Rusmi govoriti, kader bodojpermar* fhirali v' Franzio.	t
Pijraa franzoskih generalov fo perfhle ob vfo v^ro! generali f kri vajo fvoje nefre-zhe, inu ne varnoft, al franzosi sv?o fkusi druge poti, kaj fe godil tri armade fo jim pobite, Moreau inu MaCeanald fe nemoreta ganiti, Mafsena bo fkoro od tr?h ftrani po-paden , englanfke barke sap^raja vse morje jetnike franzoske vosio is Egipta, katiri nem povedat prideo , kakishne nesrazhe terpi Bonaparte v'Egipti: Franzos je nabral polne hifhe uaturfkeh ftvariisLaftikiga, Turk pa nabira franzoskefo glavpolne kune is Egipta.
;	Shpania
JSpanfko kraleftvo ima barke na morji, p* fkmo nev?, kje one ftoj>. Tudi n§v?, al Spania r^f mifli sTrnzosain vl^zhi, al ne. Pozhali fe bo fkasalo, kam vuner ta rezlt nogo mpli-
Sardi«
Sardini
Ltidj? v' Piemouti foashio inu tr^bio v* fe franzoske gnufobe inu novine, ter fp?£ po ftari naviadi vfe obrashnjo«. Poglavar je v'Turini pod imenaro krala Sardinia osnanil jnu vsim pifaf narpr^d t? dvfbefede; Vfra |nu krativa oblaft.
Kral Sardinie je fp?t franzosam vojfko napovedal, vse franzoske barke inu genovske je v'prepvved dial, kar jehje v* Sar« dinii bilo, kupzhia v'Franzio je popolnim preklizana, noben franzos nefm? v'5ardinii nofiti snamina na klobuki. Sardinzi obhajajo vefele savol frezhe Rufov inu Zefarfkih-
Da nema r k,
19. dan poprejfhn i ga mffza fa v'(op-penhagni sv^deli, de 10. englanfkeh pras-neh bark v^lke forte fo tekle m^mo proti brodu Reval Te barke bodo naloshife eno veliko vojfko Rufov, iuu fih pelaJe v'Hol-land, de fe ti republiki enkraten dober kO' nez tturi,
Rufsia,
NeapoHki poflanik marehese Gallo j« v'Pet?grad perfheli fe sahvali sa vfo P°" mozh, kar jo ie dal Zar neapolfkimu krali* v' ti vojfki Tudi je perfhel general Stam-fort v'Peterburg, katiri je perjatel Oranfki-*ra Prinza, ta bov^del bef?do fturiti sa Hp^ Iandr v' katirim je Prinz Oranie bil gofpo* dar • inu bil krivizhno isgnau-
Sv§ dia
Svedfki klal je sh$ sv?del, de franzO$ je v* prepoved diai vfe fv^dfke barke, kat-kol jeh je v' Franzii, Per ti prizhi se je sazhfl kral perpravlat na vojfko zhas fran-zose, inu to rezh na snanje dal rufovfkimu Zarju, Skoro fi bo dobil franzos na glavo vfe kralfftva po Europi.
Kral^ftvo Danemark redi eno filo nar-l^pfhih kčjn. Predlanfkim fo na ptuje prodali fheftuajft tavshen kojnfke shivine, inu potegnili poldrugi million goldinariov. sa-t,i ga vola vuner ni pomankanja'. (Kral da fl£-dno Ifto darove tifttim, katiri imajo narl?p-fhi sh^bze, ali narlebfbi shebeta. Tudi lam kral pofhila fvoje sh^bze po deshelah sa bolfhi perredbo.
Anglia
Kar fo franzosi j?li fami zhes fvoje nor« zhie p?fme p^ti' od takrat fe Englanzi ne tihim fmejajo, inu fvojo pametno miflio.
Deffti iulia fo v' Londni ftrelali, inu dobre'/volie bili savol premanganjov, s' kati-mi tepejo franzose Rnfi inu Efteraihzi. Po vfeh zerkvah fo sgonili.
Lublana.
lutri h od o savolo Mantove jfli ftrelati tukaj v' Lublani ob fheftih sjutraj, ftrelanje bo pomenilo, de ob devetih bodenafh firft inn vifhi fhkof imelpfto raasho v' 5. Niklavshi tudi bo ftr^l med mafho inu n§mfka pridiga,
Popol-
popoldne fp?t ftr^lanje inu dobra volja Na vezher pa vfeshlaht pofhteno rasvefelenja.
Lajhko.
Novize is Pariaa nam popifujeo, kaj fhko-de od franzosov je lafhka deshela terpfla. PraAio: Rim ni vezh Rim. Terpeli fo Rim* zi pod Tiberiam inu Neronam , al sdaj jim je Bertolio sadno kosho doli potegnil-
Ni mogozhepopifati vfe ropania, krir:ze inu hudobie, kadre fo preftali, tiho jezh? Rimzi, inu sdihujeo.
L o t e r i a.
io- dan v?lki T?rpana fo y'Lublani vsdignene
6.88« 69* 12. 36.
24. v?lki ferpana bodo v'Gradzi vsdifevaU