• intorrnatica YU ISSN 0350-5596 Iskra ZA VEČJO PRODUKTIVNOST RAČUNALNIK ISKRADATA C 18. MIKRORAČUNALNIK ISKRADATA 1680. ELEKTRONSKI RISALNIK ISKRADATA 80 Področje uporabe: avtomatska obdelava podatkov spremljanje proizvodnje vnos podatkov prenos podatkov krmiljenje procesov grafične aplikacije meritve raziskave izobraževanje spremljanje rezultatov športnih tekmovanj priprava teksta .....^ a ti C a časopis izdaja Slovensko društvo INFORMATIKA , 61000 Ljubljana, Jamova 39, Jugoslavija URISDNIŠKI ODBOR: Člani : T. Aleksić, Beograd, D. Bitrakov, Skopje, P. Dra-gojlcvić, Rijeka, S. Hodžar, Ljubljana, B. Horvat, Maribor, A. Mandžić, Sarajevo, S. Mihalić, Varaždin, S. Turk, Zayreb. Glavni in odgovorni urednik; Anton P. Železiiikar TEHMČNt ODDOB: U redniki področij ; V. Batagelj, D. Vitas - programiranje I, Bralko umetna inteligenca D. Ćećes:-Kfx:manovit - Informacijski sistemi M. Exel - operacijski sistemi A . .leni)iin-Blii?.i£ - novice založništva B. Džonova-Jcrman-Blažič - literatura iii srečanja L. Lenart - procesna informatika D. Novak - mikro riicuiialniki ■ N. Papié - študentska vprašanja L. Pipan - lenrùnologija B. Popović - riovicL» in zanimivosti V , Rajkovič - vngojn in izobraževanje M. Špetiel, M. Vnkobralović - robotika P, Tancìy - račnnalni.štvo v liumanističnih in družbeni 11 vedah S, Turk - rnateiialna oprema A . Gorup - iirednik v SOZD Gorenje Tehnični urednik: Rudi Mnrn Časopis za tehnologijo računalništva iN PROBLEME INFORMATIKE ČASOPIS ZA RAČUNARSKO TEHNOLOGIJU I PROBLEME INFORMATIKE SPISANIE ZA TEHNOLOGIJA NA SMETANJEJO I PROBLEMI OD OBLASTA NA INFORMATIKATA LETNIK 4, 1980 ^ št. 4 E B I N A ZALOZNiSKl SVET T. Banovec, Zavod SK Slovenije za družbeno planiranje, Ljubljana A. Jernian-Blažič, Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem, Ljubi j,ina B. Klemenčlč, Iskra, Elektromehanika, Kranj S. Saksida, Instiliit ^.a stx iologijo pri Univerzi v Ljubljani ,Ljnblj,ina J. Virant, Pakiilb'ta elekIroleliniko, Univerza v Ljubijiuii, Ljubljana IJr^nistvo in uprava; filOOO Ljnbljana, Institut "Jožef Stefan", Jamova 3'J, telef. (Ofi 1 1, telegram JOSTIN, telex; Ül 'i96 YU .fOSTIN. Letna naročnina za delovne- ort]: mi zac i j e je 350,00 din, ?.a posameznika 120,00 din, prtxlaja posamezne številke 60,00 din. Žiro račun št. : SO 10 S-678-51 H'il Stališče uredništva se laliko lazliknje od mnenja avtorjev. Pri financiranju revijti soflebije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Na podlagi nmenja ttepuliLiškega sekretariata za prosveto in kulturo št, 42H)-1'I/7'J z dne 1.2.1979, je časnpia oproščen temeljnega davka oti prometa proizvodov. A.P. Železnikar J. Knop L. Wosnitza I. Bratko P; Mulec D.B. Popovski M. Davor V. Smolej T. Miloš I. Bratko M, Garaš J. Šile B. Mlhovilović P. Kol bežen F. Novak Tisk: Tiskarna KRESU A, Ljubljana Grafična oprema; Hasto Kirn 3 11 18 26 29 36 lo u^ 56 6d 65 73 Jezik PL/I in uiikrora-računalnlkl I Protokoli za virtualne terminale Poskus z avLoinatsk i ra učenjem diagnostičnih pravil Jedno proširenje Sebišev-Ijeve iteracilje Projektiranje z integriranimi mikroračunalniki O podatkovnih gramatikatl in sintaktičnih analizatorjih Prolog: osnove in principi" strukturiranja podatkov Heliurčnl pomnilniki -II. del Mikror&čLin^lnlskB vodila Kovit^e in zanlmlvoaLi Raziskave računalništva In' avtomatike v skupnem pro-gr-Hiriii RSS za leto 1ing 1. Bratko - Artificial Intelligence D. Ćećez-Kecmanović - Information Systems M. Exel -i Operating Systems A . Jerman-Blažič - Publishers News B. Džonova-Jerman-Blažič - Literature and Meetings L. Lenart - Process Informatics . D. Novak - Microcomputers N. Papié - Stndent Matters L. Pipan - Terminology IS. Popović - News V, Raj kovic - Education M. Spege), M. Vukobratović - Robotics P. Tancig - Computing in Humanities and Social Sciences S. Turk - Hardware A . Gorup - Editor in SOZD Gorenje EXECUTIVE EDITOR: Rudi Murn PUBLISHING COUNCIL T. Banovec, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Ljubljana A . Jerman-Blažič , Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem, Ljubljana B. Klemenčič, ISKRA, Elektromehanika, Kranj S. Saksida, Insitut zn soctoloniio pri Univerzi v Ljubljani J. Virant,. Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Headquarters: 61000 Ljubljana, Institut "Jože/ Stefan", Jamova 39. Phone: (061)263 261, Cables JOSTIN LJubljana, Telex: 31 296 YU JOSTIN. Annual subscription rate for abroad is US ^ 22 for* companies, and US jl 7,5 for individuals. Opinions expressed in the contributions are not necessarily shared by the Editorial Board. Printed by : Tiskarna KRES I JA , Ljubljana DESIGN : Rasto Kirn JOURNAL OF COMPUTING AND INFORMATICS YU ISSN 0350 - 5596 VOLUME 4, 1980 - No. 4 CONTENTS A.P,Železnikar 3 PL/I Language and Micro- computers I J. Knop 11 Protokolle für virtuelle L. Wosnitza terminals I. Bratko 18 An Experiment In Automatic P. Mulec Learning of Diagnostic Rules D.: B. Popovski 26 An Extension of Chebyahe\'3 Iteration M. Davor 29 Designing with Single Chip Microcomputers V, Smolej ■36 On Pata Grammars and T. Miloš Parsers 1, Bratko lio . Prolog: Fundamentals and H. Gans Principie8 for Data Structuring J. šlic 17 Magnetic Bubble Hemorles - B. Mihovllovlć Part 2 P. Kolbezen F. Novak 56 Hlcrocoisputer System Buses 6o News 65 Computer and Automatics Research in Joint Program of Research Community of Slovenia for 1981 73 Literature and Meetings ■'a- JEZIK PL/I IN MIKRORAČUNALNIKI I ANTON P. ŽELEZNKAR UDK; 681.3:06 SOZD ELEKTHOTEHNA, DO DELTA Članek opisuje v prvem delu lastnosti programirneC)a jezika PL/1, in sicer njegov podjezik PL/I-80, ki je namenjen uporabi na nnikroračunalniklh. V drugem delu članka bodo prikazani primeri nekaterih programov v jeziku PL/I-80 z ustreznimi ocf;-nami. Najprej je opisana literatura za jezik PL/l (17 navedb) s kratkimi povzetki, tako da bralec lahko izbira med posameznimi učbeniki glede na vrsto uporabe jezika in svoje Interese. Prikazane so glavne omejitve jezika PL/I-80 glede na jezik PL/l in uporabnost mikroračunalnikov v povezavi z velikimi računalniki pri izmenjavi pri prevajanju programov, napisanih v jeziku PL/l. Zadnje poglavje je pregled bistvenih kon-struktov jezika PL/I-80, ko so opisani podatki, imena, deklaracije, polja, strukture, operacije, izrazi, prireditve, upravljanje pomnilnika, vhod in izUod, stavki za krmiljenje programov ter zgradba PL/I programa. V drugem delu članka bo prikazano povezovanje ločeno prevedenih PL/I programov ter nekateri zanimivi (ocenjevalni) programi, PL/l LanguageMtcrocomputers 1. This article (first part) describes properties of the programming language PL/l, i .e. its sublanguage PL/l-80 dedicated for use with microcomputers. In the second part of the article program examples with some evaluation of PL/I-80 compiler will be presented. First, the literature for PL/l language (17 references) with summaries is listed so the reader can choose among several textbooks according to his interest and application. Main differences between PL/I and PL/1-80 are pointed out and applicability of microcomputers being connected with large computer systems is shown when exchanging and compiling PL/I programs. The last chapter of the article deals with main PL/I-80 constructs as data, identifiers, declarations, arrays, structures, operations, expressions, assignments, memory management, I/O, control statements and structure of PL/I program. In the second part of the article linking of separately compiled PL/I programs and several interesting (compiler evaluation) examples will be shown. 1. Uvod V poslednjem času narašča uporaba nekdaj nepre-kosljtvega programirnega jezika PL/l (Programming Language/One) tudi na področju mikroračunalni.ške uporabe. Vzrok za to je med drugim pojavitev prevajalnikov jezika PL/I za mikroprocesorske družine (8080A., 8085, Z 80, 8080, 28000), ki omogočajo, da Je tudi na relativno skromnih mikrosislemlh (s pomnilnikom tipa RAM do 4ak ter z dvema pogonskima enotama za enostranski gibki disk) moč prevajati dovolj velike računalniške programe, napisane v jeziku PL/I. V tem članku si bomo med drugim ogledali nekatere značilne primere programov v PL/l-80 in njihove prevode. V preteklosti so bili prevajalniki za jezik PL/I uresničeni predvsem na IBMovlh sistemih in prevladovalo je mnenje, da so taki prevajalniki zelo obsežni, da potrebujejo veliko ijomnllnega medija (tako centralnega kot zunanjega) ter zelo zmogljive računalniške sisteme (z veliko operacijsko hitrostjo in dovolj zapleteno arhitekturo)» Od teh prvih poskusov v šestdesetih letih pa do danes so se močno izpopolnile prevajalniške metode, hkrati pa so bili razviti dovolj zmogljivi mikroprocesorji in ceneni zunanji pomnilniki. Vse to je omogočilo, da je danes moč uspešno uporabiti mikroračunalnike tudi za prevajanje programov, ki so napisani v jeziku PL/I, Še posebej tedaj, če se v povezavi centralnih in zunanjih računalniških enot uporabi tehnika plastenja, t.j. tehnika delitve prevajalnega programa na plasti. Prodor jezika PL/I ne na])ovedujejo samo proizvajalci mikroračunalnikov v ZDA, ko se hkrati jxjjavljajo tudi novi paketi prevajalnikov za PL/I na novih mini in makrosistemih, marveč lahko pričakujemo podobne težnje in interes tudi v domači računalniški proizvodnji in uporabi. Tako bi določen podjezik jezika PL/I, npr. PL/l podjezik G, ki je v ZDA standariziran, lahko povzročil neposredno povezavo v računalniških mrežah, kjer bi bili lahko mikro, mini in megasistemi povezani s PL/I-G protokoli v celovit uporabniški sistem. Opišimo kratko nekatere lastnosti jezika PL/l. Ta jezik je bil preti viden tako za uporabo v znanstveno tehniških kot gospodarskih nalogah. Med temi nalogami je razlika v tem, da potrebujejo znanstvenotehnični problemi predvsem veliko število operacij, gospodarski problemi pa velike podatkovne mnpžice^ Včas'f> je težaven tudi prenos podatkov v In iz račonaliiika. Jezik Pt/I ima bogato Izbiro možnosti za krmiljenje komunikacVj in je zgrajen tako, da lahico vsak uporabnik brez posebnega napora izbere tiste sestavine jezika, ki jih potrebuje, doclm mu ostalih sestavin jezika ni potrebno poznati. Kot že napisano, je bil jezik PL/I razvit v šestdesetih letih v podjetju IBM. Jezik PL/I kaže sorodnost z jezikom FOüTRAN j v (formati, posredovanje parametrov proceduram), s COBOL 61 (PfCTURE podatki, podatkovne strukture) In z ALGOL 60 (biočna zgradba). Z leti je bil Iii jezik večkrat spremenjen oziroma dopolnjen, nastali pa so tudi njegovi standarizirani podjezifci (Subset G, PL/I-80 itn.). 2. Pregled literature za jezik PL/1 Zaradi povečanega interesa učenja jezika PL/I, njegove uporabe in uporabe nekaterih metod (npr. strukturiranega programiranja) je tudi v zadnjem času izšlo več obsežnih del, ki obravnavajo problematiko programiranja v jeziku PL/I. V pripravi Je vrsta del, ki naj bi sistematično pokrila PL/i podjezik G. V našem seznamu bodo tudi knjige, ki pokrivajo jezika PL/C In SP/k, ki sta vobče vključena v okvir podjezika G ter v t.i. polno IBMovo realizacijo jezika PL/I. Polna realizacija Jezika PL/I vsebuje nekatere jezikovne pripomočke, ki so izključeni iz podjezika G. Oglejmo si naslove nekaterih učbenikov, ki jim sledi kratek povzetek; ta povzetek lahko rabi kot vodilo pri izbiri učbenika za posamezne uporabe. V naslovu je vselej navedena tudi založba, tako da knjigo lahko naročimo tudi v knjigarni. Imamo tak seznam knjig, ki obravnavajo problematiko programlrnega jezika PÌ./1: (l) M. Augenstein, A. Tenenbaum; Data Structures and PL/I Programming, Prentice-Hall, inc., Englewood . Cliffs, New Jersey, 1979 (643 strani, trdovezana, visok stavek). Ta knjiga vsebuje sodoben prikaz polnega Jezika PL/I ter Je visokošolski učbenik. Jezik PL/I pojasnjuje In prinaša z uporabo napredujočih primerov, ki pokrivajo rekurzijo, obdelavo list, dreves in grafov, sortiranje, iskanje, kodiranje s sekljanjem in upravljanje pomnilnika. Delo ima izčrpen primerjalni šez-' nam slovstva. Poudarek tega dela Je na uresničevanju .podatkovnih struktur, ko so uporablja določen podjezik polnega jezika Pl./l in ta podjezik se kar dobro ujema s podjozikom G. Strukturirano programiranje v tem delu ni poudarjeno. (2) F. Bates, M. Dong!as: Programming Language/One, Prentice-Hail, Inc., Englewood Cliffs, New Jersey, 1970 (419 strani, mehkovezana, strojepisni stavek) . To delo Je enostaven uvod v jezik PL/I. Knjiga prinaša osnovne elemente polnega jezika PL/I s poudarkom na komercialnih oMelavah, ko vključuje strukture, zapise, formatiranje in obdelavo napak. Bolj je poudarjeno pojasnjevanje kot sami primeri. Strukturirano programiranje se ne obravnava. (3) D. Cassel: PL 1 : A Structured Approach, Heston Publishing, Inc., Heston, Virginia, 1978 (219 strani, mehkovezana, visok stavek). nelo je uvod v PL/I na srednji ravnini. Prikazan Je del polnega jezika I^L/I s poudarkom na paketni obde- lavi in za poslovno uporabo. Jezikovni elementi so opisani jasno, vendar nI poudarjeno oblikovanje programov ali ustrezno strukturiranje, kot napoveduje naslov knjige. (4) F. J. Clark: Introduction to PL/I Programming, Allyn and Bacon, Inc., Boston 1971 (243 strani, m ehk ove zana, visok stavek). Knjiga predstavlja priročnik za samoučenje jezika PL/I s pomočjo vaj. Snov obravnava del polnega Jezika PL/I s stališča običajnega kartičnega pristopa, ko začne z razpravo o binarnih številih ter nadaljuje z osnovnimi stavčnimi tipi do enostavnega V/I podatkovnega toka in zapisa. Strukturirano programiranje ni poudarjeno, dani pa so primeri komercialne izdelave. (5) R. Conway: A Primer on Disciplined Programming, Winthrop Pubi., Cambridge, Mass., 1978 (419 strani, mehkovezana, računalniški stavek). Knjiga je učbenik za PL/C na Cornell University. To je eden od treh Conwayevih učbenikov, ki pokriva uvod v programiranje, s poudarkom na postopkih oblikovanja, razvoja in preizkušanja programov. Učbenik vsebuje tudi kratko razpravo o iskanju In urejevanju podatkovnih seznamov, o obračunavanju, operacijah nad nizi in o,in,teraktivnih sistemih. Poudarjena je praksa strukturiranega programiranja in progra-mirni pripomočki, manj pa izčrpni primeri delovnih programov. (6) R. Conway, D. Gries: Primer on Structured Programming, Winthrop Pubi., Cambridge, Mass., 1976 (397 strani,mehkovezana, računalniški stavek). To je knjiga o strukturiranem programiranju s poudarkom na jeziku PL/C . Vsebina je podobna prejšnjemu Conwayevemu učbeniku (5), vendar z večjim poudarkom na uporabi programlrnega sistema PL/C na univerzi Cornell. (7) R. Conway, D. Gries, D. Wortman: Introduction to Structured Programming, Winthrop Pubi., Cambridge', Mass., 1977 (420 strani, mehkovezana, računalniški stavek). To je knjiga o strukturiranem,programiranju za uporabo sistemov PL/C (Cornell) in SP/k (Toronto), Pot dobna je prvi Conwayevi knjigi (5) z dodatkom poglavij o obdelavi zbirk in o Jezikovnem prevajanju s prevajalniki in interpreti. (B) G. Groner: PL/I Programming in Technological Applications, John Wlloy and Sons, New York, 1971 (230 strani, mehkovezana, visok stavek). Knjiga je uvod v programiranje tehniških aplikacij v jeziku PL/I in obravnava polni Jezik PL/I s primeri, ki temeljijo na paketni obdelavi tn lIlMovih sistemih. Oblikovanje programov je ponazorjeno z diagrami poteka in z vrsto popolnih primerov uporabe v znanosti. Prikazanih je nekaj primerov generiranja načrtov in grafov. Poudarjeno Je pojasnjevanje izračunov s plavajočo binarno obliko s primeri. Programi niso posebno dobro strukturirani. (9) J. K. Hughes: PL/I Structured Programming, Second Edition, John Wiley and Sons, New York, 1979 (825 strani, trdovezana, visok stavek). Knjiga Je izčrpen priročnik za programiranje v jesti ku PL/I ter je popolna predstavitev polnega jezika PL/l. Snov vsebuje strukturirano programiranje, obdelavo enostavnih podatkovnih struktur, obdelavo zapisov, zbirk in seznamov. Poudarek je na programiranju komercialnih nalog z uporabo jezika PL/I na IBMovih sistemih. (10) J.N.P.Hume, R.C.Holt: Structured Programming Using PL/1 and SP/k, Resten Pubi, Reston, Virginia, 1975 {340 strani, mehkovezana, računalniški stavek). Knjiga je uvod v strukturirano programiranje z jezikom PL/I z uporabo modulov od SP/1 do SP/8. Vsak nadaljni modul vsebuje bol) polno podmnožico jezika PL/I, Snov se začne z osnovnimi programirnimi koncepti ter se nadaljuje z različnimi konstrukti jezika PL/I. Programi vsebujejo obdelavo nizov, polj, seznamov in zbirk. Prikazana sta tudi zbirni jezik in prevajanje. Poudarek je na strukturiranem programiranju. {11) M. Kenedy, M.0. Solomon: Structured PL/Zero Plus PL/One, Prentice-Hall, Englewood Cliffs, New Jersey, 1977 (695 strani, mehkovezana, računalniški stavek). Knjiga je dokaj izčrpen uvod v jezik PL/I. Knjiga vsebuje osnovne sestavine jezika PL/I dovolj podrobno z uporabo primerov z jezikom PL/C . Kratko je obravnavan IBMov jezik PL/I Level F. Primeri niso posebno razburljivi, vendar Je večina jezikovnih lastnosti dobro prikazana. (12) R.E. Lynch, j.r. Rice: Computers, Their Impact and Use; Holt, Khinehart and Winston, New York, 1978 {440 strani, mehkovezana, visok stavek). Knjiga je uvajalni učbenik za računalnike in PL/1, ki se uporablja v srednjih šolah in za učence iietehničnih usmeritev. Polovica knjige je pregled računalnikov, njihove zgodovine, vpliva na družbo in kako se jih uporablja. Nadalje vsebuje knjiga operacijske sisteme, jezike in jezikovne tipe. Preostali del obravnava IBMov jezik PL/I na vrsti primerov do enostavne obdelave Kbirk. Strukturirano programiranje ni poudarjeno. (13) H. Huston: Programming with PL/l, McGraw Hill, New York, 1978 (S4l strani, mehkovezana, visok sta-vtik). Knjiga je izčrpen uvod v PL/I in predstavlja PL/I v obliki paketne obdelavo z uporabo poljiega jezika PL/l v posameznih primerih. Poudarjeno je oblikovanje programov z diagrami poteka. Prikazane so sestavine jezika PL/l vključno z enostavnimi stavki, krmilnimi strukturami, polji, nizi, procedurami in z obdelavo zbirk. Primeri so usmerjeni v znanost in obravnavajo se osnove obdelave napak. Strukturirano programiranje ni poudarjeno. (14) J.J. Xenakis: Structured PL/l Prociramming, Dux-bury Press, North Scituate, Mass., 1979 (413 strani, mehkovezana, visok stavek). Knjiga Je izčrpen uvod v Jezik PL/l, ki je blizu pod-JezikuG. Prikazani so osnovni programirni koncepti s kratko zgodovino progratnirnih Jezikov. Prikazane so sestavine polnega jezika PL/l. vključno s konverzijo med podatkovnimi tipi, polja, nizi in procedure. Posebno poglavje Je namenjeno'enostavnemu programiranju, temu sledi poglavje o igrah, ki vsebuje tudi program za igranje igre tic-tac-toe. Knjiga ima dober pregled in je enostavna za čitanje. (15) F. ürund, W. Issel: PL/I - Programmierung, VEH Deutscher Verlag der Wissenschaften, 1975, Berlin (511 strani, trdovezann, visok stavek). Knjiga vsebuje opis polnega jezika PL/l z vrsto primerov m vaj, tako da rabi tudi za preverjanje razumevanja snovi. Posamezna poglavja opisujejo elemente Jezika, aritmetične izraze in prireditvene stav- ke, zgradbo in izvajanje programov, bločno zgradbo, polja in strukture, stavke poteka (DO, TO, BY, WHILE), izraze in prireditvene stavke za nize znakov in bitov, prirejanje pomnilnika, prekinitve programov, zaporedni V/l, zapisni (stavčni) V/I, posredo- ■ vanje parametrov proceduram, slikovne (mešane) podatke, obdelavo, spreminjanje programa med prevajanjem in dodatke. Strukturirano programiranje ni poudarjeno. Knjiga je dober učbenik jezika PL/I v nemškem Jeziku. (16) PL/I-80 Reference Manual, Digital Research, P.O.Box 579, 801 Lighthouse Ave., Pacific Grove, CA 93950, 1980{98 strani, mehkovezana, računalniški stavfek, licenčna dokumentacija). Priročnik je natančen opis jezika PL/1-80, ki Je realiziran za mikroračunalniške sisteme s procesorji tipa 8080A in Z80 ter ima za osnovo operacijski sistem CP/M istega proizvajalca (DR) , Opisani so vsi dopustni konstrukti jezika PL/I-80, ki je podjezik jezika PL/I podjezik G, tako da je mogoče programe, ki so napisani v PL/1-80 prevajati tudi na sistemih za PL/I-G (npr. VAXll). Priročnik opisuje osnovne, programske in podatkovne strukture in agregate (polja, strukture, polja struktur), upravljanje pomnilnika, prireditve in izraze, zaporednokrmilne stavke, obdelavo V/I, tokovno usmerjeni V/I, zapisno usmerjeni V/l in vgrajene funkcije. Definicije so ponazorjene s primeri. Bistvene omejitve jezika PL/l-BO bodo obravnavane kasneje. (17) PL/I-80 Applications Guide, Digital Research, naslov koL pod (16), 1980 (134 strani, mehkovezana, računalniški stavek, licenčna dokumentacija). Poudarek tega priročnika je na primerih. Najprej je opisano delovanje sistema PL/f-80 in programirni stil tega jezika, nato pa še V/l stavki (OPIDN, put, GET, format, WRITR, READ), programirni primeri (polinom, kopiranje in oMelava zbirke, informacijski upravljalski sistem), označitvene konstante, spremenljivke in parametri, izjemne obdelave (ON, REVEST, SIGNAL, ERROR itn.), obdelava znakovnih nizov in seznamov, uporaba rekurzije v PL/I-ÖO (faktorial, Ackermannova funkcija, izračun aritmetičnih izrazov) in ločeno prevajanje modulov ter njihovo povezovanje. Priročnik je dober uvod v programiranje v jeziku PL/S-SO, hkrati pa pokaže tudi vso raznovrstnost prevajalniških zmogljivosti, s pripomočki za sledenje in preizkus,inje programov, napisanih v tem jeziku. 3. Omejitve in ujiorabnost jezika PL/l Visok programirni jezik PL/I-80 za mikroračunalnike je zgrajen na podlagi standarda "ANSI General Purpose Subset (Subset o) of PL/I", ki ga je določil Standari-zacijski odbor X3J1 za ANS PL/I, Razlika med Jezikom PL/l-BO Vers 1.3 in podjezikom G je tale: Tile pridevki niso vključeni v PL/l-80: - dpjfined -floafdecimal - like - Fli.E (dovoljeno le v oi'hn stavku) - zvezdični obsegi in dinamična polja Tele vgrajene lunkcije manjkajo: - atanh - DATE - STRING - TIME - VAUD K jeziku Piyi-80 pa Sd dodani novi konstrukti: - % REPI^ACE stavek - V/I pripomočki za obdelavo ASCFI zbirk; - READ in WRITE oblikujete ASCII zapise s spremenljivo dolžino ■ - GET EDIT je razširjeno na vhod polnega zapisa v A formatu - krmilni znaki so dovoljeni v niznih kon- stantah Dodane so vcjrajene funkcije. - ASCII -RANK in - FTC (Float-to-Character) Ameriško podjetje Digitai Research nudi PL/l-80 sistem, ki je popoln programski paket za uporabniško programiranje skupaj z operacijskim sistemom CP/M ali MP/M (okrajšavi pomenita Control Program/Microcomputer ali Multiuser cP/M). Na tržišču se je pojavila že verzija 1,3 prevajalnika, ki ima manj napak kot prejšnje verzije in nekatere nove lasttiosti. Dodan je bil PICTURE format v PUT EDIT stavkih, ki olajšuje izhodno formati-ranje pri komercialnih uporabah. V letu 1980 je DEC (Digital Equipment Corporation) najavil prevajalnik PL/I Subset G za svoj računalniški sistem VAX 11/780. Razen tega bo mogoče programe prenašali skozi 8-, 16- in 32- bitne mikroslsteme, ki uporabljajo operacijska sistema CP/M in MP/M, v okviru mreže mlkro in minisistemov z uporabo mrežnega sistema, C P/NET. Tako bo VAX 11/780 vključen kot mrežni vozel v režimu CP/NET, kur bo omogočalo, da se uporabniki preko mikrosistemov vključujejo v močnejše (zmogljivejše) računalniško okolje. Z uporabo jezika PL/I-80 postanejo namreč programi neodvisni od računalniškega in operacijskega sistetnri. Kasneje bomo pokazali, kako je s pomočjo prevajalnika jeaika PL/l mogoče generirati programske pakete v objektnem (računalniškem) kodu. Ta način izdelave programov je zlasti primeren za proizvajalce programske opreme, ki prodajajo svoje izdelke v objektnem kodu za sorazmerno nizko licenčnino širokemu krogu uporabnikov. 4. Kratek prerjled bistvenih konstruktov jezika FiVl-rtO J__l^^atkj irnena deklaracije Podatek jo konstanta ali spremenljivka. Spremenljivkam so prirejeni pridevki z DECL.ARE (deklnrncii-fiiiinù) stavki. Potlatkovne spremenljivke_so grj^sltim^ strukturirane ali poljske. Enostavni podatek je spremenljivka ali konstanta, imunujeino ga skalar, točimo 6 vrst podatkov; aritmetični, niani, kazalčni, označitveni, vstopni in zbirčni, Arilmctični podatki so numeric ni s pridevki FIXED BINARY, FLOAT HI NA It Y in i^IXED DECIMAL (manjka FLOAT DECIMAL, kar pa jo lireK bistvenilrposledlc). Numerični podatek ima določeno natančnost p (število dvojiških ali diisotiških most) in obseg q (število mest desno od dvojiško ali desetiške vejice). Vrednosti p in q sta lahko določeni implicitno, t.j. brez navedbe. Imamo npr, X FIXED BINARY [(p)3 , 1 <= p <= 15, - 32768 <= X <= 32767. Če p ne navedemo, velja p = 15. FIXED BINARV konstanta se piše kot desetiško celo število. Npr. DECLARE A FIXED 13INARY; A = 1.87; ko ima A 15 dvojiških mest. Imamo npr. Y FIXED DECIMAL [(p [, q] )] , 1 < = p <= 15, O <= q < = p, -10« »(p-q) < Y < 10»*{p-q). FLOAT BINARY ima dva dela: mantiso in eksponentni del. Npr. za Z FLOAT BINARY (p) imamo 1 <= p <= 24, 5.88*10»«-39 <= Z <= 3.40«10»»38. Za FLOAT BINARY konstanto je npr. B = 8.5E3; Nizni podatki so znakovni, in bitni. Imejmo primera: DECLARE A CHARACTER (12) DECLARE B CHARACTER (20) VARYING; DECLARE Je rezervirano Ime za deklaracijo (določilo podatka) . Tu je A sestavljeno iz 12 znakov, če je pa krajše, se ostanek zapolni s presledki, B pa ima enega do dvajset znakov. Nizna konstanta je niz znakov med enojnima narekovajema, npr. 'Ime konstante'. V nizu znakov so lahko tudi 1.1, krmilni ASCII znaki in npr. ' I ' predstavlja vodoravni tabulimi znak. Notranje se vse male črke prevedejo v velike in ' m ' je enako ' ^ M ', Za primer DECLARE C B(T (n); imamo 1 < = n <= 16, če je C krajše, kot je določeno z n, se preostali biti napolnijo z ničlami. Pridevek VARYING za BIT ni dopusten. Za bitno nizno konstanto valja 'bitni niz • Ü n , 1 <= n <» 4, kjer so znaki bitnega niza lahko heksadecimalne številka, n je tu dolžina posameznega znaka v binarni obliki, ko imamo z n = 1, 2, 3, 4 baza 2, 4, 8, 16. Tako je npr. '1101'BI ekvivalentno '1101'B ' 1101'B2 ekvivalentno 'OtOlOOOl'B '320'B2 ekvivalentno '111000'D '725'B3 ekvivalentno '111010101'B 'F8'B4 ekvivalentno 'lllllOüO'B Dva niza lahko staknemo v en niz z uporabo znaka ( |. Kazatčni podatki se uporabljajo za naslavljanje lokacij v pomnilniku. Vrednost je naslov programske spremenljivke, npr. DECLARE X POINTER; Označitveni )XKtatki so konstfuite in spremenljivke, ko imamo npr. DECLARE Y LABEL; Vstopni podatki so vstopne konstante ali spremenljivke. Označitev PHOCEDIJHE stavka imenujemo vstopna konstanta. Vstopne koristajite so zunanje (vstopna točka zunanjo procedure) ali notranjo (vstopna točka vgnez-dene procedure). Imamo npr. DECLARE Z ENTRY VARiABi.E; Označitveni in vstopni podatki sokrnriilni, ker vplivajo na potek (vejitve) prot|rama. Zbjrčni podatki predstavljajo informacijo v kaki zunanji napravi (disku) ter so konstantni in spremenljivi. Imamo konstanto DECLARE ime_zbìrke FILE; kjer Je ime_zb!rke ime (identifikator). Za spremenljivko velja DECLARE ime_zblrke FILE VARIABLE; Polje je urejena podatkovna množica, katere elementi imajo enake pridevke. Polje se navaja z imenom, element polja pa s celoštevilskim indeksom. Polje določimo npr. 2 deiclaracijo DECLARE A (2,3) CHARACTER (2); ko imamo Z vrstici !n 3 stolpce znakovnih nizov s po dvema znakoma, npr. polje na sliki 2. Elemente elementov tega A a 'ar, 'bf, 'EE' 'cC, 'k2', 'AZ' V deklaraciji DECLARE B (-1:4, -3:3, 2:6) FIXED DECIMAL; je določeno polje B kot trirazsežnostno z območji indeksov -1 do 4, -3 do 3 in 2 do 6, tako da imamo razpone 6, 7 in 5. Elementi polja se notranje shranjujejo po vrsticah, Element navedemo npr. z B (O, -2, 5) za zadnji primer. Indeksi so lahko tudi izrazi tipa FIXED BINARY. Strukture so hierarhično (drevesno) urejene podatkovne množice. Elementi strukture so lahko različnih tipov, so lahko polja in druge strukture (podstrukture). Na sliki 1 imamo strukturo in njej pripadajoče drevo. Tu je A ime strukture, 1 A 2 B 3 E 4 F 4 G 3 H 2 C 3 I 2 D /K BCD /\ \ A " ' F G ravnina 1 ravnina 2 ravnina 3 ravnina 4 Slika 1. Podatkovna struktura tn njej pripadajoče drevo elemente te strukture pa navajamo z A .B.E.P. ali kar z F (ker v tem primeru ni dvoumnosti z drugimi elementi te ali druge strukture), A .B.H ali H itd. Strukturo na sliki 1 določimo z DECLARE stavkom, ko imamo npr, declare 1 a, 2 B, 3 E, 4 F CHAR (12), 4 G CHAR (16), 3 H FIXED DEC (7), 2 C, 3 I CHAR (20),. 2 D CHAR (22) VARYING; i Iz tega določila je razvidno, da so bistveni končni elementi drevesa na sliki 1, ki imajo pridevke. Strukturna imena so lahko brez pridevkov, imajo pa lahko dimenzijske pridevke ter EXTERNAL, STATIC in INITIAL pridevke. Ravninske številke (glej sliko 1) pred imeni so ločene z vsaj enim presledkom, definicije elementov so ločene z vejico. Ime strukture Ima vselej ravninsko številko 1. Konstruirati je mocjoče tudi polja struktur tako, kot smo imeli strukture polj. Tako imamo za določilo DECLARE 1 A (2, 2), 2 B, 3 C, 3 D, 2 E; (l) A (1,1) B ^E /\ C D A (2, 1) / \ C D B E / \ C D A (2, 2) A C D Slika 2. Polje, ki pripada deklaraciji (1) polja navajamo zA (2, 1).B,C, A (2, 2).B.D itn. Pri določilu DECLARE 1 G(IOO), 2 D CHAR(20), 2 E(10) CHAR(2); smemo navajati element v oblikah G(47).E(9) ali G(47,9).E ali G.E(47,9) Prednostna urejenost aritmetičnih operacij je tale: » * , * in / , + in - Izraz se obdela od leve proti desni in 2 + 3 « 1 pomeni 2 + ( 3 »1 ) Operacije so odvisne od operandnih tipov oziroma pridevkov (npr. pri seštevanju FIXED BIN, FLOAT BIN, FIXED DEC). Tudi za znakovne nize imamo operacije, kot so stik (H) in logične operacije; '^(negacija), ft (in), 1 (ali). Za števila in znake imamo primerjalne operacije. kot so s pomenom večje kot, ne večje kot, večje ali enako kot, enako, neenako, manjše ali enako kot, manjše kot, ne manjše kot. Operandi aritmetičnih izrazov so konstante in spremenljivke; povezani so z operatorji. V izrazih se i>o-ja vi ja j o kot ojjerandi tudi imena funkcij, npr. A + SIN (X) *COS (3), Prireditveni stavki se uporabljajo za nastavitev spremenljivk na vrednosti izrazov in konstant. Splošno imamo spremenljivka = izraz; kjer je spremenljivka ime skalarnega elementa, polja, strukture ali psevdospremenljivke. -1 — _U£r_a ^janj e_ Pomnilnik je mogoče dodeljevati podatkovnim območjem, in sicer statično v prevajalnem času in dinamično v času izvajanja programa. Imamo tri upravijalske pridevke: STATIC, AUTOMATIC in BASED Pridevek STATIC se dodeli pred izvršitvijo glavne procedure in vrednosti STATfC spremenljivk se lahko tudi [nicializirajo (INITIAL ali INIT pridevek) . Inicializacija nastopi po dodelitvi pomnilnika. Vzemimo primere; DECLARE A FIXED BIN STATIC INIT (0); ' DECLARER (8) CHAR (2) !NIT ((8)' BZ') STATIC; DECLARE 1 C STA ne, 2 D FIXED (7) INJT (O), 2 E CHAR (8) IN!T ('IKE'), 2 F CHAR (3) [NIT ('DAT'), 2 G BIT (12) INIT ('F 5 A' B 4), 2 H (18) BIT (8); Tu se A iriicializira na vrednost O, polje B dobi 8 elementov, ki so Lnicializirani na nisie 'BZ', element C .D dobi vrednost O, C.E vrednost 'IKE' In še 5 presledkov itn . AUTOMATIC pridevek povzroči dodelitev pomnilnika po vstopu v PROCEDURE ali BEGIN blok, v katerem se pojavi zadevna spremenljivka. AUTOMATIC pomnilnik se dodeli statično, izjema je le rekurzija, kjer je za AUTOMATIC spremenljivke uporabljen dinamični pomnilniški mehanizem. Spremenljivki z BASED pridevkom se dodeli pomnilnik r. ALLOCATE stavkom. Pri dodelitvi pomnilnika BASED spremenljivki postane vrednost POINTER spremenljivke naslov BASED spremenljivke. ALLOCATE stavek se uporablja za dodeljevanje pomnilnika RASED spremenljivkam. Vzemimo primer; DECLARE (P, Q) POINTER, X CHAR (2) BASED, Y FIXED BIN BASED (P) ; « • « ALLOCATE X SET (Q); ALLOCATI- Y SET (P); O ->X = 'CC; Y = Y + 1; Kazalcna spremenljivka Q kaže na naslov spremenljivke X itd. OASED spremenljivka ostane dodeljena, dokler je ne sprostimo s FHEE stavkom, ki ima npr. obliko KRKE P ->A ; 4,5. Vhod in izhod Vliod in izhod sta postopka, ki omogočata prenos podatkov med računalniškim pomniljiikotn in zunanjimi napravami. Zunanja naprava je lahko konzola, tiskalnik ali diskovna zbirka. Imamo dve, vnaprej določeni, standardni zbirki za vhod in izhod, ki so imenujeta SYSIN in SYSPRINT, vse ostale zbirke so določene z DECLARE ime_zbirke FILE VARIABLE ; V primeru spremenljive zbirke se spremenljivki določi zbirčna konstanta s prireditvenim stavkom. Imamo 3 tipe zbirki tokovno, zapisno-zaporedno in zapisno-neposredno (načini shranjevanja podatkov, njihovega dostopa in prenosa). V/I podatkovni tok je zaporedje ASCII znakov, ki so organizirani v vrstice in strani (omejevalnik vrstice in strani). Tokovne zbirke imajo lahko formatirani in prosti V/I. Zapisno-zaporedne zbirke so dostopne le zaporedno, ko se zapisi čitajo ali pišejo linearno. Zapisno-neposred-ne zbirke so dostopne z uporabo ključa v REA D ali WRITE stavku, torej ni potrebe za njihovo zaporednost. Vsak zapis v zapisno-nej^osredni zbirki ima svoj ključ, ki omogoča enolična razpoznavanje zapisa pri dostopu. Pred V/1 prenosom moramo zbirko odpreti z uporabo OPEN stavka ali implicitno pri dostopu z GET, PUT, READ ali WRITE stavkom. Eksplicitno odprtje zbirke dosežemo s stavkom OPEN FILE (ime_zbirke) [zbirčni pridevki]; kjer so pridevki DIRECT, INPUT, KEYED , LINESIZE, OUTPUT, PA G ES IZE, PRINT, RECORD, SEQUENTIAL, STREAM, TITLE, UPDATE Vrste pogojev se lahko sproži med V/i obdelavo. Npr. ENOFILE pogoj se pojavi pri čitanju vhoda za koncem zbirke (za znakom control-z) v STREAM zbirkah ali za fizičnim koncem RECORD zbirke itn. Podobni pogoji . so ENDPAGE, KEY in UNDEFINEDFILE. CLOSE stavek loči zbirko od zunanje podatkovne množice, ko imamo CLOSE FILE (ime_zbirke); S tem stavkom se izhodna zbirka stalno zapiše na disk. Seveda pa lahko tako zbirko ponovno odpremo z OPEN stavkom. STREAM zbirke so zaporedja ASCII znakov, ki so ločeni z vrstičnimi in straničnimi znaki. Imamo 3 oblike STREAM V/I, in sicer seznamskega, urejevalnega in vrstičnega. Seznamski V/l prenaša podatke brez določitve formata. Urejevalni V/I dovoljuje formatirani dostop do znakov in vrstični V/I do spremenljivih dolžin podatkov v neurejeni obliki. Vrstični V/I je predviden za obdelavo spremenljivih zapisov ASCII znakov z HEAD in WRITE stavki. I Podatki vhodnega toka morajo biti aritmetične konstante, znakovni ali bitni nizi. Vgnezdoni so lahko tabulimi znaki (ctl-1), ki se obravnavajo kot presledki. Podatke čitamo z GET seznamsklm stavkom, ko imamo GET [file (ime_zbirke)] [sKlp[(n)]] f LIST ( vhodnijseznam)] ; Izrazi v oglatih oklepajih so opcijski (enkrat ali noben-krat) . Če npr. Izpustimo FELIC O[3cijo, velja FILE (SYS1N), PUT LIST stavek se uporablja za pisanje podatkov pri seznamskem V/i. Imamo put [file (ime_zl)irke)J [skip [(n)IJ [page [(p)] j [LIST (izhodni_seznam)] ; Ena od opcij se mora pojaviti. Če manjk.i FILE opcija, velja implicitno FILE (SYSPRINT). Manjkajoči n je kot n = 1 itn. Pri urejevalnem V/I se podatki čitajo in pišejo skladno s formalnim seznamom, ko uporabljamo Cil!T EDIT in PUT EDIT stavka. Formalni seznam Je zaporedje [n] f - del ... [, [nj f - del] kjer je 1 <= n <= 234 in je n ponovitveni faktor za pripadajoči f - del. Tu Je f - del lahko tudi ( formatni_seznam ) Podatkovni formati so npr. F (w, [d J ), E (w, [d] ), A [(w)] in U [b] [(w)J {po vrsti za števila s fiksno vejico, za Iziiod z znanstvena notacijo, za znake in znakovne nize) . Krmilni formatni deli i» so COLUMN (ne), X (sp), SKIP [(n)J , LINE (in) in PAGE. FORMAT stavek določa oddaljen formatni del, to je R (formatna_oznočitev), in sicer z formatna_ciznačitev: FORMAT (formatni_seanaiifi) ; Npr. Z28; FORMAT Durch geeignete Definition kann die Abbildbarkeit zwischen virtuellem und realem Terminal für eine möglichst groDe Menge realer Terminai-Typen gewährleistet werden. b) Die Bildung von Terminal-Klassen durch Klassifizierung der Terminal-runktionen ermöglicht - dynamische Auswahl des Funktionsumfangs, - leichte Erweiterbarkeit um neue Punktione« klassen, - Optimierung der InforMtionsUbertragung durch Voraussetzung von Intelligenz auf der Terminal-Seite bei höheren Klassen. c> Die Bedürfnisse von Applikationsprogrammen hinsichtlich ihres Ein-ZAusgabeverhaltens können neu überdacht und bei der Definition berücksichtigt werden. dl Die Abstraktion realer Terminal-Funktionen zu logischen Kommunikationsfunktionen ermöglicht eine Annäherung der Systetn-I/O an Datenstrukturierungskonzepte hüherer Programmiersprachen. Die Definition eines solchen virtuellen Terminals umfaßt die Spezifikation der ServiceSchnittstelle sowie ein Kommunikationsprotokoll zur Realisierung dieser Services. Die Beschreibung der Services erfolgt im allgemeinen durch Auflistung der Funktionen, die durch das Terminal-Modell unterstützt werden, und einer Erläuterung anhand der zugrundeliegenden Datenstruktur. Das Protokoll legt fest, in welcher Form die Machrichten des virtuellen Terminals aufgebaut sind, die die angebotenen Funktionen realisieren, und nach welchen Regeln sie ausgetauscht werden. 2.2 Begriffsbildung Nach dem ISO-Reference-Hodell für offene Systeme (ISO 79) sind oberhalb der Session-, Transport- und Hetzwerkebenen folgende Kommunikationsebenen zu unterscheiden! a) 'application layer" Auf dieser Ebene findet die Kommunikation zwischen Terminal-Benutzer und Applikations-Programm auf der Basis eines applikationsspezifischen Dialog-Protokolls unter Ausnutzung der VT~Servicea statt. b) "presentation layer" Auf dieser Ebene werden Datenstruktur und Funktionsumfang des virtuellen Terminals durch Kommunikation gemüo den Regeln des VT-Protokolls realisiert. Das VT-Protokoll wiederum estUtzt sich auf die Services der tiefer liegenden Schichten der ab, so daQ sich folgendes Bild ergibt: Benutzer Applikation 1 / logisches ll""^ Modell VT-Serv ice ■p u ■H U Ol -p ra u +J ID ja Id Zugriffe Uber I/O eines realen Terminals VT- \ jrr-Protokoll Proz- Zugriffe über BetriebssystemFunktionen Ol c 3 Hl ra lU « Session/Transport-Ebene Netzwerk-Ebene insgesamt 5 Ebenen Abb. 1: ISO Modell Die in diesem Zusammenhang auftretenden Begriffe werden bei ISO wie folgt definiert: a) Ein Terminal besteht aus einem oder mehreren Geräten, die es einem Benutzer ermöglichen, mit den Applikationen der verschiedenen Hosts eines Rechnernetzes zusaitimenzu-arbeiten. b) Eine Terminal-Klasse ist eine Menge von Terminals mit ähnlichen funktionellen Eigenschaften. c) Ein virtuelles Terminal (VT) ist die standardisierte Beschreibung einer Menge von logischen Funktionen, die die Eigenschaften einer Terminal-Klasse repräsentieren. d) Ein VT-Protokoll (VTP) ist eine Menge von Regeln und Konventionen, die während der Kooperation zwischen den "Entities" (VT-Prozeduren), die die VT-Funktionen realisieren, gelten. ziert wird und dessen Datenstruktur und Funktionen auf ein reales Terminal abgebildet werden. Ein VT ist hier also gleichsetzbar mit einem realen Terminal, das an den NetzStandard angepaßt ist. 1 1 1 Adapter ■ 1 VTP i 1 1 1 VT Abb. 2 3. Klassifikation von Terminal-Funktionen Um die Vielzahl existierender Terminal-Typen, die schon auf Grund der verschiedenen Anwendungsgebiete Sitark unterschiedliche Funktionsvorräte aufweisen, per VT zu erfassen, ist es erforderlich, Klassen von Terminals mit vergleichbarem Funktionsumfang zu bilden und für jede Klasse ein korrespondierendes VT zu definieren. Kriterien bei der Klassifizierung Als Kriterien für solch eine Klassifizierung dienen in der Kegel die Datenformate, (3ie den Terminals zu Grunde liegen. Auf diese Weise entstehen Klassen wie - "stream class" (line mode) für fernschreiberähnliche Terminals ind. Nebengeräte wie Kartenleser oder Zeilendrucker. - "page class" {page mode) für Bildschirmgeräte mit freier Cutsor-Adressierbarkeit. - "data entry class" für Bildschirmgeräte mit Format-Unterstützung (format mode) und Darstellungs- bzw. Zugriffsactributen. Gerade der in diesem Zusanunenhang wichtige Begriff "virtuelles Terminal" wird in der Literatur oft mit mehr oder weniger stark modifizierter Bedeutung benutzt. Eine Bedeutungsvariante sei hier explizit erwähnt. Bei (Bauwens/Hagnee 78) sowie bei (PIX 77) wird ein VT als ein logisches Gerät betrachtet, mit dem unter Kontrolle des VTP kommuni- Einen weiteren Gesichtspunkt für die Klassifizierung liefern spezielle Anwendungsgebiete, wobei insbesondere die - "graphics class" für graphische Terminals und Plotter zu identifizieren ist. Die Bildung weiterer Klassen wird erforderlich werden, wenn man Entwicklungen auf Gebieten wie Bildschirmtext oder FaksimileÜbertragung berücksichtigen will. Äus diesem Grunde achten fast alle Ptotokoll-Designer auf eine leichte Erwelterbarkeit hinsichtlich der-, unterstützten Terminal-Klassen . format = record namel: field {fieldlengthl); name2! field (fieldlenqth2); Auswahl einer Klasse für den Dialog Die Einigung der beiden VT-Seiten auf eine bestimmte Klasse und zusätzliche Parameter muß selbstverständlich vor der eigentlichen Daten-Kommunikation erfolgen. Es gibt allerdings verschiedene Möglichkeiten, solch eine Klassenauswahl bzw. einen Klassenwechsel zu vollziehen: a) Auswahl durch Parameter beim Verbindungsaufbau. Diese Möglichkeit erlaubt keinen Klessenwechsel während einer Verbindung (Schicker/Zimmermann 77, Hai'fah 77). b) Auswahl durch Kommandos innerhalb einer besonderen Negotiation-Phase des Protokolls {IFIP 78, ECMA 79 ..). c) Dynamische Anpassung an den jeweils erforderlichen Fanktionsvoerat durch Einrichtung entsprechender Datenstrukturen innerhalb des normalen Protokoll-Ablaufs (PIX 77). Die Alternativen (b) und (c) sind sicher der Möglichkeit (a) vorzuziehen, da heutige Terminals leicht in ihrem Arbeitsmodus umschaltbar sind und von daher auch physikalisch in der Lage sind, einen Klassenwechsel nachzu-vollziehen. Die Unterschiede zwischen (b) und (c) sind eher logischer Natur; Ansatz {c) basiert auf einer abstrakteren Sicht. 4. Datenstrukturierun^ Die zur Beschreibung eines Terminals erforderliche Datenstruktur läöc sich gut in einer höheren Programmiersprache formulieren, z.B. in PASCAL-iShnlicher Notation: line = array (1..80) of charj page = array {1..24, l..eO) oE char; Höhere Strukturen ließen sich in ähnlicher Weise beschreiben: field = record attribute: char; image: array (1..fieldlength) of char end; Oder archiv end ; file of page; Zusätzlich gehört zur Datenstruktur eines Terminals ein Zeiger zur Referierung der aktuellen Cursor-Position. Initialisierung Initialisierungsfunktionen eines realen Terminals, die sich auch in einem VT-Protokoll wiederfinden lassen, sind z.B. "carriage return" bzw. "line feed" (im Line-Mode) "new page" bzw. "erase screen" (im Page-Mode) "erase all unprotected fields" u.a. (im Format-Mode). Ihre Wirkung auf die'Datenstruktur; - Cursor an den Beginn der Datenstruktur - Belegung der Character-Positionen durch einen Initialwert {z.B. NULL, Blank, Punkt oder "Undefiniert"). Adressierung Bei realen Terminals kommen die verschiedensten Adressierungsformen für den Cursor vor; absolut - durch Koordinaten bezogen auf den Beginn der Datenstruktur, relativ - durch Koordinaten bezogen auf die aktuelle Position des Cursors. sequentiell - durch Funktionen wie "new line" oder "next field". Je nach Protokoll werden die verschiedenen (oder auch alle) Punktionen direkt unterstützt (z.B. im VDP, ECHA 79). Andere Protokolle nutzen die Tatsache aus, daß sich alle Adressierungsformen auf eine (z.B. die absolute] Form zurückführen lassen (wie bei PIX 77). Darstellung Data-Entry-Terminals erlauben über Attribute, die z.B. zu Beginn eines Feldes als Character auf dem Bildschirm eingetragen werden, eine Steuerung der Darstellung der nachfolgenden Daten wie normal, hell, dunkel, invertiert, farbig, ... Desweiteren lassen sich über solche Attribute die zugriffsrechte des Terminal-Benutzers auf einzelne Felder einschränken (protected/unprotected, numeric/ alphanumeric, ...)• In VT-Protokollen werden solche Funktionen durch Operationen wie "set attribute n" unter-ntüfit. Die Gültigkeit einer solchen Operation variiert von Protokoll zu Protokoll (Gültigkeit des Attributes nur für das nächste Zeichen, bis zur nächsten Änderung oder Festlegung durch eine [lärigenangabe) . Auch die Wirkung auf die Cursor-Position ist nicht einheitlich. Entweder bleibt die CursorPosition erhalten, oder der Cursor rückt wie beim Eintrag eines normalen Zeichens um eine Position vor. 5. Nachrieh tenstrukturierung Die Realisierung der durch ein VT-Protokoll unterstützten Funktionen erfolgt durch Austausch von Nachrichten, die zur Gewälirleistung einer eindeutigen Verständigung zwischen den beiden Partnern einer exakten Syntax und Semantik unterliegen. Während die Semantik dieser Nachrichten durchweg verbal beschrieben wird, läßt sich die Syntax sehr gut mit den bekannten Methoden der formalen Sprachen (z.B. erweiterte Backus-Naur-Form) erfassen. Starke Unterschiede bestehen hinsichtlich der Komplexität der Nachrichten-Syntax. Die einfachste Form einer Nachricht, im folgenden als Komiiiando bezeichnet, besteht aus einem Kopf, der die Codierung und die Länge des Kommandos enthält, und einem zugehörigen Datenteiii Mit dieser extrem einfachen Syntax lassen sich bereits, wie das VDP (ECMA 79) zeigt, alle erforderlichen VT-Funktionen realisieren. Beispiele ADDR 2 X Y CONT 4 T E X T (absolute Adresse mit Koordinaten X und Y). (Übertragung des Wortes "TEXT"). Allerdings läßt sich die Kommunikation weitaus übersichtlicher gestalten, wenn man den Nachrichtenaustausch in Phasen gliedert und die einer Phase entsprechend kennzeichnet: ::= |J- Das VT-Protokoll der (ifip 78) z.B. unterscheidet die Phasen - "Hegotiation" (zur Verständigung über Protokoll-Parameter) - "Control" (zur Resynchronisierung nach Fehlerfällen) - "Text" (zur normalen Daten- Kommunikation) Eine weitergehende Strukturierung der Nachrichten durch die Syntax ermöglicht eine Steigerung der Dynamik in der Beschreibung der zugrundeliegenden Datenstruktur während der laufenden Kommunikation, In (PIX 77) unterscheidet man - ausgehend vom Konzept der "communication variables" (Raubold 78) - die drei Kommando-Typen: "Definition" - "Declaration" - "Data" (Beschreibung von Datenstrukturen für die wei~ tere Kommunikation, z.B. Zeilen- und Seiten-Dimensionen, Formate und deren Felder o.ä,) (Einrichtung von zuvor definierten Datenstrukturen unter Einführung eines Namens) (Kommunikation gemäß der zuvor eingerichteten Datenstrukturen) Mit der Erweiterung der Nachrichtenstruktur durch den Namen einer deklarierten Datenstruktur r 1 * I ; " < DS-Name> •{ ■ lassen sich die elementaren Kommandos weiter qualifizieren. 16 Die Menge der elementaren Kommandos kann dadurch ohne Verlust an Ausdrucks£ähigkeit sehr klein gehalten werden, und man erhalt ein recht universelles Konzept zur Modellierung der Kommunikation. 6- Übersicht über' vorhandene VT-'Definitionen Frühe Arbeiten auf dem Gebiet der Rechnernetze führten zur Entwicklung sogenannter scroll-mode VT's (SMVT), die lediglich die Punktionen und Strukturen fernschreiberahn-licher Terminals abdecken. Solche VT's wurden 'für Netze wie CVCLADES, ARPANET, EPSS und EIN (Schicker/Zimmermann 77) definiert. Als Ergänzung dazu ist das Data-Entry VT (DEVT) von Haffah (Naffah 77) zu verstehen, das Bildschirin-Terminals mit Format-Unterstützung und zusatzlichen Geräten wie Printer, Cassetcen oder Floppy-Disks beschreibt. In der darauffolgenden Zeit entstanden als direkte Weiterentwicklung mehrere VT-Defi-nitionen, die sich in wesentlichen Punkten sehr stark öhneln. Die Neuerung gegenüber den früheren VT-Definitionen ist lediglich die Unterbringung der verschiedenen Terminal-Klassen in ein einheitliches Konzept, In diese Gruppe gehören das VT für das belgische Universitäts-Netz Discovering rules by induction froia large collections of examples, in Expert Systems in the Microelectronic Age (ed. D.Michie). Edinburgh: University Press. Quinlan, J,R, (1930) Üemiautononious knowledge acquisition, in Expert Systems. London: Infotech. Diagnosis 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 normal _ 0.33 0.66 0.66 1.00 0.65 0.66 0.50 , . 0.66 2 reactive hyperplasia 0.53 - 0.10 0.55 0.66 0.50 0.10 1.00 0.55 5 metastases suspected 0.66 0.10 r .0.50 0.10., .0.50 , 0.50 0.85 0.35 U- malignant lymphoma suspected 0.66 0.35 o.5o' - 0.75 0.10 0.15 0.15 0.50 5 metastases 1.00 0.66 0.10 0.75 - 0.75 0.66 0.50 0.50 . 6 malignant lymphoma 0.85 0,50 0.50 0.10 0.75 . - 0.55 0.15 0.53 7 Brill-üymmers 0.66 0.10 0.50 0.15 0.66 0.33 - 0.85 0.50 8 fibrosation 0.50 1.00 0.85 0.15 0.50 0.15 0.85 - 0.66 9 other diseases 0.66 0.55 0.35 0.50 0.50 0.55 0.50 0.66 - Table 2: Seriousness of errors in diagnosis. Index of experiment 1 .2 3 il- 5 6 7 Ö 9 10 Rule size ' 88 80 68 55 78 55 56 e>ir 68 Data-base sise 82 75 62 68 68 65 62 56 62 Null 0 5 3 1 0 6 1 4 ^ 5 Search 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Wrong diagnosis 22 6 9 6 10 6 5 ■ e it 4 Absolute precision {%) 56 78 76 06 80 76 88 76 84 84 Relative precision (jS) 80 85 88 91 90 82 93 85 90 91 Table 3: Results in repeated experiments. APPEWniX: Symptoms and diagnosea in lymphographic investigation Original form as used at the Institute of Oncology,-Ljubljana (in Slovenian) Liiiifop;rafBki simptomi 1. Mezgov'nice: 0 normalno 1 lolci 2 deformacije 5 odriv 2. Blok dovodnih niezgovnic; sa m je 5, Blok mezgovnic verige: ga ni Je Blok limfatičnega sistema s .1 2 ga ni je 5. Obvoa - by pass : ni je 5, Ekatravazati - jezerca! 1 jih ni 2 so Ke generaci j sice mezgovnice: 1 jih ni 2 so 8. Zgodnje kopičenje v bezgavkah: 7. ga ni je 9. Velikost bezgavk - zmanjšanje: 0 1 2 3 10, i^elikoat bezgavk - povečanje: 0 1 2 5 11, Sprememba oblike bezgavki 1 fi Eoi 2 ovalna 5 okr0[;la 12, Polnitvtsni defekti ra:. 1 jih ni 2 folikularni 5 veliki ccntralni ^ drobci 15. Polnitveni defekti lakularni; 1 jih ni 2 laku nami 5 lakunarni marginalni 4 laku nami centralni 14. Sprememba strukture kopičenja: 1 je ni 2 zrnata 5 drobno kapljasta 4 grobo kapljasta 5 razredčena 6 mrežasta 7 proga r: C a 8 zabrisana 15. Posebna struktura in oblika: 1 kelih 2 mehur 16. Dislokacija - odriv bezgavk: 1 ga ni 2 je 17. Izpad kopičenja bezgavk: ga ni je 18. Število prizadetih bezgavk; 0-9 10-19 20-29 50-59 40-49 50-59 več kot 59 Diagnoze 1 normalni izvid 2 reaktivna hiperplazija 5 sumljiv na metastaze 4 sumljiv na maligni llmfom 5 metastaze 6 maligni limfom 7 Brill-Symmers 8 fibroaacija 9 ostale bolezni tNFORMATtCA 4/19S0 AN EXTENSION OF CHEBYSHE V* S ITERATION D.B.POPOVSKI UDK:681.3.S1 COLLEGE OF ENGINEERING, UNIVERSITY OF BITOLA, BITOLA In thia^ paper an est^ion of Chébyehev'e iteration for solving equatiomi ia made. Thua, a netì iteration is obtained i^ich 16 more effective than ChebyaheV 'e. An aluaye-eonVergent hybrid algorithm for finding roots is deaaribeđ, ìlJO Fortran IV eubroutinee are given in uhioh Chebyehev 'e and the neu iterations are üeed. A comparieon is made. In 25 equations with 42 roote it is sham that the propoeed iteration conemee tesa aoitputing time than Chebyshev's. JEDHO PROŠIRENJE CESISEVLJEVE ITERACIJE. ü radu Je iavrSew proSirenäe čebisevljeve iteraoije sa reSaoanJe jednadina. Tako, dobivena še nova iteraaiya koja je efektivnija od CsbiSavljeve. Opisan Je jedan hibridan, uoek konoergentan algoritam za nalaSenje korena. Dati su dva Fortran IV potprograma u kojima ee koriste Čebi3evljeva i nova iteraoija, IsvrSeno je poredjenje. Ha primeru 15 jeđnaSina ea tikupno korena pokassano je da predložena iteraoija eahteva -manje računskog vremena od SebiSevljeve. 1. INTRODUCTION of higher order than three and I f we set , we obtain a new iteration Many one-point Iterations for solving equations are proposed in the literature ( see [l]-(8] ). One of the most popular is Chebyshev's (see [1].[9] or [lO]): r(x.) 1+0.5 (1) This Iteration Is ofti parabolas (see e.g. [l 1 the basis of ' one-po n called the method of tangent ) because It may be derived on nt approximation by the parabola whose axis is parallel to the z-axis. In this paper an extension of Chebyshev's Iteration (1) Is made. Thus, a new Iteration Is obtained which Is more effective than Chebyshev's. fix.) 1+0.S 1+ . (5) Both Iterations (1) and (5) require three evaluations per Iteration step! flx^), f'{xi) and f"{xii. Iteration (5) Is more complicated than Iteration (I), but,as we shall see In section 6., It Is niore effective. 3. RATE OF CONVERGENCE It Is clear from (3) that iterations (1) and (5) are cubical1y convergent to simple roots. Chebyshev's iteration (I) has an asymptotic error constant 2. DERIVATION Consider a nonlinear algebraic or transcendental equation (2) r(x) 5 3r («)-/"{«)/"'eim bracketed hy Bome initial approximation x^ and a braakóting point x^. Calali lata fix^i and /(jc;,), OH.f tnst if (B) (a) Calculate /'(»i) and f'Ui) . Find acf+i by iterations (1) Of (5) provided that this point ia between x^ and xb. Otheraiee get by the bieeotion step I - lieaultant efror parameter coded aa fallows' l=t - Basic aaeumption (8) is not satisfied. 1=2,3,...,M - No error. I te the nwnher of iteration stepe i.e. catlè of subroutine S, 1=h+1 - No convergence after w iteration stepa, H - Maximum number of iteration steps peimitted. (9) 6. COMPARISON Calculate -Tf eignfix^signf[x^) (10) set x^^ . In any case, replace by K-iij/K-^i^) fxnd return to iai. 5. subroutines In this section we give two Fortran lU realizations of tiie algori tiim described below. In the first, subroutine HCBH (see figure 1), Chebyshev's iteration (l) is used, while in the second, subroutine HPBH ( see figure 2 ) the new Iteration (5) Is used. Description of parameters: S - Name of the external aubprogram used. Its parameter list must be F,01,02jX,J. J/ J-0, it computee for given argument X , only the fiinction value F . OtheraiaBj it computes F and the values of the fiTst tuo derivatives D1 at«? 02. A - Input Value which specifies the initial approximation . B - Input value which specifies the bracketing point xv, T - Input value which speaifiee the tolevanae of the relative error for successive iteratea, R - Resultant root of the equation fi,a)-G, To compare subroutines HCBH and HPBH i.e. Iterations {!) and (5), a considerable number of examples were run on an IBM 1130 computer using floating-point arithmetic-with 2'i-bi,t mantissa. The results are given In table 1. A special subprogram for time measuring on IBM 1130 is used [l3]. It is clear from table 1 that proposed iteration (5) is more effective than Chebyshev's iteration (l): it Is faster and consumes less computing time. 7. REFERENCES 1. J.F.Traub; Iterative Methods for tke Solution of Btjuations. Prentice-Hall , Engiewood Cliffs , 1964, Ch.5. 2. A.M.Ostrowsisi : Solution of Equatione in Euclidean and Bamok Spaces (Third ed. of Solution of Equations and Systems of Equations). Academic Press , New Vork and London, 1973. 3. A.W.M.NoureIn: Root Determination by Use of Padé Approximation. BIT 16(1976), 291-297. l). E.Hansen and H.PatrltIt; A Family of Root Finding .Methods. Numer. Hath. 27(1977), 257-269. 5. O.B.PopovskI; Solutions of Equations on thè Baeia of One-Paint Logarithmic Approximation. Proc. lltth Vug. Symp, on information Processing - Informatica '79, Bled 1.-6. October 1979, 3/ZOZ. SUBROUTINE HCBM(StA.BiT.R.ItM) 1-2 C-B 0»A CALL Sie.FiG.CfO) CALL S(F.G.HtO.l) IFIE)ltl5.2 1 IFlF116tl7»5 2 if(f)5,17,16 3 cd 't 0 = R F=E 5 IFfÜI6il0f6 6 E«F/G G'(0.5«£*M/G+1.1*E IFia 8 IF3>lail0>9 9 IF(ABS(R1»T-ABS(GHll»18tlB 10 R-(C+C))«0.5 H J-I+l IF(I-M)l2,12fl8 12 CALL S(E«G>KtRtl) IFtEl13.18.14 13 IF(F)4,18.3 14 1F(F)3.18.4 15 R.C RETURN 16 1 = 1 17 H = 0 18 RETURN END Flg.i Subroutine HCBM: hybrid Chebyshev-bisect ion method F Ig. 2 Subroutine HPBM : hybrid Popovs!« i-bi sect Ion method 6. 0. B. Popovski ; Nianerioal Solution of Equations on the BaHa of Approximation by the Ciaw (x-pi) [i/{x)--P2]°-PJ=0. Int.J.num.Meth.Engng I'i(l979,157'<. 7. D.B.Popovski : A FamCly of One-Point Ttepation Formulae for Finding Roots. Inter.J.Computer Maths 8(1980). 85-88. 8. G.V.HIlovanovld and Dj.R.OJordJevIć; The Solution of Sonlineav Equationa using Iterative Procesaee Derived from Exponential Approximation ( Serbo-Croatian ) . Proc. Iith Bos. - Here. Symp. on Informstics - Jahorina'SO, Jahorino 2^1. - 28. Mach 1380, Vol.2. «S/f-'ićS/S. 9. I.S.BcrezIn and N.P.Zidkov: Computational Methods (Russian), Fizmatgiz, Moscow, Vol.2,I40. 10. B.Sendov and V.Popov : Computational Methods (Bulgarian). Iidat. Hauka I Izkustvo, Sofia, I976, Vol.1. 2IJ. tl. V.A.Variuhin and S.A.Kaslaniuk : On the Iterative Methods for Finding Equation Roots (Russian). Zhur. Vicliisl.Mat. i Mat.Fiz. 9(1969) .68((-687. 12. S.M.Piier ; l/meHoal Computing and Mathematical Analysis. SRA, Chicago-Paris, 1975. 216. 13, R.F.Ktng: Methode without Secant Stepa for Finding a Bracketed Poot. Computing 17(1976), 1|9-B7. l'i. D.B.Popovski : A Root Finding Algorithm. Prilozi ( Association for Science and Art-Bitola ) 30--31(1979). 289-293. 15. D.B.Popovski : A Hybrid Algorithm for Finding Roots, Informatica 3(1979), 3. 16-17. 16, D.B.Popovski : On an Algorithm for Finding Function Zeros tSerbo-Croatlan). informatica 'i(l930) . 1 .^t?- -48. .17. D.B.Popovski and P.fl.Popovski : On Jarratt's TiMPoint Method for Finding Roots. Proc. Uth Bos. -Herc. Symp. on informatics - Jaiiorlna'SO, Jahorina 24.-28. Hach 1980. Vol.2. M 3/1-ill 3/5. 18. Computing Laboratory . Department of Electrical Engineering , University of Belgrade ; personal communication. Table 1 Numerical examples (T-I.E-S) 1 Execution time [s] B fW A R HCBH HPBM HCBH HPBM 1 D. 3. f.92... 5 5 0.080 0.085 2 3. 5. »1.39... 5 5 0.075 0.079 3 S. 8. 7.68... 7 O.llB 0,106 U W''-20»'+I33®^-330»+236 0. 2. 1.18... 5 5 0.D97 0.103 5 2. k. 5 5 0.096 0,'I01 6 it. 8. 6.57... 5 5 0.099 0,105 7 8. 9. . 8.81... 6 5 0.124 0,106 8 X 196x^+713®-1000 -9. -5. -6.97... 5 0.114 0.119 9 -5. -3. -3.11 ... 5 5 0.113 0,M7 10 -3. 3. 1.17... 6 6 0,138 0.145 11 3. 5. Ì..85,.. 6 0,l4l 0.146 12 «^+5x^-1000 • 5. 9. fl.OJt... 5 5 0.I1Z 0.117 13 -6, 0. -5.25... 5 4 0.090 0.074 111 0, 6. 2.65... 5 5 0.079 0.0fl4 15 -5. 5. 1.25... 17 13 0.335 0.269 16 -5. 1). -1.39... IZ IG 0.308 0.264 17 0. 5. 3.00... fi 7 0.187 0.166 IS 1. 3. 1.02... 3 3 0.070 0.073 19 3. a. 5,87... 5 5 0.127 n.133 2D 8. 15. in.08... 6 5 0.157 0.133 21 0. 2. i.n... 6 5 0.108 0.093 12 2, 5. 4.57... 6 5 0.101 0.085 23 > 0. 2. 1.02... 4 4 0.089 0.082 2^1 «'-2 121 210-a ini 2. 9. 6.97... 5 5 0.113 0.H9 25 0. 5. 3.00... S 5 0.119 0.124 26 5. 8. 6.94... 5 S 0.123 0.128 27 8. 12. 9.97... 7 4 0.182 0,100 28 0.125®-l-aoa« 0. 3. 2.35... 6 6 0.112 O.US 29 3. 5. 4.22... 5 4 0.094 0.077 30 S. 10. 7.87... 5 5 0.093 0,099 31 10. 12. 11.44... 5 5 0.094 0,099 32 12. lit. 13.39... 6 5 0.116 0,100 33 -10. -2. -3.26... e 6 0,165 0.172 -2. 2. 0.37... 5 5 0.128 0.133 35 2. 5. 3.86.,, 5 5 0.133 0.138 35 1 . 5. 2.31... 4 1) 0,089 0.093 37 - 5. 15. 10.to... s 4 0,117 0.094 38 1OOO+Ins-e"® 1. 8. 4.97... 5 5 0,146 0.152 39 8. 12, 10.04... 4 4 0.114 0.tl8 —> I ]..J is napped Intb: '...... Occurence of terndnal-symbols-correspondjs, to, a, : recognizing stabemoiit for syntols read,^ the,. ^ advancing of the reader to the next symbol in the input sequence. Notitermlnal syntools, vrfien occur-Ing, lead to activation of their.recognizer. In graphs the terminal symbols will be. denoted by their name in a circle, vđiile non^tepiijial_symbols will be depicted ley their name/'in a square. Nothing has yet been said about the particular form of the Input reader that feeds the next symbol in the input string into the data recognizer. Ihe input data can be represented in several ways. Here is the usual physical; reparesentationi of data for a particular example ofi data, cai .sales'of salesmen in different areas: .-..■■rh, - Physical record: '' saleariari-cbde area-code ■ '' • ' anount-of-business-itiade Let us assume that data are sorted on salesman-code. One salesrtian then has an iteration of data on his performance in one or several areas. Thus the logical structure of the Input data can be represented by the following "grammar (in BNF) mra GRflKMAR: {} where Bl, B2----Bn are subgraphs to be expanded yet. AS A sequence of sjlribolst —> ... Is mapped into: 'ilrT flS A repetition of the simibol {B} , is mapped into: • ; B i f: y Mr r.-:'- tJ. /,::.■!.■,■, . : .y , .. —> ■......- ) j.^..... ' ■ . . —> " { ) - which can equivalently he represented by the follcwing syntax graph: f-S-..... The physical aspect of [data" is^ graniiiatically different fron the way we look at data. Very probably the data are physically stored as a serial file of the following structure: "> ^Sales records ^ ^ This should serve as a vraming that thè7 input reader will not be as slniple äs jone woüld expect. In our case namely the^reader sliould-raxignize tlie records for the same salesman and then "denoise" them by eliniinating thelMleEnari's code from the input sequence. ■ ■ ■ • ' ' ^ 1 ' \ ^ ^ OQtKTRUCTING;.A PARSER'FC»^A GIVEN.SYm'AX •.:,. Giv^^;the graitftvarlof..tJ^i Input.data a-program.;. . rr which-accepts.;and,.:parsesi;.the, idata. is readlìy deri?r; ved. Note;, that st Uli deal, with' the, first; part, of the program'.OQnstruction .prosess'^:,.,the part,.-.. that should help us understand the date stn,tcture. Nothing. has :been. said about, particular processes ~n to be-perfoimed'Oil dala. , ;. v,'^ .tr;--, r, A set,of. rules for convertir^!the syntax graph, into' à. program , can be stated which :_is,, equivalent to rules Bl tO: B6, .. ; 38 T (S) vdll stand for the procedure, ìrfiich recxjgnlzes the sentence S. O J^ nextsymbol = * then read (nextsymbol) else errorJ where error Is a routine which deals with unexpected sjnijols in the input sequence niere should be sane way for the Input reader whlcii would enable the calling program understand the meaning of the niirtier prodts»i. Cne of the possible solutions is to introduce a variable of a type tenntype:' type teimtype = (salfisman-code, area-code, business-made, eo£sym)'.f nextsymtype: tEimtype» The saleanem exatn>le shcold thus be transacripted into the following PASCU. program: program parse (Input, output)j tyiie Bi^rtol ° mcked array 1..X0 of Integer i T*all terminals should be ten-dlglt nitnbera *) tenntype= (saleanan-cođe,ar©B-oode,buslne6B-made,eofsvm) ; var nextsiTOtype : teamt^e» OiAMHUi POXHfiM begin T(S1) j (S2).. .T(Sn) ^ Si Si. S2 H i. i'N case nextsynibol ^ U: T(Slh 12: T(S2)p I«: T(Sn}) v^re LI denotes the set of eynijols that may start the sentence SI. A loop of r^ieating ejn^ls: vihlle nextsyntiol L ^ T(S) i (for L see above) The rules cited here fron (2) are applicable for the case of a cxintext - free graiwiar viiere the recognition of the syittool is possible cm the basis of Joncwledge of the present state of ccn^tatlon and on a single next sjmbol being read. Also, no at^ In the process of parsing should be revoked lattìr en, which leads ua to the ooincn requirement of a tne-simbol-lookahead without backtradOiig. lb be exact, one would have to write production rules right down to the level of elementary items like digits or characters. The question namely is; all the terminal a^mbols (except eof) in the case of the salesman are mere nuirbers. Kbw is one able to recognize the aemantlcs of the nuittoer the input reader has produced in a given instance? lure error; (*to process errors, void new *) end) (* error *) getncxtsymbol) (* Input reader *) end; (• getnextsirtibol *) ure ptocess-buslnesa-madej I* processes the tencilnal buBlnessmade *) a^f (* Jjuslness-made *) business-nađe tpx^ure process-area-a3dei (*■ processes the terminal area-code *)> end; (* process-area-code *) procedure process-area-data; (* processes the iteration on one area *) beg^ ^nextsymtype < > axea-code then error else process-area-codfiJ getnextsymbol; while neiitsiTtitype do begin process-buslness-itade end (* same area *); end (* area code *); procedure process-eoff beoin '(♦processes the terminal eof •) end (* eof «); procedure process-salesman-codsi (* processes the salesman-code terminal *) ffid (* salesman-code *); begin (* main program *) getnextsyiTitoli v/hile nextsvrntype < > eofsjm do process-saleanran-oode; getnexts^inbol ; while nextE>Tntype end -----------salesnon - code do process-area-data; {* records In the file *); process-eof -, &Ü (* program *) HICHAEIi-JACKSON TEX3!NODOGy The way the program is built using the technology by Michael Jackson (2) is tasically the aaine as proposed ty Wirth (1). to ease the burden of a sljrple OOBOI. prograinner the following simplifications liave been introduced there: fl) the production rules cannot mix sequence, iteration and selection of data. Hws productions like — > f} 'eof> are forbidden. Ulis of course is no prdblan as any production can be rewritten to abide to the rule. For instance: —> ^eof> —> {} (2) productions of recursive nature are forbidden - which is fair enough, as noone expects a OCBOL canpiler to alow recursive PERFORM- ' ing of paragraphs. Briefly, Jackson's rules for designing programs are: 1 deteanine the data structure of each file (both input and output) 2 establish the corresponding oonponents In each .data structure 3 Build the program structure 4 List all executable operations in the program 5 Allocate each executable operation to its appro? priate place in the program structure 6 Writö the program In schanatic logic (pseudo code! paying particular attention to the control breaks. Jaskcon's pseudo code for describing data consists - no surprise - of the basic blocks of structured prograraning applied to data structure: A sequence —> is described as: C ^ DO A DO B C end A selection —> | is described as: C sel if condition for A do A C OT if condition for B do B C ^ An iteration —> is described as: C iter while oodition for B do B C ^ 5he saleanan ejranple would thus be written as.- PROGRAM seq SfiT.KSMEM Body iter vAiile not end of file process-saleanan-code NEW-AREA body iter valile saire salearen process-area-code SAME-AREA body iter while same area process-business-made SAME-AHEA end HEW-AREA end SALESMEN end process-end-of-file PROGRAM end It is evident that the pseudo code proposed by Jackson is still another way of presenting the granmar of data. It could be used as an input to the general parser - as proposed by wirth - which viould authcmatically generate the program In CCBOL. Of course the main difficulty lies in defining the granmar of data in question. The process of trans-fonnlng it into a working program is usually the least difficult part of the jda. Still It could be autanated letting the prograraner concentrate on the'difficult parts like the the points 1-4 of the Jackson's rules. OWCUJSICNS We have shown that the Jackson's programming technology is actually a simplified version of the methods used for parser construction. It was shown also that extending the analogy further it would be possible to autarate the transcription of Jackson 's pseudo code into working programs. We plan to develop a parser along these lines which would produce CCBOL versions of the input gramtrars in a form siiailar to the Jackson's pseudo code. REFEREMCES 1. Jackson M.A.: Principles of program design Academic Press London 1975 2. Wirth N. I Algorlthms^ta Structures = Programs Prentice-Hall Ine N.J.1976 PROLOG: OSNOVE IN PRINCIPI STRUKTURIRANJA PODATKOV IVAN BRATKO, MATJAŽ GAMS UDK:519.682 FAKULTETA ZA ELEKTRONtKO IN INSTITUT JOŽE STEFAN, UUBUANA Prolog je programski jezik, osnovan na formalni logiki. Program v Prologu definiramo z množico trditev in ne s postopkom kot v običajnih, postopkovno orientiranih jesikih. Zato ga štejemo med t.i. nepostopkovne ali deklarativne jezike. Izvajanje programa ustreza formalnemu dokazovanju izreka, da iz danih trditev (podatkov) sledijo ustrezni rezultati. Nekatere značilnosti Prologa močno olajšujejo programiranje operacij na logično kompleksnih podatkovnih strukturah in pa sistemov umetne inteligence. V uvodnem delu tega članka so opisane nekatere osnovne komponente Prologa. Sledijo primeri implementacije podatkovnih struktur, ki kažejo, kako Prologova sintaksa omogoča strukturiranje podatkov bre» uporabe kazalcev, kot je to običajno v drugih Jeaikih, npr. v Pascalu. PROLOG: FUNDAMENTALS AND PRINCIPLES FOR DATA STRUCTURING. Prolog is a programming language baaed on formal logic. In Prolog, programs are defined by a set of assertions and not by a procedure as in usual, procedurally oriented languages. Therefore it is called a notiprocedural or declarative language. The execution of a Prolog program corresponds to a formal proof of a theorem that the results of the program logically follow from the given assertions (data). Some of Prolog features greately facilitate the programming of operations on logically complex data structures and of artificial intelligence systems. This paper presents the basics of Prolog followed by a number of examples of implementation of data structures in Prolog. The examples illustrate how the Prolog syntax can be used for data structuring without the use of pointers as e.g. in Pascal or other "usual" languages. 1. ZNAČILNOSTI PROLOGA IN PRIMER PROGSAHA U Zgodnjih sedemdesetih letih je veljala naslednja groba klasifikacija programskih Jezikov (Sammet 19 69): "Vse programske jezike lahko razdelimo v dve skupini; v eni Je Lisp, v drugi pa vsi ostali jeziki." S tem-Je bila podčrtana razlika med programskim jezikom umetne inteligence Lispom (npr. Siklossy 1976) in ostalimi ''normalnimi" programskimi jeziki, kot so Algol, Fortran, Cobol, PLl idr. Odkar eksistira Prolog pa bi bilo umestno to klasifikacijo popraviti takole; Vse jezike lahko razdelimo v dve skupini; v prvi je Prolog, v drugi pa vai ostali jeziki (vključno z Lispora). Prolog je enostaven, vendar močan programski Jezik. Njegova matematična osnova je formalna logika, v podobnem smislu kot tvorijo matematično osnovo Fortrana in njemu sorodnih Jezikov aritmetični izrazi. Osnova Prologa je bila razvita na univerzi v Karseilleu (Roussel 1975) kot praktična realizacija ideje, da Je mogoče matematično logiko uporabiti tudi kot programski jezik (npr. Kowalski 1971), Izrazi predikatnega računa prvega reda, ki tvorijo sintakso Prologa, omogočajo enostavno definiranje relacij med podatki in pa strukturiranje podatkov. Zato je Prolog posebno tnocan pri simboličnem, nenumeričnem procesiranju in pri delu z bogatimi podatkovnimi strukturami. Mnoge formalizme iz teorije podatkovnih baz, npr. relacijski model, lahko uporabimo praktično neposredno kot program v Prologu, Močria komponenta Prologa Je tudi nede- terminizem in z njim povezano avtomatsko vra-čanje(automatiQ Backtracking), ki močno olajšuje programiranje algoritmov kombinatorične narave. Tisto, kar tako močno razlikuje Prolog od ostalih pomembnejših jezikov je, da je Prolog nepostopkovni ali deklarativni Jezik, za r'az-liko od drugih, ki so vsi v bistvu postopkovni. (ali proceduralni). V "konvencionalnih" Jezikih zato opisujemo postopke, torej kako prir derao od danih podatkov do rezultatov. Ideja Prologa pa je, da opišemo samo,' kakšna' je relacija med podatki in rezultati. Prologov prevajalnik pa mora sam poiskati pcistopek operacij, ki prevede podatke v rezultate tako, da le-ti- ustrezajo zahtevani relaciji. To razliko med postopkovnimi in nepostop-kovnimi jeziki opisujeta naslova dveh znamenitih publikacij. Prva (Wirth 1975) se nanaša na postopkovne jezike (Pascal), druga pa na nepostopkovne (Kowalski 1979): W.irth: "Programs s Älgorithtas + Data Structures" Kowalski: "Algorithm = Logic ♦ Control", Logika pove., k^ naj program naredi, medtem ko (v Prologu skromna) kontrolna komponenta določa, kako bo interpreter nalogo dejansko izvedel. Za Prolog je značilno, da programa ne definiramo z zaporedjem operacij (tako kot v običajnih, postopkovnih jezikih), temveč 9 množico relacij oz. predikatov. Tako je npr. v Pascalu značilna operacija prireditveni sta-.vek, npr.; Y:= f(X) Ta stavek se izvrši tako, da vzamemo vrednost X, izračunamo vrednost funkcije f(X) in to vrednost priredimo spremenljivki Y. Torej lahko gornji stavek ponazorimo z diagramom- y kjer je X vhod in Y izhod. Ekvivalentno definialjo bi v Prologu na-pl.^ali z izrazom: f(X,Y) ki bi ga lahko prebrali kot : i( in Y sta v relaciji f. Taka Izjava deluje med Izvajanjem programa takole: če je znan X, potem se izračuna Y tako, da je ta Y v relaciji f z X. Če pa Je znan Y, potem se izračuna X tako, da je upet y v relaciji f 2 X. Taka izjava r(X,Y) deluje v obeh smereh: enkrat je vhod X in izhod if, drugič pa obratno: X y. Y Obstajajo pa še druge možnosti, npr,: (l)Znana sta oba, X in V; potem se izjava f(X,Y) obnaša kot neke vrste kretnica, ki testira, ali sta dana X in Y v relaciji 3 f. (£)Noben od X in Y ni znan; v tem primeru se program obnaša tako, kot da bi Prolog priredil spremenljivkama X in Y vse možne pare vrednosti, ki so v relaciji f. Drug primer značilnega stavka v konven-oionalnem Jeziku je npr,: if N > O then N := N-1; kar lahko beremo kot: "Če Je vrednost spremenljivke na lokaciji N večja od O, potem zamenjaj vrednost na lokaciji N s staro vrednostjo minus 1". SnaČllen primer stavka v Prologu pa je npr . ; p0t0(tieG(X,Y} :-otrokCX,Y) . kar beremo takole; "X je eden izmed potomcev od Y, če je X eden izmed otrok od Y" ali pa "te je X otrok od Y, iz tega sledi, da je X potomec od Y"., Ta trditev . vel ja ea vsak X in Y. Operator deluje kot logična implikacija z desne v levo (v matematiki navadno znak — ). Kot primer programa v Prologu vzemimo im-pleirientacijo nekaterih sorodstvenih relacij. Slika 1 kaže primer družinskega drevesa, ki ga v Prologu laliko opišemo z naslednjimi stavki; otrokCdare,tom). otrok(t)or,dare). otrok(črt,tom). I Torti ßor L&cir^ 1 V slika 1. Primer družinskega drevesa. Te stavke lahko beremo npr. "Dare Je otrok od Tom" ali. pa "Dare in Toifi sta v relaciji otrok". Napišlmo se stavke v Prologu, ki definirajo relacijo "potomec", na osnovi naslednjega razmišljanja (g],ej sliko' ?). (a) X je potomec od Y, če je X otrok od Y, ali (b) X je potomec od Y, če ekslstira /., tak, da (1) Z je otrok od Y in (2) X Je potomec od Z. Ti dve izjavi opišemo v Prologu z: potomec(X,Y) :- otrok(X,Y). potomec(X,Y) :- otrok(Z,Y), potoroea(X,Z). iS & ^ otrok poi-crtiec potomec Slika 2. Definicija relacije "potomec". potomec Zdaj lahko postavimo Prologovemu. sistemu že nekaj vprašanj, npr: "Kdo je otrok «d Toma In kdo je Borov oče?" To storimo z naslednjim stavkom v Prologu: ?-otrok(X,tom).otrok(bor,Y) . Odgovor, ki ga dobimo, je; X=dare, Y=dare; X=črt, Y=dare Kot vidimo, sta bila na vprašanje možna dva odgovora (ker ima Tom dva otroka). Prologov interpreter je poiskal oba. Vprašajmo še, kdo ao Tomovi potomci: ?- potomec(X,tom). X^dare; X=5rt; X=bor; Ta primer ilustrira način programiranja v Prologu, ki Je močno različen od programiranjn v konvencionalnih jezikih. V primerjavi s temi jeziki v Prologu ne eksistirajo konstrukti, kot so: -krmilni konstrukti, npr. goto, while, repeat ; -prirejanje vrednosti spremenljivkam in spreminjanje vrednosti spremenljivk; -öznake stavkov, globalna imena spremenljivk. Nekatere implementacije Prologa so: -interpreter v fortranu (napisan na univerzi v Marseillu); -interpreter v assemblerju za DEC-10 (univerza v Edinburghu); -kompilator, napisan v Prologu in deloma v assemblerju ža DEC-10 (Edinburgh); -interpreter v assemblerju za PDP ll/S'' (Edin,) -Interpreter v Lispu za CDC CYBER (Linküping). NEKATERI ELEMENTI JEZIKA IN ENOSTAVNI STAVKI Programer v Prologu opiše svoj problem na deklarativen način, medtem ko mora Prologov sistem pri izvajanju programa vendarle izvršiti določen postopek, torej ga mora interpretatira-ti "postopkovno"; zato ločimo dva pomena (oz. semantiki) programov v Prologu: deklarativni In postopkovni pomen programa. Tako npr. stavek v Prologu P :- O, R. (ki je ekvivalenten zapisu v matemLitiÒni logiki P X. Slika 5; Opis nekaterih geometrijskih pojmov v Prologu. Naslednji primeri bodo ilustrirali postopkovni pocnen Prologovih programov. Primer 1: relaoija"ded-vnuk" To relacijo lahko opišemo deklarativno takole: X je ded od y, če je X roditelj od 2 in obenem Z roditelj od Y, ter X je moški. To, skupaj s še nekaterimi enostavnimi trditvami, zapišemo v Prologu takole; ded(X,>() ;- roditelJ(X,Z) , roditelj(Z,Y), moškl(X).' moški(tone). nioški(peter). ženskaCana). 2en3ka(eva). moškiCrok). rodi telj(ana,eva). roditelj(tone,eva). roditelj(eva,rok), roditelj(peter,rok), Zastavimo vprašanje : Kdo Je Rokov ded? ?-ded(X,rok). Zasledujmo izvajanje programa, to je postopkovni pomen programa: ctij Je ded(X,rok) Ta cilj se prilagodi z glavo stavka ded(X,Y):.---- Pri tem postane Yrrok, generirajo pa se podcilj! (v telesu stavka, s katerim se je prilagodil tekoči cilj); Podcilj 1 lahko izpolnimo tako, da ga prilagodimo prvemu l^med stavkov "roditelj(..,)". Tako dobimo prilagoditev X,= ana, Z = eva Po tej prilagoditvi je podoilj I izpolnjen (ker v telesu stavka "roditelj..." ni bilo več nobenega cilja). Zato je na vrsti podcilj 2, 'ki Je po prilagoditvi postal roditelj(eva,rok) Ta podcilj je trivialen, aaj Je že shranjen kot dejstvo v našem programu. Kaslednji, tj. tretji podcilj, je moškl(ana) Ta podcilj se ne prilega glavi nobenega stavka, zato ga ni mogoče izpolniti. Zato se izvajanje programa vrne nazaj in skuša prejšnje podcilje izpolniti na drug način. Podcllja 2 ni mogoče izpolniti na noben drug način, zato pa Je to mogoče s podeli jem 1: roditelJ(X,2) in sicer takole; X=tone, Z=eva Podcilj postane zdaj rodi tel j{eva,rok) . To je že enotin stavek v programu. Preostane še cilj raoški(tone), ki je prav tako trivialno Izpolnjen, a tera so vsi podcilji izpolnjeni. Izpiše He rešitev, ki je definirana 3 prilagoditvami: X=tone Primer 2: konkatenacija seznamov NaplšifflO proceduro za konkatenacijo (spajanje) peznamov, tako da bo predikat conc(Ll,L2,L3) izpolnjen, če je seznam L3 konkatenaciJa seznamov Ll in L2, npr.; conc( fa.b] , f ,d,e] , Qi,b,o,d,5 ) Idejo za to proceduro lahko izrazimo deklarativno: (l)KonkatenaciJa kateregakoli seznama L s praznim seznamom je seznam L. {2)Ce konkatenlrati» seznam oblike [x I (glava Je X, rep pa Ll) s seznamom L2, dobimo seznam, katerega glava Je X, rep pa konkatenacija seznamov Ll in L2 : X Ll L2 L3 Ti dve trditvi izrazimo v Prologu takole: conc(C ],L,L) conc( DtlLl] ,L2, DtlL3] ) :- cono ( Ll, L2 , L3). Proceduro conc lahko uporabljamo nn razne načine. Npr. tako, da podamo vrednosti prvih dveh argumentov In kot rezultat dobimo njeno konkatenaciJo, Holj zanimiv primer uporabe je, če Je podan tretji argument, kot rezultat pa dobimo prva dva seznama, tako dn Je njuna kon-katenaoija enaka tretjemu. Ce Je mo?;no tretji (dani) seznam sestaviti Iz dveh aeznfimov na več načinov, potera dobimo kot rezultat vse možne rešitve : 7-QoncC[a,bD, [l,2,3],X). t-ako, da je M vrednost večjega od A In B. To lahko storimo z; Ta zgled ' ilustrira nedetermlniaetn v Prologu: če Je možnih več rešitev, Prologov interpreter generira .vse, razen če tega.na poseben način ne prepovemo. Definirajmo še relacijo member(X,L) ki Je izpoltijena, če Je X element seznama L. To relacijo lahko na nepostopkoven način definiramo takole: X Je element seznama U, če eksistira-ta dva podseznama seznama L tako, da je glava drugega podseKnama enaka X: member(X,L) :- cono(Ll, [x tL2],L), Kako deluje ta presenetljiva rešitev, kaže slika 6. i U-Cx I Liti rtiL2] = L22 jpcUJi; : cencatf.CtlLi], i 'diluii / A^OVtA. L2 = W Lfi.n M'iti] i co^l. Ltr, J, Ct, " 'il Slika 6, Izvajanje procedure member ob vprašanju: ?- member(b,ta,b,ol). Včasih že vnaprej vemo, da Je generiranje alternativnih rešitev nepotrebno ok. nesmiselno. V takih primerih bi Prologov program po nepotrebnem trosil oas in prostor, zato iniamo na voljo dodatni krmilni element, ki prepreči iskanje alternativnih rešitev. Ta krmilni element Je td "cut operator", ki ga označujemo s klicajem. Za primer definirajmo relacijo raax(A,B,M) tnax(X,X,X). , inax(X,y,Y) :- XNextV'tte.:.opera,LiQn,:or bubble devices such as RC^paga t ion, generation,' detection and annihilation is described. .Th js,!:pr.oper tie's,'iena bi ti> bi.t-a of, inforraaLnjii ar,e represented by m^etic bubble. Finally, some elementary quality and''mateniali''plirametf'r'S (such/aslmate^rial-. lenght A and material quality Q) are given'.". • 1. UVOD Ko .je. .A.. H. .Boteck leta 1%J [ij uspel v nekaterih orto- ' fiiritih (npr'^ TìnFeÒjr tvoriti stabil ne izoliràrié'ci lih- ' dričn« domene relativno ma jhhe'^'prV (' ć |um) ih Jih ' kontrolirano" premikatišo »se' odprle možnosti razvoja novih nezbrisljivih masovnih pomnilnikov visokih gostot (> lo'' bitov/cm^), ki pomnijo infóritiaci'jo-s'^močjo-^efi' .cilindričnih domen (magnetnih mehurčkov). V težnji za povečan jem 'gòstdtè 30 hadalljne -raziskaVè i»tékàle' 'v iskanj /: njđ novih snovi; v katériPi-bi b'il-ö hiògbcè Ustvariti .sta-b'i I rte "cl 1 IfWr l'čne '"doBièiifé' '-ieimMnäSJäiUi 'iirémérov,^ tako, ,da se danes uporabljajo V'iproizvodtìji' mehWčnih-pomnilnikov enoosni gameti redkih zemelj, v katerih je mogoče ustvariti cilindrične domene'-,pre[iieravP,5 do,..,2j*[!i-.,iTe snovi karakterizirala dva zelo pomembna parametra. Prvi je t.i. karakteristična'' ifnahastno i-rćllro kolicino'^^'ki ni odvisna od glt>anja elektrona m se ineruje aoin.. Ker sef vrli. tudi^^negativni'! naboj -relektRortav.-j'skl.eparuo, da sò.-;.V; not ran Jost-i ■■ el ektieonaSäkokovnevza ftk^»tb»!e(i! im» • el ektponv.ta koltnenovanii s pinsk-i?imagnetnlsrmofnent-,it4prkl nekaterih srjcveh se'spini elektronov v atomu«med seboj ne kompenzirajo; atomi teh snovi imajo določen lastni magnetni^ moment in se obnašajo kot majnni ma-gnetki. 48 H! PKecNS^A HA^KmrHB^A pouA flAJHNO PKECNO HA^NSTHO POUE VEČJS PHeCNO haqnstno POLJE netna, aaj se magnetni momenti valovitih prog tned seboj kompenzirajo. Pod vplivoo prečne^ija magnetne^ polja jakosti Hg, ki deluje pravokotno na lice filma, se začno področja, ki 30 obratno magnetno polarizirana, zoževati, področja, ki pa imajo enako smer ma,gnetenja kot prečno magnetno polje, pa se širijo (slika Ib, slika 2b). Ta proces se kontinuirano nadaljuje, ko večamo jakost prečnega magnetnega polja (sZika 2o, a). Pri dovolj veliki jakosti prečnega polja, ostanejo v filmu samo še osamljene cilindrične domene, katerih vektor saturacijske mag-netizacijel^ je obratno usmerjen od prečnega polja in se imenujejo magnetni mehurčki (slika Ic, slika 2e, f). Ce prečno polje še povečujemo mehurčki izginejo (to se zgodi pri prečnem magnetnem polju jakosti H^^)» tako da dobimo enotno magnetno polariziran film (nasičenje), ki ga moramo razmagnetiti^\ če želimo ponovno tvoriti magnetne mehurčke. Na sliki 2 so s pomočjo Faradayevega efekta prikazane magnetne domene v 6 ^ debelem epitakslalnem ^rnetnem filmu (YGdlta) jFe^Oj^j. Na sliki 2a ni prečnega magnetnega polja, ki ga nato povečujemo od 6,4 kA/m (slika 2b), B kA/m (slika 2c), 8,8 kA/m (slika 2d}, 9,2 kA/m (slika 2e) do 10,3 kA/m (slika 2f). Če zunanje magnetno polje povečujemo preko 10,3 kA/m (H^^) mehurčki izginejo [3]. 3. MODEL CILINDBICNE DOMENE Statika. Celotna energija cilindrične- domene Je vsota treh sumandov in sicer: energije stene cilindrične domene energije vsled prečnega magnetnega polja W(| in notranje magnetostatične energije W^^. Energija stene cilindrične domene je enaka [3] kjer Je (^energijska gostota stene cilindrične d<»)ene v J/m^, h je debelina filma in 2r premer cilindrične domene. 2) Snov je možno razmagnetiti na dva načina in sicer tako, da jo segrejemo preko K^elove temperature 3 in ohladimo (zunanje magnetno polje je nič) ali pa jo damo v nasprotno polarizirano zunanje magnetno polje OH,,). Energija vsi ed prečnega magnetnega polja jakosti Hg 'je enaka [3] . (3) kjer je M^ saturacijska magnetizacija v A/m In ^»perme-abilnost praznega prostora (MF. 10""' Vs/Ain), Podrobnejši izračun notranje magfietostatlčne energije j« podan v [3] in se glasi - - TT/U. h^ Mg J fa) ( 'I ) pri tem je <3- Zr/h in 1(a) ^ jF(a)da ter FW = f a' E ( - . jefWeliptlSni Integral prve vrate Torej lahko pišemo oelotno energijo cilindrične domene v obliki V= 2Trher^ ^ ZTT^, f^^^s^e, ' K (5) Cilindrična domena je stabilna pri minimalni energiji sl-3tenia, torej velja in ^>0 (6) (7) Z odvajanjem enačbe (S) na r in ob upoštevanju (6) dobimo M K. = oziroma (fi) (9) kjer je Hj^ povprečna jakoot magnetoatatiónega polja in t^ efektivna magnetna poljska jakost, ki jo prispeve energija stene cilindrične domene (slika 3), Minlmim bo dosežen le tedaj, ko bo poleg enačbe (9) izpolnjena tudi neenačba (7), ki jo lahko pišetao kot ar dr (10) Grafična rešitev enačbe (9) je prikazana na sliki 'I. Enačbi (9) zadoščata rešitvi r^ in r^^, vendar Je cili drična domena stabilna le pri premeru saj rešitev r, ne zadošča neenačbi (10). Enačbo (8) je mogoče ob upoŠtevanju (M) pisati tudi kot + a ^-B- - f(ci)=o n« (U) /K i' £(k}'= I il-ksm'oi d o I^S da. (13) Enačbi (11) in (13) sta potreben in zadosten pogoj za nastop minimuma energije W, torej s.tabilne cilindrične domene. Na sliki 5 je prikazana odvisnost premera stabilne 50 Slika 5. cilindrične dottiene od debeline filma h. Vidimo, da je minimalni stabilni premer it^etnega mehurčka fsđ 3,9 A pri debelini filma h^^^ ea 3,3 A . Da bo pri dosežen minimalni premer magnetnega mehurčka je potrebno prečno magnetno polje jakosti Hg s» 0,3 H. (slika 6). Slika 6. Dinamika. Do aedaj smo obravnavali obnašanje cilindrične domene v krajevno nespremenljivem prečnem magnétnem polju Poglejmo sedaj kaj se zgodi, če je prečno magnetno polje krajevno spremenljivo Hg = Hg(x), torej če obstaja gradient prečnega magnetnega polja, ki je različen od nič. Primer prikazuje slika 7. Magnetna cilindrična Jt^tùH^ domena premera 2r se nahaja v tankem filmu, ki ga posta- . vimo v ravnino x-y. Njena magnetizaciJa M^ je v smeri + z. Gradient prečnega m^etnega polja AHg je konstanten. Vrednost magnetne poljske jakosti v točkah in + 2r je takšna, da je cilindrična domena še stabilna. Zaradi gradienta magnetne poljske jakosti se pojavi sila, ki deluje na cilindrično domeno in zaradi katere se prične cilindrična domena premikati v smeri + X osi s hitrostjo ki- O ' (14) . ffWc kjer je gibljivost cilindrične domene v m /As in H^ koercitivnost snovi v kateri se cilindrična domena pojavlja. 1). SNOVI Snovi v katerih se pojavijo magnetni rnehurčkl jiiorajo biti anizotropne v eni smeri, tako, da je lažja os magnetiza-cije pravokotna na lice filma (anizotropija v eni osi se lahko doseže pod posebnimi pogoji in ni nujno, da je to lastnost same snovi). Te snovi so ortoferltl redkih ze-melj, heksagonalni feriti, MnBi, enoosni gameti redkih zemelj, Gä-Co, Gd-Co-Mo. Taksne snovi karakterizira poleg karakteristične dolžine snovi A, ki je definirana z (1^) in podaja razmerje med energijsko gostoto na enoto površine stene cilindrične dcHnene In magnetosta-tlčno energijsko gostoto na enoto volumna, tudi takoime-novana kvaliteta snovi Q, ki Je definirana z izrazcm (15) in podaja razmerje med anizotropnim poljem in saturaclj-sko magnetizacijo. Q ^Ül. M. (15) pV Hj^ Je anizotropno polje v A/tn, ki Je enako .pri tem je K» enoosno anlzotropna konstanta v J/m"^ llteto snovi je mogoče pisati tudi kot Kva- a (16) Slika 7- Snovi, ki so primerne za mehurčne pomnilnike morajo imeti čim manjšo karakteristično dolžino snovi A in faktor kvalitete Q večji od ena. Gibljivost cilindrične domene ^^^j bo čim večja, njena koercitivnost pa čim manjša, kar omogoča velike hitrosti gibanja mehurčkov. Ortoferltl redkih zemel,|. Za izdelavo prototipov mehur.' Snih pomnilnikov so se najprej uporabljali ortoferiti. Njihova splošna kemijska formula je RFeOj, kjer Je R ustrezna kombinacija itrlja Y in redkih zemelj (lantana La, prazeodima Pr, neodima Nd, samariJa Sm, evropija Eu, ga-dolinija Cd, terbija Tb, dlspozija I^, holmija Ho, erbija Er, tulija Tu, iterbija Kb in lutecija Lu). Pri ortofe- SNOV MjkAM] s; [rnJ/ra^] ^[Jum]. ortoferiti redkih zemelj yPe'Oj 8,4 1,8 2,5 NdFeOj 1,1 4,4 SmFeO, 6,7 1,3 2,9 ■J EuFeO^ 6,6 1,6 3,7 GdFeOj 7,5 1,7 2,9 TbfeOj 10,9 1,7 DyFeOj 10,2 1,8 HoFeO^ 7,3 i,7 3,3 ErFeOj 6,5 1,6 3,9 'fttiFeO^ 11,2 2,4 1,9 YbFeO^ 11, y 3,9 3,0 ■ LuFeOj 9,5 3,9 4,3 5,6 0,35 0,80 8,6 0,30 0,40 enoosni gameti redkih zemelj (nanašanje z na para van Jem) 10,8 0,19 1,27 10,9 0,23 1,53 0,083 0,35 19,7 0,31 0,64 26,1 0,18 0,21 35,8 0,36 0,22 17,4 ■ 0,29 . 1,78 12,7 0,lll 0,67 12,1 0,27 1,50 enoosni gameti r.edkih zemelj, (epitaksija iz tekoče faze) na Ga^Gd 5^12 substratu 13,8 0,17 0,17 9,5 0,20 2,2 11,8 0,173 0,9 19,1 0,21 0,46 13,9 0,125 0,51 37,8 0,29 . 0,17 19,9 0,21 0,42 16,3 0,27 0,75 13,6 0,11 0,47 enoosni'garneti redkih zemelj (epitaksija iz tekoče faze) na Sm^Gd^Oj^^ substratu EUjY^Fe^O^^ 12t,0 - 0,066 Tabela 1. ritih Je Q zelo velik in Je npr. za Sm^ ^^ HUj^ ^^ Fe ppì sobni temperaturi (295°K) okrog 25.'V tabeli 1 so podani nekateri parametri ortoferitov. Enoosni gameti redkih zamel.1. Snovi, ki se danes največ uporabljajo za izdelavo mehurčnih pomnilnikov in ki so pokazale najboljše karakteristike, so enoosni gameti, katerih splošna kemijska formula je F^Fe^Oj^^. To ao sintetične spojine z isto kompleksno strukturo kot jo ima mineral garneta. Kljub uspehom pri rasti velikih monokri-stalov mešanih garnetov redkih zemelj in kasnejšemu rezanju na ploščice, je bila njihova uporaba delno omejena, dokler ni bila razvita tehnika epltaksialne rasti mo-nokristaličnih filmov. Današnja tehnologija v glavnem temelji na epitaksialni rasti filmov mešanih garnetov in sicer sta razviti dve metodi: nanašanje z naparevanjem in ' epitaksija iz tekoče faze, od katerih Je prevladala prav slednja. V tabeli 1 so nekatere lastnosti mešanih game- 52 tnih filmov in Irot vidimo je karakteristična dolžina snovi pri garnetih mnogo manjša, kot pri .ortoferltih. 5. MAGNETNI HEHUPCEK KOT NOSILEC INFORMACIJE Do sedaj opisane lastnosti magnetnega mehurčka nakazujejo Dioinost uporabe le-tega kot nosilca informacije, saj nam njegova prisotnost v nekem trenutku na določenem mestu predstavlja logično "1", njegova odsotnost pa "o". Dinamične lastnosti magnetnega mehurčka, ki omogočajo njegovo časovno diskretno gibanje, nudijo možnost uporabe magnetnega mehurčka pri oblikovanju logičnih funkcij {pomik, konjunkcija,...) kakor tudi za pomnenje informa-olj. Pri gradnji mehurčnega pomnilnika je potrebno onogočiti naslednje operacije: - vpis informacije (generiranje in brisanje magnetnega mehurčka), -dostop do informacije (širjenje magnetnega mehurčka), - branje informacije (detektiranje magnetnega mehurčka). ŽirJenJe (propagation), ftegnetni mehurček Je mogoče premikati s spremenljivim prečnim magnetnim poljem, kot Je prikazano v poglavju 3. Za tvorjenje lokalnega gradienta prečnega magnetnega polja je bilo razvitih nekaj metod [3] , od katerih se danes uporablja izključno širjenje s pomočjo rotirajočega magnetnega polja (field - access), ki naj bi ga v bližnji prihodnosti nadomestilo širjenje 4) s tokom (current - access). Oglejmo si najprej širjenje z rotirajočim poljem. Pri tej metodi tvorimo lokalni gradient prečnega magnetnega polja A Hg s pomočjo tankih permalojnih vzorcev (Ni-Fe), ki jih ustrezno magnetno polariziramo z rotirajočim mag-netniffl poljem jakosti Hj^, ki ga ustvarimo z dvema med seboj pravokotnima tuljavicama (slika 8). Tipična vrednost rotirajočega magnetnega polja H^ Je 0,8 t 2,U kA/in, SnfK ilDJBUM MBntinc.ni WÖS1VAT Slika 8. Rotirajoče magnetno polje namagneti permalojne vzorce, ki sedaj privlačijo ali odbijajo magnetni mehurček, pač odvisno od polaritete (slika 9). Z ustrezno konfiguracijo permalojnih vzorcev se doseže, da so pozicije magnetnih polov točno locirane in tako Je z vsako rotacijo polja določena pozicija mehurčka. Oblike permalojnih vzorcev so zelo različne, razen T vzorcev, ki ao se najprej pojavile, se danes uporabljajo se Y, X, TX, škarnlce, itd... Pri vseh naštetih konfiguracijah igra zelo pomembno vlogo medvzorčna razdalja g, ki naj bo čim krajša (za T vzorce je g< f/^ d,' za škarnlce pa je g<%d, kjer Je d širina valovite proge v filmu, ko ta še ni v zunanjem magnetnem polju) in ki še zagotavlja magnetno polarizacijo permalojnih vzorcev. V težnji za povečevanjem gostote mehurčnlh pomnilnikov proizvajalci manjšajo dimenzije (perioda p = t 5,5 d) permalojnih vzorcev, vendar morajo pri tem ohraniti eksperimentalno določeno razmerje p : g, ki naj bo B ; 1 do 16 ; 1. Ker je manjšanje medvzorčne razdalje g tehnološko omejeno, so s tem omejene tudi dimenzije propaga-cljskih vzorcev (perioda p), kakor tudi propa^cijska frekvenca fp, ki je približno 250 kHz. 4) V Bell Telephone Laboratories ao razvili več variant te tehnologije, ki so opisane v [fi] . Slika 9. Širjenje s tokom Je nova tehnologija a katero dosegajo. propagacijske frekvence >IHHz in zelo visoke gostote 7 2 >10 bitov/cm . Velika prednost te tehnologije je, da za tvorjenje gradienta prečnega polja ne uporabljajo tul. Javic, temveč posebno oblikovano prevodno (Al-Cu) plastj ki je nanesena s fotolltografskimi postopki na garnetni film. Ceneracija (generation) in briaanje (annihilation). Vpis novega podatka v mehurčnl pomnilnik °po(nenl generacijo no- mehurčka. V ta namen je bilo razvitih več postopkov generacije. V tehnologiji, ki za širjenje magnetnega mehurčka uporablja rotirajoče magnetno polje "h^ in permaloj-ne vzorce (trenutno najbolj uporabljana), sta izpopolnjeni dve metodi generacije in sicer; - generacija s "kalitvijo" (seed domeins) in - generacija s tvorJenjem jedra {nucleate type). Generacijo 3 kalitvijo [3,7j opišimo na primeru T vzorcev (slika 10). Vzorec, ki je nosilec "kali" magnetne domene je oblikovan v obliki diska. Rotirajoče magnetno polje H„ namagneti disk in s tem določa položaj "kalne" domene " -»o na obodu diska (slika ICtì). üasuk polja, Kp za 90" v smeri urinega kazalca povzroči, d-^ se prvi propagacijski vzorec polarizira tako, da pritegne del "kalne".itomene (.slika 10 b). Pri zasuku polja T^ za nadaljnih 90°, je "kalna" dtutiena razpeta med pozitivnima poloma diska in drugega propagaOljskega vzorca, da bi se ob naslednjem zasuku polja H^ 2.3 90° pod vplivom negativnega pola diska, pretrgala (slika 10 d). To spontano generacijo je mogoče 3 spreminjanjem bodisi prečnega polja Hg ali rotirajočega polja nadzorovati. Minimalna vrednost polja H„ pon M trebna za generacijo novega mehurčka je večja kot za [ijegovo širjenje, kar pomeni, da pri ustrezrietn zmanjšanju polja IL mehurčka ni mogoče generirati, možno pa ga je H premikati. Drufja metoda, to je generacija s t vor jen jem jedra, Je dines uporabljena skoraj pri vseh izvedbah mehurčkinih pomnilnikov. Uovo magnetno daneno lahko ustvarimo z ustrezno velikim magnetnim poljem Jakosti H^, ki je obratno usmerjeno od prečnega- magnetnega polja H„. Velikost polja — S) Hj za enoosno anizotropne snovi je podano z relacijo (17). ■H ^/s (17) C) Q. N, t>) 1) [J kczo * Slika 10. Kot vidimo je velikost polja H odvisna od anizotropnega . ^ Z polja H,- oziroma od kvalitete snovi Q. Ker so imeli orto- L feriti .sorazmerno veliko kvaliteto (H^^ je reda 10 kA/m) bi to pomenilo, da bi morali za generacijo nove domene ustvariti izredno veliko polje H^. S pojavom enoosnih gar-netov redkih zemelj, katerih anizotropno polje H^, je stokrat manjše kot pri ortoferitih, se je ta metoda zelo uveljavila. Polje H^ je mogoče tvoriti s tokovno zanko (current nucleate generator), pernjalojnimi vzorci (permalloy bar generator) ali obojim. Na sliki 11 je prikazana generacija magnetne domene s tokovno zanko polmera r^. Tok i , ki teče po zanki ustvarja magnetno polje jakosti 'zK ^«B (18) kjer je f^ enotin vektor v smeri H,, (slika 11 a). ToD kovni impulz i Je sestavljen iz dveh delov (slika 11 c), prvi del, katerega amplituda Je je sorazjtierno kratek (nekaj ns) in ustvari močno nagnetno polje H^, ki premagneti del garnetnega filma neposredno ob tokovni zanki (zasnova domene). Drugi del impulza, ki Je nekaj desetkrat daljši in katerega airiplituda je nekajkrat manj.ša od ij^, omogoča dokončno oblikovanje stabilne cilindrične domene (magnetnega mehurčka). 5) Stoner in Wohlfarth (1918). Slika 11. Magnetni [nehurček je mogoče ustvariti tudi s permalojni-mi vzorci, ki Jih magneti rotirajoče polje Hp in ki so naneseni neposredno na garnetni film (slika 12). Jakost magnetnega polja H^ je proporcionalna magnetni gostoti pola in lahko doseže jfikost ''^''ošča za nastatiek nove magnetne domene, Z odmikanjem permalojnega vzorca od gar-netne osnove, jakost pol ja T^ hitro pada (pri 12 jjm oddaljenosti znaša le še 1/30 prvotne vrednosti), tako da novih domen ni več mogoče generirati. Pernialojni vzorci ločeni od garneta s plastjo SIO^ služijo le za širjenje magnetnega mehurčka. Generacija s tvorjenjem jedra, ki združuje oba opisana postopka (tokovno zanko in permalojne vzorce) je pokaza- 54 t^KrlAlOJNI YV)*K (KAHHItA ) VHBMrOR SHBB ilMBHtA_ /fesro ifrmAiMAiiJA fffHAlOJ ^SiOi Slika 12. la najboljše rezultate in se danes najčešće uporablja. S e Č 'H M i y 'McntmwNvM C) tf.JMC«» /fa J flH.j t>) d) Örlsanje informacije pomeni uničenje magnetnega mehurčlca. To dosežemo pravzaprav na enak način, kot je izvedena generacija s "kalitvljo" (slika 10), le da rotirajoče polje fl^ sučemo v nasprotni smeri. Detekcija (detection). Detekcija magnetnega mehurčka, to je branje informacije, predstavlja razmeroma velik problem spričo ekstremno majhnih dimenzij in energije magnetne domene. Do sedaj so izpopolnili štiri metode: optična detekcija, detekcija na principu spremembe inagnetnega pretoka, polprevozniški Hallóv efekt in najbolj razširjena magnetorezistenčna detekcija. Optična detekcija izkorišča Faraday.ev efekt, kjer s pomočjo izvora polarizirane svetlobe naredimo magnetni mehurček "viden", ter njegovo prisotnost na'dani*spominski lokaciji detektiramo s fotodiodo. Drugij metoda deluje na principu merjenja spremembe magnetnega pretoka^ ki se pojavi pri premiku magnetnega mehurčka preko detektorske aanke. Napetost, ki se inducira je zelo majhna (ftil fV), tako, da je' koristni signal zelo težko razbrati iz močnega šumnega ozadja. Magnetni mehurček je mogoče detektirati tudi s Hallovim elementom (polprevodniškim) preko katerega teče tok gostote j (slika 13 a). Zaradi spremembe magnetnega polja, ki nastane pri prehodu magnetnega mehurčka mimo detektorja, nastane sprememba električnega polja E^^. Npr. pri prehodu magnetnega mehurčka (v HmFeO^ ortoferltu) prekO' Hallo vega elementa dimenzij 50x50x1,^t^im in tokovne gostote p J = 0,1 mA/ m se generira Hallova napetost 7 mV, Kot rečeno Je najbolj razširjena metoda z magnetnorezis-tenčnim detektorjem. Zakaj pravzaprav gre? Tu izkoriščamo magnetorezistenčnost Hallovega elementa (feromagnetne-ga), to Je odvisnost njegove specifične upornosti y od velikosti magnetizaci je H^j^ in kota ki ga oklepata tokovna gostota "J in vektor magnetizacije Tf ^ (slika IJb), ki jo pišemo kot Slika 13. Pri tem je specifična upornosti v primeru ko ni zunanjega polja iti vektor saturacijske magnetizacije Hallovega elementa. Praktično Je taksen detektor realiziran tako, kot prikazujeta sliki 13 c, kjer Je Hallov element, to Je permalojni trak, nanešen pod propagacijske vzorce in slika 13 d, kjer že sam propagacijski element (ustrezno oblikovan) služi kot detektor. Vektor magnetissaclje M^j^, ki sledi rotirajočemu magnetnemu polju Hp in s t^ spreminja kot lMHz) skušajo pri liellu nadomestiti tuljavici, ki ustvarjata rotirajoče triagnetno polje, 3 fotolitografskim nanašanjem prevodnih plasti (ena ali dve) na garnetni film (širjenje a tokom - current access) [ć] , A. H. Bobeck je dejal, da ne vidi razlogov, da ne bi s to novo tehnologijo dosegli propagaoijfJkih frekvenc 20 MHz. fl1 A.H.BOBECK: The Bell System Tech. Journal, Vol. 146, No. 8, pp. 1901 - 1925, Oct. 1967 fsl S. CHIKAZUHI: Physic of htagnetism, J. Wiley i Sons, ' 1964 [3! A.H. BOBECK, E. DELLA TORRE; Magnetic Bubbles, ^ Amsterdam, The Netherlands: Horth-Holl- and Publishing, 1975 [I] A.H. BOBECK, R.F. FISCHER, A.J. PEHNESKI, J.P. RE- . HEIKA & L.G, VAN UITERT-; IEEE Trans, on Magnetics, Vol, MAG-5, No. 3, PP- 5MH-553, Sept. 1969 [5] A.H, BOBECK, P.I. BONYHAR & J.E.GEUSIC: Proceedings of the IEEE, Vol. 63, No. 8, pp. 11761195, August 1975 [e] A.H. BOBECK, S.L. BLANK, A.D. BUTHERUS, F.J. CIAK & W. STRAUSS: The Bell System Tech. Journal. Vol. 58 No. 6, July - August 1979 A.J. PERNESKI: IEEE Trans, on r^gnetics, Vol. MflC-5 No. 3, pp. 554-557, Sept. 1969 [sj S.V. ahahed: The Bell System Tech. Journal, Vol, 51, Mo. 2, pp. 461-'i85, Feb. 1972 [9] D.C. MARKHAM: Electronic Engineering, pp. 85-99, June 1979 [10] M.S. COHEN, H. CHANG: Proceedings of the IEEE, Vol, 63, No. B, August 1975 [II] S. BESENIČAR, D. KOLAR: US Delovno poročilo, DP-1936 Januar 1980 MICROCOMPUTER SYSTEM BUSES FRANC NOVAK UDK:681.3 (083.7), tNSTITUT JOŽEF STEFAN, LJUBUANA The paper reviews some most populex microcomputer coMnioa Trases whleb appeared together with the generation of 16-l)it devloee. Bus specifications oonaiderably differ from each other, since most of them are primarily suited to • certain microproceeeor family. The paper describes the most important functional ohar-aeteristice of the following microcomputer buees; S-100, TSRSAbus, Multibus, TM 990 bus and ZBI bus. A brief summary of connector types and card dimensiona for each bus is given as well. KIKHOHAČUNALNIŠKA 7ÖDILA. Članek podaja pregled mikroraSunalnigkih vodil, ki so nastala vzporedno z generacijo 16-bitnih Dikroprocesorjev. Vodila se aed seboj precej razlikujejo, saj bo t veSini primerov "pisana na kožo" ene od mikroprocesorskih familij< Članek predstavlja mikroraSunalniSka sistemska vodilai 6-100, VERSAbus, Multibus, TM 990 bus in 2®I bus z ozirom na njihove najpomem-bnejSe funkcionalne karakteristike. Za vsako vodilo so opisani tudi.tipi ko-nektorjev in dimenaije kartic. I. IITBODÜCTIOK One of the most important features of microcomputer system design is the implementation of the system bus. A common bus is a composi-r tlon of unidirectional or bidirectional lines whieh transfer information and electrical power between the various components of a microcomputer system. !Eheas lines aru'characterised from a functional point of view (e.g. address lines, data lines,...)« as well as from an electrical point of view (e.g. open collector line, three state line,...). There are two basic types of functional elements that connect to the bus; masters and slaves. A bus master is any module having the ability to control the bus. It is capable to address bus slaves by generating proper control and address signals. A bus master has the capability to transfer messages to or from the addressed slave. A bus slave decodes the address lines and acts upon the command signals from the masters. The overall behaviour of the events on the bus is defined by the bus protocol. !Che last but not least important feature' of the bus are its mechanical specifications (e.g. connector types, board size etc.). The bus struc- . ture is important to the users when they intend to upgrade their systems by, say, commercially available memory boards or peripherals. II. MICROCOMFüTEH BUS PROPOSAIfl In the area of S-bit microcomputers almost as many different backplane packaging and functional specifications were proposed as there were microprocessor manufacturers. Obviously, some of them gained more popularity than others ( 8BC 80, KXORcisor, Z-SO bus, PRO-lOG, to cite Just a few of them). Still none is the favorit. As the 16-bit devices began to appear on the market the same story happened agaia witb a considerably smaller number of bus pro-poaals. Intel Multibus, Motorola VERSAbus, IM 990 bus and aiLOG SBl bus are widaly proclaimed but tioy all tend to be specific to the computer they were designed for. In some casea, the design of the bus is constrained by the fact that compatibility with preceding members of the microprocessor family is provided. VERSAbus and 2BI bua are here outstanding es-ceptione. They still provide means for supporting S-bit microprocessors but their upper limit is 52 rather than 16-bit data transfer. Bespite differences in internal CPU architecture, bus protocol of any microprocessor system exerts similar master - slave relations. Por example, coiriTtranication with memory snd peripherals reqtiires similar signals and timing relationship. Conaeciuently, a universal bus structure which is independant of actual microprocessor type should be possible to define. 'Jhe S-100 bus resulted from the effords to create such "universal" bua. With its specification openly published by the lEES it could meet moat requirements for the present microcomputer systems and It had been adopted by many manufacturers. Yet, a drawback is that it had be&n originally designed for 8-bit data and 16-bit address linea. Its proposed exetention to 16-bit data lines has not been widely accepted. In October 19S0, the IBEE Coaputer Society proposed the 796 Bus Standard which is actually only a sligiit modification of the Multibus and is stated to be "a cooperative industry effort toward establishing a standard for a large number of manufacturers and usex-s of microcomputer modules". lines which are grouped as two unidirectional 8-bit buses for byte transfer and as a single bidirectional bus for 1S-bit word format. OSie address bus consists of 16 lines for standard memory addressing k locations), or of S^t-lines for extended memory addressing ( 16 M locations ). nie Multibus provides 16 bit data bus and 20 bit address bus. The implementation of the 8 and 16-bit data transfer employs a special Swap Byte Buffer which must be included in any 16bit master or slave in order tc maintain compatibility with previous 8-bit masters and slaves. The 20 address lines allow a maximum of 1 M bytes of memory to be accessed. The TCRSAbua provides 16 bit data and 21- bit address lines which can both be expanded to 52 lines using the second connector. The TM 990 data bus consists of 16 lines. Ttie 20 address lines are comprised of 16 basic and 4 extended address lines. Up to 1 M bytes can be addressed by means of the memory mapping technique. The most significant difference between the ZBI bus and ctber buses is in the way of the transfer of data and. address information. The ZBI bus uses a multiplexed bus structure with 52 data or address lines. This gives a smaller number of bus interconnections, at the expense of a Blight increase in the complexity of the circuita connected by the bus. 52 lines provide means to accomodate future 52-bit microprocessors and offer wide addressing capability. XV. BUS ARBITRATION ®he purpose of this paper is not to aaJca an ae-easment of advantages and disadvantages of the contenders for the title of "industry standard". Instead, most common features of microproceseor bus proposals are reviewed to acquaint the reader with their basic design, III. ADDRESS AND DATA LINES All the above mentioned buses provide means for 8 and 16-bit data transfer, but still considerable differences exist in the way to accomplish this. Likewise, the number of address lines differs from each other resulting in different addressing capabilities. The data bus of the S-100 bua consista of 16 All 16-bit microprocessore are designed to allow multiprocessing. They have facilities to handle bua control which can accomodate several bus masters on the same system, each taking control of the bus for its own data transfer. The S-100 bus arbitration system uses 4 bus lines for arbitrating among 16 temporary masters. In general, one permanent master may exist in the system and it has the hi^est arbitration priority. Each temporary master has a unique priority nmber which it asserts on the arbitration bus at an appropriate time, A temporary master can get the control of the bus from the permanent master only for an arbitrary number of bus cycles. Then it must return the control to the permanent master. The parallel priority resolution is implemented by means of additional logic stored on each master board interfacing to the arbitration linee. There are another 4 lines on the bus to die-able the line drivers of the permanent master making together 8 control lines for the DM arbitration. In cases where the existence of the permanent master in the system may prow-3 to be inefficient, a dummy master may replace it. The dummy roaster merely passes the control of the bus from one temporary master to another. It is especially suitable when a number of processors CO-exist in a single system. The Multibus offers two bus exchenge priority techniques: serial and parallel. Serial priority resolution is accomplished with a daisy -chain technique. A relatively small number of maatera can be accomodated in this way. Due to the present time hardware limitations only up to 5 masters can be accomodated in a system with bus clock period of 100 ns. In the parallel technique, the priority is resolved by means of a priority resolution circuit. This circuit must be externally supplied and its position in the system is not strictly determined by the bus standard. If the parallel technique is used a practical limit of 16 masters in a system is stated. The VERSAbua provides 5 level bus arbitration. Each level can be implemented as a daisy -chain to increase the number of bus masters. The priority is first resolved among the five levels and then within the elements of the daisy - chain of the level which gained the priority . In the TM 990 bus specificaticn the arbitration scheme is limited to a single daisy- chain like the Multibus serial resolution. Similarly, the ZBI bus employs a serial daisy -chain resolution technique and four control lines to enable multiple processors to share the bus. While in the previously mentioned bus spec-ificatoins a DMA module uses the same arbitration scheme as other processor modules in the syetein, the ZBI bus makes a distinction: it provides separate daisy - chain for the DMA arbitration. T. INTERHUPT REQUEST SCHEME The interrupt request scheme in the 6-100 bus is comprised of an 8-level maskable vectored interrupt system and a non - maskable interrupt which is an optional control input to the bus masters. The eight interrupt request lines are inputs to a bus slave or an interrupt controller which masks and prioritises the requests. As a result it outputs the interrupt request to the permanent master. The Multibus can support bus vectored and non-bus vectored interrupts at the same time. Bua vectored interrupts are generated by the slave Priority Interrupt Controllers which transfer the vector address to the bus master. Hie non-bus vectored interrupts are handled on the bus master. A bus slave that requests the interrupt does not convey interrupt vector address on the bus, it is generated by the interrupt controller on the master. Eight interrupt request lines enable S-level priority interrupts. To handle interrupts the VERSAbns provides a 7-level priority control. The 7 interrupt request lines .are of the wire-ORed configuration so that each level can be expanded by a daisy - chain. The VERSAbus accomodates bus vectored interrupts. 15 general purpose vectored interrupts are defined in the TM 990 bus each having its own priority level. The interrupts are maskable by the primary master. Interrupts on the 2BI signal lines can be implemented as maskable or non-maskable, vectored or non-vectored depending on how the CPU is configured. 9 interrupt lines organised into J inde-pended groups exist on the bus each having its unique priority level. VI. MISCELLANEOUS FUNCTIONS A number of signals and their functions have not been described not to go too much into detailee, Kevertheless, let us review just a few interesting features. The decision, if they are worth mentioning is left to the reader. The ZBI bua and the VERSAbus Include parity check bits for data and address lines, while in general, each bus includes at least one generalized error line that indicates that the current operation is producing an error. Por the case of power failure, control signalB are provided that indicate that the power is going to fail enabling the system to enter the power fail sequence. The system may Store important data in memory which is powered by the standby power supply. To enhance the system's integrity, clock signal lines are accompanied by their own signal-ground lines on the backplane. the different bus specifications. This may be the reason why the IEEE works on a processor - independant standard P896 referred as the "future bus". The future bus, if it becomes the IEEE standard, will operate .at, rates over 10 MHz, the arbitration scheme'wili: h^dle . up to e'f masters in a sofisticatédj:^rpitration protocol, the interrupt control .will hapdie 1021-priority levels. Another bus design is reported .from ."Intel. . NUKBEE OF OOKNECTOHS OONHECTOR DESCRIPTION CARD DIMENSIONS ( in inches ) S-100 1 (50/100 pin) board edge connector 5.125x10 TERSAbus 2 PI: (70/140 pin) board edge c. P2: (60/120 pin) board edge c. ■ ■ . ' J.' 9.25x6.5 (reduced size)., or 9.25x14.5 .. Multibus 2 PI: CtJ/Se pin) board edge c. (50/60 pin) board edge Ow 12.00x6.75 TH 990 1 (50/100 pin) board edge c. 11x7.? ZBI bus 2 PI: (52/32/32 pin) wirewrap c. P2; (52/32/52 pin) wirewrap c. 6.5x3.9 (Eurocard) or 6.5x9.2 (Double Euroc.) Table VII, MBCHAHICAL ÖFECIPICATIONS Table 1. summarises some most important mechanical specifications concerning the physical design of a bus backplane and the dimensions of the printed circuit boards that plug into the bus Interface. Some remarks are necessary: Signals of the VERSAbus PI connector allow the implementation of a complete 16-bit device on a reduced size board. The VP. connector provides extension to service future 52-bit device«, PI connector of the Multibus la the primary connector and P2 is an auxiliary connector. The ZBI system signals are all gathered together on the PI connector, the connector is reserved entirely for the user application. VIll, CONCLUSION Standardisation of the microcomputer bus is an important element to be considered when microcomputer systems are designed. A number of bus standards have been proposed in the past. Each microprocessor maker was solving problems from hie own point of view which resulted also in 1 . ■ I Developing the new 52-bit miaroprodessor lAPX 1-52, new bus interconnection concepts are announced. The last word has not been said yet. IX. LITERATURE 1). y. Taylor, J. Race: Standards for microsystems, (Microproc. and Microsystems, vol^,n8) . 2). L.Yencharis!...But the right bus evokes the system's beat, (Electronic design, May 1980) 5). H. Marshsll! IEEE readies backplane štanda^, (Electronics, September 25, 1980) i»). A, Clements; Computer system buses, (Microproc. and microsystems, vol 5, no 9) 5). J. Rattner, W. Lattin: Ada determines architecture of 52-bit microprocessor, (Electronics, February 2t-, 1981) 6). Standard specification for S-100 bus interface devices, (Computer, July 1979) 7). L, Bender; ZBI:a system bus for the 2 8000. (Mini Micro Systems, June 1980) 8). VE313Abus, Multibus, TM 990 bus, (Manuals) 9). Proposed microcomputer system 796 bus standard, (Computer, October 1980) NOVICE IN ZANIMIVOSTI ENOTE Z GIBKIM DISKOM: TEHNOLOŠKA NAPOVED V letu 1^80 je dvostranski gibki disk dosegel svojo tehnološko zrelost. Doslej so bili ti diaki problematični ter so predstavljali vprašljiv proizvod v prepričanju kupcev. Z dobrimi tehnološkimi rešitvami se je začela ve-likoserljska proizvodnja dvostranskih diskovnih enot. T.i. OEM kupci so odkupili že 80 % proizvodnje. Enostranske diskovne enote so dosegle svoj prodajni višek, poraba dvostranskih enot pa je skokovito narasla, tako da lahko pričakujemo padec prodaje enostranskih enot ter prenehanje njihove proizvodnje. Rešitev problema obrabe. Intenzivna obraba nia-teriala na dvostranskih diskih je nastajala zaradi problema nameščanja glave, zaradi prevelike sile približevanja glave do stika z medijem, kar je povzročalo vreznine in Izdolbine na zapisni površini. Ta problem je bil dokončno rešen v letu 1980. Pomikanje glave Je bilo izboljšano z dopolnitvijo [Kimikalnega in namesčevalnega mehanizma. Proizvajalci so uporabili različne metode za nameščanje glave (električne, mehanične in elektromehanične), tako da glava pristane mehko in brez odbijanja in ne povzroča vreznin in Izdolbin površine. Spremembe pri oblikovanju mehanizma glave so bile domiselne in bistvene. Razpoznani so bili problemi, ki so bistvenega pomena za zdržljivost medija pri pogojih dvostranske uporabe diska. Ukrivljenost (zaobljenost) glave, materiali in topokotnost robov, so bili upoštevani kot nova izhodišča pri oblikovanju. Tako je nastala nova proizvodnja glav, ki Imajo visoko zdržljivost. Z Izboljšanjem magnetne prevleke se je obraba disketne površine občutno zmanjšala. Seveda nisavsi mehanizmi za nameščanje glave enako oblikovani. Nameščanje je krmiljeno tako, da se ne zmanjšujejo dosedanje zmogljivosti (npr. čas nameščanja) . Nekateri proizvajalci so uvajali te izboljšave postopoma. Učinkovita je npr. elektromehanlčna metoda, ki namesti glavo zelo hitro, vendar upočasni postopek približevanja tik pred stikom z medijem; takšen način zahteva seveda določeno krmiljenje postopka nameščanja. Masovna proizvodnja. Dvostranske diskovne enote imajo določene prednosti v primerjavi z enostranskimi, vendar mora biti njihova proizvodnja ekonomična in masovna visoki kakovosti izdelka. Proizvodnja dvostranskih diskovnih enot ni več cenena, saj mora upoštevati visoke, kritične tolerance, ki se približujejo tolerancam natančnih instrumentov.'Cena naprave za OEM tržišče se tako ne more znižati pod 3 500. Dodatek druge glave povzroči dodatno tolerančno razsežnost. Razporeditev radialnih zapisnih sledi postane kritična pri povečani' gostoti zapisa zaradi izotropičnih lastnosti zapisnega medija. Bitni pomik, ki se pojavi kot podatkovna napaka, je odvisen od vzporednosti obeh glav (azimat). Pomičnost glave je posledica določene mehanične uravnoteženosti: prevelika sila povzroči obrabo mt- dija, premajhna pa čitalne/pisalne napake. Tolerančne spremembe so pri mehanizmu z dvojno glavo odvisne od temperature, vlage okolice in položaja naprave in so lahko kritične glede na zapisni medij. Industrija se končno'zaveda, da mora naprave z gibkimi diski proizvajati pod enakimi pogoji kot trdne diskovne pogone. Za trdne diske velja pravilo, da morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za stabilno obratovanje, da npr. pogonska enota in disk dosežeta stabilno temperaturo. Ta temperatura je zlasti važna pri Justiranju enote. Tudi za gibke diske velja, da jim moramo vsaj 30 minut pustiti za ogrevanje In le pri teh pogojih bo disk obratoval zanesljivo tudi pri uporabniku. Da bi uporabnik lahko upošteval te važne parametre diskovne enote, mu vrste proizvajalcev z dokumentacijo dobavlja tudi diagrame s korekcijskimi faktorji. Ti faktorji zagotavljajo, da bo enota obratovala zanesljivo v območju plus/minus 30 nastavitvenega odstopanja (upoštevaje izotropične lastnosti medija ter tolerance, odvisne od temperature in vlage). Seveda je nenavadno, da vsi ti problemi niso bili upoštevani v dokaj dolgi zgodovini proizvodnje gibkih diskov, oziroma ni bila upoštevana dokumentacija proizvodnje trdnih diskov. Enostranske enote, ki so dominirale na tržišču v prejšnjih letih, so imele manjše tolerance kot dvostranske enote in zaradi tega so bile (v okviru teh ozkih toleranc) tudi dovolj zanesljive. Seveda pa je bil prenos izkušenj iz industrije trdnih diskovnih enot tudi počasen. Proizvajalci so bili tako soočeni z vrsto notranjih proizvodnih izzivov, ki so se pojavili ob nameščanju glave in ustrezni obdelavi, Toda prva zahteva je, da se kakovost ne sme znižati z velikoserijsko proizvodnjo dvostranskih enot. Sprejemljivo razmerje napak za enote, ki se dobavljajo na teren (za servisiranje) Je 5 do 8 Da bi se izravnale izgube, ki nastopijo pri transportu in njegovi obdelavi, morajo proizvajalci doseči 95 % izplen. Vzdrževanje visoke kvalitete izdelka in velikoserij-ska proizvodnja zahtevata izkušeno osebje, 2a prejšnjo proizvodnjo enot gibkih diskov je veljalo načelo, da so izkušnje potrebne le za preizkusno fazo. Pri novih enotah se zahteva natančno nameščanje praktično v vsakem delavnem položaju proizvodne linije. Delavci, ki enote sestavljajo, morajo imeti relativno visoko izkustveno ravnino, vsaj tako, kot se navadno zahteva pri proizvodnji tiskanih vezij. Proizvajalec mora imeti tudi več kontrolnih mest na proizvodni liniji, da bi obdržal potrebno kvaliteto. Nekateri proizvajalci uporabljajo t.i. notranji procesni nadzor, ki Je programiran del proizvodnega postopka. Proizvajalci lahko zmanjšajo napake tudi z uporabo zahtevnejših orodij in sestavljalskih pripomočkov. Našteti faktorji, ki zagotavljajo kakovost proizvoda velikoserijske proizvodnje (delo z izkušnjami, notranji procesni nadzor in dodatni sestavljalski pripomočki) ter bistvene spremembe v proizvodnem postopku šaradi izdelave dvostranskih diskovnih enot so povzročile povečanje proizvodnih stroškov že v letu 1981, Zaradi porasta stroškov je postalo dodatno financiranje proizvajalcev življen-ske'ga pomena za ostalo mlkroračunalniško industrijo. Dolgoročni pogoji. Letos (1981) bodo kupci dvo-stranskih enot soočeni s problemi produkcijske sposobnosti proizvajalcev. V letu 1982 se bo povečal obseg proizvodnje in razmerje cena/zmogljivost enote bo postalo bistveno, V letu 1982 se bo povečalo zanimanje za večje Itoličine podatkov. Leto 1983 bo prineslo poln razvoj dotedanjih zamisli, V letih 1984 in 1985 se bodo uporabniki dvostranskih diskovnih enot odločali za proizvode z večjimi zmogljivostmi in novimi tehnologijami. Prihodnja tehnologija. Problemi razvoja dvostranskih diskovnih enot so bili v glavnem rešeni v letu 1980. Uvedenih je bilo 96 sledi na colo, vendar je ta gostota zanesljiva le pri 5,25 - eolskih diskih. Velikoserljska proizvodnja bo močno odvisna od ponudbe glav (z mehanizmi), ko se bo dokončno uveljavil način nanneščanja glave s trakom (prej tudi z vijakom - polžem). Tudi 8-calski diski bodo dosegli večje gostote v letu 1982. Realna bo postala gostota nad 96 sledi na colo ter shranitev 2 M zlogov in več na eno ploščo. Za doseganje še večje gostote shranjevanja bodo morali biti razviti novi zapisni mediji, ki bodo šli v korak s tehnologijo pogonske enote. Tako ho nastala 5 M-zložna diskovna enota. Uporaba 5,25-colskih diskov se bo povečala zlasti pri procesiranju teksta, v inteligenčnih terminalih in povsod tam, kjer se zahteva majhna velikost. Te enote bodo postale bolj kompaktne, zmanjšale se bo njihova električna poraba (do 30 %), njihovo obratovanje bo ninnj hrupno itd. V letu 1982 se bodo pojavile tudi inteligenčne diskovne enote, ki bodo uporabijale lastne mikroprocesorje. Tfjko bo mogoče dodatno razbremeniti CPE mikroračunalnike, Sfij bo diskovna enota lahko imela lokalno upravljanje zbirk. Verjetno se bodo po letu 1981 pojavile na disku tudi tankoplnstne prevleke. Namesto še manjših diskovnih enot z diski 2,5 ali 3 cole, se bodo uporabljali mehurčni pomnilniki, saj bo njihova cena v teh primerih bolj ugodna A ,P. Železnikar BAKVNA C. HA PIKA Z /.eljo, da premosti razkorak med malimi poslovnimi računalniki in računalfiiškinii korijičkarji, je Comodore predstavil svoj 300,- dol.irski računalnik VlC-20, ki omogoča barvno grafiko, fiačunalnik vs(>l)uje vmesnik za običajni barvni televii;or, vendar je prikaz omejen na 23 vrstic po 22 fsiiakov. Sistem uporablja Petov Basic, minimalna konfiguracija zahteva H-K zlogov delovnega pomnilnika, je pa razSirijiva na n2-lv «logov fiAM/liOM [lomniliiika. Sistem lahko naslavlja vhode za magnetno kaseto, liS-232-C vmesnik, serijski vmesnik /.a gibki disk ter vhod ko rn/.HiritHV [lomnilnika. ADA - je?;ik poslajn aktualen l^o kakšnih petih letih razvoja jo jozik APA dozorel za uporabo. Veliko hiš, ki se ukvarjn s programsko opremo, uvaja AI5A jezik, saj omocfoča uspeSdo implemfjn-tacijo progrnniakili aplikacij z dodnjanjem standardnih paketov: - i'el«software Ine, nudi AI3A prevajalnik za 16- hitni Microengine procesor (proizvaja ga Westeren Digital Corp.), Ta provajahiik zahteva 128 K - /.logov delovnega pomnilnika, je pa podnmož.ica originalne ADA definicije. Firma načrtuje, da bota prevajahiik uporabljala še na drugih 16— bitnih mikro računalnikih. - Sperry IJnivac razvija interpreter imenovan Uda, ki bo tekel na Univac-ii 1 100. S pomočjo tega interpro-terja bo možno napisati Ada-prevajalnik v ADA jeziku ter ga prevesti v strojni jei-.ik. - Harris Corp, uvaja ADA jezik kot programski jezik za svoje znanstvene računalniko. Razvojni sistem za 16- in 32- bitna mikroprocesorje EXORmacs razvojni sistem omogoča razvojno delo na 16- bitnih in bodočih 32- bitnih aplikacijah. Bazična strojna oprema vsebuje M68000 mikroprocesor, MMU (memory management unit), razvojni modul (debugging mociule), 2 X 128 K- zložni dinamični delovni pomnilnik in univerzalni diskovni kontroler. Diskovni kontroler omogoča priključitev dveh 96-M zlo?,nlh diskovnih fxjgonov in štirih pogonov gibkih diskov. Programska oprema vsebuje VERSAdes multitasking operacijski sistem, urejevalnik teksta (screen oriented), strukturiran zbirnik, povezovalnik in nalagalnik, Pascal prevajalnik in simbolični prevajalnik iz strojnega jezika v mnemonic no kodo. Periferna oprema vsebuje 32-M zložni disk in UXOR-term 155 prikazovalnik. Dodatni pomnilnik, prikazovalniki, večkanalni HS-2:i2 vmesniki, pa omogočijo istočasno delo osrhim uporabnikom. Cena osnovnega sistema je 10.000 US S?. PASCA- ion dvoprocesorski sistem Pascal - 100 mikro računalniški sistem vsebuje Z-80 mikroprocesor. Sistem omogoča do 10-krat hitrejše izvajanje programov, pisanih v [lascalu zo procesor Z-80. Posebnost tega dvoprocesorskaga sistema je kompatibilnost z obstoječo programsko opremo pisane za 8 bitne Z-80 ali H()80 sisteme oziroma sisteme, ki Ufjorabljajo CP/M operacijski sistem, prav tako pa z novo programsko opremo kot Je UCSD Pascal, ki Zahteva že 16- hitne procesorje. Pascal - 100 stane 1500 US if. - bitni mikroprocesor V oktofiru je Intei |)redst:.ivil svoj 32- bitni mikroprocesor iAPX-4n2 kupeom. Procesor je zanimiv zaradi naslednjih lastnosti; - sistemu se procesna moč povečuje z enostavnim dodajanjem proc'osnih enot, pri čemer ni potrelino spreminjati programske opreme, - minimalna konfiguracija je po svojih sposobnostih primerljiva z VAX 11/780 in IHM 370/158, - cena mikroprocesorja (tri Vi.SI integrirana vezja) Je 3000 US v letu fJH-l pa napovedujejo ceno 200 US - funkcije operacijskega sistema so vsebovane v strojni opremi procesorja, , ^^ - mapirnnje virtualnega pomnilneg.i.jifostoi a'2 zlo- . gov v fiirični i.iomnilnik velikosti 2" zlogov, - za 32 liitiio seštevanje porabi prof:esor 0,'1 mikrosek, /Al 32 bitno množenje Ti mikrosek, za 80 bitno množenje s pomično veJic:o pa 27 mikrosek, - strojna opretiia jo prirejena visokemu progr;)makemu jeziku ADA ter oniogoča stainlarrinn m,-inipiiliiciJo s podatkovninu konsiiukti jezika ADA . To so [ireprosti pooi^(^lru' procesi ^ pi~tJCf>(luro, ki pt'x|,Ln ja jo vecji^ število procosorjov, itd. . i). Šalehar Operacijski sistem Unix Interaktivni multi uporabniški OS Unix so razvili v Belloviii laboratorijih z namenom, da bi dobili primerno orodje za razvoj programske opreme. Danes je najbolj množična verzija 6, instalirana na računalnikih tipa l-'DP-ll. Vsak interaktiven OS mora vsebovati interpreter ukazov in sistem, ki upravlja periferijo. Inulti uporabniški sistem ima še algoritme za razvrščanje poslov in zaščito datotek. Dober OS ima kratke, jedrnate in logične ukaae, ki se Jih da lahko naučiti in hitro uporabljati; sistem za upravljanje periferije mora omogočati učinkovito uporabo prostora na diskih. Poglejmo, kako so te stvari rešene v sistemu Unix. Posebnosti Unix-a Unix-ov interpreter ukazov se imenuje lupina (shellX' Osnovni format ukaza za lupino je beseda (navadno dve črki - ime programa, ki izvrši ukaz). Eventuelne parametre podamo v ukazni vrstici, g je znnk pripravljenosti. Z o^ratorjem ' < ' in ' > ' lahko povemo, od kod naj dobi podatke oz. kam naj se izpišejo rezultati programa. Primer: $ prog > dat 1 Način delovanja lupine je dokaj kompleksen. Potem, ko je interpretirala ukaz in našla odgovarjajoči program na disku, starta poseben proces, imenovan vilice (fork). Le-ta kreira dve verziji lupine: roditeljski (parent) proces in otroški (child) proces .(Proces se v Unix-u imenuje vsak program, ki je v stanju pripravljenosti aii izvrševanja.) Zdaj izvrševalni program naloži kod za otroški proces in ga zaČne izvajati. Vse informacije, ki jih ima roditeljski proces, otroški proces podeduje. Medtem je roditeljski proces še vedno aktiven, čeprav včasih nima kaj početi, dokler otroški proces ni končan. Primer: ukaz, ki se zaključi z znakom ', bo med izvrševanjem vrnil kontrolo nazaj lupini, tako da lahko le-ta pa-raletno obravnava drugi ukaz. Ukazi, ločeni a znakom : , se obravnavajo zaporedno. Sistem datotek je močan in enostaven: ima dreve-aasto strukturo. Koren je direktorij, končne veje pa so programi in podatkovne datoteke. No vsakem mestu v drevesu lahko dodamo poddrevesa. Vsaka datoteka -vključno direktorij - vsebuje zaporedje znakov, konča pa se z znakom ' C TRI.-DOb danem trenutku zasede vključeni uporabnik določeno mesto v drevesu. Poti po grafu podamo v uk.nzni vrstici po vozlih ali relalivno. Primer: X /^/s^ , kjer ^ označu j<> vse vhodne in iz- hodne enote, sujj pa pomeni serijski vrstični pisalnik. Lupina lahko interpretira celo vrsto redundančnih oznak, npr. ^pomeni n^, itd; podobno [..] pomeni "na intervalu", npr. . .cUv^. pomeni axyz . biZi mcxH • * pomeni karkoli ali katerokoli zaporedje. Datoteke so varovane z gesli. Vsak uporabnik se vključi v del datotečnega drevesa, za katerega poda geslo. Pri vsaki zahtevi za datoteko je potrebno povedati še za kakšen namen bomo datoteke rabili: r - branje iz w -pisanje na, x - izvrševanje. ' ~ Načrtovalci Unix-a so si prizadevali, da bi bife operacije - gledano s strani uporabnika - kratke in učinkovite. Pomankljiv pa je sistem diagnostike napak - uporabnik bi naj bil inteligenten. Vso pozornost posveča Unix uporabniku, zato pa toliko bolj obremenjuje stroj : potrebuje velike količine pomnilnika in prostora na diskih, algoritem za razvrščanje poslov pa ni tako prefinjen, kot bi lahko bil. Prilagodljivost Noben univerzalen sistem kot je Unix, tako rekoč "s police", ne more biti idealen v posameznih posebnih primerih. Prava moč OS se kaže v njegovi prilagodljivosti, to je sposobnosti, da se z razvojem programske opreme razširja, krpa in gradi naprej, Unix je večinoma pisan v visokem programskem jeziku C (tudi produktu Bellovih laboratorijev), ki ima primerne podatkovne strukture za sistemsko programiranje in producira zelo učinkovit kod. Vsebuje veliko število programov, ki omogočajo dostop do sistemskih tabel in drugih informacij, ki so bistvene za sistemsko programiranje. Grajen je modularno in po metodi od zgoraj navzdol, zato je posamezne aktivnosti lahko prilagajati. Unix lahko implementiramo enostavneje kot večino drugih OS, ker potrebujemo ledober C-prevajalnik, ki generira ustrezen strojni kod. Razen programov za upravljanje periferije je cel sistem lahko zgrajen kot navaden program. • Samo lupino lahko "programiramo" na ta način, da ji postrežemo z datoteko, ki sestoji iz zaporedja ukazov. Le-te bo lupina procesirala enega za drugim. Implementirane so strukture tipa U - then - else , ca^e , for-do, while-do. Izhod iz enega programa lahko uporabimo kot vhod v paralelno izvršujoči se program, ne da bi morali postopek posebej sinhronizirali ali generirati začasno vmesno datoteko. Ukazi Standardni Unix je opremljen z običajnim vrstično orientiraniiii editorjem z nekaj utrujajočimi lastnostmi, kot na primer to, da nn začetku vrstice rse da znaka pripravljenosti. Dobi pa se tudi izboljšana verzija em in ekransko orientiran ded. Od prevajalnikov so na voljo; C-prevajalnik in prenosni C-prevajalnik, več verzij for-transkih (Fortran 77) in pescalskih prevajalnikov. Nadaljnje ponudbe so še: APL, Lisp, I3CPL, ALGOL 68, POP-11. Ima tudi veliko izbiro razvojnih programov, kot so prevajalnik prevajalnikov, ieksikalni analizator, sistem za spreminjanje in dopolnjevanje sekvence vezanih programov, možnosti postopnega izvrševanja programov, izpisovanje vsebino pomnilnika, posebej nalagalnik in povezo-valnik objektnega koda, itd. Neobičajno veliko je programov za najrazličnejše manipulacije s teksti. Obstojajo programi za prenašanje sporočil od enega uporabnika do drugega in komuniciranje med več Unix sistemi, ki so na nek način povezani. Sklep Unix je primerno orotlje za sistemske programerje, saj je pisan v visokem programskem jeziku in razpolaga z ukazi in sistemskimi klici, ki omogočajo dostop do sistemskih informacij in operacij. Programer, ki dela na zasedenem multi uporahniškoni sistemu, pogreša učinkovite urejevalne rutine in dober sistem izračunavanja stroškov. Za začetnika bi bilo treba pripraviti .še nekaj enostavnejših ukazov z bolj očitnimi imuni. ß. Blatnik ZAPISNIK OBČNEGA ZBORA SLOVENSKEGA DRUŠTVA INFORMATIKA, dne 19. 3, 1981 Na občnem zboru Slovenskega društva Informatika, ki je bil v Klubu delegatov, 19.3.1981 oh 11 uri, je bilo prisotnih 31 članov društva • Ad 1) Otvoritev občnega zbora SPI Občni zbor je otvor il predsednik društva, tov. Zeieaulkar in pozdravil vse navzoče. Ad 2) Izvolitev delovnega predsedstva in komisij zbora Verifikacijska, volilna) V delovno predsedstvo so bili predlagani: tov. Kri s per, lov. Žerdin, tov. Železnikar. Za zapisnikarja je bila predlagana tov. Sersen. Za cverovatol ja zapisnika pa sta bila predlagana tov. Mekinda in tov. Banovec. Delovno predsedstvo je bilo soglasno izvoljeno. V volilno komisijo sta bila predlagana tov.Popović in tov. Bratko. V vei ilikacijsko komisijo pa sta bila predlagana tov. Strancar in tov. Selšek. Predlagani komisiji sta bili potrjeni. Ad 3) Poročila organov SPI (Izvršnepa odbora (lO), nadzornega otibora (NO), disciplinskega odbora (DO) itn.) 3.1 Poročilo IO O sedanjem delu je poročal predsednik društva, lov, Železnikar. Razprava o poročilu IO Vprašanje tov. FJratka: Zakaj ni bil organiziran simpozij Informatica '80? 3.2 Poročilo NO Poročilo nadzornega odbora je podal lov. Faleskini, 3.3 Poročilo DO O poročilu disciplinskega odbora je poročal tov. Žerdin. Ker ni bilo konkretnih nalog, so člani DO aktivno delovali v IO društva, kot je bilo razvidno iz poročila tov. predsednika. Vsa jioročila so bila dnna občnega zboru društva na glasovanje. En član se je glasovanja vzdr/.al, ostali člani društva so poročila soglasno sprejeli. Vsa poročila so v prilogi zapisnika. Ad 4) Razrešitev orfianov SPI Soytasno je bila sprejeta razrešitev organov SDÌ. Ad 5) Obravnava in sprejem kandidatnih list Tov. predsednik je prebral kandidatno listo, ki smo jo napisali na tablo. Ad 6) Kandidati lO: 1) Milan Mekinda - predsednik društva 2) Rado Faleskinl - podpredsednik 3) Franc Žerdin član 4) Vladimir Rajković - podpredsednik 5) Anton Gorup podpredsednik 6) Borut Justin član 7) Saša Divjak član 8) Tomaž Seljak član 9) Katja Seršen tajnica SDI Kandidati za NO : 1 ) Tomaž Herman - predsednik 2) Franc Mandela 3) Jernej Virant Kandidati za DO: 1) Ljubo Pipan 2) Marko Rogač 3) Andrej Jerman- Blažič - predsednik Poročilo verifikacijske komisije Verifikacijska komisija je ugotovila: 1. Zaradi nezadovoljive prisotnosti članov društva je bil občni zbor odložen za 1 uro udeleSili tudi vodje usmerjenih rasiakovatnih programov ter koordinatorji raaiskovalnih sklopov pri raziskovalnih orffanisaoijah. Seja pod vodstvom predsednika Programskeffa sveta se Je priSela ob 9. uri, a delom pa orno konSali ob 12,30, Dnevni red saj» Je obsegal: - aploSno informacijo rasiakovalne dejavnosti o organiziranosti - osnutek ishodiSS aa delovanje programskih svetov - metodološka izhodiSSa aa oblikovanje in ocenjevanj« predlogov URP in /fP - raspravo o predlogih UHP ua obdobje 1SB2-8S - raspravo in sprejem predlogov raziskav za leto ISBi Orgäniaaaijska in mstodoloSka iahodiSSal Predsednik sveta J« V uvodu povaal temeljne naloge Programskega sveta pri oblikovanju raziskovalnih programov na podroUJu raSunalni3tva in avtomatike, pri njihovem vsklajavanju a gospodarskimi in druSbenimi potrebami, pri nada oru. nad iaoajanjem raaiakav ter pri seznanjanju strokovns in SirSe Javnosti a raziskovalnimi doseSki, Poaval Je Slane sveta k aavaetemu sodelovanju pri pripravljanju ustreznih vsebinskih in .organizacijskih osnov za izvajanje omenjenih Halog, Opozoril Je tudi na to, da Je temu Programskemu svtu poverjena skrb sklop URP-ov, ki' Je po obsegu raziskav med najmočnejšimi, po Vsebini pa temeljnega pomena za nai gospodarski in druMbeni razvoj ter za skladen razvoj mnogih znanstvenih disaiptin. Zato bo dalo v tem e ve tu povezano a visoko stopnjo ^strokovne in đruSbene odgovornosti. I' Tajnik tehniSnih ved skupnega programa HSS tov, Peternel je spregovoril o zakonu o raziskovalni dejavnosti ter vtogi programskega sveta. Predsednik sveta je predstavil osnutek iahodiSS »a delovanje pragramskik svetov in pozval diane k pripravi predlogov za delovanja tega programskega svata. Svet Je aadolSil delovno skupino v sestavi Sratko, Fateekini, Xao, StrmSnik, Suhe 1 J, Speget in Hliöiö, đa izdala predlog delovnega naSrta programskega sveta za Isto 1661 in ga predloSi V obravnavo na naslednji seji sveta. Programski ati«t bo svoja naloge na podroSJu spremljanja in usmerjanja raziskav izvajal na osnovi periodiSnih poroSil o napredku na raziskavah. ^ V ta namen bodo vodje usmerjenih raziskovalnih programov na podroSJu raSunalniStva in avtomatike s četrtletnimi poroSi.li pismeno _ obveSdali programski svet o napredku na raziskavah ter o tem osebno poročali na sejah programskega sveta. Predsednik sVata je dolSan zagotoviti, da bodo Slani ta porodila prejeli peavoSaano,. Svet priporoSa vodjem VRP~ov, da si zagotovijo potrebno pomoS s strani koordinatorjev programskih aklopoo ter tromeeeSna poročila obravnavajo na aestankih programskih odborov UfiP-ov (oziroma^ na sestankih rasiakovaloev v primeru manj obsežnih l/JlP-ovJ. PREDlOaX SaSDflJEROČNIH BAZISKOVAIHIH PROGRAMOV Programski evet Je obravnaval predloge srednJeroSnih programov raziskav za naslednje usmerjen« raziskovalne programe : - Temeljne raziskave rar^unalniSke tehnike - RadunalniSka komunikaoije - Temeljne raziskava programske opreme - Metode umetne inteligence - Računalniška procesov avtomatizacija sistemov in - Robotika in manipulator Ji - Modeliranje, identifikacija in avtomatsko razpoznavanje V razpravi o teh predlogih, w kateri so med drugim sodelovali Stiglia, Kralj, Rutar, Jeglič, Banovec in Virant smo ugotovili - da eo predloSeni srednjeročni programi raziskav tehtni in dobro utemeljeni, da izhajajo iz potreb zdruSenega dela in Jih programski svet podpira; - da pa mora programaki svet takoj sproSiti intenziven proces vsebinskega in organizaaijskaga vsklajevanja teh programov in njihovega povezovanja s arednjeroinimi plani uporabnikov za obdobje 1383-lSSSj - da bomo pri vsklajevanju dali poudarek skladnosti razvoja posameznih področij v okviru računalništva in avtomatike ter povezovanju temeljnih raaiakav z aplikativnimi na osnovi dogovorjenih prednostnih nalog in ailjevj - da bomo srednjeročne plane raziskav vskladili tako v republiškem kot ü Sir Sam Jugoslovanskem okviru ter amanJSali razdrobljenost raziskavf - da bomo srednjeročna programe dopolnjevali tako, da bo adruSeno delo pripravijeno s soolaganji omogočati urssniSitev večjih konkretnih raziskovalnih projektovf - da bomo poskrbeli za sprotno informiranje strokovne in SirSe Javnoati o raziskovalnih programih na področju računalništva i« avtomatike ter o njihovem poteku; - da bomo organizirali »itupno raSunatniSko dokumentaaijo raziskav na področju računalništva in avtomatike. PROaRA» RAZISKAV V FAČVNALKISTVV ZA- LETO 1981 IS AVTOMATIKI Vodje UfiP-oo ter vodje ppogramekih sklopov po raaiekovalni.h organiaaaijah - izvajalkah oxifoma noB-ilai fasiakav so predstavili programe raaiekav aa leto 1981, Progratneki Bvet j« ugotovil^ da 6o predloženi programi indelani v akladu B pradpieano metodologijo in izkazujejo aa letoänje pogoje dela aadovoljivo etopnjo kvalitete, medsebojne veklajenoBti in vsklajenoati e potrebami sdruSenega dela. Zato jih je avet predlagal v eprejem v akupSSitii RSS e pridržkom, da vodje nekaterih URF-ov odpravijo ugotovljene aanjUe metodoloSke in veehineke pomanjkljivoeti. J. Usmerjeni raaiekovalni program TEMELJSE BAZISKAVE RASuSALfllSKE TEHUIKE Koordinator: Fakul.aa elektrotehniko, Ljubljana Vodja programa! prof.dr.J.Virant l,a, Programaki eklop IJS, Ljubljana Vodja aklopat dr, F, Kolbegen l,a.l. MZTEKAVE lif STUDIJA MASOVJI/IS POMUILXZKOV S POSEHUIM POVDABKOM U A UVAJANJU NOVIH TEHtiOLOOIJ Hosileo! dr. P, Kolbesen - Studijo teoretskih oenov in principov mehurčnih pomnilnikov ter fizikalno tehnoloških postopkov e poeebnim poudarkom na perspektive v tehnologi jif - Studijo mehurSnih p omni Ini ?.kih elementov in aietemov ter stanja na trüiSduy - raziskave kontrolne logike in uetreane programske opreme masovnih pomnilnikov. Primerjave med posameznimi tehnologijami (med razliSnimi mediji} gibki diek - mehurSni pomnilniki in kontrolna logikaj - oanovne raaiakave komunikacije mikroraSunalnik - maaovni pomnilnik a posebnim poudarkom na mikroraSunalniSke aplikativne sisteme, ki jih Se ali jih bo ö najbliSji prihodnosti uporabljalo naSe industrijsko okolje. l.a,S, PB03LEf}I RAZVOJA lITKRORA^VNALfllSKIH APLIKATIVfUll SISTSftOV floeileoi dr, Peter Kolbezen materialne in a integrirane metodologija razvojne programske opreme raSunalnikeß raaiakave in razvoj ulinkovitega emulatorja aa domaS integrirani mikroračunalnik ter razvoj materialne in programske opreme^ problemi naSrtovanja mikroraSunalniSkih aplikativnih programov na ve?.jem računalniku ter raavoj kriSnega zbirnika sa domaSi integrirani mikrora3unalnik, ki bo zgrajen na osnovi makro definiaij. l.a.S. VEČ-ZLOOOVNI MlKROJiAČVrULNIKI Noaileo: dr. P. Kolbeeen - komparativni Studij med posameznimi tehnologijami in organizaaijami a posebnim poudarkom . na tehnologiji bitnih rezin (laatnoaii, uporabnost, _ trendi) ter Btandardizaoijo organizacij in tehnologij( - konceptualni razvoj tehnološke banke podatkov aa raSunalniSko tehnologijo ter definicija podatkovnih struktur _ ter postopkov sa gradnjo, uporabo in ažuriranje banke podatkov} ekspe-rimentalna banke podatkov. implemantaoija tehnoloSke l.a.4, ASINHRONI MVLTIMIKROPROCESORSKI SISTEMI Nosilec: dr. P, Kolbezen - raziskava problemov komuniciranja med mikroproceeorekimi in mikroraSunalniäkimi siatemi, ki eo sestavljeni is komponent rasliSnih lastnosti in arhitektur (8, le-'bitni, mikro, mini}} - reSevanje problemov učinkovitosti pretoka podatkov na Se iadelanem modelu MP5 ob uporabi različnih grafičnih metod in struktur odločitvenih drevea_,- - preučitev konfliktnih aituaoij pri eaaeganju skupne pomniIniSke banke, I,a,S. DIAGNOSTIKA MIKROnAÖVNALNXKOV Noaileo: dr, Janes Korenini odkrivanje napak performaiis eie tema; na osnovi čaaovnih raziakave uporabe diagnoatičnih Števcev sa primere, ko računalnik komunioira s računalniškimi perifernimi napravami, drugimi računalniki ali s objekti, ki ga krmili} raziskava problema obratne procedure s etaliSča aparaturne opreme fehranjevanje informaoije o meatu programa, v katerem je bilo izvajanje prekinjeno) kakor tudi ^ s etaliSča programske opreme (analiaa informaoije, ki jo moramo ob prekinitvi izvajanja programa ohraniti brez Škodljivih poeledio posega operaterja/ analiza programskih grafov na nivoju paralelnega iavajanja procesov na nivoju operaoijekega aiatema ter raavoj metod za reduciranja grafov tega nivoja} analiza moSnoeti aa shranjevanja tekstov informacije o stanju izvajanja programov (izbor uetreanih pomnilniSkih medijev); analiza potrebnih informacij o statusu aiatema in mestu izvajanja programa (tip informacija ~ adresa, vrednosti različnih parametrov, obseg informaoije, format, idr.) l.a.6. POSTOPKI ZA POVSČEVANJE ZAlfESUIVOSTI DiaiTALSIH SISTEMOV HA OSSOVI DOPVSi^ANJA NAPAK Soaiteo: dp, B, Mum - Studija in foj-malisaoija aonovnih taetnoeti ter analiaa uSinkovitoati korekaijekih k o do v f - rasiekava đetakoijakih kodov e eeparaoijekimi lastnostmi ter z zmotnostjo ugotavljanja enojnih in enoznačnih kodov; 1.b. Programaki sklop FE, L^iih'ljana NAČRT OVAI} J E RE ZI HAST IH PROCESOIR^EV ID KRMILÜIKOV SoBileo; prof, dr, J. Virant - metodologija ressinekega načrtovanja; - primerjava obotoječh druàin rexin s etaliS3a naSrtovanJa CPU-enot in krmilnikoof - izdelava napoerednih postopkov naSrtovanja: - primer, ki kaSa uporabo metodologije in postopkov načrtovanja^' l.o. Programski sklop VT3-VT0 Elektrotehnika Maribor MIKROFROGRAmUANA ARHITEKTURA ZA IMPLEMENTACIJO VISOKEGA PHOGRAMSKEGA JEZIKA Soeileo: mag, V. S%im-er - pregled jezikov in tehnik za itdalava mikroprogramov^ - izdelava učinkovite metodologij» za razvoj in popravljanje mikroprogramov/ - raziskava implementacije algoritmov v visokih programekih Jeaikih a mikroprogrami in preučitev vpliva teh algoritmov na mikroprogramirane arhitekturef - predlog aa taka algoritme v visokem programskem jeziku, ki jih aahteva dobra mikroprogramirana arhitektura, S, Uam-erjeni raziskovalni program RASUHIALSISKE KONUlilKACIJE Koordinator: Institut J. Stefan, Ljubljana Vodja programa: dr. T, Kalin 2,a, Programeki sklop IJS POVEZOVANJE LOKALNIH URES Sosilea: dr. T. Kalin - raziskava problema povezovanja lokalnih mrei v sodelovanju e inetituaijami v okviru COST - raaSiritev mrsinega kontrolnega jezika na probleme lokalne mre Sef - izdelava predloga protokola za lokalne mr9S», ki bo omogočala efektivno povezavo. 2.b, Programski sklop FBt Ljubljana UOVI ALGORITMI ZA SINTEZO DIOITALSIE FILTROV IN NJIHOVA UPORABA V RAČUKALNISKIII KOMUNIKACIJAH Nosilea: dr. D. Kodek ■■ ■ 2,0. Programski sklop VTS-Elektrotehnika, ■■■ Maribor LOKALNE RASVNALNISKE IN TERMINALSKE URElE- ■. Sosileo:-mag. B. Horvat - teoretična obdelava najnovejših- doeeSkov na področju lokalnih računalniških mre?, ßlaati B stališča topologije in komunicriranja med računalnikom in terminali/ - raziskava osnovnih arhitekturnih pristopov k računalniški mreSi (SNA, DECJÌET, itd. J t-n uporaba spoznanj sa snovanje lastne lokalne mre Se. 3, Usm-erjeni rasiskovalni program TEMELJNE RAZISKAVE ZA PROORAUSKO OP^^Ö Koordinator: Institut J, Stefan, .Ljubljana ■ Vodja programa: dr. M. Spegel i.a. Programski sklop IJS, Ljubljana Vodja sklopa: dr. M. Spegel 3. a. 2. MODELI DISTRIS UIBASEGA PROCESIRANJA . Noaileo: dr. I. Bratko - Studij formalnih modelov za distribuirano oziroma paralelno procesiranje/ - programski jeaiki za distribuirano oziroma paralelna procesiranjef -interpreter za jaaik za paralelno programiranje na sekvenčnem računalniku/ 3.a.2. ZASNOVA ZA STRUKTURIRANJE OPERACIJSKIH SISTEMOV Noaileo: mag, M. Este I - primerjalna Studija novih sistemakik programskih jezikov (predvsem jezika obstoječimi sistemakimi programskimi jeaiki, fftpi*. Modula, Conourrent, Pasoal)^ - organizaoija jedra operacijskega, e>t«tflma, raziskava primitivnih operaoij zae-i.gnale, semaforje in razvrščanje ter implemeHtaai,ja monitorjev/ 3, a. 3. SimOLiSNA ALGEBRA ZA MATEMATIČNE PROBLEME FIZIKE, KEMIJE IN TEHNIKE Nosilea: prof, dr. M, 'V, Mihajlovič - pregled uporabnosti obstoječih programekih paketov aa simbolično algebro na računalnikih v Sloveniji in ovrednotenje teh paketov/ - razvoj računalniških postopkov ea simbolično računanj« z matrikami/ s.a. i. raćusalniSko HAČSTOVAI/JE MIKROPFCGSlAMXltAl/IH RASUIIAIXXKOV lloailoot R, Reinhardt ~ dafinio-CJa jesika za opisovanje podatkovnih poti mikpopfoofamifanih peooeeorjev in avtomatiidno generirart^e eimutatorja podatkovnih poti) - l'aavod dodija mikro ahi mika in aimuliranih modulov tef njihova impt^mantaoija na raSunatniku^' - raavoj gkaparimarttalnega pi-evajalnika aa pi'avajanje ia omijp^iaffa vieokega pi-ogramak^ga Jezika U mikraprogram pfadpioanega mikvoprogramiranaga Ktikvoproataovjaf S. a. 5. FROGRAÜSKA ZASHOVA CZXEiìEGA OliAFlÖSEGA TBRUItiAlA Hoaileo: W. Martineo, dipl,ing, ~ aaanova večplastnega programskega aiatsma sa raSunalniSko grafiko na cenenem grafiSnem tarninnlUf- - sasnova programskega jaaika _ »a imptemo-ntaoijo grafiSnih postopkovnih in interaktivnih eiatemovf - aaenova interaktivnega urejevalnika aa opis in aintago raSunatniSkih veaij in tiakaninf l.a.S. FROGRAHIRA^JE ■eiSKARSKEGA SlAVUESiA liooiteo: dr. M. Spegal - rasiakava konoeptov^ metod in postopkov pri raSunalniifko podprCam stavljenju if alovenakih tiskarnah^ - aasnova aitstraktne _ oevetljane enote aa ' atavljanje gladkega in eahtevnega otavka^ * rasvoj uporabniSk0ga programskega Jeeika aa opisovanje etaenih postopkov na abstraktni osvetljeni «noti,- s.a.?. računali/i.'ìke netode raziskave BIOSISTEl-tOV «oaileo: mag.B, Jerman-BlaSlB - rasvoj in isdalava notaoijakega siatema aa raSunalniSko aapiaooanje, shranjevanje in iskanje skupnih molekulskih sistemov/ - razvoj in implementaoja algoritmov aa enumeraoijo reeonanUnih oblik molekulskih aiotemov, ki bo obsegala generiranje nadomaetnih grafov in identitete molekulskih sistemov ter ooeno Saaovne in prostorske komplakanosti teh algoritmavj ~ izdelava primerjalne analiae topoloSkih indeksov (asc, tre, indeks raavejanoeti grafa) f 3. a. 8. METODE ZA MATEHATIČNO IN STATISTlSliO obdelavo dodatkov Doeilea: Z, RadalJ, dipl, mat. - raavoj metod na multiragrasionalno aproksimaoijo eksperimentalnih podatkov^ definiranj« kriterijev aa vključevanje ob. izključevanje parametrov in raaiskava odvisnosti konSn« reSitva od »aSetnega atanja^ - analiaa in napovedovanja dasovnih vrst ter preučitev moSnosti aa amanJSanJe pomnilniilke Jiahtevnoeti tah metod (predvsem metod ARIHAif - razvoj metode aa raSunalniSko grupiranje časovnih vrst na osnovi avtokorelaoija, korelaoije z odlogi in faktorske analize^ - matematično opiaovanje problemov optimalnega upravljanja ekonomskih procesov in raavoj radunalniSkih poatopkov aa re Se vanje teh problemov; 3.b, Programski eklop FE, Ljubljana Vodja sklopa: doo. dr, B, Vilfan 3.b,l. REOVLARHI ALGORITMI ZA mOf.EUJE MATRIK Nosileoi 3, Vilfan 3.i>.2, NAČRTOVAHJE KONCEPTUALNE SHEME PODAT KOVUS 3AZE aosileot mag. T. MohoriS 3,o. Programski aktop VT3~ Elektrotehnika Maribor FUNKClOltALHOST MIKRORAČVHALlfjSKEOA MOSITORJA v REALNEM sas u Nooilea: M.Colnariö - izgradnja mastsr-alave mikroraSunalniSke etruktura is mikroračunalnikov ISKRA DATA 188Qß - vgraditev monitorja v to stnAturO! i - isdelava simulatorjev ralnega okolja (predvsem na zahteve SelaSnäkega omrelja n elektrodis tribuoije)/ - določanje ekstremnih pogojev in iajemnih dogodkov ter preučevanje obnaBanJa monitorja ob teh dogodkih,- korekture monitorja v kolikor ee bi pokaaalo potrebno; - iedelava priročnika za aplikaoijekega programerja (programart ki bo raaliairal' vgraditev v namensko mikroračunalniSko strukturo}f 3.d. Programski aklop VTff-StroJniStvo Maribor RAZVOJ OSJfOVl/E PROGRAMSKE OPREME ZA RASVNAL»IŠK0 KOHSTRUIMNJE SKLEPOV, konstrukcij in naprav v strojništvu Soailea raaiakava: dr. A, Jeaernik - dokončanje i ada lave osnovna programske opreme aa računalniško konstruiranje in dela uporabniška programska opreme, ki bo omogočala ralŠunolniSko konstruiranje elementov konetrukoij na trdnost v atroJniStvu in graditeljatvu ter računalniško konaipiranje elementov konstrukcij in naprav a interaktivnim tnenujakin načinom delaj 4, l/amer^eni rasiakovettni program HEfODB UMETÌiE INTELJGEltCE Koordinator}. Institut J. Stefan^ Ljubljana Vodja progvamat dr, I. 3rako rf.a. Frogrameki ektop TJS Vodja aklopat dr. I. Bratko t,a.I. FSOGRAMSKA OPREMA ZA SISTZMB VMEfSt: litfELXGEUCS ìloBÌl»oi dr,. I, Bratko - instalaoija kompitatorja sa programski Jezik Prolog na raäunalnku DEC~1~0 V flCf, Vnioarza Edvarda Karađ«lja v LJubljani} ~ prilagoditev in inetataoija prevajalnika s« Prolog na raSunalniku PDP-l-lf - vedrSevanJ« programskih aiatemov aa Liep, Prolog in Vtlog na računalnikih CDC CYBER OB. DEC-1~0 in PDP~l-2 ter podpora ta Širjenje kroga uporabnikov teh Jeaikovf 4. a. 2. EKSPERflill SISTEMI Soeilaa; dr. I. Bra tko - razvoj programskega eietama in Jettika AhS aa nepoetopkovtio programiranje (ta Jaaik ne bo omejen, tako kot Ja Prolog, aamo na Hornovo obliko logiSnih stavkov); - mahanizmi aa pojasnjevanje reSitevt naloga tak mehanizmov Je generiranja takih pojasnit, fcC eo aa uporabnika tahko raamljiva in mu omogočajo vpogled v delovanje eia tarna os. modela ter oZaJSuJeJo popravljanje modelovß - prototip eploSneffa ekspertnega aiatema, temelječega na interpretaciji samantiSnih mreSf 4,a.!. EKSPERTNI SISTEM ZA VARJENJE lioBileot dr. M. Spegel - raavoj programskega siatema aa gaometriSno modeliranje varjanaev in aa avtomatiSno programiranje varilnih poti/ ~ raavoj in raSunalniSka implementacija basa poatopkov in strategij za raSunalniSko vodenja Varilnega avtomata s tremi prostoatnimi _ ^ stopnjami ter HiikroraSunalniSkim mehanskim tipalom odmikov Varilne Soba od načrtovana varilne poti} - analiza ,Bmo3nosti razvitega ekspertnega aiatema pri reSevanJu konkretnih problemov pri varjenju oevaatih varjenoevf 4.a. i. KOHVHICIRAHJE Z RASUSALISIKOH V SLOVESSKEH JEZIKV Sosileo! mag. P, Tanoig - modeliranj» naravnega Jezika z uporabo aietemov formalne logike j - implementaoija ATS analizatorja in aintetixatorja tekata v naravnem Jezikuj - ekaparmentalni integrirani sistem za računalniško razumevanje alovenSSine kot primer komunikacije v naravnem Jeziku z bazo podatkov; 4,b. Programski sklop FE, Ljubljana AVTOMATSKO l/ÖEMJE Sosileo: dr, I. Sratko - implementaoija in eksperiment a sistemom aa avtomatsko učenje snovi na osnovi primerov in protiprimerov V madioinski diagnoatikif - razvoj metode učenja na osnovi apoanavanja odnosov med elementarnimi objekti, pri čemer bo model učenja ustrezal problemu konstruiranja in adaptacija digitalnih računalniških atrukturj 6. Usmerjeni raziskovalni program ROBOTIKA I!> MAfllPULATORJI Koordinator: Institut J. Sto fan, Ljubljana Vodja programa: mgr. P, Oblak B.a. Programski eklop US Vodja sklopa: mgr. P. Oblak - študij in razvoj dinamičnega modela industrijskega robota osnovi ämiltonovih enačb dinamike j - razvoj metodologije določanja optimalnih parametrov mehanske konfiguraoije robata a pomočjo ainteae optimalnega modela} - raavoj uatreanega simulaoijakega programskega paketa^ - razvoj matematičnega konoepta za vodenje industrijskega robota od točke do točka in implementaoija na mikroračunalniku} - Studij kinematike industrijskih robotov in delovnega okolja/ fi.fc. Programaki sklop FE, Ljubljana DINAMIKA IS GENERIRANJE DELOVHIB KRIVVLJ HANIPULATORJEV Soailea: prof, dr. A, Kralj - kompletiranje in zagon eksperimentalnega manipulatorja z električnim pogonom in 3-i pros tostnimi stopnjami in odprtozančno upravljanje/ ~ raziskava računalniških metod aa opis delovnih prostorov/ - Studija in sinteza metod za računalniško analizo in opis kinematike/ - ssatava osnovne materialna opreme za generiranje delovnih krivulj/ - Studij problemov sestave delovnih krivulj »a preaizno manipuliranje majhnih bremen v industriji elementov in aa naloge aaembliranja seatavovj 5.o. Programski eklop VTS-StroJniStvo Maribor IZDELAVA IN KRMILJENJE MIKROPROCESORSKEGA DELA RISALNIKA Noailtsa; dr. P, L»B in doa, dr. A, Jenernik - izdalava ravninskega risalnika velikosti AO/ 1 - iadelava elektronakega krmilJa/ - VBklaievanj» delovanja poaameanih kompomnt; - itd* tava osnovnih progrmovf - raevod aagnoiM in izdelava mikeoprooeaorBke grafCSnt . kartio» « grafiSnim pomni Inikorhj e, UemapJ^ni raaiakovatni progi-an -^-"ìiììi^^^ ^^^OMATIZACTJA SISTSmv I« PROCESOV Koordinator t Institut J. Ste fa», Ljubljana Vođda programat dp. Stanko Sti-mdnik S.a. Programaki eklop IJS^ Ljubljana Hoavlao: dr. Stanko StrmSnik DOSnADITBV LABOHATORIJSKE MODElflE SAFFAYS - izpopolnitev tehnološkega dela modelne naprave (model multi vari obilnega oietema a pet^mt vhodi in Stirimi izhodi)/ - izdelava komandna ploSče ga roSno i^ravljanjef - ifbor nabava in montaža aenaorjev in aktuatorjev^' " - raavoj in izdelava omeanikovy - fasvoj funkoionaZneaa matematiSnega' modela nap ravef - priključitev mikroračunalnika na modelno napravof " ttfalkol- "P""«« zbiranja - izvajanje prvih taatnih meritev} e.a,2, SIlfTEZA OFTItlALSEGA VODENJA Z VBSmVOJSKIMI PRISTOPI ' l'IìlZiTt-u , odprtozanSnih veSnivoJekih algoritmov,- aatekcija najbolj3ih algoritmov} - preverjanje uporabe odprtozanSnih algoritmov z omejitvami sa naärtovanje zaprtozandnih optzmalmh regulatorjev} - primerjava veSnivoJakega priatopa k aintezi z enonivojakim priatopomj ' t'Jil^ìt-iii-u orientiranih računalntSkth programov^ tf.a.S, »BGRAPIElITltE METODE OPTI HIRAŠ J A UA MALIH RAÖVSALSIKIH - metoda direktnega iakanjaj - metoda flekaibilnih poliedrovj - omejitve in metoda ftekaibilnih poliedrov/ - uporaba metode flekaibilnih poliedrov pri optimalnem upravljanju/ ^ e.b, Programaki aklop ISKRA AVTOMATIKA. TOZD razvojih institut Ljubljana b.b.l. distribvirasa podatkovna baza v sistemu daljisskega yodeuja Soaileo; mgr. S, PaniS - Studij problemov distribuiranih podatkovnih baa in vloga la-tah v eodobnih 'mini-mikro ' računalniških eiatemih vodenja in nadzora^ - dakompóziaija podatkovne baze o mikroraSunalniSkem aiatemu vodenja in nadzora in določitev obeega teh funk ai J podatkovne baze na poaamaznam nivojuj - izbira organizaaije podatkovna baze na nivoju aietema, objektov (poataj), podatkovnih blokov in podatkovnih toSk z opredelitvijo potrebnih atributov (podatkovnih alementov) v aietemu TI-30 na oanovi izbranega podatkovnega modela} - aaenova in realizaaija programakega aistema aa nadzor in doatop do podatkov v podatkovni bazi v mikroraöunalniSkem aiatemu vodenja (aplikaaija v aiatemu ti-30jf - preiakua izbranih in realiziranih konoeptov diatribuirane podatkovna baze na laboratorijskem modelu, ki bo oestavljen iz ene centralne in konSne poetaje mikroraSunalniSkega aia tema vodenja ti~30 u preiakuani povezavi a mini računalnikomj e.b.2. račusalsiBko krmiljenje in reguliranje industrijskih procesov ■ lioeileo: Branko Rabava, dipl, ing. - mikroprooeaoraki krmilni aiatem (analiza obatoJe3ih reSitev v svetu, izbira konoepta aietema, detajliranja konoepta, izdelava blokovnih in detaljnih ahem vhodno-izhodnih modulov, izdelava modelov in testiranje, analiza taatiranja in aaklJttSkiif - elektromotorni regulirani pogoni (analiza metod za realizacijo aiatema, matematiöna f^rnialin^, n^UiU^ga meritve in pretzkuat na modelu, analiza rezultatov in aaklJuSki)j - digitalno tehtanje in doziranja (preučevanja znanih _ reHtev in idejna zaanova, realizaoija modela, meritve in preizkusi na modelu, verifikaoija rezultatov, zaključki)} - digitalne regulacije v napajalnih napravah iii. faza (idejna poatavitev modela, mat«,mati3na verifikaoija, iedelava modela, meritve na modelu, verifikaoija in zak ljuakiij 6. o, Programeki sklop VTS-ELEKTROTERlilKA Maribor Vodja sklopa : doo, dr. k. Jeaernik 6,o.i, računalniško vodenje procesov Noaileo! dr. DaliJ DSonlagiS - raaiakave modelov regulacijskih aiatamov v industrijskih proaeaih} " kriterijev aa izbiro oprem» aa vodenje m upravljanje teh proaesovj ' Vti'^"^. .X, Ofadnja in opremljanja računalniškega aietamaj 6,0.2. UFKAVL,FA/l,rB IH SIMULACIJA VELIKIH SISTEMOV floaileo: dr. Xarel Jeeernik - raevoj mikroraifunalniSkeffa eietema a paralelno aritmetiäno enoto sa obdelavo podatkov in Bimulaaijo b plavajoSo vejiaoj ~ obdelava eimulaaije einhronakaga Btz-oja v tvane-Contngm dalovanju, rogulaoije frakvenoe in vahujanja a mikroraSunalnikomj - dopolnitev proaaBOpja a D/A in A/D enotami/ - obdalava problematike izmenjave energije med poatfoji na pai-alelni Btpuktupi veS pì'oaeeorjev kot prispevek k deoentraliaaoiji upopabe velikih Biotemov; - nadaljevanje gradnja papalelnoga prooeaor^a na naenovi vmeanika v povesavi z nadrejenim i-adunalnikomj D.d. Fpogpaineki eklop FE^ Ljubljana TEOmjA IN OSNOVÜE M ZI S KA VE PBOaiiAmBILNE PÜOCEEliE AVTOMATIKE 6.d. I. RACUÜALHISKÖ VODEtlJE niA'AMIčfflH PROCESOV Koailea; prof, dr. Franae BremSak - eintesa multi variabilnih regulatorjev na osnovi premikanja, polov^ - aintaaa regulatorjev s rasetavljanjem multi variabilnih eiatemovj - adaptivno eprotno računalniško Vodenja ei.Btemov _ in aintesa diskretnih modelno referenömh adaptivnih eietemov in parametereko adaptivnih eiatemoVf - rasvoj UBtreane interaktivno orientirane računalniško programsko opreme in eimulaoija načrtovanih aietemov s pomoSjo povezave anaiogno-hibridnega računalnika EAI 6B0 z digitalnim raSinalnikom PDP 21/S4J e. d. 2. TEOiìIJA II! OSSOVSE RAZISKAVE PR O GM MSKB PROCESNE AVTOMATIKE Noailea: prof. dr. Peter Suhel - Studija a analizo^ in sinteao enoproaesorakega krmiljenja programabilne prooesna avtomatika ?. Marnar jeni raaiakoValni program MODELIRAJ/JE, IDE1/TIFXKACIJÀ Iff RAZPOZNAVAItJE PODATKOV Koordinator: Fakul.aa elektrotehniko, Ljubljana Vodja programa: prof, dr. L Gyargyek 7. a. Programski aklop IJS, Ljubljana Vodja aklopa; dr, Stanko StrmSnik ?.a.l. IDEl/flFIKACZJA Z REFEÌSE/ieXIM MODELOM - pregled teoretiSnih osnov identifikacije mul ti variabilnih aiatemov s referenčnim modelomj - analiaa in oaena razliSnih optimiaaoijakih poatopkov s ataliSSa identifikacije parametrov} - preverjanje uapeSnoati rasliSnih moda Inorafarenčnih metod sa identifikacijo parametrov s digitalno aimulaoijoj - prehod na aprotno idantifikaoijo a pomoSjo diakretnega refavandneffa modela in preverjanje uapeSnoeti metod na hibridnem raSunalniSkam eiatemu; •• aaključne analise re^ulatatcv in komatiranje delay 7. a. Z. EKSPERIHEÌITALXE METODE modbljmnja is idetìsifikacije - taoretake oanove identifikaoije multi variabilnih modoloo arima; ~ iadelava metodologije identifikaaijef ~ teoratake oanove oaenjevanja mul ti variabilnih modelov arima} - zadelava metodologija ooenjevanja^ - isdelava aploSnega programakega paketa aa identifikacijo multivariabilnih modelov a rimaj - isdelava priročnika «a uporabo paketa^ 7,b, Frogrameki sklop FE^ Ljubljana^ pubfoznavasje govorsih odtisov Soeileo: prof. dr. L, Gyergyek - digitalna preobdalava signalov} - analina fonemov v omialu iakanjd informacije t ki najboljSe opiSe govornika} - isbira takega poetopka rasposnavanja, ki bo primeren sa identi fikaoijo i» aa Verifikacijo govornika} 7.0. Frogrameki eklop VTS-StrojniStvo Maribor: ZASNOVA PODATKOVSIll STRVKTÜH, postopkov m sistemskih programov isteraktivse haöuuallllske grafike Noeilaai dr. Milan Kaa - saanova in kodiranje enotne prikaaovalne datoteke} - aaenova in strukturiranje podatkovne baaa grafičnih proin} ~ Studij in isvadba poatopkov in programov «a ugotavljanje vidnosti elementov trorasaeMnih grafičnih objektovj - identifikaaija grafičnih prvi», ki Jih približno pokaSemo a markerjem, da bi Jih shriaali ali eprmanili} - Maanova programov, a katerimi bi apio Sna interaktivne grafiko prikrojevali posebnim padročjam uporabe, npr. eimulacijakim prob lemomJ 7.d. Programski eklop VTS-Elektrotehnika Maribor: fsoretično sagusalniško in modelno ììeseva^js sistemov z zveznimi in diskretnimi metodami Noailea: dr. Alojz Paulin - raaSiritev programa CERN-W J3 6, ki ima matriko e 3260 elamenti tako, da bo imel matriko a SBOO elementi pri neepramenjeni vrednosti ostalih parametrov v programuj - uporaba programa STA/f S, ki daje hwneridna ■oređnoati aa ekaaktno reSitev enaShe gibanja na«l0ktrenega daUa^ na . izbrano obl-iko oanoaimatviSnaga oltktrootatiSnaga peljaf - doloHtev. uporabnik intervalov aa saSeino kinaiiSno energijo in poepeSevaTno napetoai v programu POLESLED aa veak dan elektronsko optidni problem ter iedetava metode oa doloSitav tah intervalov^ 7.0. Programski sklop ISKRA AVTOMATIKA, TOZD Zìa»vojni institut, Ljubljana STJÌlIKrUfìlfA AlfALIZA VELIKItì SISTSMV IX NOBELOV Hosileai mg-r, «Tole KanduS - agradba algoritmov aa dekomposioijo velikih aiatemov 9 pomoSJo uamerjenih grafov iH binarnih matrik. Zadelava programov po sgrajenih algoritmih in njih teatiranjef - prikaa praktiSne uporabnoati iadelanih programov aa dekomposioijo, predvsem na podroSJu raSunalniSkega proßramiranjaj - strukturna analiaa aparaturne in profframake opreme teleinformaoijakega eiatema s uporabo iudelanih programovß DODATI^K At PHOOnAMSKI SVET ZA SAÖÜSALUlSfVO IH AYTOÜATIKO SKVPSEGA PEOGRAM RSS lavajaloii Uarjan Spegel, US, pradeadnik Ivan Bratko, FE in US, Ljubljana eranoe BrainSak, FE, Ljubljana Karel Jeeernik, VTS, Maribor Milan Kaot VTS, Maribor Jane a Korenini, US, Ljubljana Pavel Oblak, US, Ljubljana Stanko StrmSnik, US, Ljubljana Peter Suhal, FE, Ljubljana Jernej Vivant, FE, Ljubljana Uporabniki: TomaS Sanovea, Centar SPS aa Informatiko Rado Faleakini, Elektrotehna - ßelta Andrej Jaman-'BlaHS, Rep, kom. aa inf, Pavel UenoeJ, AvtomontaSa Marko Rutar, Gorenja Muta Bruno Stiglio, lekra Avtomatika Peter TovSak, Gorenj« Velenja DametriJ Vran, IHP Ljubljana Andrej Vratnik, lakra Kranj Davor ViliUS, RRC, Ljubljana špage I SREČANJA de I 'ACf* , S, rue de L "EgliBS, »2420 VcamfeBson^ Frmae 8~10 apnl, Paria, Frmoija Snd International Symposim on IHatnhutađ Computing Syatemg Opganisatoi' : JFIP Infomaoije: T.Prioheteau, IFTA, B.P, 1061 78 781501 Le Ckeenan, Freotoe ■ 27-28 april, le Chesnay, Francija KouDellea Claasea de »atarielB Gvaphique» Interaaifs pour La C F A O teorcna a memoitv da trame type viđao earans a plaema, iinpnmantee eteati^etatiquea) Organizatori Croupe de trm>ail "Oraphiqm" de I'AFCBT Infotviaifije;ISffIA Sat. 28, Domaijie de Volttoeau, Kocqvenoourt, 783S0' Le Cheenay, Frm-ae 6-10 april, Firenoe, Italija International Congreaa On Logio^ Informatiaa and tow Orffcmieator: Inatituto per la Domenentazione giuHdioa of Consìglio nazionale delle Fiohe^he Informacija; Inatituto per la daaumentaaione giuridioa , Via Panaiatiohi, SB, 16-501S7, Florence, Itali) }l~le april, Mesioo City , Meiaoo iSth International Sympoeitan on Mini and iHorcoornputera Organieator: Intematiorutl Sooiety for Htni and hfioroaomputerB Informaoije: ing, Jorge Gil, Aaademia Secretary , MIMI IIMASUXA», Aparda Foetal SO-?Se, Mexico 10 Đ.P. 19-2i april, Penigaola , Španija Formatisation of Prograiming Conaepte Organizator: European Aeeooiation for Theoretical Computer Saienae Informacije s ICFPC, Faoultat d" Informatioa, Universität Politaanica de äarcelona, Jordi Oirona 31, Barcelona 34, Spain 19-21 april, Firence, Italija International Symposiim an Loaal Computer Xatuorka Orffcmisator; IFIP, TC e Informacije: Studio Publiche Fe Iasioni, Via S, Separata 40, S012S, Florence Italy 20-24 april, Zagreb, Juffoelainja JUREMA Organisator; JUREMA Infarmaoi.je; TajniStvo JUREMA, ul. Djure Salaja S /IV pp Ì98, 41 000 Zagreb, Jugoalaxnja 2e-&9 aprii, Amapolia, Md., ZDA 8th Annual TeleaoTnmicatione Policy Feaaarch Conferenaoe Organizator: national Saience Fondation, Federal Commnioationa Cormieaion, Mark la Fondation Informacije: TPFC Organizing Cormettee, o/o William Taylor, Bell Laboratoiree 2C~2SS, 800 Moimtain Avenue, »urrcg/ Hill, HJ 07974 VSA 27-10 april, Tunia, Tunis Data Baaee, Modela, Evaluation, Documentation and Information Systeme Organisator: AFCST, French Div. of ACM, CU AM-HE, EOF, Institut de Programmation Informaoije;M-alle M. du hbnceau, Chapitre Francata 29 april- 1 maj, Ann Arbor, ZDA ACM International Conferenae on Management of Data Organizator: ACM , SIGMOD Informacije: TobyJ.Teorey Data Baae Syeterna Feaearoh Group, Graduate School of Business Aćhinistartion, The Unioereity of Michigan, Ann Arbor, MI 48109 30 april -Imaj, Pittsburg, Pa., ZM 12th Annual Pittsburgh Conference on Modeling and Simulation Organisator: University of Pittsburgh -in Cooperation uith Pittsburgh section of IEEE, Syateme Man and Cybemetioe Society Infomaaije:William Vogt or Marlin Miokle, Modeling arid Simulation Conference, 348 Bene dum Engineering Fall, University of Pittsburgh, Pittsburgh, Pa 1S2S2, USA 4-6 maj, Hamilton, Canada Fii^t Canadian Conference on Industrial Computer Systems Organisator!flatioanal Reaearak Council, Associate Coimn. on Automatic Control Informacije: Joe Wright, Xerox Fa search Center of Canada , 2480 Duraiin Drive, Miasisaauga, Ontario, Canada LSI. 1J9 11-13 maj, Milwaukee, Wis,, ZDA 13th Annual ACM Sympoaiwi on Theory of Computing Organisator: ACM, SIGACT, Vniversify of Wisconein, Mi ttiaukee Informaaijeigeorqe Davida, Dept. of EBCS, University of f/iaconein, Milwaukee, WI S3201, USA 11-lS maj, BudimpeSta, Madžarska International Symposium COmET 81, Networks from the Ueex ' Point's of Viea Organizator: IFIF, UflESCO Informacije: COMHET Searetariat, John V Heumann, Sooiety for Computer Soienoea, P.O.B, 240, H-liSB, Budapest , Hingary 12-14 maj , Minneapolis, ZDA 8th International Symposium on Computer Architecture Organisator; ACM SIGARI Informacije: V,F.Franta, Computer Science Dept., Minnaapotia, University of Mineaota, 143 Space Center, MS SS4S&, USA 17-20 maj, Ann Arbor, Mich,, ZDA Sth, International Conferenae m Computora and the Bimanitiee Organitator; Aeaoa. for Computerà, and the Bmmitiea, A«boo, for Literta^ and linguiatio C<0putingt ìMiver-aity of Hiaki'gan Infofmaoije: GregorifA. Marka, Jnatitut« for Sooial Researoh, Univeraity Of fHohigan, Ann Arbor, HI 48 104 USA 18-21 met.i, Brighton, V Britanija Automm 81, 4th amuat oonfsrenoe of the Britiah Pobot Aeaooiation and Znd international eof foranee on aaaembly automation Organisator: Bri Hak Robot Aaaooiation Infoimaoije: Brian Rooka, (Conferenae), 3S-39, High Streat, Kempaton, Bedford MK 42 ?B 1, UK 19-SS maj , Paris, Franai ja SICOB, Congree Bureautique - AFCET Organisator: AFCET Informacije:AFCST, ise. Bid. Feraire, 7501? Parte, Franae 1S-1$ maj, Dubrovnik, Jugoslavija Inareaaing of Computer and Information Litera(3y OrganiBatonInter Vniveraitj/ Centre of poatgradmte Stu^iea In formaoije:Inter Univerait^j Centre of Poatgrađuate Studiee, Frana Buliđa 4, Dubrovnik 60 000, Jugoalavijù. 2S-28 maj, Cavtat, Jugoslavija Computer at the Üniveraity Organiaator) Univeraity Computing Center - Zagreb ^»formxoije: SffCB, for Sympoaim, ISngelso-oa bb, 41 000 Zagreb, Jugoalearìja SS-Ä? maj, Maraeille, Francija TELEMAT 81 - Lee Grand Projeta TeUmatiques Organisator;Eoole national Svperieura ife Physique Informaoijei TELEMAT 81, 13367 MaraeilU, Rue Henri Poinoare, aeden: 13, Franae i?~30 maj, Rousae, Bugari ja Organisation and Automation of the Experimental Researoh Organisator: State Commeettee of Science and Teahnioal Progresa and Central Counail of S(tientifio and Teohni-oat Unione in Bulgaria Informaoijei The Organising Camettee, 1000 Sofia, RakooaU atr. 108, Bulgaria S-S jwii, Hioa, Franai ja Premier Congrea aur La Conception dee Syatemaa Talematiquea Organisator; CITEL, Université de Nice Informacije : Hica Congrea, Palaia dea Ezpoaitiona, 08300 Hoe, Franae S-6 juni, Amaterdam, Sitoaemaka ^cend Seminar on Di atribute d Data Sharing Sy eterna Organizator: Vrije UniDaraiteit, Vakgroep, Informatica, IURIA, ICDD Infomaoi.ia; Prof. Dr.R.P Van de Riet, Vrije Univeraiteit Vakgroep Informatica, Viakunàig SeminaHm, De Boelelam lOSl, HV Amaterdam, the Setherlmda 4~S juni, Washington, ZDA Surviving the Teohnologieal Explosion Organisator: ACH SIGCPR Informaaije: Carol Vaughan, Cenaug Bureau, FB-3, Rm 3142, Suit land, MD 20233, VSA ie~18 juni, London, V.Britanija PROHICOS 61, Preceaa Heaaurement and Control Conferenae Organiaator: Wembley Conference Centre Informaoijer The Inetitute of Heaaurement and Control, 20 Peel Street, London, W8 7PD, VK 10-12 jtsni, Waterloo, Ontario, Kanada 7th Conference of Th» Canadiim Man Computai* Cwmmi-aation Society Organiaator: Canadian Man Computer Society Informacije; Haraeli Wein, Comuter Graphic Section Division of ES, national Research Council, Ottaua Ontario, Canada, K2A ORB lé-lS juni, NUmberg, Z R fìeml'ija CONPAR 81, Conference on Analysing Problem Claesas and Programiting for Parallel Computing . Informacije:W. Handler, IHW, Universität Erlangen RUmberg, Marienatraaee $, D ßSSO Erlangen, F.F.Cermany 18-19 juni, Hontpellier, Francija . Data Baeea Organisator: ^PCET Informacije: AFCEf, 168, Bld.Periere 7S017 Paria, Fr^ee 26-27 juni. Rijeka, Jugoslavija MIPRO 81,Primjena mikroprocesora Organisator:ETAK,SOUR Rade KonSar.SOUR EI XiS, RO PTT Rijeka, Centar sa radniSko atvaralaStvo Informacije:DruiJtvo strojarskih i elektrotahniSkijt inüenjera i tehničara - Rijeka, Klub privrednika Trg Palmira Togliattija br, 4, SlOOO Rijeka lS-1? juni, PortoroS, Jugoslaifija Second Yugoslav Symposium on Applied Robotioa Organiaator:ETAJr, Institut Hihailo Pupin, Inatitut JoSef Stefan, Institut aa j^utomat-iku i RaSunarake nauke Energoinvea Informacije:BTA», Symposium on Applied Robotica, POB 3SS 11001 Beograd, Jugoslavija 24-28 juni, Portland, ZDA 11th International Sympoaitm on Fault Tolerant Comuting Organiaator:lEEE-CS Informacije: Cfiung-Jen Tan, IBM T.J. Vataon Reaearah Box 218f yor>kU»M Heigkte, SY 10S9S USA 29 juni -1 iuli,NmhT)itte, ZDA 18th Design Automation Conferenae Organizator:ACM SIGDA, lEEE-CS Jnformaoije.-R.J.Smith II, V-R Information Si^atema Ino., S7SB Balaonea DHvee, Suite 205, Austin, fit 78731,USA 13-17 suit, Haifa, Israel 8th International Cattoquim on Autoiaai-a, Languagea and Prograimtinff Organizator: Ewropean Aeaoeiation for Theoretical Computer Saience TnfoniKtsi,ie.-S.Even /ICAI,?: 81), Computer Soisno» Dept. The Teohiicm , Haifa larael ÌS-28 avffuat. Cheater, Anglija Veoior and Pcmillel ProaeoBore in Computational Sciencea Organizator:im flutneriaal Algorithma Group Infortna/H,ie: S.A.Loandee, Soienoe Sesearch Couneil Dareeburif Laboratory, Daresbury, h/arington WA4 4AD , England 25-29 aoguBt, Bangkok, Tailand International Conferenos an Compulsing for Development Organinatof: Asian Inatitute for Teohnology and Carl Duiaberg Geaeltachaft in cooperation with ACM Infopmcrije:M./lama Sharif, Director, Regional Computer Center, Div. of Corputer Applioatione Asian Inatitute of Teahtology, P.O.B 275«, Bangkok Thailand 27-11. juli, Laueanne, Siyiaa 3rd World Conferenoe on Computers in Education OrgmÌBator:IFIP TC 3 and its Working Groups I S.3, 3,4 Informacije:?.Immer, Eaole Polyteohnique Federal da Laueanne, Suitiserland 31 avgust-1 september, K^ota, Japonaka IFAC/IFIP Vorkshov on Keal-Time Prognvming Organ isator: IFAC/IFIP Informacije: c/o Prof. f.Hasegaija, Dept. of Appi. mth.&Phya, Faaulty of Engineering, Kyoto University Kyoto, 60S, Japan f-7 avffust, Snoijbird, Utah, ZDA ACM Synpoaiun on Symbolio and Algebraio Computation (^ganizator:ACM SiaSAM, European SEAS, Sordic Interest Group for Symbolic and Algebraic Manipulation InforKiacije:B,F.Cavine3a, Dept. of ftathematiaal Soienaee, Rensaeler Polytevhnia Inatitut, Trov SY 121S1, VSA 24-28 avgust, Paris, Francija eth International Seminar on Computational Aepeats of the finite Element Method Organisator:International Aaaoa, for SHIRT, ID, Universität Stuttgart InformaoiJe:J.F.Cloud>nan, Macneal Schindler Corp. ?44S Ho. Figueroa St., Los Angeles, CA S0041 24-28 avgust, Vancouver, Kanada Seventh International Joint Conferenoe on Artificial Intelligence Organisator: IJCAI In formacije :Patrick Hayes, University of Boahester, Dept. of Computer SaCenae, Mathematiaal Science Buildinir, Soehastgr, H J 14627 24-28 avgust, Stirling, Skotaka CO 81, Conference on Combinatorial Optimization Organisator:Stirling UnÌT>ersity Informacije:L. Vilson (CO 81), Dept. of Computing, Stirling University, Stirling Soot land 24-28 aoguet, Kyoto, Japonska 8th IFAC World Conferenoe Organiaator: IFAC Informaaijei IFAC Secretariat, A 2361 Laxemburg, Sohlossplats 12, Austria 31 aDguBt-4 september, Strbske Pleao, SSSR 10th International Symposium ora Mathematioal Foundations of Computer Soienoe Organizator:Computing Research Center Bratislava Informaoije:Josef Gruska, Computing fieaearah Center, DubraVaka 3, BBi 31 Bratislava, Č-^SB 7~S september, Kaiserstautem, ZR NemSija International Conference on Computer Harđurare t>eeonptton Lan^agee and Their Applioatione Organizator:IFIP fech.Conm. TC 10 and ite Working Group W.C,, 10,2 in cooperation uith SIABCR and SrODA, IEEE-CS,GI,ÌÌTG Informacije:Reiner Hartenstein, Univereitat Kaiaerlautem, Fachbereich Informatik Postfach 304ß, D-67S0, Kaisenalautem, F. R, Germany 9-11 september, Darmstadt, ZR Semài ja Surographica 81, Annual Conference of the Eurographio Society Organiaator:German Computer Sooiety Informacije: J.Encamaco, Eurographias 81, Teahniehe Roohaahule Darmstadt, FG Graphisch Interactive Systeme, Steubenplats 12, D-SZOO Darmsadt F. R. Germany 8-10 eeptemher. Paria, Franoija Evpomcm 81 ffrganiaator:Universität Dortmund In formacije : Luta Richter, Universität Dortmund Informatik Postfach SOOSOO,D-4eOO Dortmund id, F H Germany 14-16 eeptember,Paria,FraaMyija International Conference on Performanoe of Data Communication Suetema and Their Applicatieme Orffcnisatop.-Eoole National Super-ieuiv dee Teteoocornmü-oattone^VìRiA InfomaaiÌe:mmA, Sepviee dee Relatima Ea^eHeiava Domaim de Voluaeau. B.P. 10$, mso Le ChaenayjFranoe 3-11 aeptember, Ccnnee^Francija 7th International Conferenoe on Varytarge Data Baaee Organisator! ACM,lNRIA,Iim-CS I^iyiaoijetJSRiA. Service đee Relations Exterieures Doma%no de Voluaeau, B.P. lOS. 78160 Le Cheencq,. Prance lS-18 september, Wroolai, Pol-feKa SyaUm Saienae, Intemationat Omferenoe (^misatorzTeofmioal tMioersity of Wroalau, Institute of Engineering Cybemetica InfoimaHie: Jerzy Saiatek, Teahniaal Oniveraity of Uroola^, Institute of Engineering Cybernetias JanisnemHego St, U /17, so-370 Wroolaii,PoUmd Organisator: IFIP f/G 7.3 with ACH SIOmTRICS Inormaaije: F.J.Xylatra, Dept. of EE, Technieahe Hogeachool Eindhoven, P.O.Box 513, SSOO MB Eindhoven The Setherlande 17-20 november. Gif ew Ivette, Francija Infomatique 81 Organiaator:APCST Informacije:AFCBT, ISe, Bid Pereira,Parie, France 13-le december, Pacrifio Grove, ZDA Sth SympoaiwR on Operating Syatema Prinoiplea OrganiaatoriACN SIGOPS Informacije; David P, Reed, Laboratory for Computer Science, MIT, S4S Technology Square, Cambrica m 02139 le-lB aaptember, Sanay, Francija Patern Recognition and Artifioiel Intelligence Organisator: AFCET Informacije ! AFCET, 1S8, Bid. Pereire, 7S017 Paris, France B8-30 Beptember,Bmo, BSSP anf^a^lil ' Tolerant Systems O^jmUator:Czechoslovak Scientific and Technical Society ^ech.Central Commettee for Electronics, Central ^feeeijmal Group for Diagnoetioe in Electronica, Rauee of Technology SSVTS in Češka Budejovioe Informacije: DUM Techniky ÖSVTS, Trida 6 Kuetna 42, 37 021, CeSke Budejovioe CSSR e-7 oktober,,Ljubljana,Jugoslavija XV Jugoslovanski Simpozij o Telekomunikacijah Org^izator:Elektrotehniška sveaa Slovenije intorminseElektrotehniSka aveaa Slovenije Titova SO, Ljubljana 81000, Jugoslavija 19-23 oktober, Munich, Z R NemSija Third Conference of the European Cooperation %n InformatioB Organisator; 3ia-opean Cooperation in Informatics Informacije: A.J.W. Duijvestijin, P.O,B 217. 7600 Snechade, The Netherlands S6-29 oktober,Am^rdam, Hiaosemska International Symposium on Algorithmtc Languages Organisator: Mathematical Center, IFIP TCS Infotv,a Jnduatriea in tha JSfiOe Man-Computer Coimunieation in the 1980 Librai^, Laboratory,Factory,Offioe and Bank Dietrihution of usage ae design parameter in information systems SS-2? maj, Dubrovnik On-line methođe and excanplee Fartioipative Information System Design Softmre Engineering and Software Products Data Base Methods and Examplea Za oba seminarja informacije dobite na naslov: Inter University Centre of postgraduate studies Frana ButitSa i, BO 000 Dubrovnik, Jugoalavija 4-e november, Amsterdam, Siaosemaka Perfortynce BI, 8th IFIP m 7.3 International Sympoaium on Computer Performance /Voda lina Meaaurement and Evaluation S9 juni-10 juli,B(maB Franai ja Automatic Speech Analyeia and Recognition Informacije:Jean-Paut ffaton. Centre da Recherche en Infoimatigua, Univeraita de llancy I -C.O. 140 ■ 54037 Xancy, France ultìverza edvarća karde^a institut "jožef Stefan" Ijubljana,Jugoslavija ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO ;OdsBk za raduna !niStvo in informatiko Instituta J. Stefan ima dvajset let iikuSenj v temeljnih in aplikativnih raziskavah na podroäju računalništva in iniDCmatike. Odsek ima AD sodelavcev, specialistov na rajliünih padroäjih raBunalniStva. laradi vedno veäjega obsega dela stalno vkljuCujeaa nove sodelavce na obetavne raziskovalne in razvojne projekte. DEJAVNOSTI 0P5EKA! - temeljne raziskave na podrodju ratìunalniStva in informatike - razvoj raBunalniSkih sistemov in naprav - razvoj raBunalniSkih aplikativnih sistemov - prototipna proizvodnja rattunalniShe opreme - uvajanje raCunalniStva v srednje Sole - ekspertize in svetovanja NOVI PROGRAMSKI PRODtiKTI ODSEKA ! .1 . SYNC/RT-11 - komunikacijski paket ^ Komunikacijaki programski paket SVNC/RT-11 offlogoäa sinhrono r a tluna 1 niSk o povezavo računalnikov PDP-11 pod opc;r aci jskim sistemom ftT-11 x računalniki Coniro! Data CCDC) tipa 300Q, 6000 in druSine Cyber 170. RAZISKOVALNI PROGRAM ODSEKA: - digitalna tehnika, mikroračunalniki in sistemi - sistemsko programiranje in operacijski sistemi - informacijski sistemi - rabunalniSke komunikacije in mreSe - umetna inteligenca' - ratiunalni^hi vid in inteligentni roboti RAZVOJNI PROGRAM ODSEKA; - razvoj za proizvodnjo rabunalnikov - nadzorni in signalizacijski sistemi za hottele in bolnice - raCunalniSho vodenje vodovodnih sistemov in Čistilnih postaj - raeunđlniShi telehoidunihaoijshi sistemi in rabunalniSke mre^e - poslovni in tehnibni informacijski sistemi - tabunalniSki fotostavni sistemi - inteligentni robot za obloftno varjenje 2. OECMAK - programski paket za odlofianje Programski paket DECMAK ojcügoöa računalniško vodenje participgtivnega veäparaneterskega odloäitvenega pDstopka. Prednosti takega odloäanja so: neposreden in udoben stik z uporabnikom - od 1oCeva ! tem, avtomatsko evidentiranje od 1 cUitvertega postopka in enostavna razlaga odloöitev. Primeri uporabei izbor ustrezne rafcunalniCke opreme, izbor primerne lokacije objektov, izbor ustrezne tehnologije itd. 3. PERSONAL - programski paket za vodenje personalnih evidenc S tem programskim paketo« zajemamo in aijuriramo podatke ~ personalne evidence. Prednost tega paketa je v enostavnosti njegove uporabe in njegovi fleksibilnosti z ozirom na iskanje in prikazovanje podatkov. Programski paket za obdelavo davCnih zavezancev Vse nadalnje inforoiaoije dobite na Odseku za raäunalniStvo in informatiko. INSTITUT "JOSIEF STEFAN" Jamov« 39, 61000 Ljubljana tel. 263-261/int. 318 Ta programski paket je v osnovi namenjen davCnim upravam občinskih skupSCin. S tem je avonatiziran ves proces obdelave dolga davbnih zavezancev od vnaianja podatkov, preko ai^uriranja, iiraäuna davCne obveznosti do izpisa položnic. Navedeni programski paketi pod toCkaini 2, 3 in 4 tetìajo na raCunalnikih DELTA in jih lahko uporabljamo brez raCunalniSkega predznanja. Po dogovoru jih prilagodimo tudi za druge računalnike. NAVODILO Č LANKA ZA PRIPRAVO Avtorje prosimo, da pošljejo uredništvu naslov in kratek povzetek članka ter navedejo približen obseg članka (število strani A 4 formata). Uredništvo bo nato poslalo avtorjem ustrezno število formul ar Jev z navodilom. Članek tipkajte na priložene dvokolonske formularje. Če potrebujete dodatne formularje, lahko uporabite bel papir istih dimeniiij. Pri tem pa se morate držati predpisanega formata, vendar pa ga ne vrišite na papir. Bodite natančni pri tipkanju in temeljiti pri korigiranju. Vaš članek ho s foto postopkom pomanjšan in pripravljen za tisk brez kakršnihkoli dodatnik korektur. Uporabljajte kvaliteten pisalni stroj. Če le tekst dopušča uporabljajte enojni presledek. Črni trak je obvezen. Članek tipkajte v prostor obrobljen z modrimi črtami. Tipkajte do črt - na preko njih. Odstavek ločite z dvojnim presledkom i n brez aamikanja prve vrstice novega odstavka. Prva stran članka : a) v sredino zgornjega Okvira na prvi strani napišite naslov članka z velikimi čri-i-mi; b) v sredino pod naslov il'anka napišite imena avtorjev, ime podjetja, mesto, drŽavo; c) na označenem mestu čez oba stolpca napišite povzetek članka v jeziku, v katerem je napisan članek. Povzetek naj ne bo daljši od 10 vrst. d) če članek ni v angleščini, ampak v katerem od jugoslovanskih jezikov Izpustite 2 cm in napišite povzetek tudi v angleščini. Pred povzetkom napišite angleški naslov članka z velikimi črkami. Povzetek naj ne bo daljši od 10 vrst. Če je članek v tujem jeziku napišite povzetek tudi v enem od jugoslovanskih jezikov; e) izpustite 2 cm in pričnite v levo kolono pisati članek. Druga in naslednje strani članka:. Kot je označeno na formularju začnite tipkati tekst druge in naslednjih strani v zgornjem levem kotu, Naslovi poglavij! naslove ločuje od ostalega teksta dvojni presledek. Če nekaterih znakov ne morete vpisati s strojem Jih Čitljivo vpišite s črnim črnilom ali svinčnikom. Ne uporabljajte modrega črnila, ker se z njim napisani znaki ne bodo preslikali. Ilustracije morajo biti ostre, jasne in črno bele. Če jih vključite v tekst, se morajo skladati s predpisanim formatom. Lahko pa jih vstavite tudi n^ konec Članka, vendar morajo v tem primeru ostat! v mejah skupnega dvo-kolonskega formata. Vse ilustracije morate ( nalepiti) vstaviti sami na ustrezno mesto. Napake pri tipkanju se lahko popravljajo s korekcijsko folijo ali belim tušem. Napačne besede, stavke ali odstavke pa lahko ponovno natipkate na neprozoren papir in ga pazljivo nalepite na mesto napake. V zgornjem desnem kotu izven modro označenega roba oštevilčite strani članka s svinčnikom, tako da jih je mogoče zbrisati. Časopis INFORMATICA Uredništvo, Institut Jožef Stefan, Javnova 39, Ljubljana Naročam se na časopis INFORMATICA. Predplačilo bom Izvršil po prejemu vaše položnice. Cenik: letna naročnina za delovne organizacije 350,00 din, sta posameznika 120,00 din. Časopis mi pošiljajte na naslov Q stanovanja | | delovne organizacije. Priimek.....'....................................... Ime... Naslov stanovanja Ulica............................................... Poštna številka Kraj....................... Naslov delovne organizacije Delovna organizacija................................. Ulica.............................................. Poštna številka_Kraj....................... Datum......................Podpis ; INSTRUCTIONS FOR PREPARATION OF A MANUSCRIPT Authors are invited to send in the address and short summary of their articles and Indicate the opproximate size of their contributions ( in terms of A 4 paper ). Subsequently they will receive the outer's kits . Type yeur manuscript on the enclosed two-column-format manuscript paper. If you require additional manuscript paper you can use similar-size white paper and keep the proposed format but in that case please do not draw the format limits on the paper. Be accurate in your typing and through in your proof reading. This mainuscript will be photographically reduced for reproduction without any proof reading or corrections before printing.. Časopis INFORMATICA Uredništvo, Institut Jožef Stefan, Jamova 39, LJubljana Please enter my subscription to INFORMATICA and send me the bill. Annual subscription price; companies 350,00 din (for abroad US ? 22), individuals 120,00 din (for abroad USJJ 7,5). Send journal lo myQ home address Q company's address. Surname........................................... Name.............................................. Home address Street............................................ Postal code_City......................... Company address Company.......................................... Street............................................. Postal code __City......................... Date.......................... Signature Use a good typewriter. If the text allows it, use single spacing. Use a black ribbcm only. Keep your copy within the blue margin lines on the paper, typing to the lines, but not beyond them. Double space between paragraphs. First page manuscript ; a) Give title of the paper in the upper box on the first page. Use block letters. b) Under the title give author's names, company name, city and state - all centered. c ) As it is marked, begin the abstract of the paper. Type over both the columns. The abstract should be written in the language of the paper and should not excesed 10 lines. d) If the paper is not In English, drop 2 cm after having written the abstract in the language of the paper and write the abstract in English as well. In front of the abstract put the English title of the paper. Use block letters for the title. The lenght of the abstract should not be greater than 10 lines . e) Drop 2 cm and begin the text of the paper in the left column, Second and succeeding pages of the manuscript; As it Is marked on the papei; begin the text of the second and succeeding pages in the left upper corner. Format of the subject headings: Headings are separated from text by double spacing. If some characters are not available on your typwriter write them legibly in black ink or with a pencil. Do not use blue ink, because it shows poorly. Illustrations must be black and white, sharp and clear. If you incorporate your illustrations into the text keep the proposed format. Illustration can also be placed at the end of all text material provided, however, that they are kept v^itliin the margin lines of the full size two-column fonnat. All illustrations must be placed into appropriate positons in the text by the author. Typing errors may be corrected by using white correction paint or by retyping the word, sentence or paragraph on a piece of apaque , white paper and pasting il nearly over errors Use [ieneil to number each page on the upper-right-hand corner of the manuscript, outside tlie blue margin lines so that the numbers may be erased. deHs računalniški sistemi SOZD ELEKTROTEHNA, o. o., DO DELTA, proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, p.o. 61000 Ljubljana, Parmova 41 Telefon: 061/310-393 Telex: 31 578 YU ELDEC POSLOVNA ENOTA ZAGREB ZAGREBAČKI VÈLÉSÀJAMrii: UPRAVNA ZGRADA ALEJA BORISA KIDRIČA 2, 41000 ZAGREB Telefon: 041/520-003, 516-690 — PROIZVODNJA RAČUNALNIŠKE OPREME 61000 LJUBLJANA, LINHARTOVA 62a Telefon: 081/323-585, 326-661 — VZDRŽEVALNA SLUŽBA 61000 LJUBUANA^UNHARTOVA 62a Telefon: 061/323-585, 326-661 — SLUŽBA ZA PROGRAMSKO OPREMO TITOVA 51, 61000 LJUBLJANA, Telefon: 061/327-654 — DELTA IZOBRAŽEVALNI CENTER Telefon: 061/345-673 — PRODAJNA SLUŽBA TITOVA 51, 61000 UUBLJANA Telefon: 061/320-241, int. 397, 420 — DELTA INŽENIRINGrPARMOVA 41, 61000 LJUBUANA Telefon: 061/314-394 — SLUŽBA ZA RAZVOJ STROJNE OPREME Telefon: 061/23-251, 21-874 — SLUŽBA ZA RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME Télefon: 061/28-216 POSLOVNA ENOTA BEOGRAD — VZDRŽEVALNA SLUŽBA — KARAĐORĐEVTRG 13, 11080 ZEMUN Telefon: 011/694-537, 695-604 — PRODAJNA SLUŽBA, »SAVA CENTAR« MILENTIJE POPOVIĆA 9,11070 NOVI BEOGRAD Telefon: 011/453-885 — SLUŽBA ZA PROGRAMSKO OPREMO — «SAVA CENTAR« Terefon:011/356-591 PRODAJNA SLUŽBA, SLUŽBA ZA PROGRAMSKO OPREMO SERVISNI CENTRI UUBUANA, MARIBOR, CELJE, ZAGREB, RIJEKA, SPLIT, SARAJEVO, BEOGRAD, SKOPJE Q. 5 lil Q D)