:r„ Ptuj, torek, 3. marca 2009
letnik LXII • št. 17 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Gi
wwrtYTtri
Po naših občinah Ptuj • Da bi bilo zavrženih živali čim manj
O Stran 4
SÍ •>•'.*•..- - .
Po naših občinah
Cirkulane, Pod-lehnik • Plazovi se spet prebujajo
O Stran 7
Politika Ormož • Resnici bodo poskušali priti do dna
O Stran 9
v
Štajerski
Ptuj • Prva slovenska nogometna liga
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Športna šola Juhuhu • Juhi (spet) obležal v snegu
O Stran 15
Dvakrat v gol, še dvakrat v vratnico
V nedeljo sta se v tekmi 22. kroga na slabo pripravljenem igrišču ptujskega Mestnega stadiona pomerili ekipi Laboda Drave in Hita Gorice. Ptujčani so se po porazu v preteklem krogu v Mariboru prvič predstavili domačim navijačem v spomladanskem delu. Glede na jesenski del precej spremenjena domača ekipa je imela več od igre, čeprav je morala dvakrat loviti prednost gostov, ki so se predstavili v solidni luči. Ekipi sta si na koncu razdelili točki, domačinom pa je za popoln izkupiček zmanjkalo tudi malo sreče, saj se je žoga dvakrat (po strelih Kronavetra in Andelkoviča) od vratnice odbila v polje. V polno sta za Labod Dravo tokrat zadela Sead Zilič v prvem in Aleš Čeh v drugem polčasu.
O Stran 11
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Še o obisku ministra B. Miklavčiča
Je minister zavajal?
Sredi februarja si je minister za zdravje Borut Miklavčič vzel čas za ptujsko zdravstvo. Hitel je predstavljati novo zdravstveno zakonodajo, spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakona o zdravstveni dejavnosti. Predvsem pa je iskal soglasje za racionalizacijo v zdravstvu, pri čemer je izpostavil, da bolnišnice več ne bodo mogle delati vsega, in da se bo zobozdravstvo financiralo po novem tudi glede na število opredeljenih oseb.
Podravje • V CZ zaskrbljeni
Vse na ramenih
gasilcev
Ker se je minister na Ptuju lahko prepričal, da zobozdravniki niso naklonjeni t. i. glavarini, prepričani so, da gre za politični in ne strokovni projekt za več zobnega zdravja, je prosil za pomoč oziroma drugačno, boljšo rešitev. Obljubil je tudi, da bodo pri dostopnosti do zdravstvenih storitev upoštevali tudi
demografski in socialni vidik. Kot se je pozneje pokazalo, je bil to le manever, saj je vlada na seji 19. februarja sprejela sklepe o spornih vprašanjih v zvezi s Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2009. Uvaja se spremenjen način financiranja izvajalcev zobozdravstva za mladino in odrasle. Po novi metodologiji se bodo
Foto: Črtomir Goznik
ti izvajalci financirali glede na planirano in realizirano število točk, pri čemer se bo upoštevalo število opredeljenih oseb.
Na Ptuju smo lahko zaskrbljeni glede na zapisano v intervjuju z ministrom za zdravje, ki je izšel v enem od slovenskih sobotnih prilog na pustno soboto. Na Ptuju je minister še govoril o tem, da se za usodo ptujske bolnišnice ni bati, saj imamo dobro bolnišnico in dober zdravstveni dom. Dober teden po obisku pa so zadeve, vsaj kar zadeva ptujsko bolnišnico, videti bistveno drugačne. Ni več govora o dobri regijski bolnišnici, na katero gravitira več kot sto tisoč prebivalcev, temveč naenkrat o negovalni bolnišnici, ker naj bi bila po novem ptujska bolnišnica opredeljena kot lokalna.
O Stran 3
Regijski štab civilne zaščite za Podravje je na svoji prvi letošnji seji kritično analiziral porast izrednih dogodkov na območju Podravja v lanskem letu; zaskrbljeni zaradi nenehnega povečevanja naravnih in drugih nesreč so se njegovi člani zavzeli za preveritev stanja v posameznih enotah ter predvsem za večjo pripravljenost, strokovno usposobljenost in ustrezno opremljenost enot civilne zaščite.
Kot je pojasnil Jože Kor-ban, vodja ptujske izpostave uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, so v regijskem centru za obveščanje na številko 112 v minulem letu 2008 prejeli 407 sporočil o izrednih dogodkih, v katerih so bile potrebne intervencije. Ti so v več kot 90 odstotkih zahtevali posredovanje gasilcev, v pretežni večini primerov je šlo za posredovanje članov prostovoljne gasilske enote Ptuj. Po številu posameznih dogodkov pa je bilo tokrat največ, kar 81 sporočil o prometnih nesrečah, požari na objektih so s 63 primeri šele na drugem mestu, začuda pa so na tretjem me-
stu s po 50 primeri sporočila o neurjih ter o nudenju razne tehnične pomoči občanom, na četrtem mestu so z 48 primeri požari v naravnem okolju, na petem mestu so s 16 primeri nesreče z nevarnimi snovmi, v 15 primerih so sporočili, da je uničevala toča, v 13 primerih, da se je pripetila industrijska nesreča, v 13 primerih, da je povzročil težave močan veter, v 11 primerih, da je prišlo do poplav ipd.
O Stran 5
NOVA
TRGOVINA PTUJ, Heroja Lacka 3
i otrošKa obutev | ujuuj.ciciban.info
Slovenija • 100 dni mandata devete slovenske vlade
Pahor je z delom ministrov zadovoljen
V nedeljo je minilo sto dni od imenovanja nove vlade pod vodstvom premiera Boruta Pahorja. Trimesečno delo vlade so v veliki meri zaznamovali spoprijemanje s posledicami finančne krize ter odnosi s sosednjo Hrvaško. Še pred iztekom »stotih dni miru« pa je vlada zaradi reševanja problematike izbrisanih doživela že tudi prvo interpelacijo.
Protikrizni ukrepi
Velik del pozornosti vlade je v prvih stotih dneh usmerjen v oblikovanje ukrepov, s katerimi bi omilili posledice svetovne finančne in gospodarske krize v Sloveniji. Prvi sveženj ukrepov je sprejela novembra in decembra lani. Med drugim je sprejela uredbi o državnih poroštvih bankam v vrednosti do 12 milijard evrov in o možnosti najetja državnih posojil za banke. Konec decembra lani je sledilo sprejetje zakona o subvencioniranju polnega delovnega časa. Obenem je vlada predlagala zvišanje investicijskih olajšav in napovedala ustanovitev družbe tveganega kapitala. Sredi februarja, po prodaji celotne izdaje državnih obveznic v nominalni vrednosti milijarde evrov, je sledil drugi sveženj ukrepov. Ta cilja predvsem na sproščanje kreditne aktivnosti bank in povečevanje likvidnosti gospodarstva. Osrednja ukrepa sta jamstvena shema poslovnim bankam za kreditiranje podjetij v vrednosti do milijarde evrov in shema individualnih jamstev države za zadolževanje podjetij. Proti-krizni ukrepi, ki imajo za 614 milijonov evrov javnofinanč-nega učinka, so vplivali tudi na razsežnosti rebalansa letošnjega proračuna. Predvideni proračunski primanjkljaj se je
povzpel na 1,1 milijarde evrov, javnofinančni primanjkljaj pa se je povzpel na 3,4 odstotka BDP. Kot sestavni del svežnja protikriznih ukrepov je vlada sprejela tudi 30 varčevalnih ukrepov, katerih skupni učinek je od 100 do 120 milijonov evrov.
Zaostreni odnosi s Hrvaško
Stodnevno delo vlade so v veliki meri zaznamovali tudi odnosi s sosednjo Hrvaško. Tako je sredi decembra zaradi dokumentov, ki po oceni vlade prejudicirajo mejo med državama, vlada prižgala rdečo luč hrvaškemu vstopu v EU. Na zadnji seji pa je vlada načelno podprla predlog Evropske komisije za mediacijo pri reševanju vprašanja slovensko-hrvaške meje. Zapletlo pa se je tudi pri ratifikaciji hrvaškega vključevanja v zvezo Nato, na račun napovedi SDS, da na sejah DZ ne bo sodelovala, dokler poslanci ne bodo potrdili zaključnega računa proračuna za leto 2007, ki so ga koalicijski poslanci pred tem zavrnili. Vlada je nato zaključni račun v nespremenjeni obliki znova poslala v parlament, kjer so ga poslanci kljub očitkom o izsiljevanju največje opozicijske stranke ob drugem glasovanju podprli. Nato je DZ z veliko
večino potrdil tudi ratifikacijo o vstopu Hrvaške v Nato. A se je znova zapletlo, potem ko sta Zavod 25. junij in zunajparla-mentarna Stranka slovenskega naroda (SSN) vložili pobudo za razpis referenduma. Potem ko je DZ sprejel poseben sklep o zaščiti slovenskih interesov pri vstopanju Hrvaške v Nato, so od pobude odstopili v Zavodu 25. junij, v SSN pa pri referendumski pobudi vztrajajo. Pobudniki imajo čas do 26. marca, da zberejo potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma.
Trhlo koalicijsko-
opozicijsko
sodelovanje
Dosedanje delo vlade je zaznamovalo tudi iskanje načina sodelovanja z opozicijo pri oblikovanju ukrepov za omilitev posledic finančne krize. Parlamentarne stranke so nato sprejele zgolj ustni dogovor o sodelovanju pri premagovanju finančne in gospodarske krize. A je zaupanje nekaterih ministrov v sodelovanje parlamentarnih strank porušilo ravnanje SDS oz. njihova obstrukcija zaradi nesprejetja zaključnega
Sto dni zamujenih priložnosti: Na področju finančne in gospodarske krize je vlada zamudila z uveljavitvijo ukrepov, ki jih je pripravila že vlada Janeza Janše. Zaradi teh zamud imamo vsak dan od 200 do 300 novih brezposelnih. Še več. Tik pred koncem stotih dni je vlada prelomila obljubo gospodarstvu o skrajšanju roka za vračanje preplačanega DDV z dveh mesecev na 21 dni in potisnila slovensko gospodarstvo v še večje težave. Pohitela pa je z izdajanjem odločb t. i. izbrisanim brez zakonske podlage.
Sto dni obremenjevanja proračuna državljanov: Zaradi velikega dviga trošarin za goriva, državljanke in državljani po dolgih letih plačujemo dražje gorivo kot naši južni in severni sosedi. Dodatek za upokojence je pozabljen, »povolilni bonbončki« se delijo najljubšemu županu (ostale se seveda zanemarja), visoki funkcionar koalicije v Beogradu obljublja
računa. Kljub temu koalicijski vrh ni sprejel sklepa o prekinitvi sodelovanja. Premier Pahor pa je poudaril, da Slovenija neko politično sodelovanje potrebuje.
Med odmevnejšimi potezami vlade oziroma njenega predsednika Pahorja je bilo v prvih dneh imenovanje nekdanjega ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla za posebnega svetovalca predsednika vlade. Odločitev je sprožila val protestov in razvnemala strasti tudi znotraj vladne koalicije. Nova vlada je sicer vse od svoje izvolitve poudarjala nujnost vzpostavitve novih standardov na področju kadrovske politike. Zato je za kadrovanje v organe gospodarskih družb v državni lasti, javnih zavodov, agencij in skladov ustanovila osem kadro-vsko-akreditacijskih svetov, ki bodo zadolženi za strokovno preverjanje kandidatov. Poteza je naletela na očitke opozicije, ki vladi očita politično kadrovanje.
Nezaupnica Kresalovi zaradi izbrisanih
Vladna koalicija se je sicer že
odškodnine t. i. izbrisanim, sodišče pa nekdanjemu predsedniku društva t.i. »izbrisanih« že mesec dni po tej obljubi prisodi prvo odškodnino, nekdanji partijski funkcionar pa vlaga zakon o vdovskih pokojninah po oficirjih JLA.
Sto dni kadrovskega cu-namija na potenco: Kljub premierovi obljubi, da se bo kadrovska metla zaustavila na ravni državnih sekretarjev, so pritiskov in predčasnih razrešitev deležni generalni sekretarji, direktorji direktoratov, člani nadzornih svetov. Celo mednarodno priznani doktor znanosti je bil zamenjan, ker naj bi šel na živce podporniku tranzicijske-ga trojčka Zoranu Jankovicu. Pa-horjeva vlada je doslej, v nasprotju s svojo obljubo, pod nivojem državnih sekretarjev zamenjala že 69 sposobnih ljudi. Na čelo NLB je postavila poslanca LDS. Napovedala je, da bo direktorja policije imenovala brez javnega razpisa.
v koalicijski pogodbi zavezala, da bo začela z reševanjem položaja izbrisanih. Ministrstvo za notranje zadeve je najprej dokončno prišlo do podatkov o številu izbrisanih oseb - teh je bilo po njihovih podatkih 25.671 -, nato pa ta teden začelo z izdajanjem dopolnilih odločb. V SDS so zato zoper ministrico Katarino Kresal vložili interpelacijo, ki jo bodo predvidoma podprli tudi poslanci SLS in SNS, hkrati pa v DZ vložili predlog ustavnega zakona o izbrisanih. Pričakovati je sicer, da bo Kresalova po glasovanju o zaupnici ostala na svojem položaju, saj jo podpirajo premier Pahor in vse koalicijske stranke.
Pahor prvih 100 dni dela vlade ocenjuje kot uspešne
Premier Borut Pahor prvih 100 dni dela vlade ocenjuje kot uspešne. Po njegovi oceni se vlada bistveno bolje odziva na težave, ki so povezane z gospodarsko in finančno krizo, kot je to občutiti v javnosti, kjer se je, kot ocenjuje, »pozornost morda preveč preusmerila v nekatere kontroverzne odloči-
Sto dni dobrikanja t. i. izbrisanim in njihovim zahtevkom za odškodnino:
Obljuba o okrepljenem pregonu gospodarskega kriminala in težjih oblik kriminalitete se je morala umakniti nabiranju novih volivk in volivcev med t. i. izbrisanimi, ki bodo z odškodninami obremenili državni proračun po blažji varianti za najmanj 425 milijonov evrov. Gre za vsoto, enako letnemu proračunu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, vključno z vsemi socialnimi transferji za vse državljane. Obljubljene finančne policije ni še nikjer in je verjetno sploh ne bo.
Sto dni servisiranja fotokopirnega stroja: Pred koncem lanskega leta je vlada sprejela normativni program dela vlade za leto 2009, ki jo je generalni sekretar vlade Milan Cvikl poimenoval »biblija« vlade. Zaradi ležernosti so v državni zbor s seznama priromali le trije (3) zakoni. O ostalih 21, ki
tve«. Zaradi tega si Pahor želi, da bi se vladi v prihodnje znova uspelo povsem osredotočiti na premagovanje finančnih in gospodarskih težav. Pri tem se zaveda, da bodo deležni očitkov opozicije, da so prepočasni, in da so nekateri koraki za odpravljanje posledic krize premajhni, vendar hkrati opozarja, pa je pomembno slediti razvoju krize in se nanjo odzivati na primeren način. Preveliko hitenje pri sprejemanju protikriznih ukrepov se namreč nekaterim državam ni obrestovalo, je spomnil. Kot eno boljših potez pri spopadu vlade s krizo Pahor vidi njeno odločitev, da se osredotoči na ohranjanje delovnih mest. Kot uspešna označuje tudi oba svežnja protikriznih ukrepov, pri tem pa se mu zdi še posebej pomembno, da vlada ni podlegla »skušnjavi povečanega proračunskega primanjkljaja«. Pomemben korak je vlada po mnenju premiera naredila tudi pri kadrovski politiki in vzpodbujanju socialnega dialoga.
Svojo ekipo Pahor ocenjuje kot utečeno, posebej pa je zadovoljen tudi s krizno skupino ministrov, ki po njegovem opravlja pomembno delo.
STA (pripravlja: SM)
bi jih do danes morala vlada že predlagati državnemu zboru, ni ne duha ne sluha, niti ni znano, kdaj jih bo vlada predložila. Generalni sekretar vlade pa se namesto s svojo biblijo ukvarja s servisiranjem fotokopirnega stroja v arhivu generalnega sekretariata vlade.
Izgubljanje mednarodnega ugleda : Pahorjeva vlada se je veliko ukvarjala s sosednjo Hrvaško. Slovenija ima v odnosih s to sosedo dva strateška cilja: urediti z njo mejno in ostala odprta vprašanja ter razvijati z njo dobre gospodarske in druge odnose v evropskem duhu. Po zaslugi zaletavosti, spogledovanja s skrajnim nacionalizmom, zamud pri začetku procedure glede ratifikacije pristopnega protokola za članstvo RH v Natu in vrste napačnih potez, smo danes dlje od obeh ciljev kot kadarkoli doslej. Hkrati Slovenija izgublja težko pridobljen ugled v mednarodni skupnosti.
Vir: sds.si
Uvodnik
Isti šit ali drugo pakovanje?
Vsake toliko časa mi tlak dvigne dogajanje v slovenskem jeziku. Pisnem, govorjenem, uzakonjenem, vsakdanjem ... Kajti med temi in še katero zvrstjo našega maternega jezika so velikanske razlike, uradnega, s pravopisom predpisanega, dovoljenega ali zaukazanega jezika pa praktično več kot90 odstotkov državljanov ne obvlada. Vključno s strokovno usposobljenimi slovenisti,
Nekoč smo se jezili nad vplivom srbsko-hrvaškega jezika na slovenščino in njegovim vdorom v naš vsakdanji govor (tudi tistega na višjih instancah - v politiki in novinarstvu, na primer). Kaj bi se z jezikom zgodilo, če bi bili takrat dovolili, da čez Kolpo z juga pride in se v naš jezik zasidra vsaka jezikovna sprememba, ki jo je kdo prinesel s sabo iz skupne države, lahko spoznate, če se boste lotili branja (sicer res odličnega - priporočam!!!) romana Čefurji raus. Jezik je tako slikovita, tako zanimiva, tako nenavadna mešanica, da bi ob njem zaigralo srce Stanka Vraza in drugih iliri-stov. (Čeprav, dragi pisatelj Goran Vojnovic in lektor-ica pri Beletrini, za besedo Čefurji v naslovu bi morala biti vejica, pa naj bo roman napisan v še tako nenavadnem in neknji-žnem jeziku!)
Takrat smo se jezili nad srbo-hrvatizmi, danes nas napadajo amerikanizmi. Saj verjamem, da se marsičesa ne da povedati »po naše«, ampak pretiravanje, ki smo mu priča v zadnjem času na vsakem koraku, pa nikakor ni potrebno. Zakaj moramo, recimo, po novem imeti outlet (avtlet) trgovine? Me pravzaprav zanima, koliko bralcev mojega pisanja ve, kaj je to outlet trgovina. Spomnili pa se boste, da smo včasih hodili v tovarniško - industrijsko prodajalno pri ptujski Delti ali majšperški Planiki in dobili blago po tovarniški ceni. No, avtlet prodajalna je, če citiram rek, ki izhaja iz južnejših krajev in je večkrat prešel mejo na Kolpi, »isto sranje - drugo pakovanje« ali po amerikansko (da razumejo tudi mladi): isti šit z drugim dizajnom... (Pa nimam čisto nič proti temu, da prodajajo blago s popustom. Še vesel sem tega!) ^
Jože Šmigoc
Slovenija • Kako vidi prvih 100 dni Janševa stranka SDS
Vse, kar bi lahko šlo narobe, je narobe tudi šlo!
Svojo oceno dela vlade pa je na spletni strani podala tudi SDS. Med drugim je zapisano, da je Pahorjeva vlada prva v zgodovini Slovenije, ki ji je uspelo po samo stotih dneh zapraviti visoko podporo, ki so jo imele doslej vse vlade na začetku mandata. Segmente dela vlade pa je največja opozicijska stranka analizirala tako:
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Še o obisku ministra za zdravje Boruta Miklavčiča
Je minister za zdravje Ptujcane zavajal?
Sredi februarja si je minister za zdravje Borut Miklavčič vzel čas za ptujsko zdravstvo. Hitel je predstavljati novo zdravstveno zakonodajo, spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakona o zdravstveni dejavnosti. Predvsem pa je iskal konsenz za racionalizacijo v zdravstvu, pri čemer je izpostavil, da bolnišnice več ne bodo mogle delati vsega, in da se bo zobozdravstvo financiralo po novem tudi glede na število opredeljenih oseb.
Po ministrovem mnenju se je slovenska cestna mreža v zadnjem času tako zelo razvila, da se je možno v zelo kratkem času pripeljati v Maribor ali Ljubljano, torej do tam, kjer bolnikom lahko najbolje pomagajo. Ampak na cesti med Ptujem in Mariborom se že več kot štirideset let ni prav nič spremenilo, že Tito se je vozil po njej, je ministra spomnil kirurg Darko Jazbec.
Ker se je minister na Ptuju lahko prepričal, da zobozdravniki niso naklonjeni t. i. glavarini, prepričani so, da gre za politični in ne strokovni projekt za več zobnega zdravja, je prosil za pomoč oziroma drugačno, boljšo rešitev. Obljubil je tudi, da bodo pri dostopnosti do zdravstvenih storitev upoštevali tudi demografski in socialni vidik. Kot se je pozneje pokazalo, je bil to le manever, saj je vlada na seji 19. februarja sprejela sklepe o spornih vprašanjih v zvezi s Splošnim dogovorom
za pogodbeno leto 2009, ki so skladni z usmeritvami in stališči Ministrstva za zdravje, zapisani s ciljem zagotavljanja podlag za uvedbo novega plačnega sistema ter povečevanjem dostopnosti prebivalstva do zdravstvenih storitev. Uvaja se spremenjen način financiranja izvajalcev zobozdravstva za mladino in odrasle. Po novi metodologiji se bodo ti izvajalci financirali glede na planirano in realizirano število točk, pri čemer se bo upoštevalo število opredeljenih oseb. V Zdravniški zbornici so nezadovoljni, ker jim znova, kot že večkrat doslej, niso prisluhnili.
Na Ptuju smo lahko zaskrbljeni glede na zapisano v intervjuju z ministrom za zdravje, ki je izšel v enem od slovenskih sobotnih prilog na pustno soboto. Na Ptuju je minister še govoril o tem, da se za usodo ptujske bolnišnice ni bati, saj imamo dobro bolnišnico in dober zdravstveni dom. Dober teden po
Foto: Črtomir Goznik
Čeprav se je zdelo, da je minister za zdravje Borut Miklavčič Ptujčanom povedal, da imajo kvalitetno zdravstveno varstvo tako v zdravstvenem domu kot v bolnišnici, se je kmalu pokazalo, da le še ni vse tako kristalno jasno.
obisku pa so zadeve, vsaj kar zadeva ptujsko bolnišnico, videti bistveno drugačne. Ni več govora o dobri regijski
bolnišnici, na katero gravitira več kot sto tisoč prebivalcev, temveč naenkrat o negovalni bolnišnici, ker naj bi bila po
novem ptujska bolnišnica opredeljena kot lokalna. Ob obisku smo ministra vprašali, kakšna bo bolnišnica po re-
zanju programov oziroma ko bolnišnice več ne bodo mogle delati vsega. »Kakšna bo ptujska bolnišnica po rezanju programov, ne vem, ker ne mislim nobenega programa rezati. Strah o tem, da bi kaj izgubili, je odveč,« je bil odrezav.
Ker zadeve po vsem, kar se dogaja, le niso tako kristalno jasne in močno begajo, je upati, da ne bosta tiho niti vodstvo bolnišnice niti lokalna skupnost, še najmanj pa prebivalci območja, ki koristijo storitve te bolnišnice, saj v nasprotnem primeru lahko resno računajo na to, da bo njihova pot do zdravja še daljša, za nekatere pa tudi izgubljena. Eno je ljubljanska, drugo lokalna perspektiva. Pri tem imajo Ljubljančani na voljo Klinični center, ker splošne bolnišnice sploh nimajo, pa bi jo morali imeti, periferiji pa zadostuje negovalna bolnišnica, je logika zdajšnjih oblastnikov.
MG
Ptuj • Volilni občni zbor Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj
Država slepim in slabovidnim še marsikaj dolguje
V Narodnem domu na Ptuju je 20. februarja potekal volilni občni zbor Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj. Pregledali so delo v letu 2008, izvolili novo vodstvo, izvršni in nadzor odbor ter disciplinsko komisijo, sprejeli program dela za letos in izvolili tudi nove člane skupščine Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. V novem mandatu jih bodo zastopali Andrej Peršuh, Janez Solina in Zvonka Zadravec.
Ob članih iz devetnajstih občin na Ptujskem in Ormoškem so se volilnega občnega zbora udeležili tudi nekateri gostje, med njimi predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Stane Padežnik, ki je pohvalil delo ptujskega medobčinskega društva.
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj ima status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu. V letu
2008 so izvajali 27 posebnih socialnih programov za slepe in slabovidne. Gre za programe, ki jih država ne izvaja in predstavljajo dopolnitev storitev javnih služb. Invalidsko varstvo je na splošno v Sloveniji dobro urejeno, za področje slepih in slabovidnih pa tega ni mogoče reči. Anton Žerak je izpostavil nekatere ključne probleme slepih in slabovidnih, ki še vedno niso rešeni, zlasti pa še
na problem gibalnih in komunikacijskih ovir. Zavzemajo se za ustrezno ureditev dodatka za pomoč in postrežbo za slepe in slabovidne, za ustrezno ureditev invalidnine oziroma nadomestila za invalidnost, za celovito zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin. Slepi in slabovidni potrebujejo tudi sodobne elektronsko tehnične pripomočke.
Anton Žerak se je kot novoizvoljeni predsednik zahvalil za zaupanje, prepričan je, da če bodo nadaljevali z dosedanjo dinamiko dela, bodo kmalu prišli tudi do tistih pravic, ki jih sedaj še nimajo. Za letošnji program dela bodo imeli na voljo blizu 115 tisoč evrov. Z investicijskim planom so predvideli nakup opreme za bivalno enoto in obnovo bivalnih enot. Zahvalil se je vsem, ki jim pomagajo uresničevati 27 posebnih socialnih programov, ki jih bodo izvajali tudi v letu 2009. Jože Šibila je novo vodstvo pozval, da skupaj z drugimi poskuša doseči, da se
bodo skladno z rastjo pokojnin poviševali tudi dodatki. Anton Tonček Kos, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih iz Murske Sobote, je ptujski zbor seznanil, da bo mednarodno športno srečanje med Madžarsko in Mursko Soboto potekalo 4. julija na Ptuju, k sodelovanju pa vabijo tudi prijatelje iz ptujskega društva. Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije pa pozivajo, da se bolj angažira na mednarodnih programih. Okrcal je tudi državo Slovenijo, ki je nesposobna pri črpanju denarja iz EU. Predsednik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije Stane
Padežnik pa je povedal, da pričakuje, da bo še v letošnjem letu napisan in sprejet zakon o osebni asistenci oziroma spremstvu za slepe in slabovidne, ki so težko funkcionalno gibalno ovirani. Prav tako naj bi bil sprejet tudi zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ki je bil pripravljen že v lanskem letu in prinaša prepoved diskriminacije na številnih področjih ter tudi nekaj pravic. Že vrsto let je v pripravi tudi zakon o dolgotrajni oskrbi. Glede na to, da država slepim in slabovidnim še marsikaj dolguje, pričakujejo, da bo nova oblast imela za to dovolj energije. Poslanec državnega zbora in destrniški župan Franc Pukšič je pohvalil delo Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj. Povedal je, da smo z lokalno samoupravo veliko pridobili, sredstva se sedaj bistveno bolj namensko in bolj pošteno porazdelijo glede na potrebe ljudi. Ta porazdelitev pa bi lahko bila še boljša, če bi uspeli dobiti tudi pokrajinsko ureditev, Slovenija je trenutno še edina država v eU, ki še nima drugostopenjske lokalne samouprave. Obljubil je pomoč in podporo pri sprejemanju zakonodaje za izboljšanje položaja slepih in slabovidnih.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Anton Zerak, dosedanji in novi predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, vdruž- Stane Padežnik, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih bi poslanca državnega zbora in župana Destrnika Franca Pukšiča, ki se je edini od županov udeležil Slovenije: »Država v tem trenutku slepim in slabovidnim še marsi-letošnjega volilnega občnega zbora.	česa ne zagotavlja, da bi lahko bili enakopravni člani družbe.«
Ptuj • Občni zbor Društva proti mučenju živali
Da bi bilo zavrženih živali čim manj
Februarja je svoj redni letni občni zbor izvedlo tudi Društvo proti mučenju živali Ptuj. Ob 28 članih so se ga udeležili tudi nekateri gostje, med njimi Mirko Kekec, podžupan MO Ptuj, in veterinarska inšpektorica Branka Kosenburger. Sklenili so, da bo članarina za leto 2009 znašala 20 evrov. Lani jo je plačalo okrog 130 članov.
Foto: Črtomir Goznik
Kristina Pšajd, predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj: »Če bi ljudje malo bolj opazovali živali, bi se lahko od njih marsikaj naučili.«
Foto: Črtomir Goznik
Na cesti se je tako ali drugače lani znašlo okrog 120 muc, za katere so poskrbeli v Društvu proti mučenju živali Ptuj.
Predsednica društva Kristina Pšajd je povedala, da so se lani srečali s 105 primeri izgubljenih psov, muckov pa so obravnavali celo več, okrog 120. Za večino se je z novimi lastniki začelo lepše življenje po zaslugi članov, drugih dobrih ljudi, Veterinarske bolnice Ptuj in nekaterih drugih. Nekaterim pa žal kljub najboljšim namenom niso mogli pomagati, ali so bile tako zelo poškodovane ali pa neozdravljivo bolne. V društvu si po najboljših močeh prizadevajo, da bi žival, ki je pristala na cesti, dobila čim prej topel dom in dobrega skrbnika. Poskrbeli pa so tudi za nekatere druge živali in jih rešili trpljenja. Zalegle pa so tudi kritike občinam oziroma lokalnim skupnostim, ki so po
To območje je v občini Lenart kulturno najpomembnejše in najbolj sonaravno. Predlog za oblikovanje in ureditev skupne naravoslovne in kulturne poti so izdelali v Razvojni agenciji Slovenske gorice v sodelovanju s poznavalcem naravne in kulturne dediščine Zmagom Kokolom. K sodelovanju so pritegnili tudi strokovne ustanove za varstvo narave in kulturne dediščine.
V občini Lenart se zavedajo pomena naravnih in kulturnih spomenikov na območju načrtovane trase poti in želijo z investicijsko namero oblikovanja tematske poti trajno poskr-
zakonodaji dolžne poskrbeti za izgubljene živali, bodisi v lastnem azilu ali po pogodbi v
beti za ohranjanje naravnega in kulturnega okolja na območju. Tematsko pot združujeta dve samostojni poti: Agatina (kulturna) pot in Franckova (naravoslovna) pot, ki imata na južnem delu jezera Komar-nik skupno točko in dajeta neslutene možnosti izobraževanja, preživljanja prostega časa v naravi sredi zanimivega okolja.
Agatina pot povezuje kulturno dediščino območja: grad Hrastovec z grajskimi ribniki -rimske gomile - znamenje Črni križ pri Črnem lesu. Franckova pot pa je že obstoječa pot okoli jezera Komamik. Poimeno-
najbližjem azilu. Ob MO Ptuj so pogodbe z zavetiščem sklenile že tudi nekatere druge občine,
vana je po pokojnem dr. vet. Francu Brezniku, ki si je kot velik ljubitelj Lenarta, Slovenskih goric in narave izredno prizadeval za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, varstvo okolja ter za urejenost mesta, njegove okolice in občine. Pot poteka na območju, ki ima velik pomen za favno in floro, pozornost bo namenjena osveščanju pomena biotske in naravovarstvene vrednosti območja, še zlasti zaradi pestrosti in gostote vodne vegetacije ter razvitega obrežnega pasu močvirske vegetacije.
Zmago Šalamun
Hajdina, Videm, Podlehnik in Kidričevo. To so neuradni podatki, lahko da je takih občin še več. Zaradi nevestnih lastnikov so lani prejeli kar nekaj prijav, večino so skušali rešiti z opozorilnimi pismi oziroma osebnimi pogovori. Primere, ki pa jih niso mogli sami rešiti, so predali v reševanje veterinarski inšpekciji. V društvu vse bolj tudi ugotavljajo, da bi bilo dobro pripraviti kakšno bro-
Kot je povedal predsednik društva dr. Marjan Toš, so v društvu uresničevali naloge in poslanstvo v skladu z društvenimi pravili in programsko usmeritvijo, ki izhaja iz krepitve in negovanja domovinske pripadnosti, slovenskega uporništva in domoljubja in dodal: »Vpeti smo bili v delovanje Zveze društev generala Maistra, pri čemer ocenjujemo, da sodelovanje ne sloni na enakopravnih izhodiščih in vzajemnem usklajevanju, pač pa na dokajšnji superiornosti zveze nad društvi. Čuti se pomanjkanje dialoga, kar je za prostovoljno delo zelo pomembno. Nismo namreč profesionalci in ne moremo opravljati preobsežnih nalog, ki jih dodeljuje Zveza društev. Posebna težava je številčna skromnost in kadrovska šibkost društva, pa tudi prelaganje obveznosti zgolj na nekaj posameznikov, ki postajajo preobremenjeni in ne zmorejo dela.
Posebnega interesa za vstop v društvo ni čutiti, saj je kar nekaj sorodnih društev, ki slonijo na sorodnih ali podobnih programskih izhodiščih, zato bi kazalo celo razmisliti o poenotenju ali združevanju (Td Rudolf Maister-Vojanov iz Zavrha,
šuro z nasveti za nove lastnike oziroma posvojitelje, ljudi, ki nimajo izkušenj z živalmi, da v bodoče več ne bi prihajalo do nekaterih neljubih dogodkov oziroma do primerov ugrizov, ki so posledica objemov nevajenih živali. Veliko jih je, ki so društvu tudi v lanskem letu zelo pomagali, vsem se je predsednica še posebej zahvalila kot tudi vsem kupcem hrane za živali, ki so ob nakupih
Zgodovinsko društvo Slovenske gorice, veteranska združenja), saj ljudi, pripravljenih za delo, enostavno ni dovolj.«
Povedal je tudi, da so bili lani angažirani s praznovanjem 100-letnice Sokolskega društva Lenart. Sodelovali so v projektu zbornika, spominske plošče, razstave in svečane akademije. To je bilo povsem razumljivo, saj so bili mnogi nosilci sokol-ske ideje pri Lenartu zvesti Maistrovi sopotniki, prijatelji, podporniki in soborci. Prav tako so sodelovali na simpoziju ob 140-letnici Zedinjene Slovenije in na praznovanju 140. obletnice ustanovitve 1. slovenskega tabora v Ljutomeru. Udeležili so se pohoda po poteh generala Maistra, katerega pobudnik je bilo mariborsko Maistrovo društvo. Prav tako so sodelovali na Maistrovih spominskih slovesnostih na Zavrhu. Bili so tudi na odprtju kadetnice v Mariboru in navezali stike z Vojašnico generala Maistra.
Predsednik je povedal, da v lanskem letu niso uresničili poglavitne programske obveznosti, to je postavitev spomenika generalu Maistru v Lenartu. Občina Lenart namreč pobude ni podprla, saj je bila finančno obremenjena z drugimi obve-
opazili tudi plakat ptujskega društva in darovali. Tako se je nabralo več kot 800 kg hrane. Zelo so tudi hvaležni Digitisku za izdelavo koledarjev, brošure za 4. oktober, ki je svetovni dan varstva živali in zloženke pod naslovom Kruto srce ne pozna meja in nikoli ne joče, v kateri so predstavili zgodbe nekaterih zavrženih živali, ki pa so se za večino srečno končale. Lastniku Digitiska pa so hvaležni tudi, ker je posvojil psa, ki je nekaj časa bival v hudih razmerah, njegov lastnik pa se na vsa poslana pisma sploh ni odzval. Na pomoč dobrih ljudi društvo računa tudi v bodoče. »Zavedati se moramo, če živali ne bo, tudi nas več ne bo. Če bi ljudje malo bolj opazovali živali, bi se lahko marsikaj naučili od njih,« je na letošnjem občnem zboru še posebej poudarila Kristina Pšajd, predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj. Njihova največja želja je, da bi bilo zavrženih živali čim manj in da bi ljudje kvalitetno skrbeli za svoje živali, če so se že odločili za sobivanje z njimi.
MG
znostmi. Župan je predlagal, da naj se odkrijeta spominski plošči Sokolu in podpisnikom gibanja za Zedinjeno Slovenijo, postavitev spomenika Maistru pa se prestavi na leti 2009 ali 2010. Člani društva so prepričani, da je lokacijo za postavitev spomenika treba izbrati zelo tehtno, strokovno in premišljeno. Ena od možnosti bi bila postavitev doprsnih kipov na ploščadi pred domom kulture, lahko bi se aleja zaslužnih Lenartčanov uredila tudi ob mestnem parku, ali celo na preurejenem Trgu osvoboditve. Predlagajo, da o tem odloči stroka.
Prepričani so tudi, da bi morala biti pobuda vključena v širše aktivnosti mesta, KS in občine in bi o njej morali razpravljati tudi občinski svetniki. Dobrodošla bi bila tudi širša stališča drugih nevladnih organizacij.
Predsednik dr. Marjan Toš je še povedal, da se v društvu soočajo tudi s finančnimi težavami, saj razen dotacije občine in članarine drugih sredstev niso prejeli. Tako so bila vsa dela opravljena prostovoljno, brez kakršnih koli plačil ali nadomestil.
Zmago Šalamun
Lenart • Uredili bodo Agatino in Franckovo pot
Povezava naravnih in kulturnih zanimivosti
Svetniki občine Lenart so na zadnji seji sprejeli projekt ureditve dveh tematskih poti: Agatine in Franckove. Njegov cilj je strokovna ureditev in oblikovanje naravoslovne in kulturne poti med gradom Hrastovec in jezerom Komarnik z okolico.
Lenart • Društvo generala Rudolfa Maistra
Postaviti želijo spomenik generalu Maistru
V sredo, 25. februarja, so se v Knjižnici Lenart na rednem letnem občnem zboru zbrali člani Društva generala Rudolfa Maistra Lenart.
Podravje • V regijskem štabu CZ zaskrbljeni zaradi povečanja nesreč
Večja skrb pripravljenosti, usposobljenosti in opremljenosti enot
Regijski štab civilne zaščite za Podravje je na svoji prvi letošnji seji kritično analiziral porast izrednih dogodkov na območju Podravja v lanskem letu; zaskrbljeni zaradi nenehnega povečevanja naravnih in drugih nesreč so se njegovi člani zavzeli za preveritev stanja v posameznih enotah ter predvsem za večjo pripravljenost, strokovno usposobljenost in ustrezno opremljenost enot civilne zaščite.
Foto: M. Ozmec
Člani regijskega štaba CZ za Podravje so si bili enotni, da je zaradi povečanega števila naravnih in drugih nesreč skrajni čas za prevetritev stanja pripravljenosti in usposobljenosti enot civilne zaščite.
Kot je na prvi letošnji, sicer pa 41. seji regijskega štaba civilne zaščite za Podravje v četrtek, 26. februarja, pojasnil Jože Korban, vodja ptujske izpostave uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, so v regijskem centru za obveščanje na številko 112 v minulem letu 2008 prejeli 407 sporočil o izrednih dogodkih, v katerih so bile potrebne intervencije. Ti so v več kot 90 odstotkih zahtevali posredovanje gasilcev, v pretežni večini primerov je šlo za posredovanje članov prostovoljne gasilske enote Ptuj. Po številu posameznih dogodkov pa je bilo tokrat največ, kar 81 sporočil o prometnih nesrečah, požari na objektih so s 63 primeri šele na drugem mestu, začuda pa so na tretjem mestu s po 50 primeri sporočila o neurjih ter o nudenju razne tehnične pomoči občanom, na četrtem mestu so z 48 primeri požari v naravnem okolju, na petem mestu so s 16 primeri nesreče z nevarnimi snovmi, v 15 primerih so sporočili, da je uničevala toča, v 13 primerih, da se je pripetila industrijska nesreča, v 13 primerih, da je povzročil težave močan veter, v 11 primerih, da je prišlo do poplav ipd.
Med posameznimi občinami s tega območja je po številu izrednih dogodkov vodila mestna občina Ptuj s 120 dogodki, na drugem mestu je občina Ormož s 57 primeri, sledijo pa občine Kidričevo s 45, Videm z 31 in Markov-ci z 20 izrednimi dogodki. Po mesecih pa se je največ, kar 61 izrednih dogodkov
pripetilo v avgustu, v juniju jih je bilo 49, aprila in maja 38, septembra 36, najmanj, le 19, pa v decembru. Ob tem pa je zanimivo tudi, da so v regijskem centru v kar 16 primerih ocenili, da je šlo za nepotrebno intervencijo ali z drugimi besedami za nepotreben klic na številko 112.
Bolj kot gasijo, pomagajo v prometnih nesrečah
Poveljnik regijskega štaba CZ za Podravje Drago Klobučar je ob tem poudaril, da bi bilo zelo primerno, če bi bilo ob analizi izrednih dogodkov za minulo leto zaradi primerjave trendov smotrno, da bi v oceno ponudili tudi podatke o gibanju posame-
znih izrednih dogodkov v prejšnjih letih. Sicer pa so v razpravi ugotovili, da je v precejšnjem porastu število sporočil o prometnih nesrečah, saj so bili gasilci največkrat poklicani na reševanje ponesrečencev iz zvite pločevine, šele zatem je bila potrebna intervencija zaradi požarov na objektih.
Ko so razpravljali o načrtu dela in aktivnosti regijskega štaba civilne zaščite za Podravje v letošnjem letu 2009, so med drugim sklenili, da bodo poleg rednega zbiranja podatkov o oceni ogroženosti ter izdelave in dopolnitev načrtov zaščite in reševanja sodelovali tudi v pripravi programa aktivnosti ob 1. marcu, svetovnem dnevu civilne zaščite. Osrednja
regijska proslava za območje regijskega centra za Podrav-je, to je na območju upravnih enot Ptuj in Ormož, je bila v ponedeljek, 2. marca, v gasilskem domu Vitomarci, kjer je bil slavnostni govornik Bojan Žmavc, generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Na slovesnosti so najbolj prizadevnim izročili zlate, srebrne in bronaste značke ter priznanja Civilne zaščite Slovenije in regijskega štaba za Podravje.
V razpravi so člani regijskega štaba civilne zaščite za Podravje s poveljnikom Dragom Klobučarjem na čelu drug za drugim menili, da je glede na naraščajoče število ter obseg naravnih in drugih nesreč v Sloveniji skrajni čas za ponovno prevetritev stanja in morebitno dopolnitev ter dodatno strokovno usposobljenost posameznih enot in služb civilne zaščite. Dejstvo je namreč, da so posamezne enote glede na potrebe sicer formirane, vprašljiva pa je njihova strokovna in kondicijska pripravljenost ter opremljenost, kar je v zadnjem času, ko je število naravnih in drugih nesreč v strmem porastu, izrednega pomena. Prav zaradi tega sodobna slovenska družba vedno bolj potrebuje ustrezno usposobljene in opremljene ter kondicijsko pripravljene pripadnike in enote civilne zaščite, saj smo zadnja leta temu področju posvetili premalo pozornosti.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V regijskem centru za obveščanje v Ptuju so na številko 112 lani prejeli 407 klicev v sili.
Od tod in tam
Ptuj • Izšel Kratki vodnik po Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
V času 49. ptujskega kurentovanja je izšel Kratki vodnik po Ptuju. V skupni nakladi 15 tisoč izvodov v slovenski in angleški različici ga je izdala MO Ptuj. V marcu bo izšla tudi francoska različica, zatem pa še italijanska, nemška in hrvaška. Cilj izdajateljev je bil narediti kratek priročen vodnik, v katerem je mogoče najti enostavnejše oziroma krajše informacije o starem ptujskem mestnem jedru. V osnovi gre za tri poti: pot ob Dravi, od Minoritskega do Slovenskega trga ter od Slovenskega trga do Muzejskega trga. Spremljajo jih zanimivosti v obliki zgodb in anekdot, hkratipa so izpostavljene vse zanimivosti, vredne ogleda, je povedal vodja projekta Damijan Plajnšek. Vodnik zajema tudi osnovne informacije o geografski legi Ptuja, tradicionalnih ptujskih prireditvah, mestnem grbu, občinskem prazniku, starih sejmih in podobno. V njem bomo našli tudi podatke o zgodovini ptujskih mostov ter zapis o grajskem kompleksu, dravskem stolpu in srednjeveškem obzidju.
MG
Juršinci • Zlatoporočenca Slaček
Foto: Cilka
Konec januarja letos sta zlatoporočenca postala Elizabeta in Matija Slaček iz Senčaka 9 v občini Juršinci, ki sta se prvič poročila 2. februarja 1959 v Juršincih.
Tam sta sipo petdesetih letih skupnega življenja ponovno izmenjala prstana. Civilni obred je vodil župan občine Juršinci Alojz Kaučič, verskega pa župn ik Anton Fras. Zlati ženin je imel 25 let zidarsko obrt, nevesta je gospodinja, zadnjih 15 se ukvarjata z dejavnostjo kmečkega turizma in oddajanja sob na Gomili, V zakonu so se jima rodili trije otroci, sinova Ivan in Matija ter hčerka Elizabeta, danes ju razveseljujejo vnukinje Doris, Blanka in Samanta ter vnuki Mitja, Sašo in Tomi terpravnuk Lan, Zlatoporočenca Slaček sta zdrava in še zelo aktivna, zaposlena z domačimi opravili. Želita si, da bi dočakala tudi diamantno poroko. Ob zlatem jubileju zakoncema Slaček čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Ljutomer • Zbor veteranov
Foto: NS
Ljutomersko območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) daje svojemu delovanju in številnim aktivnostim velik pomen in posebno pozornost.
Še zlasti so člani ponosni na lanskoletna jubileja - minilo je 15 let od ustanovitve zveze veteranov in 10 let aktivnega delovanja ljutomerskega združenja. Kljub pomanjkanju sredstev - v ilustracijo zapišimo, da je združenje kot donacijo iz občinskih proračunov vseh štirih občin prejelo borih 1.205 evrov (!) - so v združenju opravili številna poslanstva in bili aktivni na mnogih področjih. Opozorili so tudi na mačehovski odnos medijev in lokalne oblasti, saj se na njihovo organizacijo vse bolj pozablja. Na zboru so bile članom podeljene plakete ZVVS. Bronaste so prejeli Milan Kovačič, Irena Modlic, Drago Osterc in Igor Škerbenta, srebrne pa Vladimir Kunčič, Miloš Vrbančič (na posnetku) in Miran Blagovič.
NŠ
Ptuj • Občni zbor Turističnega društva
Svoje vrste želijo pomladiti
Člani Turističnega društva Ptuj so se sredi februarja sestali na občnem zboru. Ob članih in simpatizerjih so se ga udeležili številni gostje, ki so se o delu enega najstarejših turističnih društev v Sloveniji, leta 2006 je praznovalo 120-letnico, pohvalno izrazili. Sklenili so, da bo Albin Pišek, dosedanji predsednik, društvo vodil še en mandat.
Delo društva temelji na tradicionalnih aktivnostih, ki jih izvajajo že vrsto let. Predstavitev najpomembnejših dogodkov so pospremili z video projekcijo. Najpomembnejši dogodek lanskega leta je bila zagotovo organizacija slovenske Prangerijade, ki je bila 26. junija na Slovenskem trgu. Posebej pa so udeleženci letošnjega občnega zbora TD Ptuj pohvalili pobudnike in sodelavce v akciji ureditve otroškega igrišča v Mestnem parku, ki je svojo renesanso doživelo po 40 letih obstoja. TD Ptuj je tudi skrbnik cvetličnih nasadov v Mestnem
Na občnem zboru v hotelu Primus so podprli sklep o ustanovitvi Pokrajinske turistične zveze Spodnje Po-dravje s sedežem na Ptuju, ki bo omogočila bolj usklajeno delovanja posameznih občinskih društev ter skupno pripravo projektov in skupno kandidiranje za državna in evropska sredstva. Pokrajinska turistična zveza Spodnje
»Roman toplo priporočam vsem mladim in mladim po srcu, vsem, ki jim je življenje mladostnikov blizu, pa tudi tistim, ki jim doslej morda ni bilo,« je dejala avtorica romana.
Čeprav je literatura njena velika ljubezen že dalj časa, pa je roman Moja izbira prvenec Potočnikove. Pred leti je sicer raje pisala poezijo, a jo je sčasoma prevzela proza. »Problem je, ker mladi pisatelji enostavno ne pridejo do tega, da se jim natisne knjiga. Sama sem bila pripravljena sprejeti kakršne koli pogoje, samo da moj roman ugleda luč sveta. Dejstvo je, da imajo mladi pisci veliko težav z založbami in da marsikdo tudi obupa,« pojasnjuje Potočnikova, sicer diplomirana ekonomistka, ki je svoj prvi roman začela pisati po tem, ko je prebrala eno, kot pravi, izredno slabo knjigo. »Takrat sem pomislila: zagotovo lahko napišem boljšo,« je pojasnila simpatična pisateljica. Čeprav je pisanje romana Moja izbira, ki je dolg kar 205 strani, trajalo pol leta, zaključila je namreč šele pred kratkim, pa pod njenim peresom že nastaja nova zgodba. Tokrat sicer nekoliko drugačna, a svojemu stilu pisanja, kot pravi, ostaja zvesta. Sicer pa namerava Potočnikova svoj prvenec in način ustvarjanja v kratkem predstaviti tudi na literarnem večeru. Do takrat pa si lahko svoj izvod romana Moja izbira zagotovite na spletni strani založbe VED.
Dženana Bečirovič
Podravje bo združevala 23 turističnih društev s ptujskega in ormoškega območja.
Po odločitvi občnega zbora bo TD Ptuj še en mandat vodil Albin Pišek, dosedanji predsednik. V upravni odbor so bili poleg njega izvoljeni še Zdravko Zamuda, Ervin Hojker, Rozalija Ojsteršek, Marijan Petek, Jožica Težak, Emil Tomašič, Majda Goznik, Gorazd Žmavc, Nina Čuček in Stojan Stijakovič. Predsedniku bosta pri delu v pomoč podpredsednika Rozalija Oj-steršek in Zdravko Zamuda. V nadzornem odboru bodo delovali Miran Selinšek, Milan Zupanc in Katja Zupanič, v disciplinski komisiji pa Stanko Lepej, Janko Krajnc in Bojan Miško.
V letu 2009, ko Ptuj praznuje 1940-letnico, bo TD Ptuj za svojo dejavnost potrebovalo 7700 evrov. Ob 5. obletnici ureditve Evroparka bodo v njegovo obnovo vložili blizu 5 tisoč evrov. V njem vsako leto nasadijo okrog 7 tisoč cvetlic. Začetek turistične
Foto: Črtomir Goznik
Albin Pišek bo Turistično društvo Ptuj vodil še en mandat.
sezone bodo že po tradiciji začeli z ocvetličenjem mesta, še prej pa se bodo vključili v posamezne akcije spomladanskega čiščenja okolja. Junija se bo društvo udeležilo vseslovenske Prangerijade, ki bo letos v Podsredi, in enodnev-
nega srečanja objezerskih mest, ki bo v Velenju. Avgusta se bodo v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna srečali s člani republiške ocenjevalne komisije. Ptuj v letu 2009 ponovno sodeluje v tem projektu, v letu 2008
ni sodeloval, ker je bil prejemnik kristalnega globusa za trikratno zaporedno zmago v konkurenci turističnih krajev. Letos bodo ponovno organizirali tudi ocenjevanje hiš in okolja v četrtnih skupnostih MO Ptuj. Pripravili
pa bodo tudi priložnostno praznovanje svetovnega dneva turizma. TD Ptuj bo skupaj s predsednikom tudi v bodoče vztrajno opozarjalo na vse napake v mestu in okolju, ki kazijo njegovo podobo in se negativno odražajo v sami turistični ponudbi. Kljub številnim opozorilom so nekatera mestna območja še vedno zelo nasmetena, še posebej pa Mestni park, grajski hrib in Ljudski vrt. Člani TD Ptuj se zavzemajo tudi za ureditev pešpoti ob Dravi proti Termam, ki jo dnevno uporabljajo gostje tega turističnega objekta, žal pa je zelo neurejena. Mesto je ostalo tudi brez edinega javnega stranišča, ki ga bo potrebno v kratkem urediti. Denar bodo, kot vse kaže, zagotovili v proračunu MO Ptuj. V TD Ptuj pa opozarjajo tudi na hortikulturno neurejenost krožišč. Ena od pomembnih aktivnosti v letu 2009 bo tudi pridobivanje novih članov, zlasti še mladih, ki bodo v delovanje društva prinesli nov zagon.
MG
Ptuj • Megaconference Junior na Ekonomski šoli Ptuj • Prvenec Romane Potočnik
Svet brez meja
Dijaki ptujske Ekonomske šole so pred nekaj dnevi sodelovali na svetovni spletni konferenci v okviru Megaconference Junior. Pripravili so predstavitev Slovenije, ki so jo prikazali kot lepo in čisto deželo, v kateri je ekologija izrednega pomena.
Tako kot vse slovenske srednje šole tudi na Ekonomski šoli Ptuj izvajajo v tem šolskem letu prenovljene šolske strokovne programe. Njihov cilj je intenzivno povezovanje teoretičnega znanja s strokovnimi podlagami. »Tendenca šole je namreč, da privzgojimo dijakom integrirane ključne kvalifikacije in jih s tem pripravimo na hitro prilagajanje tržnim razmeram. Na šoli med drugim izvajamo okoljski projekt, s katerim želimo privzgojiti mladim odgovoren odnos do
varstva okolja,« je pojasnila vodja projekta Megakonfe-renca Junior na Ekonomski šoli Sonja Mlinaric.
V prvih letnikih prenovljenih strokovnih programov so tako vključili dijake v med-predmetno povezovanje, kjer si pridobijo celostno podobo določene problematike. Letošnje leto so posvetili ekologiji, glavni projekt pa poteka pod naslovom »Ohranimo Zemljo, naš edini dom«. Gre za sodelovanje strokovnih področij s poslovno informatiko in angleškim jezikom.
Ptujski dijaki so Slovenijo predstavili kot državo, v kateri je ekologija zelo pomembna.
»Rezultat teh prizadevanj je sodelovanje na svetovnem spletu v okviru Megaconference Junior, kjer smo pripravili predstavitev Slovenije kot lepe in čiste dežele, ki pa se srečuje z določenimi skritimi onesnaževalci. Opozorimo na rešitev tega problema s skrbnim načinom ločenega zbiranja odpadkov,« je še pojasnila Mlinaričeva. Iz Slovenije je na omenjeni konferenci sodelovala le ptujska Ekonomska šola, pri predstavitvi pa so sodelovali trije dijaki prvega letnika trgovske šole, in sicer Dejan Bratušek, Vesna Korošak in Tina Šker-lak, ter trije dijaki drugega letnika Ekonomski tehnik Alen Forstnarič, Miha Trstenjak in Tina Dornik iz 1. letnika Ekonomske gimnazije. Predstavitev pa je povezoval dijak zadnjega letnika Andrej Čuš. Kljub dejstvu, da so se povezali s tujimi vrstniki iz 40 držav in da so komunicirali v angleškem jeziku, je sporazumevanje potekalo izredno sproščeno. Kaže, da je svet danes res brez meja!
Dženana Bečirovič
Moja izbira
Mlada Ptujčanka Romana Potočnik, ki že vrsto let aktivno ustvarja v svetu literature, je pred nekaj dnevi izdala svoj prvenec Moja izbira. Gre za izjemno zanimivo in lahkotno mladinsko branje, ki pa je lahko odlično berilo tudi za starejše ljubitelje proze.
Svoj prvenec je Potočnikova izdala v založbi VED, gre pa za mladinski roman, ki je izredno nagajiv in poln nepričakovanih dogodkov. Zgodba bazira na ljubezenski in prijateljski izkušnji, ki načeloma sicer nista izključujoči, a se to pot medsebojno postavita na tehtnico. Glavna oseba je Ana, ki ima v svojem življenju skorajda vse, saj je lepa in premožna, a manjka ji tisto najpomembnejše:
ljubezen. Njena prijateljica Manja pa živi povsem drugačno življenje, saj je revna in brezposelna, v težavah pa se znajde tudi njena zveza s fantom. Splet okoliščin postavi glavno junakinjo Ano pred pomembno odločitev, saj je prisiljena izbirati med prijateljstvom in ljubeznijo. V knjigi je spretno prikazan ljubezenski trikotnik, ki razkriva pomen prijateljstva in prave ljubezni.
Romana Potočnik
Foto: DB
Foto: DB
Cirkulane, Podlehnik • Toplejše vreme prinaša težave
Plazovi se spet prebujajo
Po prvi odjugi pred dvema tednoma so se po vseh haloških in tudi nekaterih drugih občinah sprožili številni plazovi, ki so ogrožali tudi hiše, najbolj pa so jo skupile ceste. Poročali smo o velikanski škodi, ki jo je kar 17 plazov povzročilo na cestah v videmski občini, hudo so jo skupile tudi ceste v Žetalah in Zavrču, stanje pa ni nič boljše niti v Cirkulanah in Podlehniku.
Podlehniški župan Marko Maučič je povedal, da so nevarna področja, kjer je bilo že opaziti začetke plazenja, po občini pregledali že lani in označili preko 20 takšnih točk. Ob letošnji prvi odjugi sta se sprožila dva izmed lani »napovedanih« plazov, boji pa se, da se bodo novi plazovi sprožili v naslednjih dneh, ob prvem toplejšem vremenu. »Kako bomo sanirali, ne vem, saj občina nima denarja za te namene. Če bi hoteli zdaj utrditi teren, kjer je pričakovano plazenje, bi rabili vsaj 200.000 evrov!« Tako jim zaenkrat ostaja upanje, da vsa nevarna področja vendarle
ne bodo splazila.
Nič bolje, če ne še huje, je v občini Cirkulane. »Ob prvem plazenju, ko so začele prihajati v javnost informacije o škodah zaradi plazov, smo pri nas začeli evidentirati številne plazove, vendar se nismo odločili za sklic novinarske konference, ker sem prepričan, da obdobje, ko se bodo plazovi res 'prebudili', zdaj šele prihaja. Tako prave škode in vseh posledic takrat niti ne bi mogli točno oceniti. Menim, da se bodo tudi druge občine v prihodnje še srečale s to težavo in gotovo bodo posledice in škoda še večje, kot je že bilo napove-
dano.«
V Cirkulanah skoraj ni ceste brez plazu
Plazovi v Cirkulanah so se množično sprožili tako po zasebnih parcelah, največ v vinogradih, kot po cestah in na njih. »Sanacija vseh teh plazov po prvi odjugi je ponekod že urejena, predvsem tam, kjer je šlo za manjše udrtine ali nanose. Velikih plazov, eden takšnih je gotovo v Paradižu pri družini Kelc, kjer se giblje pravzaprav ves hrib, pa se zaenkrat niti ne moremo lotiti, saj bo potrebno najprej mnenje in ocena strokovnjaka. Po-

Takole pa se je zemlja utrgala v vinogradu Janeza Janžekoviča v Brezovcu.
Eden od dveh hudih plazov v Gruškovcu (občina Cirkulane); ta na fotografiji se je utrgal od ceste navzdol in ogroža domačijo Kelčevih; plazi praktično celotna vzpetina. Takih slik je v Cirkulanah še zelo veliko ...
doben je tudi v Brezovcu, kar nekaj jih je v Gradišču, Velikem Vrhu, Gruškovcu in na Mejah. Večinoma gre za udiranje cest, manj je nanosov, ki se jih lahko hitro počisti. To so večinoma lokalne ceste in javne poti, ki so v pristojnosti občine. Velike plazove na cestah smo zaenkrat vse zaščitili, vse te ceste so delno prevozne, seveda pa so zelo nevarne, saj se lahko vsak trenutek udre še večji del vozišča. Posebej hudo je, ker gre za ceste, kjer vozi tudi šolski kombi,« je na kratko povzel stanje na cestah župan Jurgec in še dodal, da trenutno zemlja sicer miruje, boji pa se, da bo to le do naslednje od-juge: »Največji plazovi merijo tudi do 30 metrov v dolžino. Koliko nas bo stala sanacija, ne vem povedati, saj še nihče
ne ve, kako globoko segajo in kakšna dela vse bodo potrebna. Zna pa sanacija zgolj enega od teh velikih plazov stati od 50.000 do 100.000 evrov, tako velikega kot je na relaciji Okič-Slatina pa tudi 200.000 ali 300.000 evrov! Žal smo lani neuspešno kandidirali na sredstva iz razpisa prav za namene sanacije plazov, saj se je ta denar prelil v pomoč občinam po hudem neurju.«
Župna Janez Jurgec napoveduje, da bodo v prihodnjih dneh poklicali geomehanske strokovnjake za oceno škode iz Ljubljane, ki so jim nekoč že pomagali: »S stanjem bom seveda seznanil tudi naš občinski svet. Vsem je jasno, da denarja za sanacijo toliko plazov sploh nimamo. Na postavki za vzdrževanje cest je le okoli 60.000 evrov, proračun-
ska rezerva pa znaša 20.000 evrov. Takrat bomo govorili tudi o problematiki plazenja na zasebnih parcelah, saj je jasno, da takšni plazovi ogrožajo ne samo občane, zasebne lastnike, ampak posredno ali posledično tudi občinske ceste, na katere se bodo usuli ali jih izpodjedli!«
Janez Jurgec je o perečih težavah s plazovi že seznanil tudi oba poslanca, tako Dejana Levaniča kot Branka Mari-niča: »Upam, da bomo dobili kakšno pomoč tudi iz poslanskih klopi, pri tem mislim na vse haloške občine, kjer so nas in nas znajo še prizadeti aktivni plazovi.«
Strah v očeh občanov pa ostaja, saj se zavedajo, da jim toplo vreme letos lahko prinese še veliko gorja.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Sveta Trojica • Kolegij županov Osrednjih Slovenskih goric
Gradijo informacijsko avtocesto
V četrtek, 26. februarja, so se župani Osrednjih Slovenskih goric - občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij in Sveta Trojica - zbrali na 13. kolegiju.
Najprej je direktorica Razvojne agencije Slovenske gorice Janja Viher predstavila poročilo o delu agencije v lanskem letu in projekte, ki jih namerava agencija izvesti v letošnjem letu oziroma nekateri že tečejo.
Župani so delovanje razvojne agencije ocenili kot zelo uspešno in menili, da jo je treba kadrovsko okrepiti, podprli so tudi projekte, ki jih namerava letos izvesti. Med pomembnejše vsekakor sodi dodelava skupne blagovne in tržne znamke Ovtar, ponovna oživitev turistično informativnega centra, dokončna izbira spominkov Slovenskih goric in izdajanje
časopisa Ovtarjeve novice za vseh šest občin Osrednjih Slovenskih goric. Ob omenjenih projektih razvojna agencija strokovno podpira in skrbi za projekte v okviru akcijske skupine LAS Ovtar Slovenskih goric za razvoj podeželja.
V nadaljevanju so župani govorili o izgradnji širokopasovnega omrežja na območju občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Jurij in Trnovska vas. Za omenjeni projekt je že več kot leto dni pripravljen projekt. Župani so sklenili, da se projekt razširi in so vanj vključili še občini Juršinci in Sveti Andraž, ki nista uspeli na za-
dnjem razpisu. Oba izvajalca, zavod Riso in zavod Bistra, ter Razvojno agencijo Slovenskih goric so zadolžili, da dopolnijo potrebno dokumentacijo, da bodo lahko projekt prijavili na razpis ministrstva, ki bo predvidoma aprila letos. Načrt predvideva izgradnjo optičnega oziroma širokopasovnega omrežja za območje devetih občin ali za 5700 gospodinjstev. Cilj projekta je zagotoviti vsem gospodinjstvom v teh devetih občinah širokopasovni priključek pasovne širine najmanj 10 MB, cena izgradnje ne sme presegati 3.000 evrov po priključku. Vrednost projekta se ocenjuje med 15 in 20 mili-
joni evrov.
Župani so govorili tudi o organiziranju medobčinske redarske službe. Gre za obveznost, ki jo je občinam naložila država. Menili so, da so potrebe po redarjih po občinah različne, zato so se odločili, da se bodo priključili medobčinski redarski službi mestne občine Maribor in jo koristili po potrebi. Ambicija županov pa je, da se v Lenartu ustanovi vsaj izpostava Medobčinske redarske službe, če pa bodo potrebe večje, se bo v Lenartu ustanovila samostojna enota za območje Osrednjih Slovenskih goric.
Pri točki razno so se župani seznanili in spregovorili o pro-
blematiki odpravljanja škode zaradi zemeljskih plazov, ki so se sprožili ob zadnjem močnem deževju. Ugotavljajo, da je nastala velika škoda na občinski infrastrukturi in kmetijskih površinah. Poškodovanih oziroma ogroženih je bilo tudi nekaj objektov, k sreči ne do te mere, da bi bila potrebna evakuacija ljudi. Župani pričakujejo, da bo za nastalo škodo sprožen državni sistem ter da ne bo ostalo samo pri evidentiranju plazov, ampak bodo izdelani ustrezni sanacijski programi in zagotovljena sredstva kot pomoč pri odpravi posledic škode tako lokalnim skupnostim kot lastnikom zemljišč in
objektov.
Spregovorili so tudi o problematiki izvajanja pravice do obveznega zdravstvenega zavarovanja. To nalogo, kot tudi številne druge, je država ponovno naložila občinam, ki so dolžne prijavljati in plačevati obvezno zdravstveno zavarovanje občanom, ki nimajo druge možnosti zdravstvenega zavarovanja. Župani so opozarjali, da je zaplete povzročila sprememba podzakonskih predpisov in pravilnikov, ki jih je izdalo ministrstvo. Pristojno ministrstvo ocenjuje, da so ti predpisi jasni, v lokalnih skupnostih pa ugotavljajo ravno nasprotno, da je veliko nejasnosti. Župani so poudarili, da prihaja do velikih težav, če želijo obravnavati vse občane enakopravno. Na kolegiju so poenotili stališča glede vprašanj, ki se pojavljajo pri uveljavljanju te pravice občanov.
Zmago Šalamun
Gospodarstvo po svetu
EU • Slovenija še brez odločitve
Iščejo domove še za 5000 iraških beguncev
EU išče domove še za 5000 iraških beguncev, kar je polovica od števila beguncev, ki naj bi jih sprejela v skladu z zavezo novembra lani. »Slovenija dokončne odločitve še ni sprejela, potreben je še razmislek, analiza, predvsem z vidika uspešne integracije beguncev v našem okolju,« je pojasnila notranja ministrica Katarina Kresal.
O iraških beguncih so danes spet razpravljali notranji ministri EU. EU se je novembra lani zavezala, da bo sprejela še do 10.000 iraških beguncev, ki sedaj živijo v Siriji in Jordaniji. Doslej so države članice izrazile le pripravljenost na sprejem 5000 beguncev. Največ, in sicer 2500, naj bi jih sprejela Nemčija, sicer pobudnica sprejemanja beguncev v EU.
Nekatere druge države, med njimi tudi Češka, ki v prvi polovici leta predseduje EU, pa nad tem niso tako navdušene. »Najbolje bi bilo, če bi ti ljudje odšli nazaj domov,« je češki notranji minister Ivan Langer danes v Bruslju odgovoril na vprašanje, ali je Češka kot predsedujoča EU pripravljena dati zgled s sprejemom iraških beguncev. Tudi Slovenija je vseskozi, od odprtja tega vprašanja aprila pod slovenskim predsedstvom, zagovarjala stališče, da je treba pomoč najprej zagotoviti v sami regiji, in v primeru razseljeva-nja beguncev zagovarjala prostovoljno odločitev članic o njihovem sprejemu. Dogovor o sprejemanju iraških beguncev je bilo zelo težko doseči, saj so pristopi posameznih
držav k temu vprašanju zelo različni. Države članice o tem, koliko beguncev bodo sprejele, odločajo prostovoljno, glede na svoje zmogljivosti in glede na to, koliko so jih že sprejele doslej.
Iraške begunce za zdaj v EU sprejemajo predvsem Švedska, Nemčija in Francija. Po vojni, ki se je začela leta 2003, je približno dva milijona ljudi pobegnilo iz države, približno 2,7 milijona pa jih je razseljenih znotraj države. EU naj bi v zadnjih dveh letih pred novembrom lani sprejela le približno 1000 iraških beguncev, medtem ko naj bi jih ZDA približno 10.000. (sta)
Beograd • Srbija „vrača udarec"
Izdana
mednarodna tiralica za 19 državljanov BiH
Foto: bosnjaci.net
Srbsko notranje ministrstvo je sredi prejšnjega tedna izdalo mednarodno tiralico za 19 državljanov BiH zaradi vojnih zločinov med vojno v BiH. Zagrešili na bi jih v bolnišnici v Sarajevu in pri napadu na kolono vojakov nekdanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki je maja 1992 zapuščala Sarajevo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Med osumljenimi vojnih zločinov, za katere je Srbija izdala tiralico, sta tudi nekdanja člana predsedstva BiH Ejup Ganic in Stjepan Kljuic. Srbi-
ja jim očita vojne zločine nad vojnimi ujetniki in uporabo nedovoljenih sredstev bojevanja ob začetku vojne v BiH, ki se je začela leta 1992 in končala leta 1995. Po poročanju srbske tiskovne agencije Beta so bili zaporni nalogi izdani na zahtevo preiskovalnega sodnika srbskega sodišča za vojne zločine Milana Dilparica.
Na potezo Beograda se je v pogovoru za sarajevski časnik Dnevni Avaz že odzval nekdanji član predsedstva BiH Ganic, ki je izdajo tiralic označil kot »smešno« in dejal, so na srbskem seznamu »vsi tisti, ki so branili BiH«, poroča srbska tiskovna agencija Beta. 2. maja 1992 je bil ugrabljen tedanji predsednik BiH Alija Izetbegovic, zdaj pa so »vsi, ki so reševali predsednika, ki je bil simbol države, krivi, ker se ni vse končalo tako, kot je bilo načrtovano«. Ganic je še
dejal, da so posamezni srbski politiki s podobnimi obtožbami že poskušali tudi na ha-aškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, a so bile vse obtožnice proti njemu zavrnjene. Kot je dodal, Srbija tovrstne zgodbice lansira že leta, in sicer vedno okoli dneva državnosti v BiH, zato se nanje več ne ozira.
Oster je bil tudi odziv hrvaškega in bošnjaškega člana predsedstva BiH, Željka Kom-šica in Harisa Silajdžica, piše srbska tiskovna agencija Tanjug. Komšic je med drugim ocenil, da je Srbija - ki sicer nima pristojnosti za sojenje v tem ali drugih podobnih primerih - z izdajo tiralic znova potrdila svojo vpletenost v vojno v BiH ter škodila dobro-sosedskim odnosom z BiH. (sta)
Bruselj
razmere
EU pozorno spremlja
Nove grožnje Gazproma - ponovna prekinitev dobave plina 8. marca?!
Evropska komisija zelo pozorno spremlja plinski odnos med Rusijo in Ukrajino, saj lahko vpliva na oskrbo s plinom v Evropski uniji, je danes v Bruslju povedal tiskovni predstavnik komisije Ferran Taradellas v odzivu na medijska poročila o tem, da bi lahko Gazprom znova prekinil dobavo plina Ukrajini, če ta do 8. marca ne plača svojih dolgov.
»To seveda ne pomeni, da bomo kakor koli posredovali,« je dejal tiskovni predstavnik. Sicer pa si Evropska komisija prizadeva za izboljšanje direktive o zanesljivosti oskrbe s plinom, je še poudaril.
Prav tako je v tem okviru bistveno čim prej potrditi seznam energetskih projektov v okviru načrta za okrevanje evropskega gospodarstva, ki naj bi izboljšali energetsko varnost EU, je še povedal Taradellas. Med temi projekti je tudi slovenski plinovod, za katerega je komisija predvidela 40 milijonov evrov evropskih sredstev. Države članice so doslej še niso uspele dogovoriti, katere projekte in kako jih financirati.
Zaskrbljenost se je znova pojavila po poročanju ruskega dnevnika Kommersant, da je ruski energetski velikan Gazprom vnovič za-pretil s prekinitvijo dobave plina, če Ukrajina do 8. marca ne plača dolgov. »Ruski energetski velikan Gazprom bi lahko prekinil dobavo plina Ukrajini z 8. marcem, če Naftogaz ne bo plačal za plin, ki ga je prejel februarja,« poroča ruska tiskovna agencija RIA Novosti, ki se sklicuje na Kommersant. Ruski dnevnik tudi piše, da Naftogaz nima denarja, da bi plačal za plin. Plinski spor med Moskvo in Kijevom, zaradi katerega je Rusija prekinila dobavo plina čez Ukrajino v EU, je hudo prizadel Bolgarijo in Slovaško, posledice pa je poleg številnih drugih članic EU čutila tudi Slovenija. (sta)
Foto: internet
ZDA • Kakšni so predlogi Baracka Obame:
Proračun, vreden 3550 milijard dolarjev
Ameriški predsednik Ba-rack Obama je kongresu predal 140 strani okvirnega proračunskega predloga za leto 2010, ki se začenja s 1. oktobrom. Predlog je vreden 3550 milijard dolarjev, podroben proračunski predlog bo pripravljen v aprilu.
Proračunski predlog deloma prosi kongres za potrditev porabe tudi v tekočem proračunskem letu, v katerem naj bi primanjkljaj znašal krepkih 1750 milijard dolarjev, kar je 12,3 odstotka celotnega BDP ZDA. Glede na delež BDP je bil rekord sicer dosežen 1945, po koncu druge svetovne vojne, ko je delež primanjkljaja znašal 21,5 odstotka BDP.
Primanjkljaj naj bi v naslednjih dveh letih prav tako presegal 1000 milijard dolarjev, do leta 2013 pa naj bi padel na ciljno številko 533 milijard, kar je malce bolj obvladljivih tri odstotke BDP. Obamov proračunski predlog vsebuje tri prioritete, ki bodo krepko povečale porabo. To je začetek postavljanja temeljev uvedbe sistema splošnega zdravstvenega zavarovanja, da se zavaruje še 48 milijonov Američanov, ki so brez zavarovanja.
V ta namen Obama za 10 let predlaga 634 milijard dolarjev porabe v 10 letih, pri čemer bi polovico denarja dobili z znižanjem davčnih ugodnosti za premožne, kamor spadajo pari, ki zaslužijo na leto več kot 250.000 dolarjev, oziroma posamezniki, ki zaslužijo več kot 200.000. To bi storili na primer tako, da bi za vsak dolar dobrodelnih sredstev lahko uveljavljali le 28 centov davčne olajšave in ne 35. Drugo polovico pa z zmanjšanjem plačil iz zveznih zdravstvenih programov medicaid in medicare zdravstvenim zavarovalnicam, ki bi naj sistem izkoriščale in napihovale cene. Američani na leto sicer porabijo 2400 milijard dolarjev za zdravstvo.
Obama v proračunu že za letos prosi še 250 milijard dolarjev za boj proti finančni krizi, kar pomeni, da bo letos v ta namen šlo 750 milijard, poleg 700 milijard, ki so bile potrjene lani. Obama je zjutraj v Beli hiši dejal, da je proračun pošten obračun tega, kje so in kam gredo.
Predlog proračuna predvideva podaljšanje 400 dolarjev davčnih olajšav na posameznika, ki zasluži manj od 200.000 dolarjev na leto, ki jih uvaja že 787 milijard dolarjev vreden stimulacijski zakon. Veljavnost davčnih olajšav, ki so bile sprejete v času predsednika Georgea Busha leta 2001 in 2003, pa se prav tako podaljša preko leta 2010.
Obamov proračun pa predvideva prenehanje davčnih olajšav za premožne, oziroma za najvišji davčni razred ponovno 39,6 odstotka, namesto 35 odstotkov. Prihranke namerava Obama najti tudi v prenehanju plačevanja subvencij kmetijam s prihodki več kot 500.000 dolarjev na leto.
Ukiniti namerava tudi nekatere vojaške programe, o čemer pa za zdaj vlada stroga tajnost. Ukiniti namerava tudi druge programe v drugih ministrstvih in agencijah. Obama meni, da se lahko z leti najde skupaj za 2000 milijard dolarjev prihrankov, kar sicer predvideva tudi višje davke za premožne.
Obama kongres že za letos prosi dodatnih 75 milijard dolarjev za vojni v Iraku in Afganistanu, potem ko je kongres za letos že potrdil 40 milijard. V letu 2010 naj bi za vojni šlo še 130 milijard, naslednja leta pa po 50 milijard.
Proračunski predlog predvideva tudi na stotine milijard dolarjev prilivov s prodajo dovolilnic za preseganje dovoljenih meja izpustov toplogrednih plinov. Ta denar naj bi bil deloma namenjen za podaljšanje stalne davčne olajšave za srednji razred po 400 dolarjev na leto na osebo.
Primanjkljaji so presunljivo visoki in to skrbi tudi demokrate. Predsednik senatnega odbora za proračun Kent Conrad iz Severne Dakote je dejal, da je predlog dober začetek, vendar pa bo potrebno storiti nekaj več proti dolgoročni rasti primanjkljaja. Republikanci predlog zavračajo, ker predvideva ukinitev davčnih olajšav za premožne. (sta)
MILANO - Italijanski finančni minister Giulio Tremonti je podpisal odredbo, s katero je začel veljati ukrep za državno pomoč pešajočim italijanskim bankam. Cilj ukrepa je obnoviti tekom svetovne posojilne krize zamrznjeno bančno posojanje gospodarstvu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Tremonti je podpisal odredbo, ki daje zeleno luč finančnemu ministrstvu za vpis obveznic, izdanih s strani italijanskih bank,« je ministrstvo zapisalo v sredinem sporočilu za javnost. Ministrstvo sicer ne bo postalo delničar bank. Pač pa bodo morale banke v zameno za državni kapital dati prednost posojilom za podjetja, še posebej mala in srednje velika, in družine. Banke bodo tudi morale spoštovati poseben etični kodeks glede nagrad in dividend ter strankam, ki so izgubile službo, omogočiti odlog poplačila posojila. Po poročanju italijanskih medijev bi lahko finančno ministrstvo na podlagi tega že pred časom potrjenega ukrepa, torej z nakupom obveznic, v domače banke vložilo do 12 milijard evrov kapitala. Nekateri največji italijanski posojilodajalci, kot sta Unicredit in Intesa Sanpaolo, so danes dejali, da se bodo o sodelovanju pri tem ukrepu odločili, ko se bodo seznanili z vsemi njegovimi podrobnostmi.
TORONTO - Kanadski proizvajalec telekomunikacijske opreme Nortel Networks namerava v prihodnjih mesecih po vsem svetu ukiniti še dodatnih 3200 delovnih mest, kar predstavlja več kot 10 odstotkov celotne njegove delovne sile. Pred časom je že napovedal ukinitev 1800 delovnih mest, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Dodatna ukinitev delovnih mest je del Nortelovega prestrukturiranja tekom prisilne poravnave. Nortel se je namreč januarja odločil za uvedbo postopka prisilne poravnave v zdA in Kanadi oziroma za, kot to imenujejo v zDa, stečajno zaščito po 11. poglavju. S tovrstno zaščito se podjetje, ki trenutno po vsem svetu zaposluje okrog 30.000 delavcev, želi v miru prestrukturirati, tako da bi lahko nato znova uspešno poslovalo.
NEW YORK - Kanadski proizvajalec kmetijskih proizvodov Agrium je podal 3,6 milijarde dolarjev visoko ponudbo za prevzem ameriške družbe CF Industries Holdings, s čimer želi okrepiti svojo dejavnost na področju gnojil, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Do te ponudbe sicer prihaja le dober mesec po tistem, ko je CF Industries objavil 2,1 milijarde dolarjev vredno ponudbo za prevzem ameriške družbe Terra Industries. Vodstvo slednjega je ponudbo zavrnilo, ker da ta podcenjuje vrednost podjetja. Agrium delničarjem družbe CF v obliki gotovine in zamenjave delnic ponuja 76 dolarjev za delnico, kar predstavlja 37-odstotno prevzemno premijo. Pri tem svoj prevzem pogojuje s tem, da CF odstopi od nameravanega prevzema Terre.
SINGAPUR - Po objavi podatkov ameriškega ministrstva za energijo o zmanjšanju naftnih zalog v ZDA, so se cene za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavnim rokom v aprilu že v sredinem ameriškem trgovanju povzpele na 42,50 ameriškega dolarja, v današnjem azijskem elektronskem trgovanju pa so narasle še za 23 centov. Podražila je tudi sever-nomorska nafta vrste brent. Za to nafto, prav tako z dobavo v aprilu, je bilo treba odšteti 44,50 dolarjev, kar je 21 centov več kot ob zaključku ameriškega trgovanja v sredo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poročilo ameriškega ministrstva za energijo o stanju naftnih in bencinskih zalog v ZDA je v sredo pokazalo, da so se v minulem tednu zaloge bencina zmanjšale za 3,4 milijona sodov. Analitiki niso pričakovali nikakršnih sprememb v stanju ameriških zalog tega naftnega derivata.
ZÜRICH - Glavni izvršni direktor največje švicarske banke UBS Marcel Rohner je odstopil s položaja. Nasledil ga je nekdanji glavni izvršni direktor švicarske banke Credit Suisse Oswald Grübel, so danes sporočili iz UBS. Z zamenjavo želijo »povrniti zaupanje delničarjev in banko pripeljati nazaj na pot uspeha«. Ob objavi novice o zamenjavi je delnica družbe poskočila za skoraj 15 odstotkov. UBS je v težavah, saj je beležila ogromne izgube v ZDA v povezavi z drugorazrednimi hipotekarnimi krediti, poleg tega pa se je nedavno zapletla v domnevno omogočanje utaje davkov ameriškim državljanom. Banka je prejšnji teden ameriški vladi posredovala podatke o 250 do 300 strankah in plačala 780 milijonov dolarjev poravnave v tem primeru. Ameriška vlada je nato naslednji dan vložila ločeno tožbo, s katero želi UBS prisiliti, da razkrije podatke o 52.000 ameriških državljanih, ki naj bi se izogibali plačilu davkov.
MÜNCHEN - Nemški zavarovalniški koncern Allianz je lani posloval slabše od pričakovanj. V letu 2008 je Allianz zabeležil za 2,44 milijarde evrov izgube, medtem ko je leta 2007 ustvaril čisti dobiček v višini 7,97 milijarde evrov, poročajo tuje tiskovne agencije. Kot so poudarili v zavarovalnici, je izguba posledica enkratnih stroškov v višini 6,4 milijarde evrov, povezanih s prodajo banke Dresdner Bank drugi največji nemški banki Commerzbank. Banka je v primerjavi z letom prej ustvarila nižji dobiček iz poslovanja; ta je bil lani 7,43 milijarde evrov, kar je 25 odstotkov manj kot leta 2007, ko je znašal 10,31 milijarde evrov. Dosežen dobiček iz poslovanja je tudi nižji od pričakovanj analitikov, ki so napovedali, da bo ta znašal 7,50 milijarde evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
BONn - Nemška logistična družba Deutsche Post AG je v zadnjem četrtletju preteklega leta poslovala s 3,16 milijarde evrov izgube, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Poslovno leto je družba s sedežem v Bonnu tako zaključila z 1,7 milijarde evrov izgube. Deutsche Post je posledice finančne in gospodarske krize očitno močno občutila, saj je, za primerjavo, v zadnjem četrtletju leta 2007 poslovala z 253 milijoni evrov dobička. Družba je sicer v zadnjem četrtletju lanskega leta zabeležila 3,3-odsto-tni upad prihodkov na 14 milijard evrov. Prihodki v celotnem letu 2008 so se v primerjavi z letom 2007 sicer povišali za 0,8 odstotka in dosegli 54,5 milijarde evrov. Družba je kljub temu v letu 2008 poslovala s precejšnjo izgubo, medtem ko je leto 2007 zaključila z 1,4 milijarde evrov dobička. Vzrok za izgubo gre iskati predvsem stroških povezanih s podružnico na ameriškem trgu DHL Express, ki se je umaknila s trga. (sta)
Ormož • Tiskovna konferenca Zares
Pravi resnici bodo poskušali priti do dna
Stanko Podgorelec, predsednik OO Zares - nova politika Ormož, je sklical svojo prvo samostojno tiskovno konferenco, na kateri se je dotaknil proračuna, 15 amandmajev, ki sta jih napisala skupaj s poslancem Vilijem Trofenikom, cest, gradnje mostu v sosednji občini z ormoškim denarjem, revizije treh ormoških evropskih projektov, ponovne vzpostavitve glasovalnega stroja v občinskem svetu, neodgovornega delovanja ormoškega župana Alojza Soka, ki jemlje to funkcijo bolj kot popoldanski hobi, in še marsičesa.
Stanko Podgorelec, predsednik OO Zares - nova politika Ormož, je imel veliko povedati.
Pa brez zamere
Fiskalne trošarine
Vprašanje se ne glasi, ali so pravilne, ampak, zakaj so zares uvedene
Danes je nedelja, 1. marec 2009■ Marsikdo se je danes napotil na kak nedeljski izlet. Drugi so že od jutra pripravljali nedeljsko kosilo. Tretji so se napotili k nedeljski maši, potem v lokalno oštari-jo na kak kozarček in klepet, nato pa se domov na prej omenjeni nedeljski obed. A za razliko od tistih, ki so se odpravili na izlet, ter teh, ki so doma pripravljali nedeljsko kosilo, je bila ta prvomarčna nedelja za te tretje precej bolj pomembna, kot se jih verjetno večina zaveda. Z današnjim dnem so namreč pričele veljati višje trošarine na alkohol. In to za celih 31,1 odstotka. Tako lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo dvig maloprodajnih cen za alkoholne pijače, povedano drugače: vaš špricar, pivo ali kakšen šnopček vas bodo v bodoče stali več. In če spadate k tem ta tretjim, ki se ob nedeljah odpravijo k sakralnim aktivnostim, po tem okrepčilu za dušo pa še v oštarijo na okrepčilo telesa, bost za te svoje navade sedaj plačevali več. Seveda pa ne samo vi, ampak tudi marsikdo drug, ki je bolj poganskega značaja in v nedeljo ne prakticira sakralnih dejavnosti.
Skupina teh, ki jih bodo nove trošarine udarile po žepu, je pravzaprav zelo velika, saj alkoholne pijače vsaj kdaj pa kdaj uživa kar znaten del Slovencev (seveda to ne pomeni, da so vsi ti zdaj že kar pijanci, če tu in tam spijejo kozarček ali dva). Zato je na mestu vprašanje, ali je vlada ravnala prav, ko je dvignila trošarine in s tem posledično maloprodajne cene. Odgovorov na to je seveda več - od tistih, ki kričijo, da bi alkohol itak bilo treba popolnoma prepovedati, do tistih, ki bi zaradi te podražitve najraje šli kar na barikade. In seveda vseh ostalih med tema dvema skrajnostma. A večina teh, ki sedaj sodelujejo in bodo nedvomno v prihodnjih dneh še sodelovali v raznoraznih debatah na to temo, spregleda pravo naravo vprašanja; to se namreč ne bi smelo osredotočati striktno ali v prvi vrsti na to, ali je prav, da se bodo alkoholne pijače podražile (oziroma, da jih je vlada podražila), ampak na nekaj drugega - na samo delovanje vlade, ki tiči v ozadju te podražitve. Težko namreč verjamem, da bo zaradi te podražitve število abstinentov skokovito naraslo. Ljudje bodo še vedno posegali po svoji priljubljeni pijači, le da bodo zanjo odšteli malce več, verjetno pa ob srkanju le-te navrgli tudi marsikatero sočno na račun vlade, ki jim jo je podražila.
Na kar bi se torej morala v prvi vrsti osredotočiti debata, je vprašanje obdavčevanja in denarnega menedžmenta te vlade nasploh. Ali sedaj, v teh fiskalno neprijetnih časih, vlada ravna prav, ko želi kar po liniji najmanjšega odpora pridobiti nove finance s tem, da veča obdavčitve? Je to prava pot? Ni morda malce preveč enostavno, da problem, kako v državno blagajno pridobiti več denarja, rešuješ s tem, da pač ljudstvo še bolj usekaš z davki? To se ne more nadaljevati v nedogled - enkrat ljudstvo namreč ne bo več zmožno plačevati davkov in potem sledi kolaps. Se pravi, bistvo vprašanja o dražjih trošarinah na alkoholne pijače torej ni v tem, ali je prav, da se alkohol še bolj obdavči, ampak v tem, ali je prav, da država denar za državno blagajno nabira z višjim obdavčevanjem (česarkoli že). To, da je vlada uvedla višje trošarine zaradi finančnih vzgibov, ne pa morda zato, ker bi jo skrbelo zdravje državljanov, nakazuje tudi dejstvo, da vlada ni pozabila glasno oznaniti, da bo na tak način v blagajno pridobila 20 milijonov evrov na leto - da, prav imate: o zdravstvenem vidiku oziroma o tem, da bo dražji alkohol morda
šemu zdravju državljanov, tega s strani vlade ni zaslediti. Preden torej skočite v zrak zaradi zdravstvenega vidika dražjega alkohola, premislite tudi o finančnem ozadju in mehanizmih te podražitve - konec koncev je finančni vidik najpomembnejši tudi vaši lastni vladi.
In če ne pijete alkohola, kadite pa, ter ste zdaj privoščlji-vo hahljate, nikar - čez 2 meseca ste na vrsti tudi vi. Vsi enakopravni, vsi obdavčeni.
Gregor Alič
Foto: vki
Začel je kar s proračunom, ki ga tudi na februarski seji ni podprl, saj je bilo gladko zavrnjenih kar 15 amandmajev Zaresa z utemeljitvijo, češ da jemlje grajski pristavi in cestam (če se želi nameniti denar za določen namen, ga je treba nekje vzeti, kajti proračun mora biti uravnotežen). Kot predlagatelj amandmajev ni nikoli dobil jasnega odgovora, ali je kak amandma za pozicijo v občinskem svetu sprejemljiv ali ne. Za nesprejetje proračuna v decembru vidi Podgorelec izključnega krivca v županu, saj si, prepričan v svojo večino v svetu, ni zagotovil konsenza. »Privoščil si je kupčije. Sam dobro ve, da je potreb in želja mnogo in da jih ne bo mogel uresničiti. Tega se jaz ne grem in iz vsega navedenega in načelnih razlogov pri glasovanju tudi tokrat nisem sodeloval,« je stanje opisal Podgorelec in nato še na kratko pokomentiral amandmaje. Na vprašanje, ali mu je amandmaje torej napisal Vili Trofenik ali ne, je odgovoril, da sta jih napisala skupaj. O svojem sodelovanju s Tro-fenikom pa je povedal, da s Trofenikom drug drugega nista iskala. V isti stranki sta se znašla po naključju, ko sta se združili As in Zares. Vendar se mu zdi sedaj primerno, da poslanca svoje stranke povpraša za nasvet pri vprašanjih v zvezi z občinskim svetom.
Povedal je, da je vsa leta šibka pozicija občinskega sveta sprejemala proračun tako, da ni podprla nobenega amandmaja, prepričan je, da njegovih amandmajev še prebrali niso. In če že nobeden drugi, je bil vsaj amandma o financiranju prevoza gimnazijcev v šolo takšen, da bi ga bilo vredno podpreti, je prepričan Podgorelec, sploh, ker naj bi šlo za pičlih 1600 evrov. »Enako je se zgodilo, ko smo predlagali dodaten denar za Zoisove štipendije, saj kot je znano, so se sredi leta spremenili pogoji štipendiranja in nekateri študenti so sredi leta ostali brez štipendije,« se spominja Pod-gorelec. Vložil je tudi amandma na sam proračun. Glede tega se je pogovarjal z glavnim občinskim finančnikom Mirkom Šerodom, ker si je ta menda pridobil mnenja dolo-
čenih institucij. Podgorelec pravi, da v samem mnenju ni bilo napisano, kakšno je bilo vprašanje, na katerega so dajali mnenje. Pa tudi nekdanja opozicija v preteklosti ni bila dojemljiva do različnih mnenj. Sicer pa naj bi bil ta amandma namenjen le legalizaciji nelegalno izpeljanega postopka za projekt grajske pristave.
Med obema sejama naj bi se v ormoški politiki živahno trgovalo z glasovi, po nekaterih podatkih naj bi župan ponujal različne stvari, pa tudi opozicija je naredila listo svojih želja, če naj podpre proračun. O tem, kaj je kdo dobil ali ne, Podgorelec na novinarsko vprašanje ni povedal, dejal je le, da sam ni dobil ničesar, ker tudi ni bil za proračun, in če bi mu tudi župan kaj obljubljal, temu ne bi verjel. Na vprašanje, ali bo opozicija dobila podžupanjo ali ne, pa ni vedel odgovora.
Niso proti vrtcu in glasbeni šoli
»Veliko se v javnosti govori, da nasprotujemo grajski pristavi, nekateri gredo celo tako daleč, da pravijo, da nasprotujemo vrtcu in glasbeni šoli. Bil sem eden prvih v tem svetu, ki sem začel opozarjati na problematiko vrtca v Ormožu. Ne nasprotujemo ureditvi grajske pristave, ne vrtcu in ne glasbeni šoli, nasprotujemo pa takemu lokacijskemu načrtu, kot je bil sedaj sprejet. Nismo pro-
ti glasbeni šoli, ampak proti glasbeni šoli na tej lokaciji. V našem mestu je vse skon-centrirano po kompleksih -zdravstvo je na koncu mesta, kultura okrog gradu, šolstvo na Hardeku in glasbena šola spada tja,« je prepričan Pod-gorelec.
Opozoril je tudi na nepravilen postopek, saj je bil najprej sprejet proračun, s katerim se financira grajska pristava, šele potem je bil prejet prostorski plan, ki je podlaga za vse skupaj. Iz tega Podgorelec razvija, da smo se na nek način nezakonito prijavili na evropska sredstva, in sicer na podlagi papirjev, ki smo jih sprejeli šele minuli ponedeljek. To bi imelo za občino Ormož lahko velike posledice, saj je okrog 400 projektov prijavljenih za revizijo, in če se bodo ugotovile nepravilnosti, ima to lahko dolgoročne posledice.
Županovanje kot hobi ali popoldanska obrt
Na minuli seji občinskega sveta je svetnik Stanko Pod-gorelec postavil več vprašanj, na katera pa meni, da ni dobil zadovoljivih odgovorov. Prvo vprašanje je namenil odpuščanju 130 zaposlenih v Car-reri. »Pozanimal sem se, kako so stvari potekale in kot stari sindikalist moram povedati, da sem tudi jaz razočaran nad sindikati, zlasti profesionalci. Pričakoval bi, da bi de-
lavce tisti dan, ko so izgubili delo, nekdo pričakal in jim svetoval, kam se naj obrnejo. Na to smo opozarjali in občina bo imela dolgotrajne posledice. Vodstvo občine se ne zaveda, kaj nas čaka in se do tega problema neodgovorno obnaša. Naš župan tudi veliko piše, ni edini, ki piše, je še veliko poslancev, ki se ne morejo sprijazniti, da so volitve izgubili. Če bi bili njegovi predlogi racionalni, bi bilo to koristno, še posebej neprimerno pa je bilo pisanje o meji. S prvim delom pisma se strinjam, da je treba upoštevati nas, ki živimo ob meji. Naprej pa je pisal, kot da na našem območju meja še ni urejena, zato mislim, da tu ni bilo neke dobronamernosti,« pravi Podgorelec.
Največji problem, za katerega je celo predlagal posebno točko dnevnega reda, pa so ga za malo preglasovali, je odlaganje odpadkov v občini Ormož. Trdi, da je občina tista, ki mora zagotoviti pogoje, da bomo odlagališče imeli in ne bomo plačevali velikih računov za odvoz odpadkov drugam. Po nekaterih, njemu dostopnih podatkih, naj bi bila situacija zelo kritična. Ker so si predstavniki vladajoče koalicije z novo svetnico spet zagotovili šibko večino, so njegov predlog na ta način tudi zavrnili. Podgorelec je prepričan, da je bila tu prilika za sodelovanje, h kateremu zadnje čase v Ormožu vsi tako vabijo. Prepričan je
tudi, da je izgradnjo mostu na Vitanu, v sosednji občini, financirala Občina Ormož v celoti in ne le polovično, kot je povedal župan. Za konec se je dotaknil še zaposlitve župana. »Gre za skrajno neodgovorno dejanje župana do vseh tistih ki so ga izvolili in tudi do nas drugih, saj je z izvolitvijo postal župan nas vseh. Občane je pustil na cedilu in gleda le zase. Mi potrebujemo župana na občini, v Središču imajo štirikrat manj prebivalcev in tudi štirikrat manj problemov, pa je
situacija povsem drugačna. Naš župan si v tako težkih časih privošči županovanje za hobi, kajti popoldne, po službi je čas, ko se ljudje ukvarjamo s svojimi hobiji.
V Zares so se odločili, da bodo še naprej opozarjali na težave in predvsem poskušali zadevam priti do dna, saj v Sloveniji obstajajo institucije, ki lahko povedo, kdo ima prav. Predvsem pa se bodo posvečali promociji stranke in se pripravljali na lokalne volitve.
Viki Klemenčič Ivanuša
Vitomarci • Premiera komedije Oblast
Oblast je res slast
Kulturno-umetniško društvo Vitomarci, ki aktivno deluje že častitljivih 112 let, je tudi letos postreglo z zabavno komedijo Vinka Moderndorferja z naslovom Oblast. Zanimiva in aktualna zgodba opisuje življenje družine kapitalista Anteja, ki želi na vsak način postati državni poslanec. Komedija odkriva, kako daleč je sposoben iti in kaj za svoj cilj žrtvovati.
Foto: arhiv
Zasedba, ki je »ustvarjala« Oblast.
Po izjemno uspešni lanskoletni komediji Moža je zatajila se je odrasla gledališka skupina KUD Vitomarci letos predstavila z igro avtorja Vinka Moderndorferja Oblast. Na odrske deske so jo postavili v priredbi in režiji Milana Černela, ki obenem uprizarja tudi Anteja, glavnega akterja predstave.
Zgodba govori o družini turbokapitalista Anteja, ki kar ne more prerasti želje, da
bi postal državni poslanec. S pomočjo svoje naivne hčerke Vanese in njenega fanta Joce se Ante kljub nasprotovanju osebnega tajnika in prijatelja Drageca odloči za politiko. Za promocijo si najame Marjana iz podjetja M&M Consulting, čigar namen je le oskubiti naivnega tajkuna. To uvidi celo Antejeva ljubosumna in trapasta žena Amalija. V poslovanje podjetja in kampanjo se neprestano vtika tudi
izkušena sindikalistka Greta, celotno situacijo pa neprestano nadzira tudi radovedna hišna gospodinja Marica.
Uspešnega prodajalca obutve Anteja Pešaliča, ki želi ^postati poslanec, igra Milan Čer-nel, njegovo ljubosumno, rahlo depresivno in klepetavo ženo Amalijo uprizarja Marija Kocuvan, njuno hčer Vaneso Sara Janžekovič, v vlogi njenega fanta pa se je na odrskih deskah preizkusil Damir Toš.
Drageca, skoraj družinskega člana Pešaličevih, ki živi nekoliko nenavadno življenje, je uprizoril Kristjan Majer, gospodinjo Marico Andreja Čuček, sindikalno zaupnico Greto Daniela Žvarc, politika Marjana, ki nudi vse možne usluge, pa Srečko Žmauc.
Bogata zgodovina KUD Vitomarci
Začetki ljubiteljskega gledališkega igranja v Vitomar-cih segajo v daljno leto 1895, ko je bila v okviru takratnega Bralnega društva uprizorjena prva igra na prostem Krojač Lipe. Razen v času vojn so od takrat naprej, torej že dobrih in častitljivih 112 let, v Vitomarcih skoraj vsako leto uprizorili vsaj eno premier-no predstavo. Najbogatejši razcvet ljubiteljskega igranja so imeli v petdesetih letih, ko so imeli tudi po štiri nove predstave na sezono. Trenutno v Kulturno umetniškem društvu deluje devet različnih sekcij, med drugim tudi odrasla gledališka skupina, v kateri aktivno delujejo tudi igralci in igralke, katerih ljubiteljski igralski staž je dolg trideset let ali več. Med najbolj aktivnimi, vztrajnimi in delovnimi je tudi ljubiteljska igralka Marija Kocuvan, ki v komediji Oblast igra Amalijo. Odrasla gledališka skupina, ki danes šteje 15 članov, je na svoje dosežke izjemno ponosna, veseli pa jih tudi dejstvo, da nekatere igre v eni sezoni ponovijo tudi po štirideset-krat.
Režiser odrasle gledališke skupine je Milan Černel, ki je tudi sam odličen ljubiteljski igralec, znan predvsem po svojih odličnih uprizoritvah različnih komedij.
Dženana Becirovic
Ptuj • Slovenska mistikinja Magdalena Gornik
Ali imata trpljenje in veselje kaj skupnega?
V petek, 6. marca, bo ob 19. uri potekal Viktorinov večer v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju.Tokratna gostja bo mlada diplomirana teologinja Martina Kraljič, ki nam bo spregovorila o slovenski mistikinji Magdaleni Gornik na temo Ali imata trpljenje in veselje kaj skupnega? Za glasbeni utrinek bo poskrbel Kvintet Sion. Vabljeni!
»Magdalena Gornik je petnajstletna deklica, hči revnih kmečkih staršev, ki se ukvarjajo izključno s poljedelstvom in veljajo v kraju za poštene kristjane. Že od svojih najne-žnejših let je kazal ta otrok prijazno in tiho skromnost in je pri krščanskem nauku kot pri pripravi na prvo spoved in prvo obhajilo izpričal opazno znanje verskih resnic. Njena za-maknjenja, ki imajo vse značilnosti svetih zamaknjenj, so se začela avgusta 1848 ... Vsebina zamaknjenj so slikoviti dogodki iz Jezusovega trpljenja: strah na Oljski gori, bičanje, kronanje, križanje in smrtni boj na križu. Pri tem začnejo krvaveti njene stigme, ki jih nosi.« Tako je leta 1851 ribniški dekan Ignacij Holzapfel poročal
ljubljanskemu škofu Alojziju Wolfu o »zamaknjeni deklici« z Gore pri Sodražici.
Magdalena	Gornik
(1835-1896) je Slovenka, ki jo je Bog obdaril s posebnimi duhovnimi darovi: 47 let je živela brez vsake zemeljske hrane, pogosto je doživljala za-maknjenja. Na svojem telesu je nosila stigme - znamenja Kristusovih ran.
Raziskovalka življenja Magdalene Gornik Martina Kraljič pripoveduje: »Za Magdaleno sem izvedela od slikarja Lojzeta Čemažarja na Kureščku, ko je slikal njeno podobo na freski. Oče je bil tisti v družini, ki se je najbolj zanimal za Magdaleno, pred kakimi devetimi leti smo skupaj obiskali njen grob na Gori. Menil je, da bi bilo
njeno življenje treba raziskati. Sama sem že pred tem slišala o Slovenki, ki naj bi živela brez hrane, pa nisem verjela. Potem sem dobila knjigo o nemški stigmatiziranki Tereziji Neumann ter začela primerjati njo in Magdaleno. Rekla sem si, da če smo Slovenci imeli takšno ženo, je treba njeno življenje raziskati.« In res, Martina je kot študentka teologije raziskala Magdalenino življenje, tri leta je pisala o njej diplomsko nalogo pod mentorstvom profesorja dr. Marjana Turnška, sedanjega murskosoboškega škofa, za katero je prejela tudi Tomaževo nagrado.
Ob dopolnitvi diplomske naloge je nastala knjiga. Za tisk knjige Martina ni imela denarja. To njeno zadrego je (po
dobrih ljudeh) čudežno rešila pozabljena mistikinja in zama-knjenja z Gore pri Sodražici, o kateri je pisala. Vse kaže, da se že uresničuje Magdalenina prerokba, za katero je vedel škof Stanislav Lenič, več let župnik v Sodražici, »da se bodo čez šest rodov začeli goditi čudeži na njeno priprošnjo«. Martina Kraljič, avtorica knjige, ki jo je izdala v samozaložbi, je že doživela čudež na Magdaleni-ni priprošnjo. Dajmo tudi mi Magdaleni možnost, da nam izprosi kaj velikega pri Bogu. Z zaupanjem se obrnimo nanjo.
Ko bi bila Magdalena Gornik pripadnica kakšnega »velikega« naroda, bi jo poznal ves svet.
Mateja Vidovič
Na knjižni polici
Nora luga
Šestdesetletnica in mladenič
Ljubljana. Študentska založba, 2008 (Knjižna zbirka Beletrina)
Nora luga je ena izmed najbolj inovativ-nih romunskih pesnic in velja za idol novi romunski generaciji pisateljev. Rodila se je v Bukarešti, študirala germanistiko, delala kot učiteljica nemščine, bi-bliotekarka in urednica časopisa za kulturo. Prevedla je mnoga dela iz nemščine, med drugim Grassov Pločevinasti boben. Roman Šestdesetletnica in mladenič je prejel nagrado Društva pisateljev Romunije. Sodobni roman se je vrnil k svoji osnovnosti; k zgodbi. Pripoveduje jo vsevedni pripovedovalec, ki pa ima ob sebi pripovedovalca v prvi osebi. Anna, ostarela lepotica, jih ima šestdeset, na domu jo obišče mladenič, ki občuduje svojo najljubšo pesnico. V nekaj urah mu opiše zgodbo svojega razgibanega intimnega življenja. Mladenič jo molče posluša in je posrednik med avtorico in bralci.
Njegove roke so mišičaste, lasje kratko ostriženi, rdečkasta brada neobrita, oči zelenkaste. Prišel je okrog desetih in ostal na kosilu. Nič je bolj ne vzburja kot pogled. Mladenič skoraj patološko podoživlja njena čustva. Anna ni nikoli marala politike. Najbolj jo je mučilo igranje violine, polnjenje paprik in branje časopisov. V osmem razredu bi najraje postala kurtizana ali vohun-ka ali novinarka. Samo ženska lahko do konca življenja ostane zvesta sestavinam, ki dajejo okus bivanju. Pri določeni starosti začne zavračati prihodnost. Ugotovi, da ne pripada več svetu, niti v zgodovini človeštva več ne obstaja. Vse njene sanje so se dogajale na Dunaju ali v Temišvaru. V času monarhije je bila Bukarešta zapeljiva, doživljala jo je čudno vznemirjena kot enajstletna deklica. Le kaj jo je prijelo, da moškemu, ki bi ji lahko bil sin, polni glavo s traparijami? Ljubezen med njima se ji zdi ne glede na starostne razlike edinstvena in nezamenljiva. Vsaka beseda, ki mu jo nameni, vsebuje čustveno zadrego. Pravzaprav je on njena projekcija. Rada govori, čeprav meni, da spomini nimajo drugega namena, kot da rojevajo literaturo. Na življenje je bila dobro pripravljena. Ravnatelj ni bil grd, pač pa nasilen, prisegla si je, da ne bo postala razredničarka ali pa se uvrstila na seznam najboljših profesorjev. Učencem ni prepovedala kajenja, ni marala, da bi ji lagali in se skrivali. Morala je dati odpoved in takrat ni vedela, da se ne bo nikoli več pobrala. V trenutkih pesniške suše piše tudi prozo. Ana je pesnica čistega duha. Večina njenih pametnih besed prihaja iz knjig, ne spomni se več, katerih. V življenju si najbolj želi, da bi se z nje snelo dvajset let. Starejši se ne morejo navaditi na nove stvari, ker se jim splošči um. Pripoveduje mu spomine in sanje iz daljne preteklosti. Vse njeno življenje se odvija v preteklosti, spomini so njena sedanjost, v prihodnosti ne obstaja. Še vedno se sili, da bi ostala skromna. Terry je bila samska ženska, ki si ni postavila cilja. Skupaj sta študirali nemščino in njuni zgodbi sta nasprotujoči, hkrati pa nerazdružljivo povezani. Veliko sta razpravljali o moških in knjigah, kar je bilo všeč njej, ni bilo Terry in obratno. Trikrat so jo odpustili iz službe, morda zato, ker se kot vestna delavka ni zmenila za šefe, ki se obdajo z lizuni. Terry se je brigala zase, postala članica partije in začela ciljati vse višje. Mladi pisci pišejo drzno, noro, nesramno, ob njih se ji zdi njeno pisanje kljub aplavzom staromodno in brezbarvno. Terry je bila ena njenih največjih ljubezni. Ob objavi njenega prvenca je bila sama na listi nezaželenih. Njena ljubezen s Silvium je bila obratna: on jih je imel šestdeset, ona trideset. Navada, da so sumili drug drugega, je v sedanjosti postala katarza. George je bil njena najlepša ljubezen. Anna ostaja zvesta trenutku, ne more spati z njim, pa tudi mama mu ne more biti. Če je vse dovoljeno, to še ne pomeni, da ni nič prepovedano. Mladim piscem ne zavida literarnega talenta in uspeha, temveč neizčrpno energijo. Boji se, da je brez domišljije, da ga preveč nadleguje s strastno zasebnostjo ali pa preveč cenzurira svoje misli. Rada bi, da jo spozna tudi z druge plati, ne samo kot pisateljico. Je kot Madona z dvema obrazoma. Ko segaš po dobrem v nekem človeku, tvegaš, da dobiš tudi slabo.
Včasih se boji knjig, ki jih napiše, ker v njih brez razmišljanja izda svoje slutnje. Lahko je soseda s cekarjem kot tudi gospa romunske poezije. Mislila je, da je ustvarjena za avanturo, pa je imela mirno in pošteno življenje.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Deveta zmaga Ptujčank v tem prvenstvu
Stran 12
Rokomet
Kdor ne riskira, ta ne profitira
Stran 12
Strelstvo
SK Ptuj Petlja dvojni naslov prvakov
Stran 13
Odbojka
»Preblisk« premalo za zmago
Strani 13
Mali nogomet
Ptujski podmladek se je znesel nad Marinci
Stran 14 Športna šola Juhuhu
Juhi (spet) obležal v snegu
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
(Pre)slaba igralna površina!
Že v uvodnih minutah tekme so gledalci večkrat glasno negodovali nad netočnimi podajami domačih igralcev (predvsem Zilica), ki so iz navidez čistih situacij žogo oddajali zelo netočno (Horvat je npr. dvakrat lepo začel nasprotni napad, nato pa podal povsem »napačno«, tudi Kronaveter je imel težave na levem boku s kontrolo žoge). Objektivni gledalci so lahko opazili, da razlog ni bil samo v nekoncentraciji igralcev, ampak v zelo neravni površini igrišča, ki je precej onemogočala tekočo igro. Zakaj igrišče ni bilo povaljano, bodo verjetno najbolje vedeli na Zavodu za šport Ptuj, pravega opravičila pa vsekakor ni.
Nogomet • 1. SNL
Plut s hat-trickom rešil Maribor
V	tednu, ko je Manchester United v Angliji osvojil ligaški pokal (po 11-me-trovkah je premagal Tottenham) in je v Italiji v derbiju kroga v odlični tekmi med Interjem in Romo padlo 6 zadetkov (3:3) ter ko je v Španiji Real Madrid zaostanek za Barcelono znižal le na 4 točke (Barca je izgubila 3:4 z Atleticom iz Madrida), je na slovenskih prvoligaških igriščih edino zmago kroga zabeležil Rudar - preostala štiri srečanja so se končala neodločeno.
Z remijem se je končal tudi derbi v Domžalah, kjer je svoje najbolj zvezdne trenutke doslej v majici Maribora doživel Vito Plut. Le-ta je namreč dosegel vse tri zadetke svoje ekipe, v dveh spomladanskih krogih pa skupaj že kar štiri! Domžalčani so ob polčasu vodili 2:0, zato je bil Vlado Badžim na koncu precej jezen na svoje obrambne igralce, ki so v drugem polčasu Plutu po vrsti podarjali priložnosti za zadetke, ki jih je ta spretno izkoriščal.
V	neposrednem boju za drugo mesto sta se v Lendavi pomerila Nafta in Mik CM Celje, nesrečnejši pa so bili domačini, ki so kar tekmovali, kdo bo zapravil lepšo priložnost (Pekič, Gerenčer, Vassiljev ...). Zaostanka sedmih točk za Mariborom tako ni uspelo znižati nobeni ekipi. Tudi derbi zadnjeuvrščenih ekip se je končal z najmanj popularnim izidom - 0:0. Za razliko od Lendave pa gledalci v Ajdovščini v primorskem obračunu niso videli veliko priložnosti, saj je igra večidel potekala na sredini igrišča.
Edini zmagovalci kroga so tako Velenjčani, ki so s knapovsko nepopustlji-vostjo Ljubljančanom demonstrirali, kako se bori za barve svojega kluba, za kar so bili na koncu nagrajeni s tremi točkami. Še na drugi zaporedni tekmi se je med strelce vpisal Fabijan Cipot.
Na Ptuju so Goričani srečno prišli do točke, saj so bili predvsem v drugem polčasu v podrejenem položaju. Nikakor pa se v goste niso prišli zgolj branit, ampak so težili tudi k napadalni igri. Dravinemu trenerju Zildžoviču trenutno največ preglavic povzroča igra na bočnih položajih, kjer pa pravih rešitev nima niti na voljo. Morda bi v poštev prišel Igor Radetič, pred katerim pa imajo trenutno prednost Žilic, Da Silva in Bošnjak, s čimer so zapolnjena mesta treh tujcev.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Takole je Aleš Ceh slavil prvi gol v dresu Laboda Drave v tem prvenstvu (gol je posvetil sinu Leu).
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. MARIBOR	22	12	8	2	46:28	44
2. MIK CM CELJE	22	10	7	5	32:22	37
3. NAFTA LENDAVA	22	10	7	5	27:21	37
4. RUDAR VELENJE	22	9	4	9	30:25	31
5. DOMŽALE	22	7	9	6	29:26	30
6. HIT GORICA	22	9	3	10	34:37	30
7. INTERBLOCK	22	7	7	8	29:31	28
8. LABOD DRAVA PTUJ	22	5	5	12	20:31	20
9. LUKA KOPER	22	4	8	10	23:37	20
10. PRIMORJE	22	3	10	9	21:33	19
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 22. krog
Dvakrat v gol, še dvakrat v vratnico
Labod Drava Ptuj -HIT Gorica 2:2 (1:2)
Strelci: 0:1 Kršič (8), 1:1 Zilie (33), 1:2 Komel (36), 2:2 Čeh (49, z 11 m)
Labod Drava: Murko, Semler (od 46. Prejac), Andelkovič, T. Žilic, Kelenc, Da Silva, Čeh, Kronaveter, Horvat (od 73. Bošnjak), Zilie (od 81. Lalovič), Tiganj. Trener: Adnan Zildžo-vic.
Hit Gorica: D. Žilic, Nikolič, Bukic, Drahno, Gorinšek, Ška-rabot (od 46. Nebojša Kovače-vic), Mlakar, Kršic, Rakušček (od 75. Velikonja), Komel (od 89. Zarifovic), Osterc. Trener: Primož Gliha
Rumeni kartoni: Komel (20), Bukic (48), Osterc (54)
Prva spomladanska tekma na ptujskem Mestnem stadionu je na tribune privabila več kot 1000 gledalcev; tekmec domače ekipe Labod Drava pa je bila Hit Gorica. Ekipi, ki sta v prvem spomladanskem krogu izgubili, sta tokrat želeli dokazati, da je šlo le za trenutek slabosti. Domači trener je na igrišče poslal enako začetno enajsterico kot na tekmi v Mariboru, zaradi bolezni pa ni bilo v ekipi Marka Grižoniča.
Domačini so dobro začeli tekmo, saj so si prvo priložnost priigrali že v 2. minuti. Hladen tuš za domače navijače je sledil v 8. minuti, ko je Žilic nepravilno zaustavil Osterca, iz prostega strela pa je Admir Kršic žogo neubranljivo zadel preko živega zidu v gol - 0:1. Igra se
Foto: Črtomir Goznik
Borut Semler (Labod Drava, modri dres) je v 36. minuti poskušal takole atraktivno posredovati v obrambni akciji, a je Sebastjan Komel na koncu prišel do žoge in dosegel zadetek za 1:2.
je v nadaljevanju umirila, saj so gostje dobro zadrževali žogo in onemogočali organizacijo napadov Ptujčanov. Kljub temu so imeli domači nogometaši pobudo in priložnosti za dose-
PrvaLiga Telekom Slovenije, 21. krog:
Domžale - Maribor 3:3 (2:0); strelci: Apatič 30., Brezič 33., Bešič 77.; Plut 49., 60., 83. Primorje - Luka Koper 0:0
Rudar - Interblock 2:1 (0:0); strelci: Cipot 46./11-m, Peric 50.; Rap-nik 66. Nafta - MIK CM Celje 0:0
go zadetka, a so v zaključku akcij naredili preveč napak. V 33. minuti jim je vendarle uspelo izenačiti: Kelenc je lepo podal v sredino do dobro postavljenega Zilica, ki je z glavo žogo preusmeril v gol - 1:1. Kmalu zatem je eden najbolj razpoloženih igralcev na igrišču, Rok Kronaveter, dobro streljal, a je žoga zletela tik mimo gola. Že v naslednjem napadu pa je Semler slabo posredoval v obrambi, Komel pa je rutinirano poslal
žogo preko nemočnega Murka v gol - 1:2. Po teh dinamičnih minutah so domačini poskušali hitro izenačiti: najbližje temu je bil v 38. minuti Kronaveter, ki je po podaji Da Silve z glavo dobro streljal, Žilic pa je žogo odbil v vratnico.
Ob polčasu je domači trener Zildžovič, ki se je prvič predstavil ptujskemu občinstvu, nerazpoloženega Semlerja (očitno mu igra na bočnem položaju ne ustreza, čeprav je v pripravljalnem obdobju igral na tem mestu) pustil v slačilni-ci, v igro pa poslal Prejca. Že v četrti minuti nadaljevanja so domačini izenačili: po podaji iz strani je Tiganj sprejel žogo v kazenskem prostoru, Bukic pa ga je nepravilno oviral. Sodnik Šart je pokazal na najstrožjo kazen, ki jo je hladnokrvno (z rahlim strelom v desni kot) realiziral Aleš Čeh - 2:2. V nadaljevanju je bila igra na obeh straneh povsem odprta, tako da so se polpriložnosti vrstile pred enim in drugim golom. Bistveno bližje zadetku so bili domačini, ki so celo zadeli vratnico (Andelkovič), a žoga ni hotela v gol tudi iz odličnih priložnosti. Oba trenerja sta poskušala z menjavami spremeniti potek tekme v svojo korist, največ živahnosti pa sta v igro Drave vnesla Bošnjak in Prejac. Na celotni tekmi si visoko oceno zaslužijo še Kelenc, Tiganj, Čeh in Kronaveter, s svojo borbenostjo pa so jim sledili tudi ostali igralci Drave.
Za precej razburjenja vseh prisotnih (obeh ekip in gledalcev) je s svojimi odločitvami poskrbel sodnik Peter Šart iz Pre-valj, ki je velikokrat dokazal, da nima pravega občutka za igro: pojem prednost mu je tuj, prekrške dosoja po precej čudnem kriteriju, vsakršen kontakt pri skokih pa označi za prekršek.
Jože Mohorič
Kronologija tekme:
2 - podaja Kronavetra, Tiganj je zadel prečko (prepovedani položaj) 8 - Kršič - 0:1 14 - Ostrec strelja, Murko brani 26 - obetaven nasprotni napad Horvata, slaba podaja 33 - Zilič - 1:1 35 - Komel - 1:2 38 - Da Silva je dobro podal v sredino do Kronavetra, po njegovem strelu z glavo pa je Žilic žogo odbil v vratnico 41 - prosti strel Kronaveter
(20 metrov iz strani), malenkost mimo gola
48 - prekršek nad Tignjem; 11-m je realiziral Ceh - 2:2
71 - Zilič strelja z glavo, odbito žogo pa je Kronaveter poslal v naročje golmana
78 - Da Silva je lepo podal do Ziliča, vratar Gorice brani
80 - po podaji Da Silve je Tiganj poskusil z glavo, Žilic brani
86	- Andelkovič je po strelu z glavo zadel vratnico
87	- Čeh je podal v prazen prostor do Da Silve, obramba gostov je dobro posredovala
Gospod Simič, na vrsti ste!
Primož Gliha, trener Hita Gorice: »Na začetku moram povedati, da se je lepo vrniti na Ptuj, kjer mi je bilo zelo v redu, čeprav sem bil tukaj le en mesec. A tokrat ne bom povedal nič o rezultatu, niti o igri, ampak bom spregovoril o sodnikih, čeprav tega nisem naredil še nikoli. To ne vodi več nikamor: s sojenjem ne more biti zadovoljna niti ena, niti druga ekipa, še najmanj gledalci. Vprašam se, kdo želi biti tukaj glavni frajer? Očitno sodnik, ki teka po igrišču in deli neko svojo 'življensko miselnost', prekinja tekmo, opozarja igralce na klopi ... Gospod Simič (novi predsednik NZS, op. p.), na vrsti ste! To (sodniki) je največji problem, ki ga je treba rešiti.«
Adnan Zildžovič, trener Laboda Drave: »Mislim, da so gledalci videli dobro nogometno predstavo, dve ekipi, ki sta igrali odprti nogomet, kopico priložnosti, štiri krasne zadetke ... Čeprav smo dvakrat zaostajali, smo znali izenačiti in bili na koncu glede na priložnosti tudi bližje zmagi. Želeli smo si zmage, pričakovali smo jo, a tudi točka ni neuspeh. Svojim igralcem čestitam za borbenost, ki so jo pokazali na tem igrišču, ki bi vsekakor moralo biti bolje pripravljeno za prvoligaško tekmo.«
				
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)	i a		Rokomet	i à
Kdor ne riskira, ta ne profitira
1. A SRL (ž): Mercator Tenzor Ptuj - Sava Kranj 33:24 (18:13)
FOTO: Črtomir Goznik
Rokometašice ZRK Mercator Tenzor Ptuja (rdeči dresi, na sliki Nastja Prapotnik in Sabina Majcen) so po pričakovanjih slavile zmago proti ekipi iz Kranja.
Gorisnica zapravila priložnost, Drava in Velika Nedelja ne
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Mateša 10, Majcen 3, Korotaj 4, Prapotnik 9, Ciora, Kikanovič 4, Čeh, Ozmec, Bolcar 1, Brumen 1, Sivka 1, Pikl
SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 3(3), Sava Kranj 5(6)
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 12, Sava Kranj 12 minut
Rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuja so v soboto zvečer brez posebnih težav premagale ekipo Save iz Kranja. Končna razlika devetih golov kaže na prepričljivo zmago, vendar so v začetku obeh polčasov imele domačinke nekaj slabših trenutkov, kar so izkoristile gostje. V prvem polčasu je bil rezultat izenačen do 16. minute, nato pa sta se strelsko razigrali Nastja Prapotnik in Jelena Kikanovič - prednost je takoj skočila za pet zadetkov v korist Ptuja.
Rokometašice Save so v 41. minuti zmanjšale zaostanek (21:18) in izgledalo je, da bo zadnja tretjina tekme minila v izenačeni igri. Da se to ni zgodilo, so poskrbele domače ro-kometašice, ki so pričele igrati veliko bolje v obrambi. Njihova prednost je strmo naraščala in zmaga ni bila več vprašljiva. Tokrat se je strelsko izkazala Stela Mateša, ki je dosegla deset zadetkov.
Danilo Klajnšek
1. A SRL - ženske
REZULTATI 19. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Sava Kranj 33:24, Krka - Evro Casino Kočevje 24:24, Celeia Žalec - Zagorje Istrabenz Gorenje 32 :28, Celjske mesnine - Olimpija 23 :37, Piran vrtovi Istre - Brežice 28:17, Škofja Loka KSI - Velenje 31:21.
1. OLIMPIJA 19	19	0	0	38
2. ZAGORJE GORENJE 19	14	0	5	28
3. CELEIA ŽALEC 19	13	1	5	27
4. CELJSKE MESNINE 19	11	3	5	25
5. KRKA 19	11	2	6	24
6. EVRO C. KOČEVJE 19	11	1	7	23
7. MERC. TENZOR PTUJ19	9	2	8	20
8. PIRAN VRTOVI ISTRE19	5	1	13	11
9. BREŽICE 19	5	0	14	10
10. ŠKOFJA LOKA KSI 19	4	0	15	8
11. SAVA KRANJ 19	4	0	15	8
12. VELENJE 19	3	0	16	6
Šesta zmaga Ptuja
Namiznoteniški igralci Ptuja so si po pričakovanjih priigrali šesto zmago v prvenstvu, ki jih ohranja v borbi za tako želeno peto mesto. Bojan Pa-vič in Danilo Piljak sta prispevala po dve zmagi, eno pa je dosegel Urban Ovčar. Gostje kljub vsem prizadevanjem niso uspeli resneje ogroziti zmago Ptuja, trud pa jim je bil poplačan z eno posamično zmago.
REZULTATI 14. KROGA: Ptuj
-	Tempo Velenje 5:1, Finea Maribor
-	Petrol Olimpija 5:1, Kema Puconci
-	Krka 2:5, Melamin Kočevje - Edigs Mengeš 5:3, Radlje - Sobota 0:5.
1.	A SRL (m): Jeruzalem - Riko hiSe 30:30 (16:15)
Jeruzalem: G. Čudič (11 obramb - 1 x 7 m), Belec (2 obrambi); Korpar
2,	Krabonja, Melnjak 3, Majcen, Bez-jak 6 (1), Radujkovic 4, B. Čudič 5 (2), Ivanuša, Kovačič, Sok 1, Jovano-vič, Žuran 9. Trener: Saša Prapotnik.
Riko hiše: Grm (5 obramb), Torlo (8 obramb), Ilc; Majnov 8, Štimec 1, Mikulin 1, Nikolič 3, Škaper 2, Pipi-nic 2, Pongračic 2, Abrahamsberg, Ostarčevic 2 (1), Podvršič 5 (3), Košir 1, Nosan 3 (1), Smiljanič. Trener: Tomaž Tomšič.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 4/5; Riko hiše 5/6.
Izključitve: Jeruzalem 10; Riko hiše 14 minut.
Rdeči kartoni: Podvršič (57 - 3 x 2), Pipinic (60), Žuran (60).
Igralec tekme: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema so še četrtič v prvenstvu remizi-rali, že drugič z ekipo Riko hiš, saj se je tekma v prvem delu prvenstva končala s 27:27. Delitve točk v Ormožu so še najbolj veseli v taboru Slovana, ki je skupaj z Ormožani in Ribniča-ni glavni kandidat za uvrstitev v Ligo za prvaka.
Slab začetek gostiteljev so z vodstvom 4:1 v 7. minuti izkoristili rokometaši Riko hiš. Sledi-
1. FINEA MARIBOR	14	14	0	28
2. KRKA	14	12	2	24
3. KEMA PUCONCI	14	11	3	22
4. SOBOTA	14	9	5	18
5. PTUJ	14	6	8	12
6. MELAMIN KOČEVJE	14	6	8	12
7. EDIGS MENGEŠ	14	5	5	10
8. PETROL OLIMPIJA	14	4	10	8
9. TEMPO VELENJE	14	2	12	4
10. RADLJE	14	1	13	2
Ptuj - Tempo Velenje
Ovčar - Bojanič 3:0, Pavič - Klja-jič 3:1, Piljak - Slatinšek 3:1, Pavič - Bojanič 3:1, Ovčar - Slatinšek 1:3, Piljak - Rosc 3:0.	(DK)
lo je prebujanje Jeruzalema in v 18. minuti so domači gledalci (več kot 300 se jih je zbralo) glasno proslavili vodstvo svojih ljubljencev z 8:6. Do odmora jeruzalemčkom nikakor ni uspelo uiti na prednost večjo od dveh golov. Glavni krivec za to je bil makedonski reprezen-tant Majnov, ki je do odmora mrežo G. Čudiča in Belca zatresel kar šestkrat. V 40. minuti je domačinom le uspelo povesti za tri točke, 22:19. Zadnjih deset minut je bilo zelo dramatičnih. V 54. minuti, pri rezultatu 28:26 za Jeruzalem, je Torlo ubranil sedemmetrovko Bojanu Čudiču. Čvrsti gostje se niso predali in so izenačili na 29:29. Bezjak je pri vinarjih izkoristil sedemmetrovko za novo ormoško vodstvo s 30:29. Ribničani so v napadu storili napako, vendar vratar Gregor Čudič (7 obramb v 2. polčasu) ni tvegal meta v protinapad, kjer sta bila sama njegova soigralca. Gostje so na napad Ormožanov odgovorili s presingom, odgovorni oz. izkušeni igralci Jeruzalema, ki bi morali zadrževati žogo, pa so »namočili« ne krivega in ne dolžnega mladega Krabo-nja, ki je izgubil žogo. Trener Riko hiš je v napad poslal še vratarja (igralec-vratar Košir), ki je 5 sekund pred koncem tekme zadel mrežo G. Čudiča za končnih 30:30. Sledila sta še nepotrebna rdeča kartona Pipinica in Žurana. Prvi je na sredini igrišča zaustavil napad Jeruzalema, najboljši igralec tekme Žuran pa je pri izvajanju zadnjega meta iz sredine igrišča v telo zadel Ostarčevica in si prislužil rdeči karton sodniškega para Pangerc - Veber.
To je bil že četrti letošnji
Tadej Sok (Jeruzalem):
»Škoda. Spet smo ostali kratkih rokavov in brez zmage, ki smo si jo po moje zaslužili. Dokler obstajajo teoretične možnosti glede uvrstitve v Ligo za prvaka, imamo pravico upati.«
Aleš Smiljanič (Riko hiše): »Z osvojeno točko na vročem parketu Hardeka smo zelo zadovoljni. Jeruzalem ima zelo uigrano ekipo, ki že vrsto let nastopa skupaj in ji daje prednost pred enakovrednimi nasprotniki. Naš cilj je še vedno uvrstitev v Ligo za prvaka.«
remi Jeruzalema, čeprav so bili na prav vseh štirih tekmah bližje zmagam. Ampak za zmago je potrebno tudi nekaj tvegati, saj znani pregovor pravi, da kdor ne riskira, ta ne profitira. V 19. krogu Jeruzalem odhaja na gostovanje v Trebnje k Trimu, najbrž brez pordečelega Žurana, ki bo najverjetneje kaznovan s strani vodstva MIK 1. A-lige z eno tekmo prepovedi.
Uroš Krstič 1. A SRL - moški
REZULTATI 18. KROGA: Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko Hiše 30 :30 (16:15), Prevent - Krka 29:28 (13:14), Rudar EVJ Trbovlje - Trimo Trebnje 20:31 (10:14), Merkur - Slovan 24:22 (10:7)
1. CIMOS KOPER 16	12	3	1	27
2. GORENJE 15	12	1	2	25
3. CELJE PIVO. LAŠKO 16	11	1	4	23
4. PREVENT 16	9	2	5	20
5. TRIMO TREBNJE 16	8	2	6	18
6. SLOVAN 16	6	3	7	15
7. RIBNICA RIKO HIŠE 16	6	2	8	14
8. JERUZALEM ORMOŽ17	5	4	8	14
9. MERKUR 17	4	3	10	11
10. RUDAR TRBOVLJE 17	4	0	13	8
11. KRKA 16	1	1	14	3
Kočevje - Moškanjci Gorišnica 31:30 (16:11)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: M Petek 4, Štorman 2, Zorli, Šoštarič 1, Prejac, Lozinšek 2, Golob, Cvetko, Štuhec 4, Dimec 2, Peček 10, D. Petek, Špindler 5, Korez. Žuran. Trener: Vlado Hebar.
Rokometaši iz Gorišnice v vsakem srečanju iščejo točke, ki bi jim pomenile direktni obstanek v 1. B slovenski moški ligi. Tokrat so gostovali v Kočevju, kjer pa so na koncu celo nesrečno ostali brez vsega. Po prvem polčasu so si domačini priigrali prednost štirih zadetkov, vendar gostje niso popustili: igrali so maksimalno borbeno ter s takšno igro lovili prednost domačinov. V zadnji minuti srečanja so rokometaši Moškanjcev-Gorišnice imeli priložnost za izenačenje, vendar je štiri sekunde pred koncem Štuhecu žoga padla iz rok in priložnost za točko je splavala po vodi.
2. SRL: Kranj -Drava 25:33 (12:16)
DRAVA: Dokša, Klinc, Valenko, Kelenc, Mesarec 6, Luskovič, Bra-čič 4, Bogadi 6, Oder 2, Lukaček 1, Ivančič 12, Hebar, Pisar. Trener: Ivan Hrupič
Rokometaši ptujske Drave so zmagali še četrtič zapored, tokrat v Kranju. Glede na razmerje moči v dosedanjih odigranih krogih je to pričakovana zmaga, ki veliko pomeni pred der-bijem s celjskim Zlatorogom, ki bo ta konec tedna na Ptuju. Domačini so pričeli dobro in vodili vse do 15. minute, ko je Ptujčanom uspelo izenačiti na 7:7. Zadnjih pet minut prvega polčasa se je zaključilo z dobro in učinkovito igro gostov, ki so si priigrali solidno prednost pred nadaljevanjem srečanja.
Ta drugi polčas, predvsem zadnja četrtina, je ponovno pokazal dobro pripravljenost in motiviranost ptujske ekipe. Tokrat je bil strelsko najbolj razpoložen Dejan Ivančič, ki je dosegel dvanajst zadetkov.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani (na sliki Borut Oder) v končnici za napredovanje v 1. B SRL niso napravili še nobenega spodrsljaja. Najtežji test jih čaka v soboto, ko bodo gostili vodilno ekipo Zlatoroga Celja.
1. B SRL			
REZULTATI 15. KROGA: Grča Ko-			
čevje - Moškanjci Gorišnica 31:30,			
Mitol Sežana - Sviš Pekarna Gro-			
suplje 29:28, Klima Petek Maribor			
- Istrabenz plini Izola 52:24, Radeče			
MIK Celje - Grosuplje 28:25, Krško			
- Ajdovščina 32:19, Šmartno 99			
- Alples Železniki 31:22.			
1. K. PETEK MARIBOR15	14	0	1 28
2. KRŠKO 15	13	1	1 27
3. ŠMARTNO 99 15	10	3	2 23
4. GRČA KOČEVJE 15	8	1	6 17
5. SVIŠ GROSUPLJE 15	7	1	7 15
6. ALPLES ŽELEZNIKI 15	7	1	7 15
7. GROSUPLJE 15	7	0	8 14
8. AJDOVŠČINA 15	6	0	9 12
9. RADEČE MIK CELJE 15	5	2	8 12
10. ISTRABENZ IZOLA 15	3	2	10 8
11. MOŠKANJCI-GOR 15	3	0	12 6
12. MITOL SEŽANA 15	1	1	13 3
2. SRL: Velika Nedelja - Radovljica 33:30 (12:14)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Me-ško 5, Cimerman 3, Kaučič, Oreš-nik, Hanželič 4, Horvat 1, Bezjak, Veselko, Kneževič 1, Škripec 5, Pre-ac, Krabonja 3, Tušak 5, Kumer 6, Zorec.
SEDEMETROVKE: Velika Nedelja 12 (4), Radovljica 2 (3)
IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 6 minut, Radovljica 10 minut.
Težka, vendar zaslužena zmaga domačinov. Prvi polčas je potekal v znamenju gostujoče ekipe, ki je prispela v Veliko Nedeljo samo z 11 igralci. V 11. minuti je bil rezultat 3:5, razlika pa bi lahko bila še višja v korist gostov, če ne bi zastreljali kar štirih nasprotnih napadov zapored in povrhu še sedemme-trovko. Edini domači igralec, ki je držal korak z gosti, je bil vratar Preac, ki je do 15. minute ubranil kar 8 strelov. Najvišje vodstvo gostov v prvem polčasu je bilo 6:10 v 19. minuti.
Drugi del tekme so domačini začeli bolj odločno in že v 34. minuti je bil rezultat izenačen na 15:15. Domačini so vztrajno višali razliko in v 40. minuti je semafor kazal rezultat 22:18. Najvišje domače vodstvo je bilo v 55. minuti (30:24), gostje pa so igrali s samo štirimi igralci, saj sta bila zaradi ugovarjanja izključena kar dva. Gostje so s presingom na koncu uspeli znižati rezultat.
Danilo Klajnšek
2. SRL (od 1. do 6. mesta)
REZULTATI 4. KROGA: Kranj
-	Drava 25:33, Zlatorog Celje - Sevnica 29:25, Dol TKI Hrastnik - Cerklje 42:27.
1.	ZLATOROG CELJE 4 4 0 0 8
2.	DRAVA	4 4 0 0 8
3.	DOL TKI HRASTNIK 4 2 0 2 4
4.	SEVNICA	4 2 0 2 4
5.	KRANJ	4 0 0 4 0
6.	CERKLJE	4 0 0 4 0
2. SRL (od 7. do 12. mesta)
REZULTATI 4. KROGA: Velika Nedelja - Radovljica 33:30, Dobova
-	Arcont Radgona 30:27, Mokerc Ig
-	Brežice 44:40.
1.	DOBOVA	4 4 0 0 8
2.	VELIKA NEDELJA 4 3 0 1 6
3.	MOKERC IG 4 2 0 2 4
4.	ARCONT RADGONA 4 2 0 2 4
5.	BREŽICE	4 10 3 2
6.	RADOVLJICA 4 0 0 4 0
Tri reprezentantke iz Ptuja
Ta teden bodo kar tri rokometašice Mercatorja-Tenzorja Ptuja sodelovale v reprezentančnih akcijah. V članski konkurenci bo to Nastja Prapotnik, ki se po poškodbi vrača v slovensko izbrano vrsto. Tjaša Pikl je bila vpoklicana v mladinsko reprezentanco, z dobrimi igrami pa je nase opozorila še Katja Bolcar, ki bo sodelovala v kadetski reprezentanci Slovenije.
Namizni tenis • 1. SNTL
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak je h končnemu rezultatu 5:1 prispeval dve zmagi.
Kolesarstvo
Po pravem receptu je kuhal Srečko Glivar
Z dirko za veliko nagrado Združenja slovenskih športnih društev v Italiji se je tudi letos tradicionalno pričela kolesarska sezona za vsa slovenska moštva. Tekmovanje je v triintrideseti izvedbi obdržalo »prekletstvo«, saj doslej še ni uspelo slaviti slovenskemu kolesarju. Hrvati so za razliko od Slovencev letos zmagali že tretjič. Nekdanji perutninar Tomislav Dančulovic (BK Loborika) je po 26 letih na vrhu zmagovalnega odra nasledil rojaka Bruna Bulica. S srbskim kolesarjem Esadom Hasanovičem sta vozila sama v ospredju dirke praktično od starta do cilja 141 kilometrov dolge proge, imela že več kot 12 minut naskoka pred glavnino kolesarjev, na ciljni črti jima je uspelo ohraniti manj kot minuto, vendar dovolj za uspeh. Zmagoslavja se je veselil tudi trener najboljšega športnika leta MO Ptuj (Kristjana Korena), Srečko Glivar, ki je v letošnji sezoni krmar istrske barke. »Na dirki smo poskušali že z veliko taktičnimi različicami, tokrat se nam je posrečilo. Kar je sicer daleč od tega, da bi bil to recept za prihodnja leta, pa vendar je uspeh dobra popotnica za nadaljevanje,« je dejal Glivar.
Med najboljšo deseterico so se na cilju v Lonjerju nad Trstom uvrstili štirje Slovenci, Ptujčan Mitja Mahorič (KD Finančna točka) je osvojil osmo mesto. »Na zadnjem vzponu, dolgem štiri kilometre, sem poskušal postoriti vse za klubskega kolega Davida Tratnika, ki je bil peti. Sam sem bil namreč v zadnjih 20 kilometrih v ubežni skupini. Bil je bolj spočit, čeprav sem morda močnejši od njega. Forma je dobra,
Niko Vugrinec
Srečko Glivar
Foto: Marjan Keiner
Foto: Marjan Keiner
ogromno sem treniral, največ v zadnjih letih. Od sredine decembra do začetka marca sem prevozil že 6000 kilometrov,« je povedal Mahorič.
Že tako mlada ptujska ekipa je bila na otvoritveni dirki sezone še dodatno oslabljena. Od dvojice izkušenih mož se je zjutraj na zboru pojavil zgolj Matej Marin, Andrej Omulec je zaradi povišane temperature obležal v postelji. Marin je bil tudi edini, ki je od peterice perutninarjev v nedeljo popoldne prečkal ciljno črto kot 57. uvrščeni. Lanski mladinci, Niko Vogrinec, Alen Tement, Tomaž Bauman in Matias Ku-mer, si bodo bolj kot po tekmovanju dirko zapomnili po članskem debiju. Še najdlje je vztrajal Vogrinec, vendar je tudi on v zahtevnih sklepnih krogih po zamejskih gričih predčasno zaključil svoj nastop. »Težka trasa je terjala svoj davek, saj je odstopilo več kot sto kolesarjev. Naši fantje so se borili, ves čas vozili v ospredju, kot smo se dogovorili. Vendar se v tako kratkem obdobju ne da narediti ogromnega preskoka, ki ga tekmovanje v članski konkurenci zahteva. Fizično pripravljenost bomo izboljšali s treningi in tekmovanji, tako da mislim, da je ta nastop daleč od tega, da bi bil tragičen,« je povedal Marin.
Kolesarska karavana se po nekaj dneh premora tradicionalno seli na hrvaška prizorišča. Prihodnji teden bosta na sporedu dve enodnevni dirki v Istri, sledi etapna Jadranska magistrala, ob koncu marca pa Ptujčani načrtujejo nastop celo v gorati Črni gori.
UG
23. »kujski « ples
V prostorih termalnega kopališča Banovci so bile v okviru tradicionalnega, že 23. »kujskega« plesa podeljene nagrade najbolje uvrščenim tekmovalcem KK Ljutomer v lanski sezoni. Priznanja je podelil predsednik KK Janko Slavič (prvi z desne), najboljši pa so bili: 1. Marko Slavič (Ključarovci, drugi z leve), 2. Rene Hanže-kovič (Veržej, tretji z leve), 3. Jože Sagaj ml. (Ključarovci, prvi z leve). Enoletnega konja na srečelovu je dobila Barbara Sever iz Brezovcev. (NŠ)
Strelstvo • Zaključek 2. DL pištola
SK Ptuj Petlja dvojni naslov prvakov
V soboto se je na domačem strelišču SD Impol iz Slovenske Bistrice odvijal peti, zaključni turnir 2. DL v streljanju z zračno pištolo. Odlično priložnost za popolni zaključek ligaškega dela sezone so izkoristili strelci SK Ptuj Petlja, ki so postali tako ekipni kot posamični prvaki 2. lige.
Že pred zadnjim turnirjem so imeli Ptujčani rahlo prednost pred svojimi najmočnejšimi konkurenti iz Miklavža pri Ormožu, ekipo SD Jožeta Kerenčiča, in bi jim za ekipni naslov prvakov, ob dveh zmagah in dveh drugih mestih, zadostovalo že 2. mesto. Ker pa različne kalkulacije v strelstvu
2. DL pištola:		
Rezultati 5. turnirja:		skupno
1. SK PTUJ PETLJA	1086	46
2. SD JURŠINCI II	1080	35
3. SD JOŽE KERENČIČ	1065	38
4. SD JEZERO DOBROVNIK	1052	26
Posamični rezultati strelcev:		
1. Gregor Moleh, Juršinci		369
2. Simeon Gonc, Ptuj Petlja		366
3. Robert Šimenko, Ptuj Petlja		365
4. Mirko Moleh, Juršinci		363
5. Avgust Horvat, Dobrovnik		362
6. Miran Miholič, J.K. Miklavž		359
7. Alojz Trstenjak, J.K. Miklavž		358
8. Uroš Pešakovič, Ptuj Petlja		355
9. Bojan Mir, J.K. Miklavž		348
10. Dušan Krajnc, Juršinci		348
11. Somi Erik, Dobrovnik		343
12. Njakaš Leon, Dobrovnik		333
niso dobre zaveznice športnikov, je edini možen pristop in taktiko pred tekmo lahko predstavljal popolni napad in želja po zmagi v obeh razvrstitvah. Ptujčanom se je na koncu izšlo v ekipnem seštevku, kjer so uspeli še tretjič zmagati, tokrat s 1086 krogi, drugi so bili jur-šinski strelci z najboljšim rezultatom sezone s 1080 krogi, šele na tretje mesto pa so se s 1065 krogi uvrstili strelci iz Miklavža pri Ormožu.
Med posamezniki je presenečenje pripravil juršinski strelec Gregor Moleh, ki je s 369 krogi dosegel svojo prvo zmago v 2. ligi ter na drugem in tretjem mestu premagal oba
Končni seštevek -posamezniki:
1.	Simeon Gonc, Ptuj Petlja
2.	Miran Miholič, J.K. Miklavž
3.	Robert Šimenko, Ptuj Petlja
4.	Mirko Moleh, Juršinci
5.	Gregor Moleh, Juršinci
6.	Avgust Horvat, Dobrovnik
7.	Alojz Trstenjak, J.K. Miklavž
8.	Uroš Pešakovič, Ptuj Petlja
9.	Dušan Krajnc, Juršinci
10.	Bojan Mir, J.K. Miklavž
11.	Somi Erik, Dobrovnik
12.	Njakaš Leon, Dobrovnik
13.	Franc Bedrač, Ptuj Petlja
14.	Grega Novak, J.K. Miklavž
15.	Janko Berlak, Juršinci
Foto: Kari Vidmar
Strelci SK Ptuj Petlja, z leve Uroš Pešakovič, Robert Šimenko in Simeon Gonc, so se v Slovenski Bistrici veselili naslovov ekipnega in posamičnega prvaka 2. lige.
108 točk 106 96 93 92 86 86 70 69 65 61 59 44 19 14
Ptujčana, Simeona Gonca in Roberta Šimenka, ki sta dosegla 366 in 365 krogov. Žal se je odločilna tekma povsem ponesrečila do tedaj vodilnemu v skupnem seštevku posameznikov, miklavškemu strelcu Miranu Miholiču, ki je s 359 krogi zasedel šele 6. mesto in s tem izgubil vodstvo in naslov posamičnega prvaka 2. lige. Razplet rezultatov z uvrstitvami, ki se točkujejo, pa je šel povsem na roke obema ptujskima strelcema, ki sta tako v neposrednih dvobojih z boljše postavljenima konkurentoma v skupnem seštevku (Gonc :
Odbojka • 1. DOL (ž)
»
Preblisk« premalo za zmago
AC Prstec Ptuj -Calcit Kamnik 1:3 (-20, 19, -21, -21)
AC Prstec Ptuj: Sitar, McNamee, Cvirn, Šušlek, Draškovič, Zidarič, Vo-dopivec, Zupanič, Pintarič, Vidovič, Golob, Liponik.
V soboto so Ptujčanke v športni dvorani Mladika gostile vodilno moštvo prvenstva. Calcit Kamnik je v sezoni klonil le trikrat in se tudi tokrat ni pustil presenetiti. Domačinke so bile dostojen nasprotnik, zelo trdovraten, za kar so bile nagrajene z dobljenim drugim nizom. Kvalitetna razlika med moštvoma se je poznala predvsem v končnicah posamez-
nih nizov, kjer so gostje pokazale svojo pravo vrednost. »Avtomobilistke« so najbolje in najbolj učinkovito odigrale, ko so bile sproščene. Ob seriji štirih zaporednih točk v drugem nizu so prišle do dovolj velike prednosti (15:11), da so se neobremenjeno gibale po parketu, »zapirale« luknje ter z natančnimi udarci v napadu povsem razorožile tekmice. A je bil trenutni navdih premalo za končno zmagoslavje.
Za zmago Gorenjk je bila najbolj zaslužna Katarina Juhart, ki je dosegla 19 točk. Od ptujskih igralk je Katarina Šušlek prikazala eno svojih najboljših predstav v ptujskem dresu in osvojila 16 točk, Anja Cvirn je
Miholič in Šimenko : M. Moleh) le-ta oba prehitela. Na koncu je naslov posamičnega prvaka, s pičlo prednostjo dveh točk, osvojil Ptujčan Simeon Gonc, Miran Miholič je zasedel drugo mesto, Robert Šimenko pa se je prebil na končno 3. mesto. Zaradi pravila o enotnosti obeh prvih lig, kjer Ptujčani v 1. A DL že uspešno nastopajo s svojo najmočnejšo ekipo, pa se bodo kvalifikacij za 1. B-ligo tako ponovno udeležili strelci iz Miklavža pri Ormožu, ki jim je v pretekli sezoni ta podvig spodletel.
UR
z enajstimi točkami dosegla rekordno bero v sezoni.
Benedičanke klonile pod pritiskom
Neuspeh pred domačim občinstvom je priložnost za ponoven naskok na peto mesto prvenstvene razpredelnice ponudil Novomeščankam, ki so ga sprejele z odprtimi rokami. Dolenjke so v dvorani Marof gostile Benedikt, upravičile vlogo favoritinj ter tekmice premagale brez izgubljenega niza. Moštvo iz Slovenskih goric je klonilo pod pomembnostjo obračuna. Priložnost za večji izkupiček so zapravile v drugem nizu, ko niso izkoristi-
1. DOL ženske			
REZULTATI 18.KROGA:			AC Pr-
stec Ptuj - Calcit Kamnik 1:3, TPV			
Novo mesto - Benedikt 3:0, Aliansa			
- MZG Grosuplje 3:1, Luka Koper			
- Sloving Vital 1:3.			
1 CALCIT KAMNIK	18	15	3 46
2. ALIANSA	18	14	4 39
3. SLOVING VITAL	18	13	5 37
4. LUKA KOPER	18	8	10 27
5. TPV NOVO MESTO	18	8	10 21
6. AC PRSTEC PTUJ	18	6	12 19
7. BENEDIKT	18	5	13 15
8. MZG GROSUPLJE	18	3	16 12
le kar štirih zaključnih žog za zmago. V tretjem bi sicer lahko še kaj popravile, vendar bi morale storiti precej manj napak. S porazom so si precej priprle vrata neposrednemu obstanku med elitno druščino. Priložnosti za nadomestilo izgubljenega je vedno manj, sobotni obračun proti Ptujčankam na domačem parketu bo bržkone zadnji.
V preostalih dveh srečanjih ni prišlo do presenečenj. Slo-ving Vital precej raje kot s Ptuj-čankami igra z Luko Koper. Na Primorskem so Ljubljančanke slavile obakrat, tokrat so oddale le en niz ter osvojile vse tri točke. MZG Grosuplje je na gostovanju pri šempetrski Aliansi izgubilo petnajstič v sezoni.
UG
Foto: Črtomir Goznik
Igralke AC Prstec Ptuja so vodilni ekipi lige nudile dostojen odpor ...
vaRGAS
C

telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: NS
Mali nogomet • 2. SFL - vzhod
Ptujski podmladek se je znesel nad Marinci
REZULTATI 18. KROGA: Tomaž - FC Branik Maribor 3:4 (2:0), Nazarje Glin - Slovenske Gorice 4:4 (0:3), Bioterme Mala Nedelja - Cerkvenjak 3:4 (2:1), FSK Kebelj - Duplek TBS Team24 7:2 (3:0), Ptuj ABA Saš - Te-leing Marinci 8:2 (3:0).
1.	PTUJ ABA SAŠ	18	15	2 1 100:39	47
2.	FSK KEBELJ	18	12	3	3 85:53	39
3.	NAZARJE GLIN 18	12	1	5 108:54	37
4.	KMN TOMAŽ	18	10	3	5 80:60 33
5.	MARIBOR BR.	18	9	1	8 68:67	28
6.	CERKVENJAK	18	7	3	8 60:70 24
7.	TELEING MARIN. 18	8	0	10 79:101 24
8.	SLOV. GORICE	18	4	1	13 75:116 13
9.	M. NEDELJA	18	3	0	15 58:97	9
10.	DUPLEK TBS 18 2 2 14 79:135 8 S tekmami 18. kroga se je
zaključil redni del prvenstva v 2. SFL. Kebeljčani so z visoko zmago nad Duplekom na lestvici prehiteli Nazarje in jim prevzeli 2. mesto. S tem so še naprej najprijetnejše presenečenje sezone. Nazarčani so remizirali s Slovenskimi goricami. Sprva je kazalo celo na popoln polom domače ekipe, a so »graščaki« rezultat iz začetnih 0:3 spreobrnili v svojo korist in povedli 4:3. Na koncu sta se ekipi razšli z remijem 4:4. Tudi Mali Nedelji je po polčasu kazalo, da bodo vse tri točke ostale doma, a so fantje iz Cerkvenjaka v 2. polčasu dodali plin in zmagali 3:4.
Ptuj ABA roletarstvo bar Saš - Teleing Marinci 8:2 (3:0)
Strelci: 1:0 Cebek (2), 2:0 Petek (6), 3:0 Lovrenčič (10), 4:0 Svržnjak (21), 5:0 Belšak (22), 6:0 Čuček (27), 7:0 Miklašič (32), 8:0 Cebek (34), 8:1 Horvat (38), 8:2 Rob (40).
Vodilni Ptujčani so z lahkoto opravili z ekipo Teleing Marinci. Ptujčani že nekaj krogov pošiljajo v ogenj svoje mlade igralce iz ekipe U-17, kar se je
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Ptuja Aba roletarstva Saš bara lahko mirno čakajo na končnico, kjer se bodo borili za uvrstitev v 1. ligo.
pokazalo za zadetek v polno. Proti Marincem je šlo za pravo revijo mladih futsalerjev, ki so iz minute v minuto navduševali občinstvo in veliko pripomogli k novi zmagi Ptuja.
Slednji imajo sedaj počitek do 20. 3. 2009, ko bodo nadaljevali z boji za uvrstitev v 1. SFL. Kebelj ter Nazarje bosta še prej igrala četrtfinalne tekme: Kebelj s tretjeuvrščeno ekipo Zahoda (Casino Safir), Nazarje pa se bodo pomerile z drugou-vrščeno ekipo Zahoda (Ratito-vec Železniki).
PG
Tomaž - Branik Maribor 3:4 (2:0)
Strelci: 1:0 Piberčnik (6), 2:0 Go-ričan (18), 2:1 Adrovič (25), 2:2 Kraut (26), 2:3 Vrabel (36), 2:4 Vrabel
(38), 3:4 Bohinec (40).
Tomaž: Pintarič, Vrbanič; Bohinec, Školiber, Mar, Goričan, Kovačec, Ka-menšek, Krajnc, Piberčnik, Jurčec, Majcen. Trener: Marjan Magdič.
Futsalerji Tomaža so imeli pred tekmo zadnjega kroga eno samo željo - zmago proti Braniku in simbolično osvojitev 1. mesta v spomladanskem delu prvenstva. Petelini so namreč v tem delu prvenstva osvojili 19 točk, enako kot tudi vodilna ekipa Ptuja, Branik je zbral točko manj. Žal se Tomažu ni izšlo po načrtih, čeprav so si v 1. polčasu priigrali dva zadetka prednosti, 2:0. V nadaljevanju je okrog 100 gledalcev na Hardeku spremljalo lepo predstavo s številnimi priložnostmi na eni in drugi strani. Več zbranosti so imeli gostje, ki jim je uspela serija štirih zaporednih golov. V mreži To-
Rokomet • Drugi zimski tabor
Tabor dobro sprejet med mladimi
V športni dvorani na Hardeku in v prostorih Osnovne šole Ormož je od 23. do 27. februarja potekal 2. zimski tabor, ki sta ga organizirala Osnovna šola Ormož in Rokometni klub Jeruzalem. Tabora se je skozi celotni teden udeležilo 30 otrok. Najstarejši udeleženec je štel 12 let, najmlajši pa le 5 let.
Udeleženci tabora so bili razdeljeni v dve skupini - skupina mlajši dečki in skupina mini rokomet. Za otroke je bil
tabor precej naporen, saj so imeli dnevno po dva treninga. Skupina mlajši dečki se je uig-ravala za nadaljevanje sezone, skupina mini rokomet pa je spoznavala čare rokometne igre. Treninge sta vodila Mla-den Grabovac in Uroš Krstič. Poleg treningov je bilo poskrbljeno tudi za različne animacije - vožnja z vlakom, pohod, delavnice v organizaciji Mladinskega centra Ormož, debatni krožek in kviz, ki ga glede na
Udeleženci tabora so sodelovali tudi na pustni povorki.
izkušnje iz prejšnjih poletnih in zimskih taborov otroci najbolj pričakujejo, saj se pomerijo v znanju s svojimi trenerji in mentorji na taboru.
Mladi rokometni nadebud-neži so sodelovali tudi na ormoškem pustnem karnevalu. Pod vodstvom mentoric Irene Blagovič in Nuše Šimunič so si otroci po lastni želji na tematiko rokomet oblikovali oblačila. Nastale so umetnine, kjer so bile jasno videne sanje mladih rokometašev; radi bi bili Karabatici, Baliči, Rutenke, Bazjaki ... Kot tradicija veleva, se tabori končajo s tekmami proti staršem in zakusko. Povabilu svojih otrok se je odzvalo lepo število staršev, kar je zelo vzpodbudno za prihodnost najmlajših ormoških rokome-tašev. Za prostore in prehrano udeležencev tabora je odlično poskrbelo osebje Osnovne šole Ormož na čelu z njenim ravnateljem Bojanom Burgarjem, ki si je tudi večkrat vzel čas in poklepetal z udeleženci tabora, ki so bili večinoma osnovnošolci OŠ Ormož. Pri Rokometnem klubu Jeruzalem se že počasi pripravljajo na poletni tabor, ki tradicionalno poteka v Miklavžu pri Ormožu.
Uroš Krstič
maža bi jih lahko bilo še več, če ne bi svojega dne ime vratar Vr-banič. Tudi petelini so imeli sijajne priložnosti, vendar so bili v zaključku akcij pred golom Branika nezbrani. Za Tomaž je tako sezona končana: »Četrto mesto v 2. SFL vzhod je le delno zadovoljivo. Po tihem smo pričakovali uvrstitev na mesto višje in s tem dodatne kvalifikacije. Drugi del sezone smo odigrali precej boljše iz preprostega razloga, saj so se nam v spomladanskem delu prvenstva pridružili štirje igralci velikega nogometa. Tudi naslednjo sezono bomo nastopali v 2. SFL in upam, da nam bo uspelo sestaviti ekipo pretežno iz igralcev malega nogometa,« je po končani sezoni razmišljal trener Tomaža Marjan Magdič.
Uroš Krstič
Kegljanje
1.	A SKL - moški
15. krog: Siliko - Radenska 1:7 (3223:3303)
Radenska: Šebjanič 548, Mari-nič 529, Borovič 548, Emeršič 543, Harc 573, Kovačič 562. Vrstni red: 1. Konstruktor 30 točk,
2.	Radenska 18, 3. Proteus 16.
16. krog (7. 3.): Radenska - Konstruktor.
1. B SKL, ženske
15. krog: Slovenj Gradec -Radenska 6:2 (3317:3173)
Radenska: Rojnik 475, Kavčič 551, Muršič 532, Hojnik 553, Tibaut 501, Štiberc 561.
Vrstni red: 1. Miroteks 29 točk ...7. Radenska 11.
16. krog (7. 3.): Radenska - Ljubelj.
NŠ
Rokoborba
Na mednarodnem rokoborskem turnirju v Koprivnici na Hrvaškem je sodelovalo 246 tekmovalcev tridesetih ekip iz Slovaške, Madžarske, BiH, Hrvaške in Slovenije. Iz vrst RK Finančna točka iz Ljutomera sta se najbolje odrezala Laura Kodela in Denis Horvat, ki sta osvojila 5. mesti.
NŠ
Športni napovednik
Rokomet
V	Ormožu kvalifikacije kadetinj za uvrstitev na EP, v izbrani vrsti tudi Katja Bolcar
Od 6. do 8. marca bodo v Ormožu v Športni dvorani na Hardeku potekale kvalifikacije kadetinj za uvrstitev na EP v Makedoniji. Poleg slovenske izbrane vrste bodo v skupini 7 nastopale še Danska, Finska in Litva. Gre za najtežjo skupino kvalifikacij, kjer pa na srečo na EP napredujeta prvo- in drugouvrščena reprezentanca. Na spisku selektorja Tomaža Čaterja je tudi Ormožanka Katja Bolcar. Krožna napadalka je sicer članica ekipe Tenzor Ptuj in se kot ena redkih v kadetski reprezentanci lahko pohvali s solidno minutažo v 1. A članski ligi. Ormož je tudi lani uspešno organiziral kvalifikacije mladink in športna dvorana na Hardeku je bila na vseh tekmah Slovenk lepo polna. Podoben obisk organizatorji pričakujejo tudi tokrat, vzpodbudo pa si zagotovo zaslužijo tudi mlada dekleta. Za ogled tekem enega dneva bo treba odšteti simbolični 1 EUR. Razpored tekem: petek, 6. 3. 2009:
ob 17.00: DANSKA - FINSKA, ob 19.00: SLOVENIJA - LITVA sobota, 7. 3. 2009:
ob 17.00: LITVA - DANSKA, ob 19.00: SLOVENIJA - FINSKA nedelja, 8. 3. 2009:
ob 11.00: SLOVENIJA - DANSKA, ob 13.00: FINSKA - LITVA
Uroš Krstič
Mali nogomet
V	soboto na Ptuju Slovenija - Grčija
V soboto, 7. 3., bo v dvorani Center ob 18. uri mednarodna prijateljska tekma med reprezentancama Slovenije in Grčije.
M E D N ßü R ® 0 [SJ rAX[\ E KwÄ
fiflas)
RERREZENM0AOT
Nogomet • Prijateljski tekmi
Plitvice - Holermuos 1:3 (1:2)
Strelci za Holermuos: 2 x L. Mli-narič, Zorman.
Holermuos: Šnajder, Novak, R. Mlinarič, Kolarič, Štiberc (od 61. Kir-biš), Piberčnik, Zidarič (od 81. Kar-dum), L. Mlinarič, Prapotnik, Mihalič, Zorman. Trener: Aleš Jurčec.
Ormoški nogometaši, člani Štajerske lige, so v Gojancu pri Varaždinu odigrali pripravljalno tekmo proti hrvaškemu četrtoligašu, ki ga vodi bivši strateg Ormožanov Drago Po-savec. Gostje iz Slovenije so se proti Plitvicam predstavili v zelo dobri luči in po solidni predstavi s 3:1 premagali gostitelje. Dvakrat je zadel Luka Mlinarič in enkrat Zorman, ki igra iz tekme v tekmo bolje. Še posebej velja pohvaliti disciplinirano igro Holer-muosa v obrambi, saj si gostje razen zadetka, ki je padel po napaki Kolari-ča, niso priigrali niti ene resnejše priložnosti. Na naslednjih treningih pa bo zagotovo še poudarek na uigrava-nju zvezne in napadalne vrste. Trener Aleš Jurčec zaradi poškodb na tekmi ni mogel računati na Druzoviča, Jere-biča, Borka, Zlatnika in Goričana. S temi igralci bo Holermuos v nadaljevanju sezone še močnejši. V nedeljo, 8. marca, sledi povratna tekma istih
tekmecev. Srečanje v Mestni grabi se bo pričelo ob 15. uri.
UK
Aluminij - Dravinja Kostroj 0:2 (0:1)
Strelca: 0:1 Štante (28), 0:2 Vren-ko (65)
Aluminij: Lipovac, Krajcer, Jovič, Topolovec, Lenart, Dugolin, Letonja, Mandič, Milec, Grbec, Bakovic. Igrali so še: Zajc, Djokič. Krajnc, Šimenko, Morsi, Draškovič. Trener: Bojan Špe-honja
Dravinja Kostroj: Fink, Bojovič, Hvalec, Gašparič, Hankič, Ribič, Čerenak, Vodopivec, Rošer, Mah-mutovič, Štante Igrali so še: Klevže, Močič, Brdnik, Grašič, Vrenko, Toler, Vehabovič, Softič. Trener: Marjan Marjanovič
Teden dni pred pričetkom drugega dela prvenstva v 2. SNL so nogometaši Aluminija igrali proti Dravinji iz Slovenskih Konjic, ki je vodeče moštvo v 3. SNL - vzhod. Kidričani so bili sicer boljši nasprotnik, vendar niso uspeli realizirati svojih priložnosti, zato pa so bili gostje uspešnejši in so dvakrat zadeli v polno ter nepričakovano premagali drugouvrščeno moštvo 2. SNL.
Danilo Klajnšek
Foto: UK
Športna šola Juhuhu	.
Juhi (spet) obležal v snegu
Da slovensko smučanje ni v zatonu, ne naznanja zgolj Tina Maze, ki je januarja z zmago na mariborski Zlati lisici v delirij spravila več deset tisoč glavo množico v areni Snežnega stadiona, ta konec tedna pa je Črnjanka spet navduševala svoje navijače v bolgarskem smučarskem centru Bansko, kjer je kar dvakrat stopila na stopničke. V sobotnem smuku je zaostala zgolj za Avstrijko Andreo Fischbacher in osvojila drugo mesto, v nedeljo je bila tudi v superveleslalomu odlična tretja.
Smučarski začetniki so v pravkar minulih zimskih počitnicah prve zavoje naredili na smučišču Trije kralji nad Slovensko Bistrico. Kar 150 se jih je udeležilo tečaja deskanja in smučanja, ki ga letos že četrto leto zapored organizira športno društvo Juhuhu. Ptujčanom, kjer se je vse skupaj pričelo, so se na Pohorju pridružili otroci iz Maribora, Lenarta, Slovenske Bistrice, Ormoža pa tudi iz Ljubljane. »Z odzivom smo zelo zadovoljni, čeprav smo imeli prijavljenih še več otrok, za dodaten avtobus. A je na koncu zima postorila svoje, precej jih je udeležbo verjetno zaradi bolezni odpovedalo. Mi smo se organizacijsko dolgo pripravljali, saj poskrbeti za takšno število ni mala malica. Največji poudarek smo tudi tokrat posvetili varnosti otrok,« je povedal Tomi Jagarinec, vodja športne šole.
Organizatorji so ponudili
Juhi se je pred številnim občinstvom takole pogumno pognal na progo, tik pred koncem pa obležal v snegu ...
Juhi je vzpodbujal nastopajoče med njihovo vožnjo.
nekatere novosti, po katerih tečaji smučanja preraščajo v zimovanje. Vsem udeležencem in njihovim staršem so ponudili možnost prenočitve v hotelu, ki je bila po besedah Jagarinca dobro sprejeta. Ne glede na način dostopa do smučišča pa je bil »delovni dan« za vse enak. Zjutraj smučanje in deskanje, sledila je malica, ponoven odhod na sneg, kosilo in za konec živžav na snegu. »Zraven de-skanja in smučanja, ki sta vsekakor glavni aktivnosti, smo popoldne program kot vedno dodatno popestrili. Odložili smo neudobne pancarje, smuči in deske ter se kepali, spuščali z vrečami, gradili snežne skulpture in počeli še marsikaj zanimivega. To je bila še zadnja možnost, da se otroci s preveč
Namizni tenis
Dobre igre Vesne Rojko na Madžarskem
Minulo sredo je igralka NTK Ptuj Vesna Rojko z mladinsko reprezentanco Slovenije odpotovala v Tato na mednarodno mladinsko prvenstvo Madžarske. Prva dva dni je potekal ekipni del, kjer je bila Slovenija v skupini z Madžarsko in Bolgarijo. Najprej so se Vesna Rojko, Nina Pavlin in Katja Ša-pek pomerile z Madžarsko in izgubile z rezultatom 0:3. Naslednji dvoboj je bil z Bolgarijo in zmaga bi Slovenkam prinesla napredovanje med šestnajst najboljših ekip. Najprej je po-vedla Bolgarija, saj je Remzi
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Rojko
Sibel premagala Katjo Šapek 3:0. V naslednjem dvoboju se je Vesna Rojko pomerila z Eti-so Zamfirovo in jo premagala s 3:1. Nato je zmagala še Nina Pavlin s 3:1 in Slovenija je po-vedla z 2:1. V naslednjem dvoboju je Sabiel Remzi povedla proti Vesni Rojko z 2:0, nakar je Vesna našla pravo taktiko proti bolgarski obrambni igralki in dobila naslednje tri nize in tako popeljala Slovenijo do zmage in uvrstitve med šestnajst najboljših ekip. V prvem krogu je žreb prinesel Slovenkam Slovaško, s katero so gladko izgubile 0:3.
Naslednja dva dni so potekali dvoboji posameznikov. Vesna je bila v svoji skupini prva z zmagami nad Mastrogianno-poulou Efrosiny (Grčija) 3:0, Noro Haraszti (Madžarska) 3:1 in nosilko skupine Čehinjo Kristino Mikulcovo (Češka) 3:2. V prvem kolu je Vesna premagala Adrienn Kovasc (Madžarska) 4:1 in nato v boju za uvrstitev med najboljših šestnajst izgubila s kasnejšo polfinalistko Sabine Winter (Nemčija) 4:0.
Katja Šapek in Nina Pavlin sta bili v svojih skupinah drugi, nakar je Katja v prvem krogu izgubila z Marietto Angal (Madžarska) in Nina Pavlin z Aneto Kucerovo (Češka). Zmagala je Japonka Morizono Masaki pred Madžarko Doro Madrasz.
Danilo Klajnšek
energije »znorijo«, tistim pa, ki so doživeli kakšen slab trenutek na smučeh, smo ponudili možnost, da nanj pozabijo,« je še dejal Jagarinec.
Vrhunec štiridnevnega tečaja je bila petkova tekma, vijuganje med postavljenimi količki, kjer so »novopečeni« smučarji lahko pokazali vso novo znanje. Takrat se jim je pridružil tudi Juhi, maskota šole, pripravljen, da vendarle poseže po zmagi, ki se mu je doslej spretno izmikala. A tudi tokrat ni imel te sreče, tik pred ciljem je obležal v snegu, medalje okrog vratu pa je otrokom, ki so ga premagali (in to so bili prav vsi), obesil simpatični Dejan Zavec.
Tekst in foto:
Uroš Gramc
Najboljši so prejeli medalje, ki jih je podelil Dejan Zavec.
Smučanje • 48. pokal Vitranc
Vitranc ob bok Planici
Pohvale, ki so jih bili po končanem tekmovanju na 48. pokalu Vitranc deležni organizatorji, so kar deževale. Tudi organizatorji zimske olimpija-de, ki bo leta 2010 v Vancouv-ru, glavnem mestu province Britanske Kolumbije v Kanadi, so se lahko marsikaj naučili o pripravi proge. Prav zato so tudi prišli. Proga, obe tekmi in vzdušje je bilo enkratno. Pravzaprav fantastično, če k temu dodamo še X-plozijo zabave in državno prvenstvo smučarjev glasbenikov.
»Za nami je še eno uspešno izvedeno tekmovanje za Pokal Vitranc. S pomočjo lepega vremena in znanja, ki je zraslo na bogatih izkušnjah, smo pripravili vrhunsko tekmovalno progo, prav tako pa so ostali deli organizacije opravili zahtevne naloge v okviru pričakovanj. Celotno prireditev lahko štejemo kot enega izmed največjih in najbolj uspešnih tradicionalnih športnih dogodkov na svetovni ravni. Skupaj z zabavnim delom v Kranjski Gori, X-Plozi-je zabave, pa je to dogodek, ki si ga želi ogledati in mu prisostvovati vse več slovenskih in tujih obiskovalcev, vključno s političnim in gospodarskim vrhom. V Podkorenu je bilo v soboto in nedeljo skupaj več kot 17.000 slovenskih in tujih privržencev smučanja, kar dokazuje, da Pokal Vitranc raste iz leta v leto,« nam je ob koncu zaupal generalni sekretar pokala Vitranc Srečko Medven.
Ilka Štuhec in Ana Drev
Ana in Petra prvi, Chenal končal
Slovenski smučarki Ana Drev in Petra Robnik sta prvi preizkusili nedeljsko slalomsko progo, saj sta opravili vlogo pred-tekmovalcev. Kasneje sta se pridružili obetavni mariborski smučarki Ilki Štuhec, ki se je na pripravah v Čilu poškodovala, a je klub temu prišla v Kranjsko Goro in glasno navijala za naše fante. Na veleslalomski preizkušnji v Kranjski Gori je zadnjič na tekmi svetovnega pokala nastopil Joel Chenal. 35-letni Francoz je po 13 letih tekmovanja zaključil kariero. Najboljši rezultat kariere je dosegel na olimpijskih igrah v italijanskem Torinu, kjer je osvojil srebrno veleslalomsko medaljo. Na tekmah svetovnega po-
kala pa je slavil le leta 1999 na veleslalomski progi v italijanski Alta Badiji. Da je bila proga oba dneva odlično pripravlje-
na, so potrdili vsi tekmovalci na čelu s prvo trojico v veleslalomu. Američan Ted Ligety je dejal, da po taki dobri progi še ni vozil. Tudi topla nedeljska proga je zdržala slalomiste, saj je omogočila Italijanu Giulianu Razzoliju, da je s štartno številko 21 osvojil končno drugo mesto. Hrvat Ivica Kostelič, ki ga je močno mučila hrbtenica, je stisnil zobe in kljub velikim bolečinam nastopil. Na žrebanju startnih številk za nedeljsko tekmo se je za odrom dolgo pogovarjal z našim Pidžijem in mu ob tem tudi zaupal, da bo enostavno zaradi tako dobrega vzdušja, kot je v Kranjski Gori, nastopil tudi na slalomski tekmi, čeprav so mu zdravniki odsvetovali vožnjo. Ob koncu lahko strnemo samo eno misel: vsi tekmovalci se v Kranjsko Goro radi vračajo, saj vedo, da jih pri nas čaka kvalitetno prizorišče, obilo zabave in fantastično vzdušje.
Franc Nani Matjašič
Milan Pečovnik Pidži, Ivica Kostelič in Gorazd Elvič
Foto: UG
Foto: UG
Foto: UG
Dornava • Srečanje bolnikov po možganski kapi
Življenje potem je čisto drugačno
»Ljudje, ki smo preživeli možgansko kap, se po tej hudi izkušnji srečujemo s povsem novim, drugačnim življenjem. In da bi bilo v njem čimveč optimističnih, veselih trenutkov, organiziramo tudi takšne izlete, kot je današnji,« je ob srečanju na dvorišču dornavskega dvorca povedal predsednik Združenja bolnikov po možganski kapi Milan Čuček.
Milan Čuček, predsednik Združenja bolnikov po možganski kapi, je povedal, da se člani radi družijo in udeležujejo izletov, še posebej takih, kot je bil tokratni, ko so si ogledali tudi dornavsko fašensko povorko.
Člani Združenja, na izlet v Dornavo jih je prišlo kar preko 170, so si najprej z zanimanjem ogledali baročni dvorec, nato pa še Čušekovo domačijo.
Foto: SM
Foto: SM
Približno 170 članov Združenja si je ob vodenju Franca Zagorska v dopoldanskih ponedeljkovih urah najprej ogledalo baročni dvorec s parkom ter se seznanilo z njegovo zgodovino; v glavni dvorani so jim zapele domače ljudske pevke in zaplesali člani skupine Peregrina, nato je sledil ogled Čuše-kove domačije, kjer so jih prijazno pogostile lükar-ce z domačimi specialite-tami, vrhunec izleta pa je bil seveda ogled znanega dornavskega fašenka. Dan so izletniki zaključili v prostorih OŠ, kjer jih je čakala pogostitev, sprejel pa jih je tudi župan Rajko Janžekovič.
»Zelo, zelo smo veseli takih lepih dni, kot je današnji. Lani se nas je okoli 130 udeležilo tudi ogleda povorke v Markovcih, člani so bili navdušeni in letos smo se odločili, da si ogledamo še dornavsko povorko,« je še povedal Čuček, ki je vodstvo Združenja (uradno se imenuje Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo) prevzel lani: »Združenje, katerega član sem tudi sam, saj sem preživel hudo obliko možganskega tumorja, je na-
stalo pred 12 leti, dandanes ima nekaj čez 1700 članov, ki so povezani v 17 klubov po Sloveniji, pač glede na območja. Ti klubi samostojno organizirajo različne aktivnosti, predavanja, izlete, tudi terapije in rehabilitacije ipd. Na Ptuju bodo tako člani kluba v mesecu marcu gostili direktorja ptujske bolnice, v načrtu pa je tudi srečanje z vojaškimi predstavniki. Sicer pa je sedež Združenja v Ljubljani, v prostorih znanega rehabilitacijskega zavoda Soča.« Kot je poudaril Čuček, so rehabilitacije po hudi kapi, možganskih krva-
vitvah, tumorjih za bolnika še kako pomembne: »Težave nas, tovrstnih bolnikov, so zelo različne. Treba je vedeti, da je pri teh boleznih smrtnost izredno velika; preživi le okrog 40 odstotkov ljudi, veliko jih potem kap preživi še večkrat in stanje po vsaki kapi je vedno hujše. Veliko ljudi ostane motorično prizadetih, priklenjeni so na invalidske vozičke, spet drugi so prizadeti umsko, imajo težave pri govoru, razumevanju, ne morejo več slediti pogovoru ali podnapisom, ne morejo več brati ipd., precej je takih, kjer so posledica tako
na psihi kot na telesu. Nihče pa po taki bolezni ni brez posledic, čeprav so morda komu nevidne. Jaz osebno sem se po tumorju moral učiti čisto vsega na novo, od govora do gibanja, izgubil sem spomin, zelo imam poškodovan vid. Mislim pa, da je najtežje od vsega vsakemu od nas se soočiti z drugačnim življenjem, v katerega stopiš. Osebno vem, da sem od začetka kar razmišljal v smeri,
kdaj bom spet šel v službo. In zelo težko se človek sprijazni, da tega ne more več. Pravzaprav se nihče ne sprijazni s tem nikoli, ampak nekako počasi sprejmemo določene nepopravljive posledice in poskušamo s tem potem čimbolj polno živeti. Za ta namen je bilo tudi organizirano to Združenje z vsemi klubi,« je ob druženju s člani pripovedoval Milan Čuček in pohvalil razvejano
dejavnost tega združenja, predvsem možnosti zdraviliških tretmajev in ob koncu še poudaril: »Ogromno volje je potrebno, ogromno ela-na, da vsi prizadeti živimo naprej. Nekateri se zmorejo vrniti v življenje, nekateri pa pač ne morejo, ne da nočejo, ne morejo. Ljudje smo različni. Radi pa se družimo in zato so takšni veseli izleti za nas še kako pomembni!«
SM
Urad za delo Ptuj in Ormož
DOKTOR MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIZANT IZ PSIHIATRIJE - ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO PPD3 - M/Ž; OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH NALOG S PODORČJA DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE OB POMOČI ZDRAVNIKA SPECIALISTA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ, KEČEK MAJDA, 02 7415-100, pbo.kadro-vska@siol.net.
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE, DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATER-ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI
PPD 3 - M/Ž; DOLOČANJE IN IZVA-JAJNJE DIAGNOSTIČNIH IN DIFERENCIALNO DIAGNOSTIČNIH TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH POSTOPKOV V AMB. IN HOSPITALNI DEJAVNOSTI, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ, KEČEK MAJDA, 02 7415-100, pbo. kadrovska@siol.net. ELEKTROTEHNIK, STROJNI TEHNIK, PRODAJALEC IN VZDRŽE-
VALEC STROJNE OPREME - M/Ž; VZDRŽEVANJE STROJNE OPREME, SVETUJE STRANKAM V ZVEZI S PRODAJNIM PROGRAMOM, OPRAVLJA PRODAJO REZERVNIH DELOV, SVETUJE STRANKAM V ZVEZI Z VZDRŽEVANJEM, ITD, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kate-gorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami -osnovno, delo z bazami podatkov -osnovno, računalniško oblikovanje
-	osnovno, 740 EUR bruto / mesečno. HAFI INŽENIRING TRGOVINA, SERVIS, D.D., OSOJNIKOVA CESTA 9, 2250 PTUJ, MAVRIČ BOJAN, 031/772-890, hafi.ptuj@hafi.si. SLIKOPLESKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLIKOPLE-SKAR OZ. POMOŽNI DELAVEC
-	M/Ž; PLESKARSKA IN FASADER-SKA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ANTON ŠIMENKO S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, POBREŽJE 119 A, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ŠIMENKO ANTON, 031 363 972, simenko@ email.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER STROJEV IN ELEKTROINSTALACIJ - M/Ž; MONTER STROJEV IN ELEKTROIN-STALACIJ, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoizmensko delo, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. ZZ MONTAŽA, storitve, d.o.o., ROGOZNIŠKA CESTA
33, 2250 PTUJ, ZEMLJARIČ ZLAT-KO, 051 621-531. AVTOMEHANIK, AVTOMEHA-
NIK - M/Ž; SERVIS AVTOMOBILOV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-katego-rije. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KORŽE MARJAN TRGOVINA, GOSTINSTVO, STORITVE D.O.O., BREG 18 B, 2322 MAJŠPERK, KORŽE MARJAN, 041 617-574, marjan.korze. doo@siol.net.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, TEHNIK ZA ELEKTRONIKO - M/Ž; SERVISER MOLZNE IN HLADILNE OPREME, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ZUPANIČ DRAGO S.P. - AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ, ZUPANIČ DRAGO, 041 782-824, agrocvet.drago@siol.net. KLEPAR-KROVEC, KLEPAR KROVEC - M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA DELA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-ka-tegorije. ZVER JANEZ S.P.-HERMES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA, ZVER JANEZ, 051 378-418, info@strehe-hermes.si.
INŽENIR GRADBENIŠTVA (VSŠ), DIPLOMIRANI INŽENIR
GRADBENIŠTVA (VS), INŽENIR GRADBENIŠTVA - M/Ž; VODJA GRADBIŠČA, VODJA PROJEKTA, ORGANIZACIJA DELA, TRŽENJE, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-katego-rije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. ZVER JANEZ S.P.-HERMES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA, ZVER JANEZ, 051 378-418, info@strehe-hermes.si. RAČUNOVODJA, RAČUNOVODJA ZA MANJŠE DRUŽBE, SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN ZAVODE (VSŠ), RAČUNOVODJA - M/Ž; RAČUNOVODJA ZA MANJŠE DRUŽBE, SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN ZAVODE (VSŠ), nedoločen čas, skrajšan delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. ZVER JANEZ S.P.HERMES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA, ZVER JANEZ, 051 378-418, info@ strehe-hermes.si.
REŠEVALEC IZ VODE, REŠEVALEC IZ VODE - M/Ž; VAROVANJE KOPALCEV, NADZOR IN VZDRŽEVANJE REDA, KONTROLA BAZ.VODE, SKAKALNIC, TOBOGANOV, določen čas 4 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. TERME PTUJ D.O.O., POT V TOPLICE 9, 2250 PTUJ, MAROH STANKO, 74 94 517, stanko.maroh@terme-ptuj.si.
MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV, AVTOMEHANIK, MEHANIK STROJEV IN NAPRAV
- M/Ž; POPRAVILO TOVORNIH VOZIL IN LOKOMOTIV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, DARKO, 040 504 918, info@maksimus.biz. MONTER KONSTRUKCIJ, MON-TAŽER GRADBENIH ELEMENTOV KNAUF - M/Ž; MONTAŽER GRADBENIH ELEMENTOV KNAUF, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. JANŽEKOVIČ ANDREJ S.P.-PRO-TEAM MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV, ČUFAR-JEVA ULICA 13, 2250 PTUJ, JANŽEKOVIČ ANDREJ, 040 617-367. ZIDAR, FASADER DEMIT FASAD- ZIDAR - M/Ž; FASADER DEMIT FASAD- ZIDAR, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 2
meseca, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. JANŽEKOVIČ ANDREJ S.P.-PRO-TE-AM MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV, ČUFARJEVA ULICA 13, 2250 PTUJ, JANŽEKOVIČ ANDREJ, 040 617-367.
EKONOMSKI TEHNIK, KOMERCIALIST, POTNIK NA TERENU -
M/Ž; PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA MOLZNE STROJE IN ČISTIL, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ZUPANIČ DRAGO S.P.
-	AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ, ZUPANIČ DRAGO, 041 782-824, agrocvet.drago@siol.net. AVTOKLEPAR, AVTOKLEPAR -M/Ž; KLEPARSKA POPRAVILA AVTOV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, GRAFIČNI OBLIKOVALEC - M/Ž; GRAFIČNO OBLIKOVANJE (DIGITISK S.P.), nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, urejevalniki besedil
-	zahtevno, delo s preglednicami -zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21, 1000 LJUBLJANA, TRAM-ŠEK BLAŽ, 080 24 68, 01 300 31 00, blaz.tramsek@kariera.si.
Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (4.)
Zahod osvaja Indijo
Na valovih časa
Foto: J. Jaklič
Boginja Kali, zavetnica tugov
Nadaljevanje
Prevarantje so bili zaprta družba, ki so se strogo držali pravil. Poročali so se v ozkem krogu. Njihove žene so se dobro zavedale, da bi vsaka izdana skrivnost prinesla smrt ne le družinskemu očetu, marveč vsej družini. V sekto so sprejemali sinove takoj po rojstvu in ujete dečke, ki so jim včasih prizanesli. Postopoma so jih uvajali v svoje obrede, naučili popolne ubogljivosti, molčečnosti in jih navajali, da je ubiti človeka prav tako, kot če ubiješ srno ali ovco.
Leta 1822 je bila pred mladim angleškim upravnikom doline reke Nerbuda težka naloga. Težave s tugi so ga že nekaj let tako prevzemale, da se je z vsem srcem vrgel na novo delo. Kmalu je bil Sleeman pooblaščen za vodenje boja proti tugom v celotni osrednji Indiji. V njihovih vrstah je ustvaril mrežo vohljačev. Preučeval je njihovo taktiko in kraje, kjer
so se skrivali. Tako je svoje čete skoraj vedno lahko poslal tja, kjer so tugi prebivali. Tugi so se lovili v Sleemanove mreže kakor golobi. Postali so žrtev taktike, ki so si jo sami izmislili.
Bolj kot z vojaščino pa so Britanci davitelje uničili z uvajanjem brzojava in železnice. Zapolnili so politično praznino na Indijskem polotoku, čas, ki je s svojo zmedo omogočal delovanje tugov. Nobena sodobna država si ne sme dovoliti, da bi kdorkoli ogrožal potnike in prometne zveze.
Ko sva v Varanasiju stopila na vlak, se nisva bala tugov. Vznemirjala me je le nepopisna gneča. Komaj sva se stisnila na leseni klopi, je v vagon pridrvela gruča postreščkov. Z huronskim vpitjem in ihtavimi udarci so se spravili na nesrečnike z nasprotne klopi. Presenečen sem obsedel v strahu, da se bodo pajaci v rdečih uniformah lotili tudi naju. Izpraznjeno klop je zavzela za-
Kotiček modrecev
Kurenti so pregnali zimo. V našem društvu s pomladjo postajamo vedno aktivnejši.
-	Tako bo redno srečanje likovnikov v četrtek, 5. marca, ob 16. uri v gostišču Pri pošti.
-	Želje po gibanju lahko uresničimo s posebnim popustom v Termah Ptuj. Podrobnejše informacije in vstopnice lahko dobite vsako sredo in petek na sedežu društva od 9. do 12. ure.
-	Da bi razgibali čustvene celice, smo vam pripravili v petek, 6. marca, ob 17. uri posebno gledališko predstavo Hamlet v izvedbi našega priznanega ptujskega igralca Tadeja Toša. Predstava je še vedno aktualna, zato ne zamudite posebne priložnosti. Obisk gledališča je vedno posebno doživetje. Vljudno vabljeni!
-	V sredo, 11. marca, pa prirejajo pohodniki ob polni luni v organizaciji društva Zreli vedež 100. ščipohod. Zbor udeležencev bo na peš mostu ob 17. uri. Za spremembo se bodo skupaj z gosti iz Polzele in od drugod sprehodili po Mitrejski poti in zaključili pohod v vaškem domu v Skorbi. Tam bo tudi družabno srečanje vseh pohodnikov, ki so se odločili preživeti prijeten večer ob soju polne lune. Pridružite se jim.
Tako! Predajte se sončnim žarkom, izkoristite pomladne dneve za lepe misli in dobre želje. Izkoristite prijazne trenutke, ki so vam na voljo že na prvem travniku, ki se je okrasil z zvončki. Samo glejte jih in prisluhnite njihovemu šepetu. Veliko vam bodo povedali.
VI-DA
jetna gospa s svojimi otroki in številno prtljago, ki so jo prinesli nosači.
Najin cilj je bila majhna vasica Khajuraho, daleč stran od vseh poti, kot je obljubljal po-potniški vodnik. Da je res na koncu sveta, se je videlo šele na avtobusu, na katerega sva presedla v mestu Satni. Pokrajina se je iz polj spremenila v stepo, redek gozd in nato v polpušča-vo. Indijske množice so izginile, še avtobus je bil prazen.
V odmaknjeni košček Indije so naju privlačili templji, ki so bili zgrajeni za časa dinastije Chandella med letoma 950 in 1050. Fantastične zgradbe so takoj za Taj-Mahalom skupaj z mesti Varanasi, Jaipur in Delhi glavne indijske znamenitosti. So čudovit primer indoarijske arhitekture, najbolj znani pa so po dekoraciji fasad. Zunanjost zgradb je kamnita čipka, knjiga kipov, ki govori o življenju pred tisočletjem in predstavlja bogove, boginje, bojevnike in muzikante, prave in mitološke živali. Motiv, ki je in še buri duhove, je ženska in seks, motiv, ki se na zunanjih stenah svetišč pojavlja v vseh žgečkljivih podrobnostih.
Zahodna skupina templjev je bila v neposredni bližini najine sobe. Lotila sva se je zgodnjega jutra. Stavbe stojijo na terasah približno meter nad travnatimi tlemi. Zgrajene so iz blokov peščenjaka, ki so med seboj vezani z mozniki. Notranjost templja je razdeljena na tri ali pet prostorov. Vedno je prisoten vhodni hodnik, centralni prostor in niša z najsvetejšim. V njej se nahaja kip ali pa simbol boga, ki mu je tempelj posvečen. Nad vsakim prostorom se dviguje stopničasta kupola. Zunanjost stavb je neverjetno razgibana. Arhitekti so bili obsedeni s številnimi stopnicami in koti, ki so nekakšne vrstice
zgodovinskega in mitološkega romana v kamnu. Notranjost in zunanjost templja Kandariya Mahadev, ki je največji v skupini, krasi osemsto dvainsedem-deset približno meter visokih kipov. Njihovi podstavki so okrašeni z reliefi, umetnino zase. Upodobljeni so bogovi z boginjami in ženske, ki so tako realistične kot tiste na straneh Playboya. Na stenah templjev si umivajo lase, nadevajo ličilo, izdirajo trne iz stopal, se igrajo z otroki, pišejo pisma, igrajo inštrumente in se diskretno samozadovoljujejo. Njihova bujna telesa, polna čvrstih oblin, ki jih krasijo samo kratka »krilca« in številne verižice, še v kamnu vzbujajo poželenje. Kamniti akti izžarevajo erotični naboj. Gola mladenka se nežno igra z nabreklim »orodjem« fanta, medtem ko jo gladi po okroglih prsih. Na drugi sliki se zaljubljen par z ustmi ljubkuje po splovilih. Na vogalu templja zgrožena dekleta opazujejo moškega, ki občuje s konjem. Korak naprej se ljubijo moški in tri ženske v akrobatski pozi na meji mogočega. Ko sem odpiral kamnite strani Kamasu-tre, me je oblivala kurja polt. Ni čudno, da so bili viktorijanski arheologi šokirani. Eni pravijo, da slike predstavljajo seksualno plat končne odrešitve-nir-vane, drugi, da so veren zapis orgij, ki so se v templjih dogajale. Strokovnjaki se sprašujejo, kaj je gnalo vladarje, da so dali svoje fantazije vklesati v kamen tako bogu za hrbtom. Khajura-ho je majhna, vroča, prašna in neudobna vas in ni dokazov, da bi bilo pred tisočletjem drugače. Kakorkoli že, odmaknjenost je spomenike rešila pred muslimanskimi uničevalci.
Kreativni genij, ki je ustvaril mojstrovino, se je oplajal z indijsko religijo. Sveto trojico, ki najbolj živi v ljudski zavesti,
Torek, 3. marec
Danes goduje Marin.
1274 je umrl teolog in filozof Tomaž Akvinski.
1831 se je rodil George Mortimer Pullman, mož, ki je uveljavil
železniške spalne vagone.
1847 se je rodil škotski izumitelj telefona Alexander Graham Bell.
1918 so na sestanku v Zagrebu predstavniki hrvaških in slovenskih
političnih strank sprejeli dogovor, da se združijo vsi narodi, ki so za
enotno in neodvisno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.
1960 je papež Janez XXIII. imenoval za kardinala prvega
temnopoltega duhovnika Leureana Rugambvo.
2001 so na prvem kongresu SLS+SKD Slovenske ljudske stranke
izvolili Franca Buta za novega predsednika stranke.
Sreda, 4. marec
Danes goduje Kazimir.
1678 se je rodil italijanski skladatelj in violinist Antonio Vivaldi. 1866 je bila ustanovljena Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti.
1879	se je rodil v Ljubljani slovenski pesnik Josip Murn Aleksandrov. 1906 se je rodil v Trstu organizator odpora proti fašizmu Fran Marušič. 1964 je Varnostni svet odobril pošiljanje mirovnih enot OZN na Ciper.
2001 so izbruhnili v Makedoniji hudi spopadi med makedonsko vojsko in albanskimi uporniki. Četrtek, 5. marec Danes goduje Janez.
1696 se je rodil slikar in grafik Giovanni Battista Tiepolo, zadnji veliki mojster beneške umetnosti.
1893 je Deželno predsedstvo za Kranjsko poslalo vsem okrajnim glavarstvom okrožnico z naročilom, da zbirajo podatke o izseljevanju.
1909 se je začel v Zagrebu »veleizdajniški proces« proti 50 Srbom,
ki so bili obtoženi za poskus strmoglavljenja monarhije.
1953 je umrl Josip Visarionovič Džugašvili Stalin.
Petek, 6. marec
Danes goduje Nika.
1821 se je začela vstaja za samostojno Grčijo. 1853 so prvič izvedli opero Giuseppa Verdija Traviata.
1936	je poslanec Jugoslovanske nacionalne stranke Arnautovič v Narodni skupščini streljal na ministrskega predsednika Stojadinoviča, a ga ni zadel.
1980 so v Čedadu ustanovili Zavod za slovensko izobraževanje. 1882 se je Milan Obrenovic razglasil za srbskega kralja. 1997 je papež Janez Pavel II. imenoval za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita sedanjega kardinala dr. Franceta Rodeta. Sobota, 7. marec - dan pomorstva Danes goduje Tomaž.
1849 je objavil cesar Franc Jožef I oktroirano (vsiljeno) marčno ustavo, s katero je bila sprejeta zemljiška obveza z odškodnino. 1861 se je rodil na Verdu pri Vrhniki slovenski slikar Jožef Petkovšek.
1880	se je rodil v Veliki vasi na Koroškem slovenski literarni zgodovinar in etnolog Ivan Grafenauer.
1884	je goriška Soča objavila nepodpisan prispevek o "aleksandrinkah", kot so takrat imenovali ženske, ki so odšle s trebuhom za kruhom v Egipt.
1909 so na Ptuju ustanovili takrat tretjo slovensko stranko na Štajerskem - Stranko zjedinjenih Slovencev, oziroma Konservativno stranko, kot so jo poimenovali njeni nasprotniki.
1937	so po vseslovenski akciji, ki jo je vodil pisatelj Franc Saleški Finžgar, odkupili Prešernovo rojstno hišo v Vrbi od takratne lastnice. 1991 na podlagi sprejetega ustavnega zakona služenje vojaškega roka v JLA za državljane Republike Slovenije ni bilo več obvezno. Nedelja, 8. marec - dan žena
Danes goduje Janez.
1885	je izšla v habsburški monarhiji druga novela k obrtnemu zakonu, ki je prepovedala delo otrok in uzakonila 11-urni delavnik in nedeljski počitek ter prepovedala nočno delo žena in mladoletnih. 1928 je izšel v Italiji zakon, ki je prepovedal dajati novorojencem »smešna« ali »nemoralna« imena ali taka, »ki bi žalila italijanski narodni čut.«
1950 je SZ sporočila, da ima tudi ona jedrsko bombo. Ponedeljek, 9. marec Danes goduje Frančiška.
1451 (ali 1454) se je rodil italijanski pomorščak Amerigo Vespucci,
po katerem je dobila Amerika svoje ime.
1842 je bila v Milanu premierno izvedena Verdijeva opera Nabucco.
1934 se je rodil ruski vesoljec Jurij Aleksejevič Gagarin.
1991 je predsednik Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije
Lojze Peterle poslal sekretarju za ljudsko obrambo SFR Jugoslavije
Veljku Kadijevicu posebno pismo, v katerem ga je opozoril na
nenavadne odnose med Slovenijo in JLA.
Stene templjev v Khajurahu pripovedujejo svojevrstno mitološko zgodbo.
predstavljajo bogova Višnu in Šiva ter Boginja. Višnu je svetlo in dobrohotno božanstvo, ki se je v skrbi za človeštvo osemkrat utelesilo. Je varuh kozmičnega reda, drahme. Njegovo nasprotje je asketski Šiva. Navadno ga predstavljajo sedečega na tigro-vi koži, visoko med ledenimi gorami. V rokah drži trizobe vile, okrog vratu pa ima ogrlico iz človeških lobanj. Šivin zaščitni znak je mesec, ki vsakih trideset dni oplodi vode in rastline, da se lahko obnavljajo. Spolnost je njegov drugi obraz. V svetiščih ga predstavljajo
pokončni kamni lingi, ki pre-badajo nožnico. Tretja velika osebnost hindujskega bajeslov-ja je boginja Devi. Je ena ali jih je več? Hindujci častijo več boginj z različnimi imeni, vendar so lahko to tudi različni značaji iste boginje. Ena izmed njih je Kali, zaščitnica tugov. Upodobljena je kot starka s povešeni-mi prsmi, počrnelo poltjo in s škrbastimi zobmi. Med tem ko vihti mesarski nož in nosi ogrlico iz človeških kosti, se ji iz ust cedi kri. Včasih so ji žrtvovali ljudi, danes pa ji darujejo živali.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: J. Jaklič
AvtoD£OM
Exeo je zasnovan na osnovi prejšnje generacije audija A4
V srednjem avtomobilskem razredu poslej nastopa tudi Seat z exeom, večino komponent zanj pa so si »sposodili« kar pri hišnem Audiju. Exeo je namreč kopija prejšnje generacije audija A4, s katero nameravajo zapolniti vrzel, ki jo je pustil toledo. Dejstva, da so za osnovo vzeli nekaj let star model ter ga prilagodili aktualnemu španskemu oblikovalskemu slogu, se Španci nikakor ne sramujejo. Prej obratno. Pri Seatu so ponosni na to, da jim je Audi odstopil nekdanji A4, ker so na ta račun preskočili nekaj razvojnih faz, hkrati pa oklestili stroške, ki spremljajo začetek razvoja novega modela. Kljub temu je celoten potek dogodkov in razvoj trajal kar 18 mesecev.
Exea so zrisali po trenutnih španskih oblikovalskih smernicah, ki jim v Mar-torellu pravijo »dizajn puščice«. Uporabljati so ga začeli pri ibizi - tako tudi sprednji del exea spominja na sedanjo ibizo, zadek pa je še zmeraj tak kot pri prejšnjem audiju A4, le da je oblikovno dodelan. Avto je tudi velikostno primerljiv z nekdanjo nemško limuzino: v dolžino meri 4,66 metra, v širino 1,77 metra, medtem ko medosna razdalja znaša 2,64 metra.
Vozniki audijev se bodo v exeu počutili domače, saj so stikala, oblika merilnikov, namestitev potovalnega računalnika in še marsikaj taka, kot smo jih vajeni pri vozilih, ki prihajajo iz Ingolstadta. Pri snovanju potniške kabine so dali velik poudarek ergonomiji in kakovosti izdelave. Exeo je tako napravil tisti dolgo pričakovani kakovostni preskok, ki so ga za prehod v premium razred tudi potrebovali. Po novem je manj cenene plastike, ki imitira dragocen les, na voljo je kakovostno usnje na sedežih, na volanskem obroču ter na prestavni ročici. Notranjost je torej prepoznavna,
armaturna plošča je z izjemo grafike merilnikov ravno tako Audijeva, kar je pravzaprav lahko tudi dobro, če vas ne moti, da je iz prejšnje generacije.
Oprema, ki jo je dobil exeo, ne zaostaja za najtesnejšimi konkurenti, na veliko pa poudarjajo nov navigacijski sistem z barvnim LCD-zaslonom, ki deluje kot multimedijski vmesnik, saj so mu dodali še radijski sprejemnik s predvajalnikom zgoščenk in MP3-datotek, obenem ponuja 30 GB velik trdi disk, dvoje rež za prenos podatkov iz SD-kartic, DVD-predva-jalnik, priklop za USB in iPod, ne manjka pa niti bluetooth povezava za prostoročno telefoniranje. Naj še omenim poseben dosežek tehnike, ki ga zaenkrat ne najdemo niti pri dražjih avtomobilih, in to je strešno okno s sončnimi celicami, ki oskrbujejo porabnike, kot so klimatska naprava in podobni.
V novem seatu najdemo tudi celo vrsto varnostnih pomagal, ki skrbijo za aktivno varnost: zavorni dodatek ABS, sistem za elektronsko stabilizacijo vozila ESP, nadzor zdrsa pogonskih koles TCS in elektronsko pomoč pri zaviranju v sili EBA, proti doplačilu oziroma odvisno od paketa opreme je v vozilu lahko največ devet varnostnih blazin, za boljšo vidljivost ponoči pa skrbijo opcijski bi-ksenonski žarometi.
Prostornost, tako kot pri večini »žlah-tnejših« rivalov, ni na prvem mestu. Sedenje bo za višjerasle potnike na zadnji klopi predstavljalo težavo, a pri Seatu se izgovarjajo, da večina lastnikov ne bo vozila potnikov na zadnji klopi, če pa že, pa bo čez nekaj mesecev nared tudi karavanska izvedba ST. Vzporedno s ponovnim vstopom v srednji limuzin-ski razred bodo Španci torej predstavili tudi družinsko izvedbo - karavan bo za spoznanje daljši od limuzinske izvedbe, a prtljažnik s svojimi 442 litri zagotovo ne spada med prostornejše v svojem razredu in bo kvečjemu pospravil kakšen
družinski nakup živil.
Ob vsem omenjenem je razumljivo in tudi logično, da je motorna paleta usklajena s tisto, ki jo ponuja celoten koncern Volkswagen. Sestavlja jo šest motorjev, od tega so trije bencinski, ki niso več tako novi. Seat exeo je v osnovi opremljen z 1,6-litrskim motorjem s 102 KM, sledi mu 1,8-litrski turbo motor s 150 KM, ponudbo pa zaključuje 2,0-li-trski turbo agregat z 200 KM. Dizli se po drugi strani ponašajo s tehniko vbrizgavanja goriva preko skupnega voda (common rail), ta pa prinaša manjšo porabo, manj vibracij ter bolj uglajeno delovanje. Vsi trije dizli so 2,0-litrski, le moči, ki jih razvijejo, so različne: najšibkejši premore 120 KM, več povpraševanja pričakujejo po izvedbah s 143 KM in s 170 KM. Tako bencinski kot dizelski motorji so opremljeni s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, proti koncu letošnjega leta pa bodo v ponudbo poslali še samodejni multitronic menjalnik.
Kupci konjičkov s španskim temperamentom lahko izbirajo med dvema različicama podvozja: bolj umirjeni bodo posegli po komfortnem, tisti dinamični po paketu sport, ki ima za trideset odstotkov trše vzmeti, avto je postavljen dva centimetra bližje k tlom, prečni stabilizatorji pa so za 50 odstotkov bolj vzvojno čvrsti.
Exeo je lahko zanimiva izbira za tiste voznike službenih vozil, ki so pozorni na stroške, na razmerje med ceno vozila in njegovo vrednostjo, porabo goriva in izpušne emisije. S tem avtomobilom bodo Španci skušali zadovoljiti nove in poiskati tiste kupce, ki so pred leti odšli drugam zaradi idejno spremenjenega toleda. Tovarna v Martorellu zmore proizvesti 450 vozil na dan, kolikšna bo letna proizvodnja, pa verjetno ne znajo povedati niti sami, saj pri tem igra veliko vlogo kriza avtomobilske industrije. Ob exeu naj bi do letošnjega poletja predstavili še deset novih oziroma osveženih seatov, kar je velik in v teh časih pogumen korak. Srednje velika limuzina iz barcelonskega Martorella bo na slovenske ceste zapeljala proti koncu letošnjega maja.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Bownova terapija (2.)
Bownova terapija predstavlja vnašanje dražljajev v nevrološki sistem z različnimi kombinacijami preciznih in nežnih potez, preko mišičnih tkiv in fascije (vezivne ovojnice), ti posegi pa povzročijo v telesu odzive, ki so organizmu v danem trenutku potrebni.
Tako Bownovi posegi lahko zajamejo celotno telo ali pa so uporabljeni samo na posameznem delu. Terapija hitro zmanjša mišično-vezivno napetost in na ta način vzpostavi ravnovesje na nevrološkem, mišičnem, hormonskem, limfatičnem in energetskem sistemu. Telo se odzove na dražljaje v tolikšni meri, kot je trenutno zmožno.
S posegi povzročimo v telesu začasno zmedo, na
katero se telo odzove in v končni fazi najde novo ravnovesje, ki se pokaže v zmanjšanju ali odstranitvi bolečine v mišično-veziv-nem tkivu, pospešenem pretoku v perifernem limfnem obtoku in s tem zmanjšanju otekline, zmanjšanju psihične napetosti s splošno globoko sprostitvijo.
Najpogosteje jo uporabljamo pri mišično-veziv-no-skeletnih problemih, ki nastanejo zaradi preobremenitve, poškodbe, nesreče, negativnih navad in stresa. Popolnoma varno jo lahko uporabljamo v vseh starostnih obdobjih od rojstva do pozne starosti. Zaradi nežnega dostopa je zelo varna terapija. Njeni učinki se kažejo: - v zmanjšanju težav v lo-
Foto: Črtomir Goznik
Dragica Šilak, dipl. fiziotera-pevtka, Bownova terapevtka
komotornem sistemu, predvsem pri bolečinah v mišicah in sklepih (bolečine v križu, vratu, zamrznjenih ramah, sindromu carpal-nega kanala, športne poškodbe, skolioze),
-	pri glavobolu, migrenah,
-	pri problemih z menstruacijo (boleče menstruacije),
-	v zmanjšanju respira-tornih problemov, sinuzi-tisi,
-	pri hormonalnem ne-ravnovesju,
-	pri nelagodnostih v nosečnosti (nestabilnosti v medenici, bolečine v prsih, problemih z dojenjem),
-	pri dojenčkih (kolike, refluks, hiperaktivnost, in-kontinenca),
-	pri akutni in kronični utrujenosti,
-	pri lajšanju simptomov pri parkinsonovi bolezni, multipli sklerozi,
-	pri sprostitvi mišične napetosti pri okvarah CŽS (stanja po CVI, cerebralna paraliza, travmatske poškodbe hrbtenice, poškodbe glave),
-	v pomoči telesu v procesu rehabilitacije,
-	kot splošna sprostitev telesa.
Dragica Šilak, dipl. fizioterapevtka, Bownova terapevtka
Zasebna fizioterapija
Moje cvetje
Matija led razbija
Za nami je Matija, ki naj bi led razbil, vendar ga lahko tudi naredi. Pa bodimo optimistični in se odločimo, da je bil torek še mrzel in nam sedaj končno le sledijo tudi bolj pomladanski dnevi.
Sobne rastline
Škodljivci se sedaj prebujajo in povzročajo na rastlinah kar precej težav. Med njimi je dokaj pogost tudi kapar. Običajno ga naznanijo mastne pege na listih. Takrat je potrebno pozorno pregledati spodnje strani listov, predvsem listne žile. Če se na njih pojavljajo sprva rumenkasti, kasneje pa rjavi kupčki, ki jih lahko odstranimo s prstom, potem imamo opravka s tem škodljivcem. Tudi na drobnih, običajno polzelenih vejicah se radi pojavijo. Zato je potrebno biti pozoren na dodatne bradavičke na njih.
Kapar je trdovraten škodljivec, ki ga je težko uničiti. Tisti z boljšimi živci se ga lahko lotijo tako, da ga s prsti fizično odstranijo, vsako mesto, kjer so žival odluščili, pa z vato, namočeno v močni alkohol, obrišejo. Ostali pa smo prisiljeni uporabiti insekticide, ki nam jih lahko ponudijo v trgovinah. Danes lahko kupimo dokaj učinkovite pripravke, kot so promanal AF neu ali prima, ki delujeta na osnovi različnih rastlinskih mineralnih, parafinskih olj. Z njimi je potrebno rastline dobro omočiti, če se kapar nahaja na listih, potem tudi po spodnji strani listov in seveda po steblih ali vejah. Ne smemo pa škropiti po cvetovih, ker ti lahko ovenijo. Pripravki delujejo dobro tudi na ščitastega kaparja ali volnato uš. Vendar je potrebno v vsakem primeru škropljenje vsaj še enkrat po tednu do desetih dneh ponoviti.
Balkonske rastline
Zdaj je nujno, da prostore, kjer imamo potaknjence in posodovke, redno zračimo. Vsaj enkrat na dan za pol ure odpremo okna in v sobo spustimo svež zrak. Dan je že precej daljši, tudi topleje je. Da preprečimo divjanje rastlin, moramo obdržati v prostorih čim nižjo temperaturo, predvsem pa moramo preprečiti nabiranje zračne vlage. Ta povzroča veliko težav, bolezni. Zelo priporočljivo je tudi potaknjence presaditi v svež substrat. Vsekakor moramo, če tega še nismo storili, prikrajšati predolge poganjke. Naj se vam ne smilijo, tudi če cvetijo. Ker so rastline že zrasle, jim moramo zagotoviti dovolj prostora in zraka. Tako tudi ustavimo razvoj in širjenje bolezni. Zato tudi redno odstranjujemo posušene liste in skrbimo za higieno. Enako velja tudi za posodovke.
Foto: Miša Pušenjak
Naredimo si tudi načrt za nove balkonske zasaditve, saj bomo morali rastline kmalu nabaviti. Še vedno velja, da sadimo kombinacije v sorodnih barvah, posadimo tudi nekaj strukturnih rastlin, nekaj pokončnih in nekaj visečih lepotic. Tudi k pelargonijam lahko kombiniramo veliko različnih lepotic. V prvem planu so seveda različne okrasne trave, ki bodo poskrbele predvsem za višino korit, saj se br-šljanke povesijo navzdol. Zato brez pokončnih rastlin v koritih na balkonu nimamo kaj opazovati in občudovati. Med travami so ob pelargonijah najlepše perjanke, pa naj bodo to rdečelistne ali tiste z zelenimi listi. Tudi stipa ali bodalica je že stara znanka naših korit, ki pa nas še vedno prevzame s svojim mehkim slapom nežnega, zelenega listja. Če imate korita z vodno rezervo, lahko za dolžino korita poskrbi tudi bambusova trava. Tej ne sme zmanjkati vode, zato navadna korita za njo niso primerna. Tudi različna okrasna prosa, celo navadna, siva bilnica, se lepo podajo k bršljankam in tudi pokončnim pelargonijam. Trave so primerne zato, ker tako kot pelargonije ne potrebujejo veliko vode. Izjema med omenjenimi je bambusova trava, ki pa ne sme biti na suhem.
Med cvetočimi lepoticami lahko kombiniramo k bršljan-kam številne, predvsem skromne rastline. Med njimi je prav gotovo zajčja deteljica. Če imate korita z vodno rezervo, pa poleg bršljank nikar ne sadite sanvitalij, čeprav vam jih priporoča vrtnar. Te potrebujejo veliko vode in bodo poleg bršljank večno žejne. Prihaja nova balkonska lepotica, bel, povešav grobelnik. Tudi ta bo dobrodošel ravno v kombinacijah z bršljankami, saj potrebuje veliko sonca in ni hitro žejen. Poleg njega že nekaj let sadimo poleg bršljank še po-vešavo plamenko, od pokončnih pa prav gotovo nežno an-gelonijo ali pa skoraj tako kot trave povsem neuničljivo ga-vro. Velja, da so korita z vodno rezervo tista, ki ne omejujejo naše domišljije in želja, kar se tiče različnih kombinacij, res pa je, da si lahko marsikaj omislimo tudi v navadnih koritih. Vendar smo takrat bolj omejeni, saj imajo rastline različne potrebe po zalivanju.
Miša Pušenjak
S svetovne gMrn srn
24-letna valižanska pevka Duffy je velika zmagovalka letošnje podelitve britanskih glasbenih nagrad (Brit Awards 2009). Duffy je na veliki svečanosti »britanskih grammyjev« prejela kar tri nagrade, in sicer za najboljšo britansko izvajalko, najboljšo novinko na Otoku in za najboljši britanski album Rockferry. Med velikimi poraženci pa so zagotovo fantje iz zasedbe Coldplay, ki so bili največji favoriti za nagrade, a so domov odšli praznih rok. Nagrado za najboljšo britansko skupino so prejeli fantje iz skupine Elbow. Za najboljši singel je bila izbrana skladba Promise skupine Girls Aloud. Najboljši britanski izvajalci v živo, ki so jih izbrali poslušalci BBC-jevega Radia 2, so postali legendarni Iron Maiden. Paul Weller je osvojil nagrado za najboljšega britanskega moškega izvajalca. Ameriški rockerji Kings of Leon so dobili dva britsa: za najboljšo mednarodno skupino in album Only By The Night. Kanye West je najboljši mednarodni moški izvajalec, Katy Perry pa najboljša mednarodna ženska izvajalka. Mlada britanska glasbenica Florence And The Machine je prejela posebno nagrado britanske komisi-
je, nagrado critics' choice, kot največji glasbeni talent. Brit za življenjsko delo Pet Shop Boysom, za izjemen prispevek se je akademija Brit poklonila duu The Pet Shop Boys, ki so sklenili prireditev z venčkom največjih uspešnic, med katerimi so bile Go West, West End Girls in Always On My Mind. Na odru sta se jim pridružila ameriška pevka Lady GaGa in vodja skupine The Killers Brandon Flowers, ki je nagrado Pet Shop Boysom
tudi izročil.
®@®
Prejšnji vikend seje pri naših sosedih Italijanih zaključil znameniti festival San Remo. Zmagovalec 59. sa-nremskega festivala je Marco Carta s pesmijo La Forza Mia. Marco Carta je zmagovalec italijanskega glasbenega resničnostnega šova Ami-ci, ki ga na Canale 5 vodi Maria De Filippi. V sezoni 2007/08je prepričljivo, s kar 75 % glasov publike, osvojil zmago. Je najmlajši nastopajoči letošnjega festivala v kategoriji Artisti. V konkurenci mladih izvajalcev pa je zmagala Arisa s skladbo Sincerita. Finalni večer sta popestrila filmski igralec Vincent Cassel in pevka Annie Lennox. Za konec še ta
'Pogoji: Nagradna igra vaja od 19.1. do vključno 19.3.2009. Žrebanje nagrad bo 26.3.2009. Nagrajertcllodo obveščeni s SMS in cfcjavfjem na www.sm5cily.nel. Vsak. ki pošlje SMSz vsebino TD ZADENI na 3030, se strinja spogOji na w^wsmscity.net/iaden;. sodeJuje v nagradni ig¡ i in postane naročnik naicínréke storitve Ba$unga. Postani SMS je zaiačunan pp ceniku operaterja, cena prejetega sporočila i vsebino jeI ,88 EUR, Sodeiuje^c lahko tjporabniki Mobtela, SiMoMa in 0e* im Clansi« v naročnici storitvi nt pogoj za sodelovanje v nagradni igri. Akontacijo dohodnine poravna organizator Vnagiadr|l in je možno sodetovau tudi taito. da udeleženci na dopisnici navedejo Številko svqega mobilnega telefona s pripisom »Son&V zadeni« in jo pošljep na naslov. Threeams Koban&Co. d n o.. Zg. Bistrica 22, 2310 Si. Bistrica. Organizator: ftíreeAnts KobariSfcCo. d.ru>. Pogini uporabe Balunga; Uporabniki predplatrešUe telefonije - preverile stanje na vaiem rafunu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRSAIMTS prenos podatkov. Ffoslant 5M5 je zaračunan po ceniku operaterja [Motad, Sirwjtoií, Debitrí], cena povratnega sms-a je 1,88 EUR Z uporabo storitve se Strinjate s splošnimi pogO|i na www.smsaiyjieübaíunga, Balunga je naročnika storitev in upoiaiyi'kom prinaša največ S sporočil na mesec z vsap povezavo do galerije, iz katere si tahfco naložijo 3 vsebine brez daplaoia. Cena sporočila je i ,88 EUR. V vse cene je v$?e5 DDV. Od pogodbeni |e shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopit kadarkoli Odjava: to stop na 3030. Reklamacije: 0246-14-595, reklamacijeilsmscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban&Co, d,n,o„ Za Bislrica 22,2310 Slov. Bistrica,
To je to
Foto: internet
Katy Perry
zanimivost, umetniški vodja in letošnji voditelj sanrem-skega festivala Paolo Bono lis je za pet večerov vodenja prejel kar milijon evrov.
1.	Marco Carta - La forza mia
2.	Povia - Luca Era Gay
3.	Sal Da Vinci - Non Ries-co a Farti Innamorare
Madonna je na vrhu Bill-boardove MoneyMakers
lestvice, saj je v prejšnjem letu zaslužila največ med vsemi glasbeniki. Po končnih podatkih je Madonna v letu 2008 skupaj zaslužila več kot 242 milijonov dolarjev, največji delež pri zaslužku pa je od prodaje vstopnic za njeno veliko svetovno glasbeno turnejo Sticky and Sweet. Prvih pet izvajalcev na omenjeni lestvici je takšnih, ki so bili v letu 2008 na velikih svetovnih turnejah. Zanimivo je tudi to, da je Madonnin album Hard Candy komaj na 50. mestu letne lestvice najbolje prodajanih albumov. Na drugo mesto se je uvrstila skupina Bon Jovi, ki pa je zaslužila že občutno manj, 157 milijonov dolarjev, na tretjem mestu pa je Bruce Springsteen s 156 milijoni. The Police so četrti s 109 milijoni, peta pa je Celine Dion, kije v letu 2008 zaslužila 99 milijonov dolarjev.
1.	Madonna: $242,176,466
2.	Bon Jovi: $157,177,766
3.	Bruce Springsteen: $156,327,964
4.	The Police: $109,976,894
5.	Celine Dion: $99,171,237
6.	Kenny Chesney: $90,823,990
7.	Neil Diamond: $82,174,000
8.	Rascall Flatts: $63,522,160
9.	Jonas Brothers: $62,638,814
10.	Coldplay: $62,175,555
Fantje iz zasedbe Kaiser Chiefs so se odločili, da bodo za nekaj časa svoja glasbila odložili v kot in si privoščili premor. Britanski rockerji so bili zelo razočarani, ker se njihov novi singel Good Days Bad Days ni uvrstil na uradno britansko glasbeno lestvico Top 100. Njihov zadnji album Off With Their Heads je izšel oktobra lani in je prejel številne pozitivne kritike, zahvaljujoč predvsem odlični produkciji, ki je delo slavnega Marka Ron-sona. Album se je v Britaniji uvrstil na drugo mesto uradne lestvice, prvi singel Never Miss a Beat pa seje zaustavil na petem mestu. Glasbeni kritiki na Otoku menijo, da je bila skupina medijskopre-več izpostavljena in da so se jih ljubitelji glasbe tudi zaradi tega zasitili. V skupini so se tako odločil, da se bodo za nekaj časa popolnoma umaknili z glasbene scene.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	RIGHT ROUND - FLO RIDA
2.	DEAD AND GONE - T. I. Feat. Justin Timberlake
3.	CRACK A BOTTLE - EMINEM FT DR.DRE & 50 CENT
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	THE FEAR - LILY ALLEN
2.	JUST DANCE - LADY GAGA Feat. Colby O'Donis
3.	USE SOMEBODY - KINGS OF LEON
NEMČIJA
1.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
2.	DANCE WITH SOMEBODY - MANDO DIAO
3.	HOT N COLD - KATY PERRY
Sreča
Neverjetno zanimiva in čudna zade-vščina. Resnično me čudi, kako to, da ljudje, katerih navada je, da vse ovrednotimo, si izmislimo enote, mere in podobno, kaj takšnega nismo storili za srečo. Je samo pojem in takšna tudi ostaja. Ne merimo je, nima materialne vrednosti, pa vendar je neprecenljiva. Je nekaj, česar se ponavadi ali vsaj trajno ne da kupiti. Ne bom lagal, da si sam tu in tam ne kupim sreče, a s tem morda niti ni tako napačno, čeprav nikdar ne traja dolgo. Tako pač je, ljudje se veselimo materialnih stvari in denarja. Kakorkoli pa pogledaš, pa to ni tista prava, pristna sreča. Morda sploh ni, morda je samo nekaj, kar ji je podobno.
Res, da se denarja redkokdo brani, saj ga vsi potrebujemo in prijetno je vedeti, da si preskrbljen, vendar ta je minljiv - pride in gre. Tega se vse prevečkrat ne zavedamo. Skoraj vsak, ki bi ga vprašal, kaj bi te osrečilo, bi odgovoril denar. Ljudje potem zahajajo v kazi-noje, igrajo loto in ostale igre na srečo, misleči, da jih bo dobiček doživljenjsko osrečil. Pa jih ne, ponavadi prinese samo še večje težave in nesrečo. Nekako se zadnje čase ne zavedamo, koliko denar v resnici pomeni, da se z njim ne da vsega kupiti, in pa da je kaj drugega pomembnejšega. Ponavadi se tega zavemo šele, ko tisto izgubimo. Tudi sam sem kdaj tak, vendar sem sčasoma spoznal, da to ni to. Je res, me osreči, vesel sem, z nasmeškom na obrazu ...tako mi je bilo všeč. Vse do takrat, ko sem občutil resnično srečo in zadovoljstvo. Bil je običajen, preprost sončen dan in zbudil sem se z nasmeškom - brez razloga. Kdorkoli je lahko rekel karkoli, zgodilo se je lahko karkoli, jaz pa sem bil nasmejan in srečen. Počutil sem se krasno, neponovljivo - vseeno mi je bilo, če sem ob ves denar, razganjalo me je od veselja. Bilo je tako pristno. Pogrešam takšne dni. Tistega dne sem tudi ugotovil, kaj me osrečuje. Srečen sem, kadar osrečujem druge. Takrat, kaj storim za DRUGE, ne zase, ko nekaj kupim DRUGIM, ne sebi. Takrat sem srečen!
Verjetno se bi našlo veliko takšnih, ki bi se na nek poseben, prefinjen način zgražali in mi dopovedovali, da sem najpomembnejši jaz in ne vem kaj ... Absolutno se strinjam! Kdo drug pa je pomemben, če ne na prvem mestu jaz? Vendar to ne pomeni, da moram biti egoist. Mar je res tako težko kaj storiti za bližnjega? Je res tako grozno gledati srečne ljudi in biti srečen? Ne, ni, tega pa se dandanes vse premalo zavedamo. Na svetu nismo sami in ne moremo, niti si ne smemo privoščiti egoizma in samotarstva - lahko si privoščimo mir. Živimo skupaj in skupaj smo zato, da si pomagamo in da nam je prijetno. A spet se najde kdo, ki trdi, da se ne smemo preveč razdajati in podobno. Vsekakor pravilno. Ne smemo se, sploh ne zato, ker v tem času ljudem ni dovolj prst, hočejo roko! Ves svet je tako materialističen, tako ovrednoten ... Vendar, kakorkoli se življenje obrne, na koncu skoraj zmerom spoznamo, vsaj morali bi, da prave stvari, tiste, ki resnično nekaj veljajo, nimajo cene, niti enote in mere. Tako je na primer tudi z zdravjem, katerega vrednosti se zavemo šele, ko ga nimamo, vendar o tem drugič. Sreča je opoteča - pa ni! Opoteča je materialna sreča, pristna ostane, dokler sam tako hočeš.
Matic Hriberšek
estvi
NAJ
1.	JUST DANCE - LADY GAGA Feat. I °'Doms
2.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISOC NELLY FURTADO
3.	LOVE STORY - TAYLOR SWIFT
4.	THE FEAR - LILY ALLEN
5.	RUN - LEONA LEWIS
6.	WORKING ON A DREAM - BRUCE SPRINGSTEEN
7.	SHINING LIGHT - ANNIE LENOX
8.	SINGLE LADIES - BEYONCE
9.	HOT N COLD - KATY PERRY
10.	SOBER - PINK
11.	HUMAN - THE KILLERS
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
? \s&* M v

TOREK
regratova rižota*, solata SREDA
naravni zrezki v omaki, dušen riž, solata ČETRTEK
sarma v omaki, krompir v kosih PETEK
brokolijev narastek**, solata SOBOTA
piščančji paprikaš, testenine NEDELJA
goveja juha z rezanci, svinjska pečenka, pražen krompir, solata PONEDELJEK
polnozrnate testenine z jajci in slanino
*Regratova rižota
200 g riža, 200 g regrata, šalotka, nekaj žlic smetane, nekaj žlic belega vina, parmezan, olivno olje, za oreh masla, sol.
Na hitro prevremo očiščen in opran regrat. Dobro odcedimo, stisnemo, sesekljamo. Na olju prepražimo šalotko, dodamo riž, še malo pražimo, dodamo regrat. Prelijemo z žlico ali dvema belega vina. Med mešanjem
postopoma dodajamo vrelo juho ali vodo. Tik preden je rižota kuhana, primešamo smetano, košček masla in parmezan. Pokrito pustimo nekaj minut, da se okusi prepojijo. Okrasimo z listki svežega regrata.
**Brokolijev narastek
15 dag prosene kaše, 30 dag brokoli-jevih cvetk, 20 dag jajčevcev, 1 jajce, 2 dl kisle smetane, 2 stroka česna, sol, poper, peteršilj, muškatni orešček, kos mozzarele ali kakšnega drugega sira.
V slani vodi skuhamo proseno kašo in bro-koli, ki ga že prej narežemo na cvetke. Vode naj bo toliko, da pokrije brokoli. Vre naj 10 minut. Odstavimo z ognja in pustimo stati 5 minut, da prosena kaša vpije preostalo vodo. Če je še kaj ostane, jo odlijemo. Stepemo jajce, dodamo kislo smetano, muškatni oreš-ček, peteršilj, poper, strt česen in sol. Dodamo še proseno kašo z brokolijem in dobro premešamo. Jajčevce narežemo na tanke rezine, jih rahlo posolimo in zložimo na dno pomaščenega pekača. Na njih zlijemo proseno kašo z brokolijem, na vrh pa damo nekaj rezin mozzarele ali naribamo kak drug sir. Posodo postavimo v pečico, ki jo ogrejemo na 200 stopinj. Pečemo 25 minut oz. do zlato rumene barve.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Nasveti za življenje Jacksona Browna
-	Nikoli ne zaloputni vrat pred priložnostjo, preden se ne pogovoriš.
-	Ne imej opravka z mamili in ne druži se s tistimi, ki ga imajo.
-	Pleši tudi počasne plese!
-	V svojem kraju si izberi dobrodelno organizacijo in jo velikodušno podpiraj.
-	Ne jemlji zdravja kot nekaj samo po sebi umevnega.
-	Kadar te želi kdo zaposliti, pa čeprav gre za delo, ki te ne zanima preveč, se pogovori z njim.
-	Izogibaj se zajedljivim pripombam.
-	Ne hodi v restavracije, kjer glasno igrajo potujoči glasbeniki.
-	Zapomni si, da je tako v poslovnih kot v družinskih odnosih najpomembnejše zaupanje.
-	Na borzi nikoli ne investiraj več, kot si lahko privoščiš, da izgubiš.
-	Naj ti preide v navado, da narediš kaj dobrega za ljudi, ki tega nikoli ne bodo zvedeli.
-	Udeležuj se obletnic mature.
-	Posojaj le tiste knjige, za katere ti je vseeno, če jih nikoli več ne vidiš.
Milostljiva pride v trgovino in zahteva od prodajalca: »Dajte mi fazana, ampak ne tako prestreljenega kot zadnjič!«
»Zelo žal mi je, gospa, toda fazanov, ki bi umrli od smeha, trenutno nimam na zalogi!«
»Kadar zbolim za gripo, grem domov, se toplo oble-čem, vzamem steklenico viskija in čez dve uri je ni več.«
»Gripe?«
»Ne, steklenice ... «
SESTAVIL
EDI KLASINC
GEOMETRIJSKO TELO
Štajerski TEDNIK
IZDIHANEGA ZRAKA
OVIRA, ZAPREKA
ČASTNI DAR
EMIL SMASEK
VAS PRI CERKNEM
SLUZ, BLATO
RAFKO IRGOLIČ
NASA MUZEALKA
VOLNENA JOPICA, MAJICA
RIMSKI POZDRAV
ALES EKAR
VNETJE SARENICE
IVO JAN
RADIJ
JAPONSKA ZNAMKA MOTORISTIČNIH ČELAD
SRBSKI NOVINAR (PETAR)
MADZ. REZI-SERKA (ILONA) TEKOČINA ZA NARKOZO
ZITARICA Z ZRNI
ODMAH Z GIBI ROK
VRVICA PRI LOKU
OBREZJE
PROGE DLAK OB STRANEH OBRAZA
SEZNAM S CENAMI
UJETJE
SVETLO ANGLESKO PIVO
NASA ETNOLO-GINJA (DUŠA)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
ANTON ČEHOV
KAR JE S ČIM V RELACIJI

L-.X
FRANCOSKI ZGODOVINAR (MICHEL)
RIMSKA 4
ANGLESKI PEVEC
JAMES LAST
ŠAHIST (MIHAIL)
NIZ. REZISER (RENE VAN)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
3
IGO GRUDEN
OPERNI SPEV (ORIG)
EVA SRSEN
SELEN
NAS PESNIK MERMOLJA
ški!«
Direktor gre v njeno sobo, stopi k oknu, pogleda in reče: »Toda z vašega okna se vidi golota samo do pasu!«
»To že, toda - stopite na stol, pa boste videli ...«
»No, kako vam je všeč naše vipavsko vino?«
»Za moj okus je v njem malo preveč Vipave.«
»Miro, nov recept imam za zrezke! Poslušaj! Vzameš lep kos govedine, dobro uležan, ga malo popečeš, dodaš liter gina in vse skupaj pokuhaš, dodaš še liter viskija, spet zav-reš, doliješ liter vodke, premešaš, nato pa zliješ v vse to še malo konjaka. Potem pustiš, da vse skupaj lepo zavre ... «
»Joj, Brane, pa je ta zrezek sploh užiten?«
»Zrezek ne, ampak kakšna je omaka!«
Starejša gospa zahteva v trgovini sedemdeset metrov svile.
»Čemu vam bo toliko blaga?« se čudi prodajalka.
»Za spalno srajco.«
»Za spalno srajco je dovolj tri metre blaga.«
»Vi mi kar dajte sedemdeset metrov. Mož je star petinsedemdeset let in bolj uživa, dokler išče, kot pa potem, ko najde.«
Mlada žena zagleda na prijateljici čudovit krznen plašč in radovedno vpraša: »Prekrasen je! Kako si prišla do njega?«
»Zaupam ti skrivnost! Moj mož je začel zadnje čase ponoči v spanju omenjati neko žensko ime. Pomisli! Takoj sem to izkoristila in plašč je tu!«
»Srečo imaš!« vzdihne mlada žena. »Moj se v spanju samo smehlja, spregovori pa ničesar ... «
Milka je kupila bundo iz zajčjega krzna. Za vsak primer je vprašala prodajalca: »Ali lahko dež pride skozi krzno?«
»Nikakor.«
»Ste popolnoma prepričani?«
»No, popolnoma ne, toda ali ste že kdaj videli zajca z dežnikom?«
Lepa plavolaska pride v bu-tik in vpraša: »Ali lahko pomerim obleko v izložbi?«
»Seveda,« reče uslužno prodajalec, »morda nam bo to še povečalo promet.«
K direktorju hotela priteče starejša ženska in vpije: »V sobi nasproti mojega okna se sprehaja popolnoma gol mo-
V elegantnem butiku izbere moški drago kravato. Pred plačilom se obrne k prodajalki: »Oprostite, toda moja žena je zelo natančna, kadar gre za mojo garderobo. Če ji kravata ne bo všeč, jo bom lahko zamenjal?«
»Seveda,« vljudno odgovori prodajalka.
»Ehm ... Kolikokrat pa?«
»Francka, a si že jedla bikova jajca?«
»Neee ... A bik nese jajca?«
Ugankarski slovarček: KULIER - hrvaška pevak zabavne glasbe (Sandra, 1951-); LAAST = pravoime nemškega vodja orkestra Jamesa Lasta (James); LEES = angleški pevec in kitarist (John, 1947-); OBERČ = slovenska košarkarica (Polona, 1980-); PNEOGRAM = zapis o količini izdihanega zraka; RANN = nemško ime za slovensko mesto Brežice, srbski novinar in sociolog (Petar, 1875-1955); VOVELLE = francoski zgodovinar (Michel, 1933-).
■eAej_ 'iejv 'eíeiu 'quisa 'oabq 'eoiuv 'ej}ue|a 'sip '|y 'vn 'Vir 'Hau 'ua|§ 'ei|ay *>is|3 'ze|e}0 'see~| 'A0}a|ej_ 'aAe 'si 'eiueAorjeiuez 'ep -ejgeu 'Aa}iA0|n 'Kjajdajd '|g 'da|>j -ezos 'japvi 'uuey 'ojeqo 'e^oo^ :ouAPiopoA :a>|UBZ!J>j 8} Asijssy
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íp.iztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
GREGOR ILC
NASA PEVKA
Govori se ...
... da se vrlim poetovion-skim graditeljem pri rekonstrukciji Potrčeve tako zelo mudi, da so se je lotili kar s podiranjem dreves, ki so kot mestna pljuča. Morda pričakujejo še kakšna dodatna evropska sredstva za ozelenitev najstarejšega slovenskega mesta.
... da holermuškemužupanu zlobneži očitajo, da je nekoliko zamenjal župansko funkcijo s hobijem, saj mora med tednom opravljati redno delo kot veterinarski inšpektor, za županovanje in občane pa mu ostajajo le vikendi.
... da bo haloška občina Zavrč ob selitvi na novo lokacijo na Goričak morala baje razmišljati tudi o spremembi imena občine.
. da se ugledni slovenski politiki bojda zaskrbljeno sprašujejo, zakaj zadnje čase
o njih ne krožijo več nobene šale. Najbrž zato, ker je, vse kar se o njih govori, čista resnica - pa naj se sliši še tako smešno.
... da ptujski žogobrcarski kapetan kljub doseženemu golu po nedeljski tekmi ni mogel popolnoma utišati kritik navijačev na svoj račun. Naj naslednjič poskuša z dvema. Goloma, da se razume, morda bo potem bolje.
Vidi se ...
. da niso iz trte izvite govorice, da se dornavski župan vneto dogovarja z ne najbolj avtohtonimi prebivalci občine o tem, da bi jim zagotovili bivališča v novem vila bloku, ki ga bodo gradili na mestu nekdanje stare šole. Kaj čemo, mladim družinam je treba zagotoviti streho nad glavo.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Janko Skofič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat se malo zimskih spominov - Patrika in Kevina je na snegu sredi januarja fotografiral Janko Škofič iz Formina.
Knjigo podarja
Ge
Knjigarna Felix
www.fellx.sl
Telefon
045980010
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
						5	8	
			4		6			
					5		9	
4		5				7		1
		1						
2				6	8	4		
		2	9					6
1	7			3				8
		4					5	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	000
Bik	VV	©©	€	00
Dvojčka	VVV	©©	€€	000
Rai	V	©©©	€	0
Lev	VVV	©©	€€€	00
Devica	VVV	©	€€	000
Tehtnica	V	©©©	€€€	0
Škorpijon	VV	©©	€€	000
Strelec	VV	©	€€€	00
Kozorog	VVV	©	€€€	000
Vodnar	VV	©©	€	00
Ribi	VVV	©©©	€€	000
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 6. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Aljoša Horvat, Veliki Bre-brovnik 137/e, MIKLAVŽ PRI ORMOŽU 2275.
Anekdote slavnih
Francoski pisatelj Antoine de Rivarol je moral proti svoji volji nastopiti na sodišču kot priča. Zelo dostojanstveno je prisegel: »Prisegam, da bom govoril resnico, vso resnico in nič drugega kot resnico.« Po tem ga je sodnik vprašal: »Torej, kaj veste?« Rivarol: »Jaz? Nič.«
***
Ko je bil flamski slikar Peter Paul Rubens še začetnik, je naslikal znaniplemkinji njenopsičko.
»Čudovito ste jo naslikali,« je rekla baronica. »Ko bo imela psička mlade, vam bom dala enega mladiča kot poseben honorar. Sedaj pa želi mož, da izdelate še moj portret.«
»Prav rad, spoštovana gospa, toda brez posebnega honorarja,« je z nasmehom odgovoril Rubens.
***
Nekoč je igral nemški skladatelj Johannes Brahms na klavir, na violončelu pa ga je spremljal dunajski učitelj petja. Bramhs je igral precej trdo in violončelist, ki se mu je zdelo, da ne pride do veljave, mu je zasikal: »Ljubi Brahms, ne igraj tako močno, jaz se čisto nič ne slišim!«
- »O, ti srečnež!« je vzkliknil skladatelj predse.
***
V knjigi spominov je žena ameriškega predsednika Harry Trumana Margaret pisala o božiču leta 1955. Mož jo je dobil pri kaminu, ko je sežigala pisma, ki ji jih je pošiljal vrsto let.
»Ampak, pomisli na zgodovino!« je ugovarjal predsednik.
»Sežigam ravno zato, ker sem pomislila nanjo!« je odvrnila. ***
Ko je prišel ameriški filmski režiser in igralec Oreson Welles v Italijo, so ga vprašali, kaj meni o italijanskih igralcih.
»O, Italija je bogata z igralci,« je odgovoril. »Vsak Italijan je pristen igralec, nagonsko in po naravi. Najslabši so poklicni 'i.«
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 3. marca do 9. marca: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Glasbenik Hugo Wolf je bil Brahmsov zagrizen nasprotnik. Ko je nekoč napisal o Brahmsu ugoden članek, je ta vzkliknil: »Na nikogar se človek ne more več zanesti! Zdaj meje začel hvaliti celo volk!« Wolf namreč po naše pomeni volk.
***
Sveta Trojica • Seja občinskega sveta
Kako v prihodnje s smetmi
V četrtek, 26. februarja, so se svetniki občine Sveta Trojica sestali na 21. redni seji. Sprejeli so odlok o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Sveta Trojica, letni program športa za letošnje leto, letni program za razvoj kmetijstva in podeželja za leto 2009.
Zaradi urejanja kategorizacije javne poti v k. o. Spodnja Senarska so sprejeli sklep o ukinitvi javnega dobra in sklep o soglasju k prodaji nepremičnine. Sprejeli so tudi spremembo nakupa in prodaje občinskega premoženja za leto 2008 in 2009.
Svetniki so sprejeli tudi sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Sveta Trojica za letošnje leto. Na predlog župana Darka Frasa so se odločili, da vrednost točke ostane enaka, kot v lanskem letu. Tako vrednost
točke za zazidana stavbna zemljišča znaša 0,002 evra, za nezazidana stavbna zemljišča pa 0,001 evra. Sprejeli so Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja: »Parcele ob gozdu -Zgornja Senarska«. Program opremljanja določa investici-
Svetniki niso podražili nadomestil za stavbno zemljišče.
jo v prometno in komunalno infrastrukturo. Svetniki so tudi potrdili strokovne podlage - zazidalne zasnove za več gradbenih parcel v delu naselja Gočova.
Na seji je bil tudi sprejet Odlok o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju občine Sveta Trojica. S tem odlokom v občini skupaj z veljavno zakonodajo urejajo področje prodaje blaga na stojnicah ob »kvaternih nedeljah«, drugih priložnostih, sejmih, prodajo s potujočimi prodajalnami, eventualno tudi na tržnicah in drugo. Skratka z odlokom urejajo kompleksno področje, ki ga je potrebno glede na izkušnje in potrebe celovito urediti, tako da se bo tovrstna prodaja primerno pravno regulirala. Na seji so sprejeli tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o predkupni pravici občine Sveta Trojica.
Zmago Šalamun
VRTEC KIDRIČEVO
OBJAVLJA
Javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2009/2010.
Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok - novincev - v Vrtec Kidričevo za šolsko leto 2009/2010 na upravi Vrtca Kidričevo, Kajuhova ulica 10 a, in v vrtcu v Cirkovcah, in sicer do 12. marca 2009 od 7.30 do 15.30.
Starši, ki so vlogo oddali v letu 2008, naj jo do navedenega datuma obnovijo, lahko tudi telefonsko. Uprava Vrtca Kidričevo
NAGRADNA IGRA
Nagrajenca ali nagrajenko, ki bo izžreban-a čaka, denarna nagrada v znesku 500 EUR
Pravila žrebanja:
1.	V nagradni igri lahko sodeluje vsak, ki opravi tehnični
pregled ali registracijo na Tehničnih pregledih Dominko, ter en izvod računa odda na posebnem mestu v prostorih Tehničnih pregledov Dominko.
2.	V nagradni igri veljajo računi, ki so izstavljeni od prvega do
zadnjega delovnega dne v mesecu, za katerega poteka žrebanje.
3.	Žrebala se bo ena denarna nagrada v znesku 500 EUR, ki
bo izplačana v zmanjšanem znesku za akontacijo dohodnine.	]
4.	Žrebanje nagrad bo vsak prvi ponedeljek v mesecu za ;
nagrado preteklega meseca	'
5.	Žrebanje bo nadzorovala tričlanska komisija.	°
6.	Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Štajerskem Tedniku, ki ■■
izide naslednji dan po žrebanju, to je v torek po žrebanju. 1
7.	Nagrajenec ali nagrajenka bo o rezultatu žrebanja in načinu r
prevzema nagrade obveščen-a pisno.	;
Naj bo sreča na Vaši strani!
Nagrajenec meseca februarja 2009: MILAN PIVEC, Ptujska cesta 13, LENART V SLOV. GORICAH
o z S O o
TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV P^OSiiSU^^ IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV (pomlad 2009) ^VCO . .. Petovia avto Ptuj d.d. (terenu Ormoška cesta 23,2250 Ptuj DAT. KRAJ URA KRAJ URA				
9.3.2009	MARKOVCI-deponija	8.00 do 12.00	STOJNCI-gasilski dom	13.00 do 14.00
1Q.3.2009	SELCE - gostilna Ornik	8.00 do 11.00	JANEŽOVCI - gostilna Pri Mici	12.00 do 14.00
11.3.2009	PODLEHNIK - lovski dom	8.00 do 11.00	ARAČE - gasilski dom	12.00 do 13.00
			NJIVERCE	13.00 do 14.00
12.3.2009	SPODNJE JABLANE - žaga Cesar	8.00 do 10.00	ŽETALE - kmetija Kolar	11.00 do 13.00
13.3.2009	MOŠKANJCI - gasilski dom	8.00 do 12.00	MALA VAS - bar Žgajar	13.00 do 14.00
14*3.2009	LOVRENC NA DR. POUU-druitvo upokoj.	8.00 do 12.00	/	/
1&3.2009	SELA - gostilna Svenšek	8.00 do 12.00	GRAJENA - gasilski dom	13.00 do 14.00
17.3.2009	PLETERJE - trgovina Peršuh	8.00 do 12.00	MOSTEČNO - kmetija Strnad	13.00 do 14.00
18.3.2009	DESTRNIK - gasilski dom	8.00 do 10.00	JIRŠOVCI - kmetija Dajčman	11.00 do 13.00
19.3.2009	GEREČJA VAS - gasilski dom	8.00 do 10.00	ZG. HAJDINA - prevozništvo Vogrinec	11.00 do 13.00
203.2009	TRNOVSKA VAS - kmetijska zadruga	8.00 do 12.00	VITOMARCI - kmetijska zadruga	13.00 do 15.00
21.3.2009	JUROVCI - avtoelektrika Bračič	8.00 do 12.00	/	/
23.3.2009	DORNAVA- dvorišče Hmelj Dornava	8.00 do 11.00	FORMIN - gasilski dom	12.00 do 14.00
24.3.2009	JURŠINCI - lovski dom	8.00 do 12.00	POLENŠAK - kmetijska zadruga	13.00 do 14.00
25.3.2009	MAJŠPERK - Občina Majšperk	8.00 do 11.00	STOPERCE - Litož	12.00 do 14.00
26.3.2009	ŠIKOLE - gostilna Kureš	8.00 do 12.00	VIDEM PRI PTUJU - kmetijska zadruga	13.00 do 14.00
27.3.2009	LESKOVEC - Šmigoc	8.00 do 12.00	GRAD BORL	13.00 do 14.00
	SESTRŽE - Dom krajanov		CIRKULANE	14.00 do 15.00
28.3.2009		8.00 do 12.00	/	/
30.3.2009	ZAVRČ - Občina Zavrč	8.00 do 12.00	CIRKDVCE - gostilna Korže	13.00 do 14.00
31.3.2009	NOVA VAS PRI MARK. - delavnica Kekec	8.00 do 12.00	DRSTELJA - kmetija Sever	13.00 do 14.00
1.4.2009	ŽETALE - gasilski dom	8.00 do 11.00	MEZGOVCI OB PESNICI - gasilski dom	12.00 do 14.00
2.4.2009	SPODNJI VELOVLEK - gasilski dom	8.00 do 12.00	DESENCI - gasilski dom	13.00 do 14.00
3.4.2009	GOČOVA	8.00 do 10.00	/	/
4.4.2009	VANETINA	8.00 do 11.00	SENARSKA	11.00 do 13.00
Vsak dan med	7. in 19. uro opravljamo na sedežu podjetja preventivne tehnične preglede za vse vrste vozil.			
Informacije: 02 74935 34 (registracije), 02 749 35 33 (vodja teh. pregledov), 031 728 010 (Benko Alojz, vodja TP)				
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA
AUDI ALLROAD 3,0 TDIQ BMW SERIJA 3:320 D CRYSLER VOYAGER 2.5CRD FORD FOCUS 1.6 TOCi FUTURA LANCIA Y 1.2
MITSUBISHI PAJERO 3,2 DIO OPEL ASTRA 2,0 RENAULT SCENIC 1,9 RENAULT SCENIC 1,9 DCI VW PASSAT 1,9 TDI VW PASSAT 1,9 TDIHIG. VWPOLD 1.4TDI CITROEN C41.6 HDI BMW SERIJA 7:740IL
NIK	CENAo.	OPREMA	BARVA
007	55.900,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
002	9.490,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
003	8.990,00	KUMA	KOV. SREBRNA
006	7.890.00	KUMA	KOV. MODRA
001	2.990.00	KUMA	KOV. MODRA
003	15.990,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
001	5.290,00	STREŠNE SANI	BELA
999	3.590,00	KUMA	KOV. ZELENA
000	4.990,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
001	7.490,00	KUMA	KOV. MODRA
006	18.498,88	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
006	9.198,88	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
000	11.900.00	KUMA	KOV. ČRNA
001	10.990.00	KUMA-2 ZON.	KOV. MODRA
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
K POSKOČNIH
1.	NAVIHANKE - Spomni se name
2.	Ans. ROKA ŽLINDRE - Na skrivnostni poti
3.	VAGABUNDI - Bogastvo noči
4.	Ans. VRT - Vse najboljše ti želimo
5.	Ans. KRAJCARJI -40 let
6.	FRANC FLERE s pevko MATEJO - Ljubezen svet spreminja
7.	VESELE ŠTAJERKE - Za vsak slučaj
1.	BOŠTJAN KONEČNIK - Borovničke
2.	POLKA PUNCE - Čokolada remix
3.	MARKO VOZELJ - Kako naj ti povem
4.	MANCA ŠPIK & LANGA - Zaigraj muzikant
5.	ČUKI - Mal naprej pa mal nazaj
6.	BRIGiTAŠULfR-Druga liga
7.	ZASAVCI ■ Tvoj nosek rdeč
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poSljite m dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.O.O.,p.p. 13, 2288 Hajdina
O rfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
CREARE
FITNES PTUJ
Čučkova ulica 6a, 2250 Ptuj Tel. št. recepcije: 059 088 124 www.fitnesptuj.si
Članska karta je veljavna v obeh centrih!
CREARE
FITNES LENART
Industrijska ulica 8, 2230 Lenart Tel. št. recepcije: 02 720 78 69 www.fitneslenart.si
£

Foto: ZS
Prireditvenik
Torek, 3. marec
9.00 Ptuj, dvorana KGZ na Ormoški c. 28, vzreja telet za pitanje, osnovno
izobraževanje iz navskrižne skladnosti 10.00 Ptuj, Mestno gledališče, gledališka predstava Smeti na luni, za šole in izven 12.30 Ptuj, Mestno gledališče, gledališka predstava Smeti na luni, za šole in izven 20.00 Maribor, SNG, balet, Vojček, VelDvo, za abonma Opera in Balet torek in izven
Sreda, 4. marec
20.00
Maribor, SNG, drama Pornoskop ali kaj je videl Batler, StaDvo, za abonma Drama študentski in izven
Četrtek, 5. marec
10.00
20.00
Ptuj, Stara steklarska delavnica, Območna revija lutkovnih skupin Dober dan lutka
Slovenska Bistrica, knjižnica, predstavitev pesniške zbirke Odprta praznina in pogovor z avtorico
Maribor, SNG, balet, 5. abonmajski koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor, VelDvo, za abonma Simfonični ciklus in izven Maribor, SNG, drama, Pornoskop ali kaj je videl Batler, StaDvo, za abonma Drama in izven
Ste pripravljeni sedeti 8 ur na mesec ob telefonu in se popolnoma posvetiti nekomu, ki se mu je nabralo malce preveč in vam želi o tem pripovedovati?
Če bi vam bilo te vrste prostovoljno delo blizu in stanujete v Mariboru, Ptuju ali okolici, nas ČIMPREJ pokličite na tel. 041 928 470 ali 080 11 13 in se prijavite na naše uvodno izobraževanje, ki se začenja v marcu.
Mali oglasi
STORITVE
NUDIM inštrukcije iz nemščine in angleščine za osnovno in srednjo šolo. Janja Kogej, s. p., Placar 31, Destrnik. Pokličite na tel. 041 374 252.
STROJNI ESTRIHI in ometi. Nudi Slavko Plošinjak, s. p., Gajevci 7 a. Tel. 041 378 464 ali 041 378 475.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
KUPIM traktor in kiper prikolico. Tel. 041 358 960.
PRODAM late za ostrešje, deske 25 mm, ladijski pod, opaž, bruna debeline 12-15-21 mm. Dostava na dom. Ugodna cena. Tel. 040 351 580.
PRODAM suho luščeno koruzo ter svinjo. Tel. 031 652 922.
KIPER PRIKOLICO 5 ton in prikolico za prevoz živine prodam. Inf. na tel. 040 416 783.
PRODAM silažne bale in seno v rin-fuzi. Tel. 051 233 521.
PRODAM svinje od 100 do 140 kg. Tel. 031 253 488.
PRODAM vinogradniško škropilnico, 400 litrov, ter 100-kg svinjo domače reje, po ugodni ceni, telefon 031 809 163.
PRODAM krompir za seme, sorta desiree. Medved, Lovrenc na Dravskem polju 16, telefon 790 00 41.
Naročite
v
Štajerski
PRODAM zazidljivo parcelo v izmeri 14,5 ara v Ptuju. Informacije na telefon 031 684 075.
PRODAM visokobreje telice. Telefon 031 848 466.
PRODAM trda mešana drva, suha ali sveža, možen tudi razrez, cena 35 evrov. Telefon 031 848 466.
PRODAM prašiče od 90 do 120 kg. Telefon 031 422 067.
PRODAM bukova drva, metrska, kala-na, z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM silažne bale. Telefon 031 486 460.
V NAJEM oddam manjši vinograd. Telefon 041 679 245.
PRODAM bikca simentalca, težkega 120 kg, in bukova drva ter kupim koruzo. Telefon 041 288 063.
DOM-STANOVANJE
PRODAMO 1,5-sobno stanovanje na Ptuju, Gregorčičev drevored 6, 45 m2, cena 55.000 EUR. Prenovljeno 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanje je takoj vseljivo. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VARPREM, d. o. o., www.davki-finace.com/nepremicnine ali 031 602 396.
PRODAM 3-sobno lastniško stanovanje v Kidričevem, v pritličju, 80 m2. Cena po dogovoru. Tel. 051 431 556.
RAZNO
PRODAM električni invalidski voziček s polnilcem. Cena po dogovoru. Telefon 782 0005.
DELO
IŠČEM delo kot ličar (barvanje zvarjancev, konstrukcij), star sem 35 let, lahko tudi v Avstriji. Tel. 070 810 600.
Je čas, ki daje, je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane. Je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
2. marca 2009 je minilo leto dni, odkar si nas za vedno zapustil
Milan Prosenica
IZ PTUJA, KRAIGHERJEVA 26
Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanj, mu poklonite cvetje in prižigate svečke.
Žalujoči: mama Majda in sestra Branka
Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer mirno spiš, a v srcih naših ti živiš.
SPOMIN
28. novembra mineva 11 let, odkar nas je zapustil naš dragi
Anton Sluga st.
KICAR 43
28. februarja pa 1 leto, odkar ni več med nami našega dragega
Antona Sluga
KICAR 43 A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunih grobovih, jima poklonite cvet in prižgete svečko.
Vajini najdražji
AVTOPREVOZNIŠTVO, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA
Srečko Vrbnjak s.p.
Rogaška cesta 57, Ptuj
Tel. 02 788 52 65, GSM 041 653 905,
040 84 60 84,041 665 236
Storitve;
-	zemeljska dela
-	izkopi z bagerji, planiranje, rušenje
In buldožerska dela ter
-	prevozi Sodra, peska, zemlje
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. Raičeva 6 2250 Ptuj
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.
V SPOMIN
Milan Prosenica
2. 3. 2008 - 2. 3. 2009
IZ PTUJA, KRAIGHERJEVA 26
V naših srcih je ostala praznina, ki se ne da več zapolniti, ostala je bolečina, ki se ne da preboleti.
Žalujoči: žena Sonja, hči Mia in sin Rok
So bolečine, ki jih ne moremo preboleti, so izgube, ki jih ne moremo nadomestiti,
ostajajo pa spomini na vaju.
SPOMIN
Franc Kores
2. 3. 2008 - 2. 3. 2009
mineva eno leto
Alojzija Kores
27. 3. 1999 - 27. 3. 2009
mineva deset let
« 4
Hvala vsem, ki se ju spomnite z lepo mislijo ali postojite ob grobu.
Vsi njuni
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, tašče, babice, prababice, tete in svakinje
Angele Pavlič
IZ VIČAVE 2, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste skupaj z nami delili bolečino, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli ustno in pisno sožalje.
Vsi njeni
SP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu \j
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
SPORED ODDAJ
TOREK 3.3.
8.00 Športnik leta 2008 18.00 SUPER HITI Odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Kronika Občine Destrnik
SREDA 4.3.
8.00 Hajdinski kulturniki v Primusu 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Kronika Občine Hajdina
ČETRTEK 5.3.
8.00 Fašenk po Dornavsko 09 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Kronika Občine Dornava
PETEK 6.3.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Ptuj • Veterani vojne za Slovenijo predlagajo
V državi potrebujemo le eno močno veteransko organizacijo
Člani ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so na občnem zboru v petek, 27. februarja, v dvorani restavracije Gastro med drugim menili, da bi bilo v interesu vseh Slovencev, če bi vse veteranske organizacije borcev in udeležencev vojn za Slovenijo povezali v eno močno domovinsko organizacijo kot drugod po svetu; vendar pa mora država za to zagotoviti vse materialne in druge pogoje.
Predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Stane Žitnik je izrazil zadovoljstvo, saj jim je v lanskem letu vendarle uspelo zagotoviti nove prostore združenja, ki so si jih uredili v prostorih nekdanje vojašnice na Vičavi. Sicer pa so bili vse leto prisotni v vseh področjih družbenega življenja v mestni občini Ptuj in izven nje, kot so bili prisotni v usodnih časih vojne za samostojno Slovenijo leta 1991. Pri svojem delu se zavzemajo za ohranjanje vrednot, ki so v dosedanji zgodovini pripeljale do samostojne države Slovenije, zato uspešno sodelujejo z vsemi sorodnimi organizacijami in društvi.
Aktivno so sodelovali pri sprejemanju sprememb zakonodaje, ki ureja status veteranov, sicer pa se zavedajo, da je veliko problemov, ki pestijo njihove člane, ostalo še nerešenih. Poleg udeležbe na Maistrovem pohodu v Lenartu so sodelovali na številnih veteranskih tekmovanjih in srečanjih. Udeležili so se tekmovanj v streljanju, ki jih organizirajo sorodne veteranske organizacije, in športnih iger Zveze veteranov vojne za Slovenijo, kjer dosegajo vsako leto boljše rezultate. V okviru praznika MO Ptuj so organizirali tekmovanje v lovu rib s plov-cem. Prireditev, ki poteka ob ribniku v Rogoznici, bodo letos razširili v mednarodno tekmovanje, saj pričakujejo tudi vete-
rane in predstavnike sorodnih organizacij iz več držav. Aktivni so bili na mednarodnem področju, saj se je ekipa ptujskih veteranov udeležila mednarodnega tekmovanja v lovu rib s plovcem v Budimpešti in na Hrvaškem, kjer so osvojili prva mesta, zmagali pa so tudi na tradicionalnem tekmovanju na Koroškem.
Dobro sodelujejo z Ministrstvom za notranje zadeve in Slovensko vojsko. Z MO Ptuj je v končni fazi dogovor o postavitvi spominskega obeležja, ki bo zajemalo vsa zgodovinska in prelomna obdobja Slovenije, vključno s prelomnimi dogodki v letih 1990 in 1991. V MO Ptuj so že zagotovili sredstva za postavitev spominskega obeležja, za katerega je že izdelana idejna zasnova, izdelal pa ga bo akademski kipar Viktor Gojkovič. S Šolskim centrom Ptuj se že dogovarjajo tudi o prostoru za njegovo postavitev, slavnostno odprtje obeležja pa bo predvidoma ob slovenskem državnem prazniku, 25. junija letos. Poleg tega načrtujejo postavitev spominskega obeležja oziroma plošče v kidričevskem Talumu, kjer je bilo v letu 1990 shranjenega največ orožja tedanje teritorialne obrambe.
Praznik območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo so lani proslavili ob obujanju spominov na pohodu v osrčje Slovenskih goric, ki so ga končali z osrednjo slovesnostjo v
Foto: M. Ozmec
Predsednik območnega združenja veteranov Stane Žitnik (stoji) je poudaril, da bomo v Sloveniji enkrat morali ugotoviti, da je državi potrebna le ena veteranska organizacija.
Foto: M. Ozmec
Za tesnejše sodelovanje med vojnimi veterani in invalidi se je zavzel tudi Boris Fras, predsednik ptujskega združenja vojnih invalidov.
Juršincih, v tamkajšnji osnovni šoli pa so ob tej priložnosti postavili spominsko razstavo. Po lanskem poletnem neurju so izvedli akcijo zbiranja pomoči za štiri najbolj prizadete člane združenja, na predsedstvu pa so sklenili, da bodo najbolj prizadetim dodelili skromno finančno pomoč po 100 evrov, za prav tolikšen znesek pa so zaprosili tudi republiško zvezo. Ker pa se zavedajo pomembnosti sprotnega informiranja in obveščanja članov in javnosti, so letos izdelali tudi svojo spletno stran www.zvvs.si.
Sekretar Območnega združenja ZVVS Ptuj Franci Hliš, ki je zaradi službene odsotnosti predsednika nosil glavno breme pri organizaciji in izvedbi vseh aktivnosti, je ob tem izrazil zadovoljstvo, da so v lanskem letu sprejeli v združenje 21 novih članov, tako da jih je sedaj že 678, ob pregledu aktivnosti v lanskem letu pa je vse člane združenja povabil tudi na prvo krvodajalsko akcijo, ki jo bodo izvedli 19. marca letos v ptujski bolnišnici.
Med gosti se je vsem veteranom vojne za Slovenijo zahvalil poslanec državnega zbora Franc Pukšič, ki je izrazil tudi svoje stališče do nekaterih aktualnih političnih dogodkov
Napoved vremena
Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila.
Danes bo pretežno oblačno. Predvsem v zahodnih krajih bo občasno rahlo deževalo, kakšna kaplja dežja pa je možna tudi drugod. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 8, najvišje dnevne od 7 do 13 stopinj C.
Obeti
V sredo se bo dež na zahodu okrepil in se razširil nad večji del države. Več padavin bo v zahodni polovici Slovenije. Ob morju bo pihal jugo. V četrtek bo oblačno in deževno, meja sneženja bo med900 in 1300 metri nad morjem.
v državi. Viki Ašič z območnega združenja VVS Celje je člane ptujskega območnega veteranskega združenja povabil k sodelovanju in predlagal, da pripravijo skupno srečanje. Stane Lepej je v imenu ptujske območne organizacije Zveze borcev za ohranjanje vrednot NOB vprašal, ali je v Sloveniji potrebno toliko različnih veteranskih organizacij, ko pa je cilj - gojenje spomina na prelomne čase in domovinskega domoljubja - vsem enak. Ob tem je spomnil, da so pred petimi leti na Rogoznici predstavniki vodstev borčevske in veteranske organizacije ter policijskega veteranskega društva Sever podpisali listino o skupnem sodelovanju, a to še vedno ni zaživelo. Pripravljenost za tesnejše sodelovanje med veteranskimi organizacijami sta izrazila tudi Janez Rojko, predstavnik policijskega veteranskega združenja Sever, ter Maks Sledič z Upravne enote Ptuj, ki je vsem veteranom zagotovil, da vlagajo vse napore za čimbolj učinkovito reševanje problematike pri pridobivanju statusa veterana vojne za Slovenijo. Pripravljenost za tesnejše sodelovanje je izrazil tudi Boris Fras, predsednik ptujskega Združenja vojnih invalidov Slovenije, ter ob tem potožil, da si že več let prizadevajo, da bi jih država uvrstila med invalidske organizacije, s čimer bi si zagotovili vsaj osnovna sredstva za delovanje, saj se sedaj komaj preživljajo. Direktor uprave za obrambo Maribor Stanko Meglič pa je pojasnil, da še vedno izdajajo potrdila za urejanje statusa veterana vojne za Slovenijo, saj so seznami tistih, ki so sodelovali v vojni za Slovenijo, sedaj usklajeni in potrjeni s poveljstvom Slovenske vojske in državnimi organi. Obenem pa je predstavil še možnosti zaposlitve in pogodbenega sodelovanja v Slovenski vojski. V imenu MO Ptuj pa je veterane pozdravil Milan Cuček, ki je ob tem potrdil, da so v letošnjem proračunu za-
gotovili 50.000 evrov za postavitev skupnega spominskega obeležja v Ptuju.
Kot član veteranskega združenja pa je Čuček kritično poudaril, da je to nepolitična organizacija, ki skrbi za ohranjanje domovinskega čuta. Ker pa je Maistrovih borcev in borcev NOB zaradi umiranja vedno manj, je menil, da bi bili v Združenju veteranov vojne za Slovenijo primerni za to, da bi nadaljevali in gojili njihovo tradicijo, saj je vsem enaka, vendar mora za to država zagotoviti ustrezno materialno osnovo, ne pa da poskuša zmanjševati že dosežene materialne pravice. Temu je takoj pritrdil Stane Žitnik, ki je poudaril, da bomo v Sloveniji enkrat morali ugotoviti, da je slovenskemu narodu in državi potrebna le ena veteranska organizacija, v kateri bodo združeni vsi veterani prelomnih obdobij oziroma udeleženci vseh vojn za Slovenijo. Tudi drugod po Evropi in v svetu imajo le eno veteransko organizacijo, ki pri ohranjanju vrednot združuje vse veterane, zato je vse predstavnike veteranskih organizacij pozval, da to čim prej storijo tudi v naši državi.
V drugem delu občnega zbora so najzaslužnejšim članom in sodelavcem izročili plaketo in priznanja Območnega združenja VVS Ptuj, dogodek pa sta s kulturnim programom popestrila člana celjskega združenja Andrej Bremec, ki je ob spremljavi harmonikarja Vikija Aši-ča prepeval slovenske domoljubne pesmi.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Valerija Šijanec, Hajdoše 108, Hajdina - Žano; Tanja Letonja, Lancova vas 37, Videm pri Ptuju - Jureta; Doroteja Berlovčnik, Gorkega ul. 11, Maribor - Anejo; Mojca Horvat, Ulica Heroja Lacka 1, Ptuj - Tomaža; Klavdija Štuhec, Gabrnik 2/a, Juršinci
-	Marinelo; Daniela Trčko, Stražgonjca 8, Pragersko -Tjašo; Vida Miko, Prešernova ul. 23/b, Ptuj - Martina; Natalija Stres, Žetale 4/b - Alena; Darja Ris, Ul. 5. prekomorske 16, Ptuj - Žana; Anita Novak, Ptujska c. 46, Rače - Ajdo; Maja Tašner, Ob železnici 10, Ptuj - Žaka; Lidija Janjetovic, Mladinska ul. 4, Orehova vas
-	Milo; Petra Bedrač, Mezgov-ci ob Pesnici 24, Dornava -Elo; Ksenja Bedenik, Strmec pri Svetem Florijanu 74, Rogatec - Maksima; Vesna Visoč-nik, Pivola 63/b, Hoče - Luka; Darja Plavčak, Tlake 21, Rogatec - Rafaela; Janja Ozmec, Zagojiči 13, Gorišnica - Špelo; Barbara Bombek Pislak, Ga-jevci 1, Gorišnica - Zarjo; Vicki De La Sablonniere, Stojnci 56/b, Markovci - Šana. Umrli so: Jožefa Korez, rojena Jus, Strajna 8, rojena 1929
-	umrla 20. februarja 2009; Alojz Volfgang, Mestni Vrh 57, rojen 1927 - umrl 14. februarja 2009; Roman Pohorec, Gorenjski Vrh 27, rojen 1958
-	umrl 21. februarja 2009; Rudolf Hlušička, Kajuhova ul. 3, Ptuj, rojen 1925 - umrl 14. februarja 2009; Marija Capuder, Trubarjeva ul. 9, Ptuj, rojena 1921 - umrla 17. februarja 2009; Alojzija Stropnik, rojena Kojc, Nova cesta 3, Ptuj, rojena 1921 - umrla 14. februarja 2009; Stanislav Jur-gec, Hrastovec 28, rojen 1933
-	umrl 20. februarja 2009; Alojzija Muhič, rojena Hvalec, Zidanškova ul. 26, Ptuj, rojena 1936 - umrla 20. februarja 2009; Martina Kramberger, rojena Krambeger, Rabelčja vas 19/a, rojena 1939 - umrla 22. februarja 2009; Ivica Kajzba, rojena Arnuš, Mihovci pri Veliki Nedelji 103, roje-na1963 - umrla 21. februarja 2009; Alojzij Gorišek, Vičava 124, rojen 1923 - umrl 20. februarja 2009; Marija Do-večar, rojena Lebar, Bresnica 5, rojena 1927 - umrla 25. februarja 2009; Marija Vršič, rojena Vršič, Zagojiči 10/a, rojena 1927 - umrla 25. februarja 2009; Andrej Dajnko, Jablovec 9, rojen 1934 - umrl 22. februarja 2009; Neža Dre-venšek, rojena Cafuta, Gorca 47, rojena 1927 - umrla 21. februarja 2009; Terezija Slana, rojena Kukovec, Polenci 9, rojena 1925 - umrla 21. februarja 2009.
Poroka na Ptuju: Miran Goj-kovič in Valerija Sambolec, Hajdoše 64.
Poroka v Ormožu: Robert Šoštarič in Nataša Cimerman, Obrež 2, Središče ob Dravi.
Obiščite nas na ORMOŠKI 5, Ptuj
Za sejemski popust ni treba v Ljubljano, pač pa v TUUP!
10%
ci:vLi(p\
' projekti d.0.0.
za vplačila do 8.3.2009'
'podrobnostio akciji izveste v salonu
S 051/61-74-71; 02/620-97-94
WWW.tUiip-prOjekti.Si, po: S », t^ie; i-lj, ps; 9-13