Malo zadovoljstva, več skrbi...
Zagotovljena usmeritev v hitrejši nuvoj juinega ob-močja Ljubljane, kjer naj bi z večjimi vlaganji v infra-strukturo omogočili večja gospodarska vlaganja ter s tem odpiranje delovnita mest in hitrejši celovit razvoj občine - se odražajo v sprejelih družbenih planib mesta in občine (tako dolgoročnib kot srednjeročnih) v letnib resolucijah io SIS družbenib dejavnosli, bistveno maqj pa v planih SIS materialne proizvodnje.
Ocenjujoč dve leti novega srednjeročnega obdobja se zdi, da je realnosl napovedi o hitrejšem razvoju južnega dela mesta že resno ogrožena. Kljub znatnim površinam, ki so namenjene za gospodarske naložbe, te še niso realizirane zlasti zaradi zapietenih postopkov ob predvi-»denrh posegih v prostor in predvsem zaradi bistveno prepočasnega opremljanja industrijskih con s primarnimi komunalniffli vodi.
Razvojno gledano občina zaostaja za pričakovanji. In tu so še zaostrene gospodarske razmere, v katerih so nekatere organizacije začele pešati, izvoz stagnira, koli-čiraki obseg proizvodnje zaradi tazmer na trgu celo pada. Vse dejamosri občinskib delegatskib, samouprav-nih in političnih dejavnikov so zato usraerjene k spodbu-jaaju bistveno boljšega, poglobljenega in odgovoraega dela na področju snovanja razvoja. Ob tem, ko ugotav-ljamo, da številne napovedi glede komunalne infrastruk-ture in usmerjanja investitorjev v občino niso uresničene, je pa realizacija obljub vezana na odločitve v drugih občinah in v Ljubljani, pa ostaja nesporno kadrovsko podrofje, torej tisto. kjer lahko v občini sami storimo več za hitrejSi razvoj. Usmerilev na kadrovsko področje - v krepitev in spodbujanje krealivnosti, znanja in novih oblik delovanja in organiziranosti - pomeni opirajoč na lastne sile, na izkoriščenost lastflih notranjih rezerv. Vse to pa zategadelj še bolj, ker je učinkovita kadrovska politika bila še vedno preveč občasna akcija, pravega sistema napredovanja in preverjanja uspešnosti pa ie ni.
Pri predvidenih naložah prihaja do časovnih zamikov, kar zlasti velja za načrtovano gradnjo v zasebnem sektor-ju drobnega gospodarstva. V trgovini kaže, da so bila načrtovanja realna in bo možno z izgradnjo novih Irgovin izboljiati oskrbo v občini. V kmetijstvo vnaša negotovost neustrezna cenovna politika, ki ob pomanjkanu realnih in z vsemi ekonomskimi ukrepi podprtih ekonomskih odločitev izničuje pozitivne učinke melioracij zemljišč, posodabljanja mehanizacije in uvajanja novib strokovnih spoznanj v živinoreji in kmetijstvu.
Na podroiju urejanja prostora smo priča intenzivni pripravi prostorskih izvedbenih aktov, kar je obsežno in zahtevno delo. SUnovanjska gradnja zaostaja, sredstva za prenovo so pičla, po neuspelem referendumu o četr-tem samoprispevku pa so se časovno oddaljili tudi sicer prepotrebne rešitve problemov oskrbe z zdravo pitno vodo zlasti v izvenmestnih območjih, skromne so naložbe na področju PTT in pri urejanju cest.
Lani resolucijski cilji v globalu niso bili uresničeni. Konvertibilni izvoz se je znižal za 2 odstotka (načrtovan 15 odstotni porasl), skupni izvoz se je povečal za odsto-tek (predviden 12), rast uvoza pa je presegla pričakova-nja saj znaša 29 odstotkov napram predvidenim 7.
Konvertibilni izvoz so v primerjavi z letom 1985 pove-čali v DO Plutal, DO llirija-Vedrog, DO Iskra Merilna elektronika, DO Tobačna tovarna Ljubljana, DO Avto-montaža TOZD TGN, DO Iskra IEZE TOZD SEM in DO IUV TOZD Galanterija.
Lani se je industrijska proizvodnja znižala za 6,< od-stotka in je tako za 12,6 odstotkov zaostala za resolucij-skimi predvidevanji. Vzroki so v slabSih rezultatih posa-mezmh OZD, katerih udeležba v družbenem proizvodu občine je relalivno visoka. Količinski obseg proizvodnje pa se zmanjšuje predvsem zaradi težav pri prodaji in zaradi velikih zalog končnih proizvodov. Največji dvig rasti količinske proizvodnje so beležile DO Avtomontaža TOZD TGN, DO IGO, DO IUV TOZD Galanterija, Do Iskra Merilna elektronika in DO KIP.
Načrtovana 3 odstotna rast kmetijske proizvodoje ni biJa dosežena.
Odkup mleka je bil za 7, klavne govedi pa za 3 odstotke manjši kot lani. Ugodnejši so rezultati v rastlin-ski pridelavi, zlasti v pridelavi koruze za krmo in silažo. Precej višja od načrtovane pa je bila gozdarska blagovna proizvodnja, saj je bil plan presežen za 10,5 odstotka.
Ob zaključku lanskega leta je bilo v občini zaposlenih 19.460 delavcev kar je za 2,2 odstotka več, od tega v gospodarstvu 14.352 (2,4 odstotka več) in v negospodar-stvu za 1,9 odstotka več. Povprečni mesečni čisti OD na delavca v gospodarstvu je znašal 123.718 din, v znanstve-no raziskovalnih organizacijah 191.714 in vostalih nego-spodarskih organizacijah 155.851 din.
Občinsko gospodarstvo je ustvarilo za 93 odslolkov viSji celotni pnhodek, na kar so imele poglavitni vpliv cene.
Z izgubo so leta 1986 zaključile DO Hoja TOZD Stavbno mizarstvo (49.019 884 din), DO Hoja TOZD GaJanterija Podpeč (78.789.722 din), DO Kip (48.783.761 din), DO Ljubljanske mlekarne TOZD Po-sestva (104.050.480 din) in DO Avtomontaža TOZD Ulensilia (1.269.000 din). Pretežni del izgube so organi-zacije pokrile iz lastnih sredstev rezerv oziroma sredstev rezerv drugih TOZD v sestavi delovne organizacije.
Tudi prvi četrtleini rezultati tega leta ne dajejo zadovo-ljive slike, čeprav se pri nekalerih pokazateljih slika tzboijšuje. Tako je le S od 38 izvoznih organuac^j prese-glo lanski konvertibilni izvoz, Na takšno stanje zlasti vplivata negotova gospodarska situacija in še poscbej neuravnotežen tečaj dinarja ... V kolikor se ne bodo bistveno zboljšali pogoji pri oskrbi z repromaterialom in pri uvozu surovin, je možno pričakovati zastoje v proiz-vodnji še v tem četrtletju. Temu primerne so tudi napo-vedi nekaterih OZD, ki že opozarjajo na nedosegljivost proizvodnih načrtov, če do bistvenih sprememb na teh področjih ne bo prišlo. 14 izgubašev je zabeleženih v prvem četrtletju in še zdaleč niso vsi sezonskega značaja. Razmere se zaostrujejo zlasti v DO Hoja, kjer imajo vse TOZD izgubo.
Takšne so torej ocene, takšno je stanje. Vse prej kot rezveseljivo in vse bolj opominjajoče, da bo resnično marsikje potrebno storiti še kak napor znotraj svojih vrst, seveda pa ob tem marsikaj storiti tudi za boljše pogoje poslovanja v širši družbenopolitični skupnosti.