FeUnTna pTigifna V gotavrhT MartoonStl C*na 1 Din Leto Ul. (X.), štev. 210 Maribor, pondeljek 16. septembra 1929 »j Uhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Rcčtin pri poitn*m č«k.x*v. v Ljubljani it. 11.400 V»ljt m »Mino, pr«jem«» » upr»»i *li po poitf 10 Dlti, do*Uvlj»n na dom pa 12 Din Telefon: Urftdn. 440 Uprava 465 Uradnfitvo in uprava: Maribor, Aleksandrova oaataittS Ogla«! p« tarifa Ogla** aprajama tartl »giaanl Mdalak Jutra- v Ljubi]**!, PralartMta «ttM žarni v Sodni ulici* ^ *''' O napisih u mariborskih izložbah Zopet sem nabral cel šop jezikovnih cvetk, ki sem jih našel v izložbah mari* borskih trgovin In na izvršenih napisnih deskah. Jezil sem se in smejal Istočasno nad originalnostjo, neumnostjo ali hudobijo sestavljalcev. Prikupljiva Ženska moda kratkih las je ustvarila potrebo po kodrih. Ker je pa kodranje zamudno delo in hočejo biti ženske nepretrgoma lepe, je moderna tehnika izumila trajno kodranje, ki se izvrši tekom nekaterih ur na operacijskem stolu s pomočjo maž in tekočin in toplega zraka in elektrike. Za te kodre imajo Nemci ime »Dauenvellen« in je seveda imenovalnik ednak tožilnikuj nemški prevajalec, najbrže kak agrama-tičen Figaro, je iz nemške besede, ki je seveda izražena v imenovalniku, napravil slovenski tožilnik »Trajne kodre*. In tako se je lepega dne pojavila v brivski izložbi tablica z napisom »Dauerwellen — trajne kodre« mesto »trajni kodri«. Ta izumitelj na jezikoslovnem polju je našel seveda preobilico vernih posnemovalcev. RemeduraH! Sicer se pa na precej sličen način spakujejo iz našega jezika tudi drugod prav pridno. Tako mi je te dni po naključju prišel v roke cenik velike, breidvomno jubljanske tvrdke, kjer se čitajo Smo na jelem sledeči izrazi: bez kapare, sa dva fedra, okftsiona cena, futrole itd. Da napravimo saj pri nas enkrat radi* calen konec temu mrcvarenju svojega . jezika, predlagam: Trgovski gremij, ali zadevni oddelek mestnega magistrata, ali katerakoli druga kompetentna oblast izdaj uredbo, naj vsak trgovec oziroma obrtnik, predno izvest kako reklamo ali ‘ napis v območju svoje trgovine, pod kat* " nijo predloži dotično besedilo posebnem« uradniku v svrho vsestranske, tudi oblikovne cenzure proti mali odlkodninl; tt dohodki naj se vporabijo mokar za prepleskanje starih napisnih tabel, Čijih pr» votnl nemški tekst po desetih letih polagoma leze zopet na dan. Na ta način se tudi ne bodo pojavljali v izložbah novi nemški napisi, ut docet figura v neki tl* ložbi v Gosposki ulici. Dixl« Policijska kronika« Pri »Grafu« je bilo v minulo nofcl prav živahno. Vedrilo je nič manj kakor 22 grešnikov, ki so se pregreSUi zoper red In postave. Večina Jih ie dobila v znameniti poboljševalnicl streho radi razgrajanja in kaljenja nočnega miru, mnogo je bilo aretiranih tudi oboževalk nedovoljene Ijubeanl, nekateri radi potepuštva, drugi zopet radi prepovedanega povratka itd. Vsi znaki kažejo, da postaja tudi prt »Grafu« pretesno. Neznana detomorilka. Nedavno so našli v potoku Mirni pri jezu Redenškega mlina trupelca eden do dva meseca starega otroka ženskega spola, ki je ležalo Že kakih 14 dni v vodi. Oblasti sumijo, da ga je bržčas vrgla v vodo kaka nezakoil* ska mati. Vendar se doslej ni moglo ugotoviti identitete otroka niti izslediti brezvestno mater. Težka nezgoda pri delu. Pri »Splošni kov. industriji« na Te*n>t zaposleni 24 letni kovafc Vinko Sopuh Ji prišel po nesreči pod veliko dvigale. Škripčevje je dobilo defekt la ranil«' de« lavca na hrbtenici. Poškodba je tako resne narave, da so morali ponesrečenca prepeljati V bolnico. 40. redna velika skupščina Ciril-Metodove druibe se je vršila včeraj 15. tm. dopoldne v ponosni gorenjski prestolici, Kranju, ki je goste-skupščinarje sprejela okrašena z zastavami in z odprtimi srci domačinov. Po zjutranjem sprejemu gostov na kolodvoru, ki so se ga udeležile zlasti tudi šole korporativno, po sprevodu skozi me-gto in poklonitvi na grobovih Prešerna in Jenka se je vršilo najprej zaupno zborovanje delegatov s poročili o položaju naših manjšin izven meja in o narodnih razmerah ob meji, zatem pa v polni dvorani Narodnega doma glavna skupščina s poročili prvomestnika o delu družbe v minolem poslovnem letu, tajnika inž. Mač kovška o položaju ob mejah in stanju dela v družbi sami in njenih podružnicah, ter blagajnika dr. Kersnika o finančnem stanju družbe. Skupščino so pozdravil’: zastopnik vlade, župan mesta g. Pirc, zastopniki šolstva, Sokolstva, Čitalnice ter raznih podružnic. Prečitano je bilo minljivo pozdravno pismo svoječasnega mnogoletnega prvomestnika mons. Zupana ter pismeni pozdravi župnika Vrhovniki, dr. Hrašovca in Ivana Prekorška iz Celja, Jugoslov. Matice v Ljubljan5 itd. Pri volitvah so bili v glavni odbor izvoljeni dozdajnl člani Aleksander Hudovernik, Avgust LudVik in Viktor Rohr-man, na novo pa zastopnik Maribora g. sreskl šolski nadzornik Ivan Tomažič; v nadzorstvo dozdajni člani dr. Vlad. Ravnihar, Matija Rode, Albert Sič, Alojzij Virbnik in na novo Fran Jamšek; v razsodišče vsi dozdajni člani. Proračun za 1. 1930, ki znaša 1,194.400 Din izdatkov, je bil soglasno sprejet z apelom na vse podružnice, naj z vso vnemo zbirajo sredstva za družbine potrebe. Za nas v mariborski oblasti je bila letošnja glavna skupščina važna iz več razlogov: Predvsem je skupščina priznala upravičenost, da ima Maribor kot važer ob- mejni center svojega zastopnika v glavnem odboru. Mariborske podružnice so letos svoje delo znatno poglobile in hočejo raztegniti svoj delokrog tudi na širši okoliš: oživiti razne speče podružnice in tako odpreti centrali nove vire za vedno naraščajoče potrebe. Nadejajo se pa, da bo centrala v okviru možnosti čimbolj uvaževala nujne potrebe naše severne meje, in bo zastopnik Maribora kot odličen poznavalec razmer ob ce’i severni meji v tem pogledu stavil v sejah glavnega odbora razne utemeljene predloge. Važno je tudi, da se hoče družba odslej še bolj sistematično brigati tudi za našo mejo v Prekmurju, kjer še gotovi elementi vedno skušajo med obmejnim prebivalstvom pod zaščito njegove narodne nezavednosti vzdrževati fikcijo o nestalnosti sedanjih mejci in o povratku pod krono sv. Štefana. Pritegnitev mladine, ki je dolgo časa stala nekoliko apatično napram družbine-mu delu, v krog Ciril-Metodarjev je etii bistveno važni sklep včerajšnje skupščine. Seveda pa mora ta mladina biti vsestransko poučena o ciljih in nalogah druž be, katero mnogi danes smatrajo samo za igračko raznih starih rodoljubov. Ugotovitev v tajniškem in blagajniškem poročilu, da je izmed 82 danes deh.joč{h podružnic jih v mariborski oblasti 43, ki dajejo družbi 55% vseh prispevkov, je vsekakor razveseljiva in kaže, da se naše štajerske podružnice začenjajo zopet zavedati, kako važno nalogo mo-a vršiti družba ob naši severni moji. Vendar pa je treba iz spanja zbuditi še celo vrsto podružnic in ne dvomimo, da bo poročilo o podružnicah v mariborski o-blasti na prihodnji glavni skupščini lahko ugotovilo zopet velik napredek. Mariborski in dne ti ni drobii Umoril svolega tihotapskega tovariša OBTOŽENEC BIL ŽE L. 1894 RADI UMORA OBSOJEN V SMRT NA VEŠA-LIH, PA POMILOŠČEN V DOSMRTNO JEČO, L. 1919 PA GA JE REŠILA SPLOŠNA AMNESTIJA JEČE. Maribor, 16. septetr' ra. Danes je pričelo jesensko porotno zasedanje, ki bo razpravljalo o vrsti težkih zločinov in hudodelstev. Prvi se je zagovarjal 57 letni kroj-<č Ivan Repatec iz Dobrave pri Marenbev u radi roparskega umora, ki ga je izvršil Vasi v občini Remšnik, kjer se je priženil k trikrat omoženi Mariji Mernik. Repatec pa je bil že leta 1894. obsojen pred celjsko poroto v smrt na vešalih, ker je s svojo znanko Ano Rajnerjevo umoril posestnico Katarino Memikovo iz Dobr. ve pri Guštanju, z namenom, da bi si prilastil posestvo. Kasneje je bil pomiloščen na dosmrtno ječo. Splošna amnestija 1. 1919. pa ga je popolnoma rešila kazni. Ko je prišel na svobodo, se je lotil na meji tihotapstva in postal še bolj 1 vo-men denarja. Stalno se je družil z Ivanom Veroukom, kateremu je tihotapstvo donašalo bogat zaslužek. Dne 10. avgusta leta 1925. je Repatec obiskal Veronika, s katerim sta okrog 7. zjutraj odšla proti Ribniškim planinam na Pohorje. Nazaj se je vrnil Repatec sam že naslednjega dne. Ponoči na njegovem domu n: bilo miru. Zbudil je stanovalce in trdil, da zunaj nekoga ubijajo, čeprav ni bilo ničesar slišati. Zjutraj je vstal prvi in se vrnil kmalu ter pravil domačim, da je Veronik ubit. Približno 200 metrov od Repatčeve hiše so našli v travi uro, klobuk in Veronikov telovnik, toda trupla ni bilo nikjer. Obveščene oblasti so takoj osumile zločina Repatca, ki se je zagovarjal in skušal obdolžiti umora soseda Leopolda f r£a< *emu so orožniki izvršili pri Repatcu preiskavo in našli pri njem Veronikove hlače. Ker so se mu vsi zagovori izjalovili, je pričel simulirati umo-bojnost, radi česar je bil prepeljan v umobolnico na Studencu pri Ljubljani, kjer je ostal do 16. aprila letošnjega leta. V umo- bolnici pa so psihijatri ugotovili, da odgovarja na vprašanja namenoma narobe. Torej je izključen, kakor pravi obtožnica, vsak dvom, da Repatec ne ti bil morilec. Truplo oziroma okostnjak Veronika pa je našla na Pohorju neka pastirica šele 6. avgusta leta 1926. Na lobanji je bilo jasno videti vdrtine, ki pričajo, da je bila žrtev umorjena s trdim predmetom. Razpravi, ki bo trajala danes in še jutri, predseduje ss. Zemljič, zagovornik je dr. Vauhnik. Od 19 prič je bilo tekom dopoldneva zaslišanih osem. Razprava se nadaljuje. Posojila na drž. vrednostne papirje daje podužnlca poštne hranilnice v Ljubljani vsem interesentom in sicer na obveznice 7& investicijskega posojila, 2'A%> ratne štete in 4% posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Vsakdo lahko dobi posojilo na poljubno število obveznic, vendcr je treba za posojilo na več kot 100 obveznic vložiti nekolkovano prošnjo na upravo podružnice Poštne hranilnice, ki na je v par dnevih rešena. Na 1 obveznico 2'A% ratne štete daje poštna hranilnica Din 300 posojila, na 1 obveznico 7% investicijskega posojila v nomin. vrednosti 100 Din daje Din 70, na 1 obveznico 4% posojila za likvidacijo agrarnih odncša-jev v Bosni in Hercegovini pa Din 40. Posojilo je kratkoročno, t. j. dovoljuje se za dobo 3 mesecev, vendar se lahko po preteku te dobe zopet podaljša. Obresti, ki se plačujejo za vsake 3 mesece v naprej znašajo 7% na leto; razen te' je treba plačati še V* % provizije na 3 mesece, tako da znašajo faktično stroški za posojilo skupaj 8% na leto. Kolkovina na zastavne liste se plača po lestvici amo enkrat ob izdaji posojila in znaša n. pr. za Din 1.200 posojila le 2 Din Zaključek strelskih tekem Včeraj je Zveza streljačkih družin zaključila vsedržavno strelsko tekmo, katere so se udeležili najboljši strelci iz vse države. Najostrejša je bila borba na splošni tarči, kjer je tekmovalo 320 strelcev. Od teh je bilo 40 nagrajenih. Prva tri mesta so si priborili: Milenko Spasič z 279 krogi, Dragutin Stefanovič z 273 in Milenko Čolovič z 271 krogi. Od mariborskih strelcev jih je dobilo šestero nagrade. Najboljši med njimi je bil primarij dr. Robič z 257 krogi. Na meddružinski tarči je^ zmagala streljačka družina Kragujevac z 2034 krogi, drugo mesto si je priborila družina Maribor, tretje Novi Sad. Na tarči Maribor so prejeli prve nagrade: Anton Gorup, Zagreb, 356 krogov, Drago Milovanovič 351 in Marko Selanec, Zagreb. 347 krogov. Izredno velika udeležba je nekoliko zavrla normalen potek, radi česar na nekaterih tarčah niso utegnili vsi konkurenti končati vseh serij. V splošnem pa so tekmovalci z vodstvom pri reditve zadovoljni, čeprav je bilo slišati tudi pritožbe, kar je pač ob tako ogromni udeležbi povsem umljivo. »KARO« najboljši čevlji. Smrtna posledica prepira radi ljubosumnosti V Studencih se je včeraj popoldne odigrala razburljiva scena, ki je končala s smrtjo že nad 50 let stare Alojzije Trofenik v Krekovi ulici. Pri imenovani je dalj časa stanoval 33-letni ključavničarski pomočnik Mirko Škof. Imela sta skupno gospodinjstvo, iz katerega so nastale obo jestranske materijelne obveznosti, katere se za časa skupnega bivanja niso vzele v resen obzir. Medtem si je za veliko let mlajši Škof poiskal mlajšo zaročenko in se od Trofenikove — izselil. To je šlo imenovani zelo na živce. Tožila je Škofa za plačilo triletne oskrbe in sodišče je Škofa res obsodilo v plačilo stroškov, ki jih pa ni plačal. Zato je Trofenikova včeraj dopoldne pobrala iz omare v njegovem novem stanovanju njegovo obleko, perilo in kitaro. Ko sr ;e Škof vrnil in našel omaro prazno, je popoldne šel k Trofenikovi in zahteval svoje stvari nazaj. Prišlo je med njima do prepira, tekom katerega je Trofenikova besna skočila Škofu v lase. Škof se je seveda branil in nastal je med njima kratek 5minutni boj, tekom katerega je Škof najprej vrgel Trofenikovo ob posteljo. Ko se je zopet zakadila vanj, jo je pahnil še dvakrat od sebe, pri čemer je drugič zletela ob j rob nekega stola tako nesrečno, da je j nezavestna obležala. Dobila je težke notranje poškodbe. Sam Škof je poklical rešilno postajo, ki je Trofenikovo odpre-mila v bolnico, kjer je v času 10 minut — izdihnila... Mirko Škof se je kmalu po izvršenem prevozu Trofenikove podal v bolnico, da se informira o stanju svoje nekdanje gospodinje. Čim je izvedel, da je imenovana podlegla svojim poškodbam, se je nemudoma javil oblasti, kjer je natančno obrazložil cel potek tragičnega ljubezen-sko-materijalnega prepira. Policija gaje izročila sodišču. Izvemo še, da se je Škof obrnil, še pre-dno je še! osebno k Trofenikovi, na org-žništvo za intervencijo, da bi prišel do svojih stvari. Orožništvo pa ga je napotilo na pot civilne tožbe, ker gre za civilnopravno zadevo. Društvo Jugoslovanskih akademikov v Mariboru je na svojem 25. rednem občnem zboru dne 13, sept. izvolilo v novi odbor sledeče člane: Predsednik: Metod Špindler, cand. med.; podpredsednik: Odon Šorli, stud. iur.b vršilec tajniških poslov: Jugo Vrščaj, stud. phil.; blagajnik: Milan Zi-nauer, stud. iur.; knjižničar: Viktor Šu-škovič, cand. ing. for.; gospodar: Rudolf Mačus, stud, tehn.; revizorja: Alda Šorli, stud. iur. in Hugo Weiss, rer. com. Jadranaši! Pevska vaja za moške jutri v torek, za ženske v sredo in v petek skupna vaja. — Pevovodja. i Rekorden vpis na državni realki v J." ari* boru. V soboto 14. tm. je bilo vpisovanje na tukajšnji državni realki. Uspeh vpisovanja za šolsko leto 1929-30 je rekorden; vpisalo se je do tega dne 495 učencev in 116 učenk, skupaj 611. V prvi razred je sprejetih 176 učencev in učenk in bodo potrebni štirje oddelki. Vprašanje pomatij kanja prostorov na realki postaja vedno bolj akutno: čez dve. leti prideta dva nova osma razreda in bo treba novih prostorov. Naval na srednje šole, zlast: m realko, ima razne vzroke: predvsem dejstvo, da v mariborske meščanske šole ne sprejemajo več otrok iz okolice. Dalje pa je tudi možnost dostopa v učiteljišča, v trgovsko akademijo itd. za absolvente meščanskih šol vedno manjša. Končno pa raste tudi razpoloženje za realno gimnazijo v Mariboru vedno bolj od časa, ko so uvedeni na realki tudi v višjih razredih realno-gimnazijski oddelki. Kongres jugoslovanskih hišnih lastnikov se vrši dne 21. in 22. sept. v Mariboru v dvorani pivovarne Union. Istočasno priredi društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico proslavo 30-letnice svojega obstoja. V soboto 21. tm. ob 16. uri je skupščina Glavnega Saveza, /večer ob 20. uri zabavni večer domačega društva na čast delegatom in gostom iz tujih držav. V nedeljo 22. tm. ob MIO. uri občni zbor Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo, ob 11. uri pa slavnostno zborovanje domačega društva. Nato po skupnem obedu izleti v mariborsko okolico. Pevski zbor Glasbene Matice ima v sredo ob 20. svoj prvi sestanek. Pri tej priliki bo predaval društveni pred sednik g. Arnuš o vtisih s svojega potovanja po Bolgariji. Pevci in pevke, tudi novi, pridite polnoštevilno. "Mestne golobe streljajo. Včeraj dopoldne si je na Vodnikovem trgu dovolil neki gospod, da se je spravil nad mestne golobe. Začel je streljati nanje in sicer z uspehom. Uboge ptice so padale na tla in en golob je padel neki ženski na glavo. Dva dečka pa sta se po-služila kar 4 komadov in odhitela ž njimi domov. Od kedaj pa je dovoljeno streljati z lovsko puško sredi mesta? Dogodek je vzbudil v mestu veliko razburjenje. Nov deložlranec pod državnim mostofl. Te dni se je naselil pod mostom nov deložiranec, delavec Miha Januš z ženo in dvema otrokoma, ki ga je dal deložl-rati iz stanovanja v Vetrinjski ulici št. 8 hišni lastnik g. Karel Scherbaum. Pršel je z vsemi stvarmi najprej pred mestfli soc. politični urad, ki mu pa začasno ti mogel pomagati, nakar je odšel pod streho državnega mostu. K stvari se povrnemo jutri s točnimi pojasnili o sedanjem stanju v mestnih zasilnih stanovanjih. Zopet težka avtomobilska nesreča na — zakletem mestu. Na klancu, blizu, gostilne Brudef-mann v Bresternici, kjer se je kakor že dovolj znano — že dogodil0 toliko težkih prometnih nesreč, se ie sinoči okrog 8. ure dogodila zopet velika nesreča. — Trgovec Ludovi* Pauser se je vozil s svojim osebnifl1 avtomobilom v Selnico. Auto se Je prekucnil in Pauser je dobil težke poškodbe na glavi. V času nesreče šofer Oskar Jerman iz avtomobila jZ' ginil neznano kam, a avto se je dobesedno tako razbil, da ni za transport sposoben. Pozvali so rešilno postajo, ki je okrog 8. ure odpremi'3 težko ranjenega Pauserja v bolnic0. Njegovo stanje je zelo resno ter s je bati katastrofe. O izginulem šoferju pa ni do ure še sledu. Na razna povpraševanje radi priredb »Jadrana«, , v soboto, dne 5. oktobra, sporočamo, bo spored zelo pester. Društvo hoče, zadovolji vsakega, naj je še tako r$zV!t jen. Da pa bo prišel vsak na svoj racu • bodo skrbeli šotori s svojimi dobrot«« j Predprodajo vstopnic imata g. J°s- *-1 . goj, trgovina delikates, v Aleksandrovi 18 in g. Viktor Kosi, trgovina us”3iJ’nnin, Ija Petra trg 9. Cena v predprodaji u ^ pri večerni blagajni na dan ProS,a\253 Din za osebo. * Azev VELEMOJSTER LAŽI IN IZDAJSTVA.- REVOLUCIJONAR IN OD POLICIJE PLAČANI AGENT. Širna Rusija je bila vedno dežela ekstremnih fanatikov. Silnim in vsemogočnim bojarom, ki so si bili na veliko razdelili ogromne njene zemlje ter uživali v razkošju in sijaju, so stale nasproti armade najbednejših mužikov, raztrganih bosjakov, množica mučencev, ponižanih in razžaljenih. Carska Rusija je bila kakor počivajoči ognjenik, zdaj tu zdaj tam, ob Dnjepru, ob Donu, ob Dnjestru, pa ob Volgi, na Nevi, na Pru-tu so švigali iz nje krvavi zbuljL Tja so se nagomilile čete carskih kozakov in ohrane, da so zamašili odprtine, sVozi katere je sikal bes tlačenih množic. V tej dobi je življenje velikih knezov, generalov, admiralov in guvernerjev :Iabo notiralo na življenski borzi; zlovešče so segale po njih podzemske sile revolucionarjev. Ta doba je dala Azeva, skrivnostnega revolucijonarja a obenem nai-večjega Efijalta, ki je skoro desetletje držal v svojih mesnatih /okah vse a:ti atentaov širne Rusije. Bil je neomejen gospodar nad življenjem ruskih mcgoč nikov, a tudi nad življenjem onih, ki so tem sregli po življenju. Ko se je koncem prejšnjega ifole*ja pričelo delovanje ilegalnih terorističnih akcij, je bil Evno Azev študent tehnične visoke šole v Karlsruhe na Nemškem. Že tedaj je sprejel kot vohun od petro-grajske policije prve denarne pošiljke za izdajo imen svojih z revolucijo simpatizirajočih tovarišev-študentov. Hkrati va. pa si je znal pridobiti tudi njihovo zaupanje in že v letu 1902. ga najdemo v vodstvu stranke, ki se je leto popraj o-snovala. Srednjevelik po postavi, debe-luhast in zavaljan, s poševnimi očmi, tip pravega Azijata, je sedel pri važnih sejah stranke, razvil svoj načrt, pustil, da so se drugi razvneli, ter molčal. Tako je bil duševni oče vseh atentatov, povsod v vseh edinicah se je čutil njegov vpliv. Ko so bili atentati že izvršeni, je pa svoje tovariše izdal ohrani, ki g. je za to delo bogato plačevala. Bil je predstavnik najbrutalnejšega egoizma, ri izdajal iz idealnih nagibov ali iz prepričanja, ljubil je denar in udobno ter razkošno življenje, ki mu ga je denar omogočal. Na drugi strani pa mu je moralo nuditi očividno naslado in zadoščenje, biti gospodar nad življenjem in smrtjo. Tako je organiziral in izdajal, kri svojih sodrugov pa je vnovčeval ze žvenketajoče novce, ki mu jih je nakazovala ohra-na. V spominih Borisa Savinkova smo o-menili nekaj akcij, pri katerih je bil udeležen, a ne vseh. Desetine in desetine mladih študentov in študentk je izročal Policiji, ne meneč se za njih daljno usodo. A na drugi strani je koval smele, da za tisto dobo naravnost utopistične najete. Tako je izdelal 1. 1903. inženjer Bu-nalev v Miinchenu načrt zrakopolova, ki So ga hoteli porabiti pri atentatu na £aria. Deset let pozneje je Azev v strahu, da bi ga varani tovariši izsledili, vse dokumente iz svoje »revolucionarne« dobe sežgal. Med temi je bil tudi načrt lrakopolova. Velikokrat so se v organizaciji poseb-n° tned mlajšimi člani pojavljali dvomi o Zanesljivosti Azeva. Posebno rad se je kazal v moskovskih nočnih lokalih v družbi generala Gerazimova, ki je bil "ei moskovske policije. Dočim so mlajši l,Vo,t)ili. so se starejši dobrohotno smeh-,ali in bili veseli, da bo »njihov Azev« J18 led speljal tudi šefa policije. Sam pa J® medtem dokazal svojo vernost organizaciji s tem, da je do podrobnosti !zde-lal načrte za umor petrograjskega irene-falnega guvernerja Trepova, velikega Kneza Vladimira Aleksandroviča in mno «o drugih poveljnikov policije v provin- * komandantov mest, ki jih Savinkov v vojih spominih samo pavšalno omenja, z Poznejših dognanj v arhivih moskov-, e po'.ic'ie je dognano, da je ta vedela dvojno vlogo Azeva, vedela celo za Pa •nj^.„organ>zirane atentate. Žrtve ]e knjižila povsem trgovsko kot »pn-rexYne izgube«, ker se pač ni hotela od-r ' z“vezništva tako važne osebe v or- * £ciji kot je bil Azev. Bure JU tu^ ta Poigral. Vladimir eovnlev* ki je vršil za eserje tajno opa-Večir služb°* dognal, da se Azev vrača v Rusijo, da ima sestanke s policijo, medtem ko organizaciji poroča o brezpomembnih potovanjih po Nem čiji ali Španiji. Burcevu se je celo posrečilo dobiti od upokojenega policijskega ravnatelja Lopušina povsem verodostojne podatke, da je Azev res provo-kater, ki se skriva za psevdonimi. Na te silno obremenilne dokaze se je sestala preiskovalna komisija pod predsedstvom Savinkova. Toda Azev se ni hotel pod-vrei preiskavi, ki bi se imela vršiti v Parizu. Še pred danim rokom je pobegnil. Nikdo ni vedel kam, niti njegova žena, prepričana in požrtvovalna revolucionarka Dora Brilijant. Vzela ga je noč. Govorilo se je, da je pobegnil v Brazilijo, zopet, da so ga videli v Avstraliji. To je bilo v letu 1909, potem ko je 7 let služil revoluciji... Sodišče, ki se je sestalo iz priznanih starešin Petra Krapotkina, Hermana La-batina in Vere Fignerjeve, je moralo akte Azev odložiti. Azev sam, ki je govoril in pisal dobro nemški, saj je študiral na nemških visokih šolah, pa ni pobegnil preko niorja, nego se je nastanil v Berlinu. Tam je bivala njegova prijateljica, gospa X., kabaretna plesalka in družica njegovih noči iz moskovskega zabavišča »Akvarij«, kamor je Azev rad zahajal v družbi generala Gerazimova. S to svojo prijateljico ali ljubico je Azev skoro vse leto potoval po Franciji, Grčiji, v Egipt, po skandinavskih deželah. Saj denarja — Judeževih srebrnikpv — je imel dovolj in tudi potnih listov na razna imena. Njegov zadnji potni list se je glasil na ime Aleksander Neumaier, pečal se je z uspehom z borznimi špekulacijami, si najel komfortno stanovanje v najimenitnejši četrti Berlina. Rad je ha zardiral, poleti obiskoval letovišča v Južni Franciji, ljubil operete in varijete, pozimi pa je vabil v svbj razkošni dom razne svoje nove prijatelje. Skratka živel ie kakor ugleden in spoštovan meščan in nikdo ni slutil, da lepi na njegovih prstih kri tolikih nedolžno pomandra nih in izdanih. A z vztopom Rusije v svetovno vojno so padli ruski vrednostni papirji, tako da je ostal Azev false Neumaier naenkrat brez sredstev. Prodati je moral dni gulje, ki jih je kupil nekdaj v boljših časih gospej X. A v letu 1915 so ga kot ruskega državljana aretirali in vtaknili v berlinsko kaznilnico Moabit. Na njegove proteste so mu zagrozili, da ga odrinejo v ruska ujetniška taborišča. Zbal se je tega, morda, ker bi bil na slabšem, morda ker bi ga bili Rusi prepoznali in ubili in se zadovoljil s svojo usodo v kaznilnici. Ko je bil z Rusijo sklenjen mir v Brest-Litovskem leta 1917. so ga izpustili iz kaznilnice, oziroma iz kaznilniške bolnice. Zanimivo je, da je v ječi zaželel čitati Lombrosovo knji.jo »Verbrechen und Genie« ter filozofijo egoizma Maksa Stirnerja. Za božič 1917 je bil torej zopet pri svoji prijateljici. Toda Nemčija je bila že izčrpana, nikjer ni bilo možnosti, da bi si bil opomogel, a tudi radi čežkoč s potnimi listi ni mogel odpotovati v inozemstvo. Želel si je v sobodno Švico, Nemčija se mu je bila radi internacije hudo zamerila. A vseeno mu je bila dobra. Dobil je nameščenje kot pomožna moč v zunanjem ministrstvu. A to nameščenje ni trajalo dolgo. V ječi si je bil nakepal srčno hibo, kateri je 24. aprila 1918 podlegel. Dasi si niso upali napisati na nj'gov nagrobni križ imena nego samo številko, se vendar še najdejo ljudje, ki znajo odpuščati, in roke, ki pokladajo cvetke na grob onega, ki v življenju ni poznal u-smiljenja in odpuščanja, ki je nekoč trgal žive cvetove. Previden gost. Vladni svetnik je imel lepo in duhovito gospo. Na ulici je srečal tovariša in ga povabil: »Obiščite me drevi, prosim vas. Ob sedmih bo moja žena recithala sVoje verze, kasneje pa bo pela hčerka. Ob osmih bo mala pojedina.« »Prav rad, prav rad, toda utegnil bom šele ob osmih.* Diuja plemena na Fičži otokih V južnem delu Tihega oceana leži skupina Fidži otokov, ki se raztezajo v prostranosti 800 kilometrov. Otokov je 250, od teh pa je obljudenih le 80. Največji je Biti-Levu z glavnim mestom Suvo, ki ima okrog 13.000 prebivalcev. Za najstarejše mesto, v katerem žive samo domačini, pa velja naselbina Ban. Gospodarji Fidži otokov so Se vedno poglavarji divjih plemen, ki se pokoravajo angleškim oblastvom. Nekateri izmed plemenskih poglavarjev so povsem izobraženi divjaki, ki so absolvirah celo kako fakulteto v Novi Zelandiji ali na Angleškem. Prav zanimivo je opazovati bosonoge vladarje, ki stanujejo v najprimitiv-nejših kolibah, čeprav prejemajo od podložnikov lepe vsote denarja. Nekateri za služijo letno tudi nad milijon dinarjev. O razmerah in navadah, ki so se udomačile med tamošnjim prebivalstvom, je zbral prav zanimive podatke neki nemški novinar, ki je dalje časa bival med prebivalci otočja. Posetil je.tufi poglavarja v Naudiu. Sporazumela sta se prav težko, ker je mogočni knez le slabo obvladal angleščino. Njegovo pleme pa je ponosno na poglavarjevega sina, ki obiskuje univerzo in troši ogromne vsote denarja, kar pa mu ne štejejo v zlo, ker mladi reprezentant pač mora živeti dostojno in ugledno. Stari poglavar ima tri avtomobile in je lastnik velikih čred. Na Fidži otokih živi mnogo Indijcev in Kitajcev, ki so monopolizirali vso trgovino. Prebivalstvo je tudi po zunanjosti simpatično. Otočani so krepke, zdrave rasti, temne polti, pod bujno frizuro pa se iskre živahne, črne oči. Pred petdesetimi leti so bili še ljudožrci, dotok kultiviranih naseljencev pa je krepko vplival tudi na te ljudi. Pred dvema mesecema so odpravili tudi mnogoženstvo. Analfabetizem se umika napredku in kal turi. Zdravstveno stanje- je povoljno, priroda pa jim nudi prav vse, kar jim je potrebno, da zadoste svojim primitivnim potrebam. launa dražba deklet u Rfganistanu Neki angleški trgovec, ki se je pravkar vrnil z letalom iz Afganistana, poroča, da vlada tamkaj razmeroma ropet mir. V Kabulu, glavnem mestu države, se vrše na dan — le še 3—4 javne usmr- titve. / Novi kraljrsamozvanec, Habib Ulah, skuša napraviti svojim podanikom življenje kolikor mogoče prijetno. Durbar, afganski narodni praznik, se praznuje skoro vsak teden. Senzacija zadnjih tednov pa je bila dražba 200 deklet, ki so jih merala premagana plemena Hazaras izročiti zmagovalcem za odškodnino. Javna prodaja teh nesrečnic, samih krasotic, se je vršila po naročilu vlade in je prinesla približno 12.000 dolarjev. Cene posameznim dekletom so se ravnale večinoma po težah: tako se je plačalo za dekleta, ki so tehtala 170 ali več funtov 150 dolarjev, doči so se dobile mršave že za 10 dolarjev. Spori Jesenske kasaške dirke na Teznu Ostra konkurenca. — Izborni rezultat'. Včeraj popoldne so na tezenskem c/lr-kališču pričele jesenske kasaške dirke, ki jih prireja Mariborsko kasaško druftvo. Prvi dan je bila konkurenca zelo ostra in je v sedanjih dirkah tekmovalo 36 konj, v dirki »Soja« pa trinajst. H gladkemu poteku velike prireditve, ki je nudila prav zanimiv šport, je prispevalo ugodno vreme, največ zaslug pa ima voc’stvo dirke, ki je vsa takmovanja izvedlo brezhibno. Bili so doseženi naslednji rezultati: Dirka Karla Pachnerja: (1600 m). Končni rezultat reata:’ 1. Baccarat (Franc Podgoršek) 1.38, 2. Blanka (Vincenc Pirš) 2.02, 3. Freund Hans (Franc Filipič) 1.37. Dirka Soja (2000 m): 1. Belona (Lippit) 1.47.5; 2. Saladin (Rasteiger) 1.49.3; 3. Elza (Rasteiger) 1.47. Dirka Ljutomer (2000 m): 1. Polda (M. Filipič) 1.42; 2. Elza (Rasteiger) 1.44; 3. Radoslav (Razlag) 1.46.1. Dirka Rossmariit 2700 m: 1. Šumadija - Bili (Lipit) 1.55.2;. 2. La Fliche - Saladin (F. Filipič) 1.53.7; 3. Tulpa - Prima (Kardinar) 2.01. Boj proti imenom Poleg vseli mogočih in nemogočih klubov, ki obstojajo v Angliji, je prišel sedaj še nov klub in sicer: Klub ljudi z grdimi imeni! Pred kratkim so člani razposlali okrožnico z vabilom, v kateri pravijo med drugim: »Zasramujejo nas že od rojstva. Položili so nam že v zibelko grdo ime in sedaj je moramo prenašati vse življenje. Vsak dan, kadarkoli imenujejo naša imena, nafs znova zasramujejo. Naša dolžnost je zato, da se združimo. Ustanoviti si moramo klub, ki bo Imel nalogo, da bo olepševal imena. Nočemo, da bi nas neprestano zasmehovali !« Bogve. ali bodo Angležem na tem polju sledili tudi po drugih državah. Povsod je pač dovolj ljudi, ki imajo grda, naravnost odvratna imena in bi bili gotovo bolj zadovoljni, ako bi bila njihova imena lepša. Zlasti pri Židih je vse polno najbolj čudovito grdih imer» SK ŽELEZNIČAR : VILLACHER S\ 3:1 (2:0). Na igrišču »Železničarja« se je včeraj vršila mednarodna tekma med Villacher SV in SK Železničarjem, ki je povsem sigurno in zasluženo zmagal v razmerju 3:1. Beljačani, ki so močno nazadovali od zadnjih nastopov v Mariboru, so pred-vedli požrtvovalno igro in čestokrat o-grožali vrata domačinov, imeli pa so pri streljanju očitno smolo. Pri gostih je u-gajal desni branilec, dober je bil srednji krilec, zadovoljil pa je tudi del napada. Železničarji so bili.odločnejše in agresivnejše moštvo, kar jim je tudi prineslo zmago, čeprav v njihovi igri ni bilo opaziti smiselnega sistema. Velik delež na uspehu ima ožja obramba. Najboljši je bil Frangeš na center halfu, v napadu pa sta bili koristni samo zvezi in deloma levo krilo. Uvodoma so prevladovali gosti, kmalu pa je postala igra enakovredna. Po prvem goalu pa je prešla iničijativa na stran Železničarjev, ki so pred zaključkom polčasa zvišali na 2-0: Tudi po odmoru so ostali Železničarji v ofenzivi in dosegli tretji goal, nakar so gostje z vso vehemenco obnovili napade in zabili efektni častni goal ter ostali do konca tekme v občutni premoči, niso pa uspeli, da bi zboljšali razmerje. Sodil je g. Franki povsem dobro in objektivno. Cottage : Rapid 5:0. Včeraj sta gostovala v Mariboru Dunajčana Eifermann in Decker, član? drsalnega društva Cottage, ki sta si z odlično igro v vseh srečanjih zagotovila vrsto lepih zmag. Rezultati so bili naslednji: Decker:Hitzl 6:1, 8:6; Eifermann - dr. Blanke 6:1, 6:4; Decker - Holzinger 6:1, 6:1. Najlepša pa je bila brez dvoma igra Eifermann: Leyrer, ki je končala 6:4, 6:4 in dokazuje, da se domači mojster zopet vrača v odlično formo. Leyrer in Hitzl sta v . igri parov po precejšnjem odporu kapitulirala pred gostoma Eifermann - Decker v: razmerju 6:3, 6:4. Deveto kolo državnega prvenstva je končalo z dvema neodločnima rezultatoma: Gradjanski : BSK 1:1 (0:1), Jugoslavija : Hajduk pa 0:0. Hajduk si je torej zagotovil prvenstvo, v ostalem pa je o-stala prvenstvena tabela nespremenjena. Avstrija : Češkoslovaška 2:1 (2:1). Meddržavna tekma, kateri je prisos o' valo 40.000 gledalcev, je končaia 7. zmago Avstrije, dočim so v medmestni tekmi Dunaj : Praga tudi podlegli Pražari v razmerju 5:4. Stanj 1 MarifforslB V F C F P V J V Mm V M ar! So ni, '*. .» v i..uiiMMi. tt. : . „ fed^KOMOTCU »jJutra« s Ljubljaal.l predstavnik izdajatelja in urednik: Fran BrotoviS y Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d- ore .Stanko Detela y Mariboru, idstavnJ*