VALVASORJEVA KNJIŽNICA 928 IN ČITALNICA 68270 KRŠKO nas g las Kit tinm»m tonov* »aamSt N|—> 0»l MM« OBMOČNA ENOTA KRŠKO A AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655^ ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 17 • LETO XVI • 10. MAJA 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena: 100 SIT terme Čatež d.d. WwM>i C. J* MW—«B» mtmm Tretji sejem obrti in podjetništva r Brežicah: Ha 6 tisoč metrov 136 razstavi jalcev Na sejmu bo ob razstavljalcih in prodajalcih obiskovalcem na voljo tudi zabava z glasbo, športno tekmovanje obrtnikov in nagradna igra na stojnici Našega glasa____________________________ Brežice, 10.-14. maja - V montažni hali, ki stoji ob brežiški obvoznici, bodo danes ob deseti uri odprli tretji "Brežiški sejem obrti in podjetništva". Odprl ga bo predsednik Obrtne zbornice Slovenije, Miha Grah. Ob otvoritvi (do poldneva) vstopnine ne bo. Na tiskovni konferenci (3. maja) smo od organizatorja, brežiške obrtne zbornice, izvedeli, da je osnovni cilj sejma sicer predstaviti posavsko gospodarstvo, udeležencem omogočiti uspešno trgovino, obiskovalcem pa ponuditi dobro zabavo, da pa gre konec koncev vendarle tudi za promocijo občine in celotne regije. "Naša regija je nekako še vedno na jugu in anonimna, zato potrebuje takšno prireditev tudi za lastno promocijo," je Brane Musar komentiral dejstvo, da je brežiška občina sprejela pokroviteljstvo nad sejmom. Na tiskovni konferenci smo slišali, da naj bi sejem pač bil v regiji, ker ga potrebujemo, ni pa nujno, da je vselej v istem kraju. O tem bi se kazalo domeniti in se organizirati. Ida Križanec; "Obrtna zbornica je zadolžena za pomoč in promocijo obrtnikov, a promocija občine (kar tak sejem nedvomno je) presega te okvirje. Zbornica ne zmore vselej sama organizirati take prireditve, celo nekajkrat na leto, zato bi se kazalo domeniti, kdo je za kaj za- Čakaj no! Kaj bomo sploh proslavili! Levo zmago ali desni poraz!!! Ali to, da se še niso ničesar naučili?! Banka Celje poslej tudi v Krškem Banka Celje je s pripojitvijo Mestne hranilnice Krško razširila svojo poslovno mrežo z novo ekspozituro ________________- Ekspozituro Krško Krško, 8. maja - Konec junija preteklega leta je Banka Celje postala, sicer iz takratne Ljubljanske banke - Splošne banke Celje, kot ene izmed štirinajstih bank hčera v sistemu LB, samostojna poslovna banka univerzalnega tipa, je med drugim povedal generalni direktor Banke Celje Niko Kač. "Med dvaintridesetimi slovenskimi bankami smo po bilančni vsoti na šestem mestu, po jamstvenem kapitalu pa na petem mestu. Obvladujemo 4,14 odstotkov tržnega deleža v slovenskem bančnem prostoru, v letu 1994, ko smo pripravljali strateški načrt za naslednjih pet let, pa smo opredelili svoje mesto v smislu banke univerzalnega tipa, z najširšim predmetom posčlovanja, odločili pa smo se tudi za to, da razširimo svojo dejavnost izven regije, v kateri smo poslovali do sedaj. Prodiramo v Posavje, Zasavje, na Dolenjsko in drugam. Znotraj te opredelitve je zelo pomembno, da se je sedaj že bivša Mestna hranilnica Krško odločila, da spričo problemov dokapitali-zacije, ki so ji jo postavili kot zakonsko osnovo, opredelila, da ne bo sama iskala lastnega povečanja ustanovnega kapitala, ampak da bo poiskala povezavo z že obstoječo poslovno banko. Razgovori o eventualnem povezovanju so se pričeli že lani, uspešno pa smo jih zaključili konec leta 1994, prvi delovni dan pa je bil 3. maja, ko smo začeli delati v novi ekspozituri kot poslovni enoti," je ob uradni otvoritvi prostorov enote Banke Celje v Krškem povedal generalni direktor Niko Kač. Več podrobnosti o pogojih poslovanja in ciljih Banke Celje v posavskem prostoru pa v naslednji številki Našega glasa, (dama) dolžen." Predvsem vidijo dobrodošlo pomoč v morebitnem koordinatorju organizacije. Zbornica pa je tudi v prihodnje vsekakor pripravljena sodelovati. Sejem je na Prevozovem parkirišču ob brežiški obvoznici in obsega skupno 6.000 kvadratnih metrov površine. Od tega je 2.000 pokritih, 600 v sosednjem šotoru, namenjenem gostinski ponudbi, ostalo pa je na prostem. Ekskluzivno je prevzel gostinski del sejma v svojo oskrbo Petrolov motel s Čateža in direktor Ivan Pin-terič zagotavlja, da bo vse se- jemske dneve zabavni program z glasbo potekal med 15. in 23. uro. Gostom bodo na voljo domača, posavska vina in pivo Union. Za organizirane skupine šolarjev bo vstop prost, sicer pa bo vstopnina, znašala 200 SIT. V soboto, 13. maja, bodo med 9. in 15. uro pod pokroviteljstvom brežiške obrtne zbornice športne igre obrtnikov Posavja. Tekmovanja bodo v osnovnošolski telovadnici, razglasitev pa na sejmišču. Igre bodo obrtniki zaključili s tekmovanjem v vlečenju vrvi, spretnostno vožnjo s kolesi in z zabavno-glasbeno prireditvijo "Karaoke". (Ika) tri Janezi« Kralju Teden cvička, letos že 23 samostana med bo v dvorišču kostanjeviškega 12. in 14. majem. Kostanjevica na Krki, aprila, maja - Letos so pridelovalci in kletarji Dolenjske poslali na ocenjevanje 333 vzorcev vin. Zaradi obilice dela so organizatorji morali sestaviti dve komisiji. Ena je ocenjevala samo cvičke (163 vzorcev), druga pa ostala vina. Izmed dveh najvišje ocenjenih vzorcev je po izločitvenem postopku ostal na vrhu tisti, pri katerem prevladujeta pitkost in gladkost kot temeljni (zapovedani) lastnosti cvička. Nadaljevanje na 5. strani Janez Pavlin, Otto Sevšek in ing. Darko Marjetic med predstavitvijo letošnjega kralja cvička na Zavodah. (tM KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 fel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 12 maja od 14. ure dalje vam bo GPS Sevnica predstavilo gostinsko-tunstič-no ponudbo na Tončkovem domu na Lisci. Generalni direktor Celje Niko Kač Banke ¦K7J Jl_& Bnežice TVg Izgnancav u t«L O6O8 6g-g36 tax O6O8 t-tr-> UUBUANA M. OS B3-I-55 f»x OS B3-B-47 Dlmajska cnta 22 td_ OS BIB0-77 MARIBOR CEUS Partizanska c 3-5 ljuMjanika c 3« M; OS> 2&4SO t* 063 2B-93S ta* OSE S9-4GO ta* 063 -H1ii-i Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8* do 19* In na vseh enotah po štel \ MM Ml III POOHAlilNA INVimCUMA OKUŽBA Maš glas - naša stojnica na brežiškem sejmu: Nagrade za nove naročnike in zanimiv program Spoštovani bralci, zavedamo se. da bi marsikdo med vami, ki sicer rad seže po Našem glasu, časopis tudi naročil, saj je dober, domač in zanesljivo ni drag. Poznamo pa tudi, ugotovitve strokovnjakov, po katerih marsikdo ne stori marsičesa, ker se mu ravno tisti hip ne ljubi. Zato bomo naredili mi prvi korak. Na brežiškem sejmu bomo med 10. in 14. majem imeli stojnico in na njej bomo (med drugim) zbirali tudi vaše naročnine za Naš glas. Naročilnice vseh, ki se boste za leto dni nepreklicno naročili na Naš glas, bomo uvrstili v boben (škatlo) za žrebanje in med vas razdelili vrsto praktičnih nagrad, ki so jih prispevali naši sponzorji. Veljale bodo vse enoletne naročilnice, ki jih bomo prejeli do žrebanja, ne glede na to, če jih boste izpolnili na naši stojnici ali pa jih boste poslali po pošti na naš naslov: Naš glas, Uredništvo, CKŽ 23, 68270 Krško. Lahko jih tudi preprosto vržete v nabiralnik ob vhodu v našo zgradbo. Pogoj je le, da je na njih zapisano nepreklicno enoletno naročilo. SEZNAM NAGRAD Discoteque Paradiso Dobova: 5 x prost vstop za dve osebi kadar koli v petek. 5 x prost vstop za dve osebi kadar koli v soboto. Agraria Cvetje Brežice: vrednostni bon za 5.000 SIT, vnovčl|iv v Vrtnarskem centru na Čatežu. Vino Brežice: 2 x vrednostni bon za en omot po 6 plastenk brezalkoholne pijače Fit. Fitness Club Požun Senovo: 3 x enomesečna karta za fitness Galerija Meke iz Brežic: ena slika in eno ogledalo Banka Celje: 10 nahrbtnikov Mont Lisca Sevnica: 5 darilnih kuponov za kopalke DZS - prodajalna Brežice: 3 x kn|ižna nagrada - kn|iga Umetnost ličenia Petrolov Motel na Čatežu: 1 x gostinska storitev za 1.500 SIT 1 x gostinska storitev za 1.000 SIT 3x4 kremne rezine Lepotni salon Katarina Krško: 1 x trajna ondulaciia 1 x modna pričeska Kmečka zadruga - Vinska klet Leskovec: 3 x darilni karton vina Turistična agencija TAJ iz Brežic: enodnevni izlet (prevoz in vstopnica) v Gardaland 20. maja GPS Sevnica: vrednostni bon za 1.000 SIT na Tončkovem domu na Lisci vrednostni bon za 1.000 SIT delikatese pri hotelu A|dovec vrednostni bon za 1.000 SIT pizzerije Ajdovec Agrokombinat Krško: 2 x zabo| |abolk (v ma|u) v hladilnici v Stari vasi Araslo Trade d.o.o. Senovo: vrednostni bon Trgovina "Mi za Vas" Senovo: vrednostni bon za tekstilni izdelek Aziz Dubrič: umetniška slika Terme Čatež: 10 x vstopnica za poletno termalno riviero Gostišče Tri lučke na Sremiču: 2 x nedeljsko kosilo za 2 osebi Stojnica Našega glasa nebo samevala: V goste smo povabili nekaj naših siceršnjih partnerjev... Veliko časa bo na stojnici Našega glasa prebil tudi naš občasni sodelavec, akademski slikar Aziz Dubrič - Zizo. Diplomiral je leta 1982 v Sarajevu pri grafiku, profesorju Selimu Obraliču. Doma, v Odžaku |e bil likovni pedagog in postopoma si je utiral pot v umetniški karieri. Zizo: "Z grafiko se še nisem ukvarjal, ker še "Niisem imel nikakršne opreme, sem pa slikal in fotografiral, delal sem med portretisti ob morju. Tam se da zaslužiti dovolj, da lahko človek potem doma čez zimo slika tisto, kar res želi." Med tem čakanjem na boljše čase je prišla vojna, našega gosta je usoda odnesla na nekaj različnih koncev, končno pa je pristal kot begunec v Krškem, samo s tistim, karje imel na sebi. Torej: obiščite našo stojnico na sejmu in si za spomin privoščite portretiranje s pastelo. Ne čakajte na poletje m morski dopust, sa| veste: regres ima kratke noge... Aziz Dubrič - Zizo d DRUGA STRAN NAŠ GLAS 17, 10. MAJA 1995 J Minister za gospodarske dejavnosti obiskal obilno Krško Minister Tajnikar o zapiranju Rudnika Senovo Srečanje Kocjančič - tripalo Krško, 4. maja - Na povabilo župana Danila Siterja sta se minister Tajnikar in sekretar za energetiko Boris Sovič sestala s predstavniki strank, zastopanih v OS, predstavniki Rudnika Senovo, poslanci v DZ, Jancem in Černeličem, svetnikom DS, Glinškom, in vodstvom občine Krško. Osnova razgovora so bili sklepi vlade z dne 20. aprila, ki se nanašajo na zapiranje rudnikov rjavega premoga. Gosta sta slišala veliko pripomb, ki so se nanašale predvsem na neizvajanje Zakona o zapiranju rudnikov Senovo... Razpravljalce je motila počasnost, ki ustvarja nekakšne "izredne" razmere, pa naj si gre za vspostavitev nove organiziranosti, zagotavljanje denarja ali nedefiniranost pogojev za reševanje socialne komponente. Izraženi so bili dvomi tudi glede podržavljenja premoženja rudnikov. Minister Tajnikar in sekretar Sovič sta še enkrat povedala, da je zapiranje rudnikov kruta realnost* Tega nihče ne more spremeniti, saj za to obstajajo ekonomski in ekološki razlogi. Glede počasnosti sta zatrjevala, da je posledica predpisanih postopkov. Povedala sta, da trenutno finančne obveznosti niso v celoti pokrite, saj manjka približno 1,7 milijarde SIT. Sekretar Sovič je povedal in poudaril, da bo možno sredstva koristiti samo na osnovi konkretnih in kvalitetnih programov in da ima večje možnosti tisti, ki bo prej pripravil programe. To je na predstavnike občine delovalo kot šok, saj se lahko zgodi (hipotetično), da predvidena sredstva porabijo v kakni drugi občini, ki bo imela ustrezen program. Gosta sta še enkrat poudarila, da rudnike zapira država, ki bo v celoti izvedla zakon. Vlada in predvsem Ministrstvo za gospodarske dejavnosti sta odgovorna za celotno izvedbo. Dr. Rudolf Ladika pred Bogatajevim dnevom: infiiioterap >jna a ija «er bula manj Krški zdravstveni dom je prejel sklep, da lahko za svoje potrebe uporabi nekdanjo Bo-novo hišo. Po ugotovitvah raziskav, ki jih je opravil Sava-projekt, pa je hiša potrebna temeljite obnove, od strehe do temeljev (statika); poseg bo terjal okrog milijon mark. Dr. Rudolf Ladika, direktor krškega zdravstvenega doma: "Postavlja se temeljno vprašanje, ali je bila prvotna ocena vrednosti objekta previsoka." Dr. Rudolf Ladika V (urejeno) Bonovo hišo bi kolektiv zdravstvenega doma rad preselil medicino dela, patrona-žo, šolsko preventivo, del upravnih prostorov, skladišča, arhiv, pomožno delavnico za vzdrževalca, tam je kuhinja in jedilnica. S tem bodo pridobili prostore za potrebe splošne medicine, razporedili jih bodo na zgornje in spodnje nadstropje, predvsem pa bodo lahko pričeli podirati številne pregrade, ki so sedaj v zgradbi. V prostorih, kjer so sedaj direktor, glavna sestra, zobna preventiva in patronaža, bodo naselili razvojno ambulanto. Dr. Ladika: "To je dejavnost, ki jo pri nas zastavljamo na novo. Gre za razvojno motene otroke, s katerimi se sicer ukvarjamo že deset let. Doslej pa nismo imeli urejenega financiranja te službe in ne izobraževanja kadra. Zadnja leta Slovenija za to veliko dela in je sprejela tudi program razvoja razvojnih ambu- lant. Naša ambulanta bo spremljala razvojno prizadete ali ob rojstvu poškodovane otroke v vsem Posavju. Takih otrok je sedaj v regiji okrog 700." S podiranjem pregrad v stari zgradbi zdravstvenega doma bodo lahko uredili kolikor toliko dostojne čakalnice za paciente. Letos so že preuredili in na novo opremili prostore za fizioterapi-jo. Tam je sedaj osem delovnih mest, uredili pa so tudi osrednjo klimatizacijo in z njeno pomočjo bo čakanje za ljudi znosnejše. Lani so jim namreč zaradi vročine v čakalnicah trije pacijenti omedleli. Lotili se bodo še klima-tizacije najbolj vročih ordinacij na Senovem in v Kostanjevici. Generalno so doslej preuredili tudi ordinacije splošne medicine v krški zgradbi, v skladu z dotokom finančnih sredstev načrtujejo nadaljevanje urejanja prostorov in posodabljanja posameznih delov medicinske opreme. Trenutno so najbolj zastarele in zamenjave potrebne vrtalke v otroški zobni ambulanti. Gluha ušesa Kako se Zdravstveni dom Krško otepa s pomanjkanjem kadrov? Dr. Ladika: "Že pred leti smo se odločili za štipendiranje. Imeli smo šest štipendistov na medicinski fakulteti in dva na stomatološki. Eden izmed njih je zapustil študij, eden je že v hiši in drugi na pripravništvu, ostali pa vsi bolj ali manj končujejo študij. Usmerjali jih bomo tja, kjer smo najbolj šibki, v splošno medicino, nekdo bo moral zagristi v medicino dela in zaradi upokojitev bo verjetno nekaj sprememb še na ginekologiji in v psihiatriji. Letos smo razpisali še dve štipendiji in to nam jamči, da tudi v naprej ne bomo imeli več kadrovskih težav, ki nas pestijo sedaj. V osnovnem zdravstvu imamo zaposlenih še nekaj tujcev, a njihovo število je začelo upadati. Imamo tudi pulmologinjo, žal pa lahko sedaj dela le kot splošni zdravnik, ker je specializacijo opravljala v Zagrebu in še čaka na nostrifikacijo diplome." (Ika) ministrstev Medobčinski inšpektorji brez denarja Zakon o upravi določa, da so s 1.1.1995 dalje za opravljanje dejavnosti inšpekcijskega nadzora pristojna ministrstva, ki so tudi dolžna pokrivati stroške poslovanja "svojih inšpektorjev". Vendar pa do sedaj ni nihče, niti ministrstva niti vlada RS niti servis skupnih služb vlade ni dal bivšemu Medobčinskemu inšpektoratu Krško ali komu drugemu navodil, kako plačevati račune za dobavljene dobrine, ki jih uporabljajo skupno vsi inšpektorji, v tem primeru uslužbenci sedmih ministrstev. Še manj pa je kdo zagotovil sredstva za plačilo računov. Tudi navodilo Ministrstva za finance ni zagotovilo plačevanja računov za dobavljene dobrine, kot so časopis, revije, PTT usluge, od-prema pošte, čiščenje itd. To pomeni, da Medobčinski inšpektorat Krško, ki tako ne obstaja več, računov za omenjene dobrine ne more poravnati. Kot sporoča bivši načelnik, mag. Miroslav Mikeln, so tri mesece in pol iskali plačnike za poravnavo teh računov, vendar jim to ni uspelo. Za uslužbence države bo zagotovo morala pokrbeti država. Tako zanje kot tudi za njihovo delovanje. Zagotovo se ne sliši lepo, pa tudi res ni, da inšpektorji ne morejo plačati najosnovnejših dobrin, vendar pa vsi vemo, da ima država veliko denarja. Od davkoplačevalcev, seveda. (Galex) V razpravi so sodelovali vsi predstavniki strank, poslanci, svetniki, predstavniki rudnika in občine. Opozorili so na "prehitevanje" ukrepov za zmanjševanje števila zaposlenih, saj ni delavcem kaj ponuditi kot alternativo. Take razmere pa slabo vplivajo na delavce in ustvarjajo krizne razmere. Opozorili so tudi na ne-stimulativnost sredstev za zaposlovanje odvečnih delavcev, saj menijo, da je 800.000 SIT v povprečju nestimulativno za podjetnike. Od vlade so zahtevali, da na nek način postavi nova vodstva, ki naj se začno takoj seznanjati s problematiko, ker je že sedaj zelo veliko zamujenega. Na koncu niso sprejemali nobenih sklepov, so pa ugotovili, da je bil razgovor za obe strani koristen. Sedaj ostajajo naloge, ki jih bo potrebno hitro in kval tetno izvesti. (Toni) Sodelovanje levili strank Velika dolina, 6. maja - Na slovensko-hrvaški me|i sta se sestala mag. Janez Kocjančič, predsednik Združene liste socialnih demokratov Slovenije, in Mika Tripalo, predsednik Akcije socialdemokratov Hrvaške. V delegaciji so bili še Bekeš tn Ve-nišnik za Združeno listo ter dr. šiber, Degen in Grubiša za ASDH. Pogovori so tekli o odnosih med državama, aktivnostih obeh strank na notranjem področju ter njunem dvostranskem sodelovanju in mednarodnem povezovanju. Na tiskovni konferenci je mag. Kocjančič spregovoril o poteku in rezultatih pogovorov ter med drugim poudaril, da sta se stranki sestali v najmočnejši sestavi m se pogo-vorjaii o sodelovanju tevih parlamentarnih strank tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Predsednika omenjenih strank sta »menjala stališča o notranjepolitičnem položaju, o ureditvi odprtih vprašani med državama (meje, NEK, jezni varčevalci LB itd.) ter o medsebojnem iju. «Jalex) Mika Tripalo in mag. Janez Kocjančič Banka Celje Ekspozitura Krško je odprta za Vas od 3.5.1995. Ekspozitura Krško opravlja celoten bančni servis za individualne komitente in zasebnike. Vi, ki boste postali komitent naše banke, Banke Celje Ekspoziture Krško, boste imeli svojega bančnega referenta za urejanje bančnih zadev. Cilj banke je, da bi ustregla individualnim željam in potrebam komitentov. V varnem zavetju tradicije. V Banki Celje. \jp banka celje NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. C NAŠ GLAS 17, 10. MAJA 1995 IZ NAŠIH OBČIN Tiskovna konferenca v Radečah Občinski svet je postal servis župana! Pripombe predstavnikov strank pomladi SKD, SDSS in SLS so glede na decembrski volilni rezultat vsekakor upravičene Radeče, 5. maja - Stranke slovenske pomladi so na volitvah v občini Radeče zmagale z 51,7 odstotki pred skupino samostojnih kandidatov pod imenom "Franci Kadunc, Zveza za razvoj Radeč in okolice in Združena lista". Glede na to so se predstavniki SKD, SDSS in SLS odločili, da radeško javnost obvestijo o trenutnem položaju občine, občinske uprave in občinskega sveta. Občinski odbori SKD, SDSS in SLS Radeče so javnost obvestili, da njihovi člani Sveta občine ne bodo sprejeli takšnega statuta občine, saj so bili vsi sporni členi sprejeti in potrjeni z navadno, medtem ko je potrebno statut sprejeti z dvotretjinsko večino, kar pa je v nastali situaciji nesprejemljivo in nemogoče. Spornih naj bi bilo pet členov, med katerimi pa nekako izstopa: - da je županska funkcija zgolj častna in neprofesionalna, - da občinsko upravo vodi občinski tajnik, - da župana v odsotnosti nadomešča podžupan oz. v odsotnosti obeh občinski tajnik, - da je občinski praznik 25. avgust, v spomin, ko so bile Radeče iz trga povzdignjene v mesto. Predstavniki strank so dali pobudo za razrešitev predsednika statutarne komisije, župana Janeza Zahrastnika, saj si kot izvr-šnik ne more in ne sme izdelovati pravila sam, prav tako pa so mnenja, da je razgovor zaradi usklajevanja statuta, ki naj bi ga pripravili med "Zvezo" in strankami pomladi, nujen in potreben. "Trenutno na občini delajo dve tajnici, ena profesorica biologije, en šofer in en upokojenec (vsi nekdanji delavci podjetja Radečepapir), za katere se ne ve, ali delajo za stalno ali so samo sposojeni. V interesu vseh nas in vseh občanov je, da bomo imeli čim cenejšo in čim boljšo občinsko upravo, ki bi morala biti servis za izvajanje sklepov občinskega sveta, v Radečah pa je ravno nasprotno. Vsi postaja-jo(mo) orodje v županovih rokah," je menil podpredsednik občinskega sveta Franci Debelak, (dama) Predstavniki strank slovenske pomladi med tiskovno konferenco Obiinski svet MršHo Kaj bo prinesla četrta seja To je vprašanje, ki so mnogim poraja pred 4. sejo krškega občinskega sveta, ki bo v četrtek, 11. maja. Bodo novi svetniki Jože Tomažin, Alojz Kerin, Ivan Rime (vsi SKD) in Justina Molan (LDS) prinesli svežino v svetniške vrste? Ali so bili Danilo Siter, Vinko Bah, Tomaž Petan in Niko Somrak ključni jeziček na tehtnici? Svetniki bodo na seji morali najprej potrditi mandat novim članom občinskega sveta, izvedli pa bodo tudi volitve in imenovanja manjkajočih članov v Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Komisijo za pripravo Statuta občine in Poslovnika občinskega sveta, imenovanjali Komisijo za odlikovanja in občinska priznanja. Komisijo za vloge in pritožbe, Komisijo za sodelovanje s prijateljskimi in pobratenemi občinami, imenovali predstavnika občine v sosvetu načelnika upravne enote ter izvedli volitve predsednika in podpredsednika občinskega sveta. Zelo zanimiva bo tudi razprava o predlogu Začasnega statutarnega sklepa, osnutka Statuta občine in Poslovnika občinskega sveta. Potrebno pa bo tudi podati mnenje k imenovanju Antona Podgorška za načelnika Upravne enote Krško. (Galex) UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7 -19 URE SOBOTA: 8-13 URE BLAGO VAM ZASTONJ DOSTAVIMO NA DOM MERVIN Salon pohištva MERVIN d.o.o, Mostec 6 68257 Dobova. tel: 0608/67-583 Brežiški svetnih* O statutu še Brežice, aprila - Osrednja točka 5. seje brežiškega občinskega sveta je bila zagotovo obravnava Predloga statuta in sprejem Statuta občine Brežice. Po večurni razpravi je bila seja prekinjena in jo bodo nadaljevali v četrtek, 11. maja. Vsi klubi svetnikov občinskega sveta in tudi posamezni svetniki so komisiji za pripravo statuta vložili okoli 60 amandmajev v pisni obliki na Predlog statuta, katere so svetniki obravnavali na seji. V razpravi so obravnavali predloge po posameznih členih, pri 30. členu pa so sejo prekinili in jo bodo nadaljevali ta teden. Župan Avšič je podal informaciji o aktivnostih župana m občinske uprave, svetniki pa so sprejeli program proslave ob 50—letnici zmage nad fašizmom, potrdili pokroviteljstvo ob 50. obletnici Gimnazije Brežice in finančno pomoč ob 3. sejmu Obrti in podjetništva ter imenovali svetnika Mihaela Škrleca za člana Gradbenega odbora za dograditev OŠ Velika Dolina in izgradnjo telovadnice pri šoli. (Galex) Predhodno mnenje za imenovanje naielnika Darko Bukovinski čaka na imenovanje ministrstva Občinski svet občine Brežice je izdal predhodno mnenje, s katerim podpira kandidaturo Darka Bukovinskega za načelnika Upravne enote Brežice. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je ugotovila, da kandidat ustreza vsem pogojem in je primeren za opravljanje te naloge. Brežiški svetniki so zavzeli pozitivno stališče in izdali predhodno mnenje, na osnovi katerega ga bo Ministrstvo za notranje zadeve imenovalo za načelnika Upravne enote Brežice. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je obravnavala predlog v.d. načelnika upravne enote. Tudi svetniki so sestrmia-li s predlogom, da se v sosvet načelnika Upravne enote Brežice imenuje župana Avšiča. predsednika občinskega sveta m tajnika občinske uprave. Sosvet se ustanovi kot posvetovalni organ načelnika upravne enote. Naloge sosveta so predvsem koordinacija in reševanje opretavnih zadev, ki so po vsebini mejne in sodijo v pristojnost upravne enote na eni strani m v pristojnost občinske uprave, župana ali občinskega sveta na drugi strani. (Galex) Sestanek RZZ z novinarji Krško, 25. aprila - V prostorih krškega Zavoda za zaposlovanje so se njegovi predstavniki sestali z novinarji z namenom, predstaviti svoje minulo in prihodnje delovanje. Kratko poročilo o lanskem delu je podal direktor območne enote Sevnica Toni Koren, problematiko štipendiranja in šolanja Andrej Mihelin, področje javnih del pa Irena Pire. Potrebe po delavcih so precejšnje, vendar je direktor Koren to pripisal tudi potrebam podjetij za določen čas. Trendi brezposelnosti so v vseh treh občinah bolj ali manj v upadu. Številke letošnjega aprila so v primerjavi z lanskim decembrom manjše, vendar Toni Koren pravi, da tako stanje verjetno ne bo zdržalo do konca leta. Zavod za zaposlovanje nadzoruje tudi vpis učencev v nadaljnje šolanje in štipendiranje. Kadrovskih štipendij je tako več kot prejšnja leta, v primerjavi s prejšnjim desetletjem pa dosti manj. Analiza prijav posavskih učencev v srednje šole kaže, da jih je v Brežicah prijavljenih preveč, tako da bo v programu prodajalec omejitev vpisa ali pa bodo odprli še en oddelek. V Krškem pa je v večini programov prijavljenih manj učencev, kot je bilo razpisanih mest. (nic) Literarni večer Fritz-Kunc Senovo, 5. maja - V sklopu akcije Za sodobnejšo šolo je bilo v avli Doma XIV. divizije zadnje dejanje. Na literarnem večeru se je predstavila bivša sokrajanka, danes novinarka in pisateljica Marinka Fritz-Kunc, ki živi v Piranu. Je pisateljica pretresljivih romanov, ki so vsi po vrsti vezani na eno izmed kug današnjega sveta, mamila. Njena pripoved, njene izkušnje in predvsem napotki so pretresljivi. Škoda je le, da na prireditvi ni bilo veliko starejših, tudi starejše mladine. Problem narkomanije je zelo pereč tudi v našem okolju, zato smo vsi zelo ranljivi, zelo nebogljeni in bi nam vsak napotek in izkušnja lahko koristila. V svoji pisateljski karieri je izdala šest del: Janov krik, Pusti čakati jutri. Ne verjemi vetru, Grand Fouette. Dokumentarna knjižica postaja death in Borbo-letta. Pisateljico zanima človek navznoter, krhkost življenja, nebogljenost človeškega bitja. Knjige so sorazmerno kratke in govorijo o čustvih. Kot pravi avtorica, življenje piše najbolj čudovite in tudi najbolj tragične zgodbe. Problema droge se je lotila nekoliko drugače kot zdravniki in policija. Pri njej je osnova vsega preventiva. V času izida prve knjige (I. '91) je bilo registriranih 5.000 narkomanov, ob izidu zadnje 10.000. To je za malo Slovenijo katasrofa. Droga obvladuje človeka in uniči prav vse: duha, telo, okolje, ljubezen in tudi družbo. Samo NE vsakega izmed nas lahko zatre drogo. Tisti narkoman, ki v sebi zlomi iglo,-je rešen. Za rešitev iz prekletstva-^ je potrebna skupna m usklajena akcija vseh. Žal ugotavlja, da je edina, ki se trudi zavrteti kolo nazaj, v preventivo, vsi ostali dlfe-lajo v kurativi ali pa tudi tam ne. Heptanon je v osnovi šel hujši kot droga. '*¦ Pisateljica je povedala, da se poleti vrne na Senovo in da bo tu ostala nekaj dni. "Senovega nikoli ne bom pozabila," je bila njena zadnja izjava. (Toni) 5. seja obiinshega sveta Šentjernej Sejo zaprli za javnost Svetniki se nikakor niso mogli dogovoriti, ali naj se najprej pogovarjajo o četrti ali o peti točki dnevnega reda, tako da se je zbor kar hitro končal. Šentjernej, 24. aprila - Tik pred prazniki so se šentjernej-ski svetniki ponovno zbrali k pogovoru o najpomembnejših zadevah v zvezi z občinskim življenjem. Dnevni red je obsegal petnajst kar vitalnih točk z lokalno problematiko, kot so kmetijstvo, vrtec, poslovni plan Komunale Novo mesto, ugotovitev lastninskega deleža v Dolenjsko-posavskem veterinarskem zavodu pa različne vloge in prošnje, ki jih na občino že mnogi naslavljajo. Seje se je udeležil tudi predstavnik novomeške televizije Vaš kanal in občini ponudil poslovno sodelovanje. Za dogovore o tej temi so si svetniki vzeli še nekaj časa. Za razliko od drugih pa seja ni trajala neskončno dolgo, saj se je že v začetku rodil spor. ali naj najprej sprejmejo statut ali se prej dogovorijo o statusu župana in občinske uprave. Spor je enak kot povsod drugje: eni želijo poklicnost ali nepoklicnost župana določiti že v statutu, drugi pa ne. Ker pa v statutu ta status večinoma ni določen, želijo oni. ki bi si radi zagotovili profesionalnega župana, naiprej urediti to m se šele potem pogovarjati o statutu, drugim pa je izgovor pravno de|Stvo. da je statut osnova za delovanje občine kot pravne osebe. Prav imajo oboji, le dogovoriti se ne morejo... Šentjernejski svetniki so se po zmedi z nestrinjanjem, nesklepčnostjo in protestnim zapuščanjem seje odločili, da bodo sejo za javnost zaprli in čas izkoristili za manj formalen (in bolj konstruktiven?) pogovor z županom. (nic) Kozje dobile predsednika OS in tajnice obilne Kozje, 26. aprila - Na četrti redni seji so svetniki po pogajanjih m posredovanju župana Dr. Soka končno dobili predsednika OS. Potem, ko sta se tej funkciji odpovedala dosedanja kandidata Bevc m Klobasa, so na predlog štirih svetnikov izvolili dosedanjega podpredsednika in predsedujočega Občinskemu svetu svetnika Mihaela Zakoška. Do sedaj je dobro in korektno vodil seje, zato rezultat glasovanja (soglasno) sploh ni bil presenetljiv. Na isti seji so imenovali tudi tajnico občine Kozje. Predlagatelj, župan Dr. Sok, se je odločil za domačinko Suzano Frece iz Vrenske Gorce, KS Buče. Po poklicu je dipl. organizator dela. Delo naj bi prevzela 15. maja. (Toni) Odlok o organizaciji občinske uprave Kozje Znana velikost občinske uprave in delovna mesta Kozje, 26. aprila - Občinski svetniki so na predlog župana sprejeli odlok o organizaciji občinske uprave. V n|em je predvidena enotna občinska uprava organizirana po funkcionalnem načelu - vodi jo župan. Predvidena so štiri delovna mesta, vendar zaenkrat predvidevajo zaposlitev samo treh delavcev. Zaposlili bodo tajnico občine, vodjo računovodstva in admmistratorko. Pravne zadeve bo pogodbeno urejala sekretarka OS, ki je zaposlena v Upravni enoti Šmarje. Gre za zelo racionalno upravo, ki je nekako v popolnem sozvočju z navodili vladne službe. Zupan dr. Sok pravi: "To je število, ki ga naša majhnost še lahko prenese. Je nek start, ki ga lahko še vedno spremenimo, je pa v največji meri pogojen z višino proračuna (118 mio SIT) m ekonomsko močjo občine." (Toni) Vodovode bo morala dokončati obiina Za dokončanje vodovodov bo potrebno še okrog 1,5 mio SIT Kozje, 26. aprila - Za dokončanje vodovodov Gubno -Vrhe v KS Lesično in Topolo-vec v KS Zagorje bo morala nova občina Kozje nameniti še okrog 2,5 mio SIT. Takšen je bil zaključek razprave ob sprejemu Odloka o zaključnem računu občine Šmarje pri Jelšah. Glavnina denarja bo namenjeno vodovodu Gubno - Vrhe. Investicija v primarni del je bila ocenjena in podpisana za znesek 7,2 mio SIT. Izvajalec del je bil Kostak Krško. V izgradnji je prišlo zaradi spremembe trase in bistveno drugačnega terena do dodatnih del, ki jih bo iz svojega vira (investicijsko vzdrževanje) pokrilo komunalno podjetje Šmarje. Občani, dvaintrideset od prvotno predvidenih petdeset, so zbrali 83.000 DEM, kar so porabili za nabavo cevi, izkop jarkov od bazena do porabnikov in plačilo soglasij. Svetniki so se strinjali, da se omenjena sredstva namenijo za dokončanje, vendar zahtevajo, da se ustanovi komisija, ki bo pregledala poslovanje gradbenega odbora, še posebej porabo denarja. Pripraviti morajo poročila, ki jih morajo na seji sveta obrazložiti projektant, nadzornik, predsednik sveta KS in predsednik gradbenega odbora. Pod takšnimi pogoji lahko občina prevzame dolg, vsakdo, ki se želi priključiti na vodovod, prispeva enak znesek kot sedanji graditelji. Denar gre v proračun (najmanj naslednjih 10 let), za kar se mora skleniti ustrezna pogodba z upravljalcem vodovoda. (Toni) d GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 17, 10. MAJA 1995 J Odprtje drugega sklada Vizije Vizija je 5. aprila dobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za ustanovitev drugega sklada DPB Vizija 1, pooblaščena investicijska družba. Vrednost razpisanega kapitala je- 4 milijarde tolarjev. Vizijo so ustanovili Zavarovalnica Tilia in 36 domačih strokovnjakov. Med ustanovitelji Vizije so tudi strokovnjaki iz posavske regije ter podjetje za finančne storitve Vizija Krško d.o.o. Vizija je bila ustanovljena z namenom, da bi na Dolenjskem, v Posavju, Beli Krajini in na Kočevskem zbirali lastninske certifikate in jih kasneje zamenjali za delnice različnih podjetij. Januarja je Vizija uspešno zaključila zbiranje certifikatov za prv sklad. Na računu Vizije se je zbralo za dve milijardi in 320 milijonov tolarjev certifikatov. Del certifikatov, zbranih v prvem skladu, so v Viziji zamenjali za delnice slovenskih podjetij, ki so jih prodajali na drugi javni dražbi Sklada republike Slovenije za razvoj 8. marca. Vizija je kupila delnice naslednjih podjetij: Konfekcija Komet iz Metlike, IGM Strešnik iz Dobruške vasi, Lesofcov iz Brežic, Hrast iz Šentlovrenca in Aurea iz Celja. *"* Kupljeni paketi delnic predstavljajo 15 do 20 odstotkov vrednosti posameznega podjetja. Vizija je bila pri nakupu uspešna: kupila je pakete delnic dobrih podjetij in za te nakupe porabila manj denarja, kot je zahteval Sklad za razvoj. Vizija bo v podjetjih, katerih pakete delnic je kupila, sodelovala pri upravljanju preko nadzornih svetov, v katerih bo imela svojega predstavnika. Z zbiranjem certifikatov za drugi sklad smo pričeli 15. aprila, zbirali pa jih bomo do 15. oktobra. Certifikate lahko zamenjate za delnice Vizije na sedežu in predstavništvih Zavarovalnice Tilia, vseh poštah in njihovih poslovnih enotah v Novem mestu in Kočevju, na območju Dolenjske, Posavja in Bele Krajine. Vizija ima sedež v Novem mestu na Novem trgu 5, kamor lahko tudi pokličete na številko 323-260 ali 323-553. Obrtna zbornica Brežice •V-i. 6? 335 Poleg opisanih novosti, ki so predstavljale bistvo avtomobilskega salona, so bili na ogled številni drugi novinci ali nove različice že znanih modelov ter nekaj prototipov. Razstavljalo so svoje prostore primerno opremili tudi z lepoticami in med drugimi smo opazili Janjo Zupan. Bngito Bukovec in Britto Bilač. Obisk salona je bil rekorden m izkazalo se je, da Gospodarsko razstavišče ni primerno za prireditve te vrste. Slovenski avtomobilski salon pa bo odslei na sporedu vsaki dve leti. (EMS) TFII VIZIJA M()V( ) MFSm ASiŠal s Trdinovega vrha M f na kanali i " ¦ vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOROTE DO SOROTE in mladinska oddaja NKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE Še vedno brez naslova petek, 21.4. Ste že kdaj koga "poljubili" z avtom? Meni se je to zgodilo danes. Z registrsko tablico sem "poljubil" vlečno kljuko avtomobila, ki ga je vozil "gastič". Stricu še lonček na kljuki ni počil, pa je kljub vsemu poklical policijo, ustavil promet, kolona od Krške pošte do Stil bara. panika in posmeh mimoidočih, češ, stric, pa kaj bi ti rad. Nemška šola: red, delo in disciplina proti meni - Balkancu. Skratka, veliko hrupa za nič. četrtek, 27.4. Najmanj 50.000 državl|anov na sončni strani Alp, med njimi tudi jaz, si je za ogled avtomobilskega sejma izbralo četrtek, 27. april, državni praznik - dan OF: še pomnite tovariši? Nepopisna gneča in marsikdo ni videl nič. Sicer pa vsi ne pridejo gledat avtomobilov: nekatere zanimajo hostese. Ob standardni ponudbi avtomobilov se vsaj na tem področju lahko kaj novega vidi. petek, 28.4. Delovni dan, vendar prazničen. Jan Plestenjak v Novem mestu snema pesem za festival v Portorožu. Ne boste verjeli, ampak Jan je dejansko profesionalni glasbenik in se spozna na glasbo, vendar okusa nima najboljšega. Pesem, ki jo pripravlja za Portorož, je, če nič drugega, veliko boljša od osladne "ker te ljubim". Povabim ga na oddajo, če seveda želi. Povabilo sprejme in dejansko tudi pride. Jaz pa sem se zopet zalotil, pri dvoličnosti namreč. Sicer pa, ali ni prav da ga povabim na oddajo, čeprav mi njegova glasba ni preveč všeč? nedelja, 30.4. Nedelja, a ne navadna, temveč prvomajska nedelja. Nocoj bodo zagoreli kresovi, kasneje se je lahko videlo, da se marsikje niso. čeprav so še lani tam bili. Na predvečer prvega maja se vedno spomnim devet let nazaj, ko smo kres postavljali v pelerinah. Takrat se je namreč zgodil Černobil, in mi naivneži smo bili prepričani, da nas preko pelerin radioaktivni žarki ne bodo dobili. Mnogi so danes namesto kresa zakurili roštilj: prav so naredili. Mislav mi na dopoldanski kavici razlaga trače iz nogometne tekme med Hrvaško vlado in hrvaškimi no- vinarji. Ko sem hotel trače-prenest v naše okol|e, sem spoznal, da smo lahko srečni, da nimamo Tudmana za predsednika, in da nismo takšni, da bi od strahu pred našim Milanom stali mirno in mu odgovarjali samo z "ja. tovariš predsednik", čeprav tovarišev baje ni več. ponedeljek, 1.5. 2ivel prvi maj' Kogar koli vprašam, nihče ni bil na kresovanju. Morda pa vprašujem napačne ljudi, ali pa morda pri nas ni več delavcev? Še ena teori|a obstaja; prvi maj praznujejo tisti, ki so med letom kaj delali in ker ga ni nihče praznoval, to pomeni, da ni nihče delal. Vesela novica: potrdijo mi obisk Alke Vuice v večerni oddaji. Doma je nek|e ob morju, najbrž da ob Jadranskem, samo da ni Dalmatinka. To so naibolj arogantne ženske na svetu, ne samo da jim nisi všeč, to ti dajo celo vedet, in to direktno, četudi |e sploh ne poznaš in z njo nisi spregovoril niti besedice. Najslabše, kar se lahko zgodi moškemu, je, da se nesrečno zaljubi v Dalmatmko. To se na srečo ni zgodilo: to namreč, da bi bila Alka Dalmatinka. Na oddajo |e prišla in čeprav je bila trema prisotna kot še nikoli, je bil razgovor z njo nadvse prijeten m zabaven. Alka Vui-ca |e ena "fa|n punca" In ker |e tako "fajn", |e bil Pacifik tudi "lajn" nabit. torek, 2.5. Padajoči "zvončiči" na Zagreb nam zopet dajo vedeti, da nismo tako daleč od vojne, kakor si mi to mislimo oz. kakor si mi to želimo. Nekateri, konkretno Omladinski radio, še vedno naidejo smisel za humor, in to črni humor; medtem ko nacionalni hrvaški radio vrti borbene pesmi ali pesmi z domovinsko tematiko, oni spuščajo "jmgle bells, jingle bells..." sreda, 3.5. Konec praznikov, pa kaj, kmalu bo tu zopet vikend, potem pa... potem pa dolgo nič. Po Zagrebu še vedno padajo "zvončiči" in iz zanesljivih virov sem izvedel, da je številu 6 mrtvih potrebno dodati najmanj eno ničlo. Iz prav tako zanesljivih virov sem tudi izvedel, da v začetku junija v Slovenijo zopet pride Bajaga. Obljubili so mi, da mi ga bodo pripeljali tudi na oddajo; še ena delovna zmaga. Sicer pa je v zraku in na ulici delovna mrzlica, teden nedela je seveda potrebno nadoknadit. (EDI) • r NAŠ GLAS 17, 10. MAJA 1995 RAZVEDRILO 1) PA SE SLIŠI., V Šentjerneju se občinski svetniki sicer niso razdelili na leve in desne stranke. Vendar levo-desni sedežni red zmeraj prav pride: levo sedijo tisti, ki so za takrat, ko so na oni strani proti, desno pa tisti, ki so proti, kadar so ostali za. Je pa res, da so včasih tudi vsi za. Politika je pač muhasta živalca. Šentjernejskemu svetu se pozna ženska roka. Kolegica, ki si jo je izbral podžupan za zamenjavo, je takoj pljunila v roke in v moški del vnesla malo več živahnosti. Občinskosvetno podnebje bo vsekakor potrebovalo malo podšpičenja, nadejajmo se le, da bo v pravo smer: ne levo ne desno - konstruktivno. Ko je bilo v šentjernejskem občinskem svetu govora o Romih, se je pokazalo dvoje (tipičnih - razlikovanjskih) pristopov; eni so bili sploh proti njim, drugi pa so bili mnenja, da smo zanje vendarle dolžni poskrbeti (in jih hkrati nadzorovati). Fantje, dajmo se no malo odvadit diskriminacije: naj bodo ljudje samo - ljudje! Odgovorne pri komunalnem podjetju v Šmarjah nič ne moti, če vodovod v KS Lesično še ni končan. Po njihovem planu bi že moral delovati, zato že pošiljajo položnice. Tako polžnico je prejel tudi poslanec v DZ, Potočnik, ki se je zelo razhudil in povedal, da se v naprej plačuje samo k...... on pa bo plačeval vodo samo takrat, ko bo tekla. Za daj še ne teče, upa pa, da bo s pomočjo nove občine kmalu. Razvoj Radeč je bil v obdobju socializma zelo upočasnjen ali pa ga sploh ni bilo. Mesto je bilo dolgo pozabljeno, ko se je nekje na drugem koncu Slovenije nekdo spomnil, da bi lahko pri Radečah naredili greznico, iz katere bi se napajala vsa država. To se je tudi zgodilo in se še dogaja. Greznica je torej edina, poleg še dveh zaporov oz. prevzgojnih domov, kulturna ali kakršna že koli dediščina, pravijo Radečani. Kaj se je dogajalo med preštevanjem glasov za izvolitev župana v Radečah, ostaja še vedno delna skrivnost. Namreč, ko je komisija preštevala glasove za enega oz. proti drugemu kandidatu, je za nekaj časa zmanjkalo električnega toka. Župan v Radečah je postal, takrat še generalni direktor podjetja Radečepapir, Janez Zahrastnik. Protikandidata Medveda je premagal za štiriindvajset glasov. Morda ravno zaradi volilcev iz laške občine, morda? Ko so se naši vinogradniki vračali z izleta po Avstriji, kjer so videli marsikaj zanimivega, so na avtobusu debatirali, kaj bi lahko imel tudi vsak posameznik, česa pri nas ne vidiš itd. Nekdo je pripovedoval, kako znajo Avstrijci ohraniti lesene hišice, ki so nekaj posebnega. Potem pa drugi reče: "Ja, sej pri nas majo nekateri tud še lesene hiše, le da jih je sram povedat!" Vsi so se začeli smejati. Naši vinorodni kraji se po vzoru na avstrijske lotevajo gradnje vinskih cest, kmetije "odpirajo vrata", kmečki turizmi in pušenšanki bodo morda nekoč kazali dobro. Sedaj se tisti, ki živijo od trdega vinogradniškega in kletarskega dela, jezijo na one, ki trdo okopavajo, režejo, kosijo, škropijo in kletarijo, kar tako, za zabavo. Kako naj naredijo vinsko cesto tam, kjer je vse polno imenitnih vikendov in kjer bo popotnik našel prijazno odprta vrata samo v dveh gorcah od petdesetih, posejanih med vinogradi po vsem pobočju?! Brestaniški ribiči so pred leti svoje ribnike očistili in vanje pripeljali ribe. Navdušeno so opazovali, kako se njihovo bogastvo (menda so bili amurji) pod zaščito mogočnega vodnega curka spušča iz cisterne v jezero pri Mačkovcih. Potem so počakali nekaj minut, da se ribe znajdejo v svojem novem domovanju. Potem pa brž palice v roke, pa namakat... Oddaljeni opazovalec, ki je povedal tole zgodbo, ni videl, ali so morda imeli previdno kje spravljeno še kakšno skrito zalogo svežih rib, tako, za rešitev časti. Morda pa so bile ribe že od prevoza dovolj sestradane... Zapisniki. Brežiškega občinskega sveta. Vedno je kaj narobe. Svetniki pa so zelo občutljivi na napake. Občinska uprava ima silne težave pri pripravi zapisnikov, kar je zatrdil celo sam župan. Zato so svetniki sklenili, da bodo zapisnike še vedno pisali, vendar ne v tolikšnem obsegu. Odslej bodo zapisali le sklepe in imena razprav-Ijalcev, na željo posameznega razpravljalce pa bo zapisana razprava v celoti. Mogoče bo to res boljše. Traktoristi. "Kmečko" stranko, kot je SLS poimenoval neki brežiški občinski svetnik (zagotovo ga vsi poznate), je ta opozoril, naj kot predlagatelj sklepa o ukinitvi letnih povračil za uporabo cest lastnikom traktorjev zapovedo, da potemtakem vsaj počistijo dele cestišča ob svoji njivi. "Včasih orjejo še po asfaltu." Poslanec 1. Brežiški poslanec Marjan Šetinc (LDS) se ni strinjal z zakonom o maturi, ki maturo obravnava kot zrelostni izpit. Zato je vložil svoj zakon - Šetinčev zakon, ki maturo obravnava kot prvi univerzitetni izpit. Sedaj bo najprej v obravnavi zakon, ki ga je pripravil Marjan Šetinc, kasneje pa šele vladni. Pa naj še kdo reče, da posavski poslanci niso aktivni. Poslanec 2. Malo manj pa je bil aktiven drugi posavski poslanec Branko Jane (LDS), ki so ga v DZ prvič kaznovali zaradi neupravičenih izostankov. Pa ne samo njega, tudi druge. Niso bili kregani ali kaj podobnega, le pri plači so jim malo odščipnili. Brane Jane je osvojil drugo mesto po izostankih in je zato prejel skoraj 40 tisoč tolarjev manj plače. Vendar ne jokajte zaradi tega, še vedno ima prek dvesto... Pa naj še kdo reče, da so poslanci revne duše. Po končanem tekmovanju najdaljših jezikov se je pred komisijo pojavil eden od udeležencev in protestiral, ker jezik njegove žene ni dobil prve nagrade. Trdil je, da je zagotovo daljši od ocenjenih, predvsem pa zelo strupen. Predsednik Mikeln se znajde in pravi: "Če bi ji ga pravi čas spipali, bi dobili nagrado in v bodoče imeli mir. Za letos je že prepozno, ni pa prepozno za drugo leto." Žur v Oazi Senovo, 28. aprila - V bistroju Oaza prirejajo žure s hišnim bendom oziroma bivšim Imagine. Tak žur je bil tudi na predpraznični petek, ko so ponovno nastopili Rudi Strnad fvokat. kitara), Mitja Kuselj (bobni), Peter Cepin (klaviature) in Halid Tubeishat (bas kitara). Med nastopajočimi so imeli veliko gostov, med njimi tudi Borisa Moškona, bivšega Karavansa. Ponovno pa smo lahko slišali verzijo pesmi Dirty old town vduetu Boštjana Meha (Can) in Robija Cegtarja. Vse to vam lahko pove, da se da tudi izven diskotek prijetno zabavati. Okrepčevalnica Oaza je odprta vsak dan od 7.30 ure naprej. Čez poletne dni pa bo odprta vse do 0.30 ure. Že ta vikend pa bo v Oazi spet žur. torej si za točne podatke poglejte plakate m na Senovo. (Coli) Alka Vuica v Pacifiku Leskovec pri Krškem, 1. maja-Praznični dneu so minili, vendar diskoteke niso počivale. V Pacifiku se |e začelo že v četrtek. 27. aprila, s parado smeha, na kateri so nastopili Dudek. Jaka Šraufciger... ter glasbeni gost Tereza Kesovija V petek m soboto sta bila diskovečera. v ponedeljek pa se |e predstavila Alka Vuica. zelo popularna hrvaška pevka, ki jo poznate po hitih Laži me in Otkad te nema. Minuli petek je nastopila Sanja Doležal. (EMS) hkA>is4 Nova kaseta Polske malce Izšla je nova kaseta Polske malce v novi sestavi, z naslovom Children game. Na njej se nahaja 8 avtorskih skladb z besedili v Slovenščini m angleščini. Kaseta, ki je izšla pri samozaložbi Malca records. bo v prodaji v začetku junija. (Cole) ¦ 0*SCOTEQUE Oobova, 5. maja - V dobovski diskoteki Paradiso je minuli teden gostovala hrvaška pop skupina Ritmo loco. Kot vedno, so obiskovalci tudi tokrat napolnili diskoteko in se ob glasbi zabavali tja do jutranjih ur. Kmalu bo minilo leto dni, odkar je diskoteka dobila novo podobo. Morda pa za pomembni jubilej v diskoteki pripravljajo poseben program, kdo ve? Če ga še ne, ga pa še bodo. Mimogrede, v petek, 12. maja, bo v diskoteki gostovala skupina KUZMA -ŠAKA ZULU, ki se bo v Sloveniji predstavila prvič. To bo noro! (dama) Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax:+386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dok Ur nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 In 24.00 uro. Nagradna križanka DARILNEGA BUTIKA 0KARINA Sponzor tokratne nagradne križanke je Darilni butik Okarina iz Krškega. V n|em lahko najdete unikatne kristalne izdelke iz Rogaške Slatine, indijska krila, telovnike, svilene rute iz Kitajske, krpare (preproge), keramične unikate Dušana Miloša iz Brežic, pohištvene izdelke in vrtne garniture iz ratana, umetniške slike in nakit, skratka, za vsakega nekaj. Obiščete jih lahko vsak dan razen nedelje od 8. ure dalje. Darilni butik Okarina bo za pravilno rešeno križanko podaril pet nagrad: 1. unikatna slika kolorit, izdelana na pergamentu (delo slikarja in umetnika Jožeta Božička), 2. unikatni izdelek iz keramike (delo kiparja Dušana Miloša), 3. kristalni obesek rubin (unikatno delo Oko-lusa iz Podsrede), 4. in 5. 20-od-stotni popust pri nakupu v Darilnem butiku Okarina. Rešene križanke pošljite na naslov: NAŠ GLAS. CKŽ 23, 68270 KRŠKO, najkasneje do sobote. 20. maja 1995. Upoštevali bomo samo v celoti rešene križanke, izrezane iz časopisa1 Rešitev križanke iz petnajste številke - Geslo: POLICE, ZEISS, WIN-CHESTER. Po vodoravnih vrstah: MEJAK, IGALO, N, IS. POLICE, ZELENEC. VVINCHESTER. ENDIVIJA. IČA, GD, NASA, EG. El. ORSK. OKRA, NAIB, EVANS, ENDERTERI-TIS, RA, RAPSOD. KI. Za pravilno rešeno nagradno križanko iz petnajste številke Optika Bautin podarja tri nagrade. Sončna očala Winchester bo dobil Janez Vo-grin, Laze 4. 68261 Jesenice na Dolenjskem: 50- odstotni popust pri nakupu sončnih očal v Optiki Bautin pa bodo odobrili Anici Ivanšek, Arnovo Selo 55. 68253 Artiče in Danilu Šolnu. Rožno 40. 68280 Brestanica. Prosimo Vas, da z osebnim dokumentom obiščete Optiko Bautin. Dalmatinova 1 v Krškem. SESTAVIL BOJAN MACUR ALKALOID V TOBAKU GESLO KRIŽANKE ZDRAVILIŠČE V ČRNI GORI NADAU GESLA REKA V ROMUNU MESTO NA NIZOZEMSKEM IVAN CANKAR NATRIJ VRSTA NAKITA SLOV. PISATELJICA ILKA TROPSKA PAPIGA BIBLIJSKI PREROK NJORKA VRSTA PO KRiVAlA PESNIK KIT. UTEŽ. MERA INDUSTR. RASTLINA VODNA ŽIVAL RADIJ NAŠ GLAS GOROVJE V DUM ČISTO PREMOŽENJE RADUSKI SVETILNIK ARAB. ŽREBEC CDGAN | u VIDA VODJA FRANC MESTO V REVOLUC BELGIJI IGRAŠ KARTAMI SIARA JAS PRESTOL NAPRAVA ZA METANJE ICAM NOV ZOLAJEV ROMAN BOLEZEN NA VINU TINE MAROLT prtto:< VISLE KOTN/ MERA i SREDIŠČE MOLDA- VUE NiKEU REKA NA KAVKAZU KONJSKI TEK TV V0DI-TEUICA MIRJAiVI VRANJI SAMEC SMRTNI BOJ MOZOLJA-VOST KOŽICA, KI POKRIVA OKO VISOKA ICAR7A d PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 17, 10. MAJA 1995 J NA KRATKO: I Prenovili sentjernejski trg Šentjernej, aprila -Trg Gorjanskega bataljona, središče Šentjerneja, so malo spremenili in olepšali. Označili so dve avtobt^ni postajališči, temu primerno pa so pomaknili tudi označbe prehoda za pešce. Parkirna mesta so drugače razporejena, tako da sedaj ne bo prihajalo do zaparkiranja vozil. Vgradili so z verigami povezane okrasne železne stebričke pri parkirišču in uredili pešpot. Tako je trg dobil povsem drugačen, lepši videz. (Lea) Nova kapelica Bušeča vas, 1. maja - Na dvorišču Zofije Kaver se je ob 10. uri pričela sveta maša, ki ji je maševal župnik Franc Novak iz Podbočja. Blagoslovil je lani zgrajeno kapelico s kipcem svetega Jožefa. Ideja zanjo se je porodila po smrti moža gospe Zofije. Jožefov kipec krasi kapelico tudi zato, ker je Jože tradicionalno ime v družini. V kapelici je tudi sedemkilogramski bronast *von. Otvoritvi so prisostvovali vaščani, gostje, prijatelji in sorodnj^i Zofije Kaver. Gospod župnik je poudaril, naj kapelica spominja vse vaščane in mimoidoče na Boga. (Lea) Ponovno Simon Sernec Radeče, 5. maja - Na festivalu političnih plakatov v francoskem Chamonixu je slovenski dizajner Simon Sernec s svojim plakatom "No more war in Croatia" ponovno dosegel zavidljiv uspeh. V pre-dizboru je komisija med razstavljalo 1.300 plakatov iz 44 držav izbrala 124 plakatov, ki bodo postavljeni na ogled od 3. do 25. junija, nato pa objavljeni v letošnjem katalogu najboljših političnih plakatov na svetu. Isti plakat dosega najvišja mesta tudi na drugih svetovnih festivalih, v Belgiji, Mehiki, Hrvaški, ZDA, Kanadi, Italiji in drugod, (dama) Komu namenjena proslava? Radeče, aprila - V Radečah se je zgodila proslava ob petdesetletnici zmage nad fašizmom in nacizmom. Komu je organizator (In kdo je proslavo sploh organiziral?) proslave proslavo sploh namenil, težko ugotovimo. Obvestil o proslavi na javnih mestih ni bilo videti, zato je bila najbrž tudi udeležba takšna, kot je bila, skromna. Mnogi v Radečah se pritožujejo, da tisti, ki so proslavo pripravljali, tega niso počeli javno in zaradi javnosti, ampak zaradi nekih drugih interesov. Torej kakšnih in čigavih? (dama) Radečam brez prave moči Radeče, maja - Kot se je izkazalo, so imeli prav tisti, ki so opozarjali na napako, ko so pristojni v Radečah namesto pritožbe na vodnogospodarsko soglasje, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor glede zajezitve Save na koti 188, podali zgolj stališče, ki pa, kot kaže, ne obvezuje nikogar, še najmanj investitorja. Rade-čani se upravičeno bojijo, da so tako ostali brez "orožja", s katerim bi lahko od plačnikov gradnje HE Vrhovo dosegli tudi dokončno in temeljito ureditev mesta. Ali bodo res izpolnjene vse obljube in obveznosti, kot zatrjujejo občinski možje, bomo kmalu ugotovili. (dama) Cvičkarija v Šentjerneju Šentjernej, 6. maja - Vinogradniško društvo Šentjernej je na hipodromu organiziralo tradicionalno cvičkarijo, ki jo je Vinogradniški oktet pričel z Zdravljico. Predsednik ocenjevalne komisije Drago Marjetic je podal vtise z ocenjevanja in dal vinogradnikom nekaj napotkov za uspešno pridelovanje vina. Dobro ocenjena vina so bila na voljo za pokušino, za lepše razpoloženje vse do jutranjih ur pa je skrbel ansambel Juhej. Drago Marjetic je prepričan, da je bil letnik dober in da bodo ta vina na osrednji cvičkariji zasedla vodilna mesta, saj je šentjernejska dolina dežela cvička. Tudi župan Hudoklin je pozdravil vse vesele, vinogradnike pa vzpodbudil k še vestnejšemu delu z vinsko trto. (Lea) Do gradu zopet po krajši poti Brestanica, 5. maja - S polaganjem zaključnega asfaltnega sloja na cesti proti gradu "Rajhenburg" v Brestanici je končana sanacija poškodovanega cestišča, ki ga je uničila vodna ujma v letu '91. V tem času je delavcem uspelo z betonskimi škarpami utrditi in sanirati cestišče. Polaganje zaključnega sloja je končno omogočilo ponovno vspostavitev krajše cestne povezave do gradu. Delavci muzeja si tako obetajo več obiska, prebivalcem pa so povrnjeni normalni pogoji bivanja. (Toni) Včasih so živeli drua za drugega... Loke, maja - Vas z osmimi kmetijami, ki spada v KS Zdole. je znana po svoji enotnosti. Ločani znajo stopiti skupaj, znajo si pomagati in večja opravili dokončati skupaj. Njihova posebnost pa ni le načelo medsebojne pomoči, pač pa je znamenito tudi njihovo prvomajsko kresovanje - takrat se zbere vsa vas, pridejo vsi, ki so odšli za kruhom drugam. Takšne vaške skupnosti so pri nas že izumrle... (nic) Sonce je spet posijalo Javorovica, 1. maja - Za prvega maja vrh Gorjancev so se za lesenimi mizami zbrali člani šentjernejskega društva osamljenih Sonce. Njihova pesem se je razlegala daleč naokoli... Rudi Stopar V oknu Sevnica, 10. maja - Danes ob 11. uri bo sevniški likovni ustvarjalec Rudi Stopar v galeriji "V oknu" odprl razstavo svojih del. Najprej bodo V oknu na ogled Stoparjeva dela, nato pa se bodo zvrstili drugi ustvarjalci, njegovi gostje, (ika) i F Velika pridobitev za Hriane Nova lekarna na Vidmu Krško, 3. maja - Prvi delovni dan v maju smo bili priča otvoritvi nove lekarne na Vidmu, ki je last mr.ph. Alenke Koritnik Dular. Ob otvoritvi se je lastnica zahvalila vsem strokovnim delavcem in izvajalcem, ki so dela zaključili v dogovorjenem roku. Na otvoritvi sta spregovorila krški župan Danilo Siter in načelnica oddelka za družbene dejavnosti Vlasta Zupančič, ki sta Alenki Koritnik Dular čestitala ob njenem podvigu. Lekarna na Vidmu je vsekakor velika pridobitev za Krčane, še posebno pa za krajane Vidma, ki so lekarno zelo potrebovali. Odprtje lekarne na levem bregu Save bo zagotovo izboljšalo kvaliteto življenja ljudi, ki tam živijo. Lekarno je uradno odprl predsednik Lekarniške zbornice Slovenije mag. Lovro Dermota in ob tem poudaril, da je Alenkina lekarna že 26. zasebna lekarna v Sloveniji, kar kaže na vztrajen napredek na tem področju. (Galex) Z roko v roki - očetje in sinovi Spodnja Pohanca, 30. aprila - Gasilslsko društvo Sp. Pohanca je tudi letos pripravilo tradicionalno praznovanje 1. maja, ko so skupaj z ostalimi sovaščani "na roke" postavli praznični mlaj. Ob tej in podobnih slavnostnih priložnostih ponavadi pripravijo tudi kratek kulturni program, katerega protagonisti so člani mlade skupine harmonikarjev in skupina recitatorjev, sicer pa vsi otroci članov GD Sp. Pohanca. (dama) Poskrbeli so za zabavo: radi razveselijo svoje starše in sovaš-čane, so pa po večini tudi že mladi gasilci, zato jih prireditve, kjer sodelujejo predvsem gasilci, še kako zanimajo. Senovska mala šola obiskala Petrovičev mlin Mrčna sela, 5. maja - Zadnji mlin, ki še deluje na potoku Brestan-ščica, je vse pogosteje cilj obiska mnogih skupin šolarjev. Petrovi- čevi jih lepo sprejmejo in jim pokažejo, kako mlin deluje. Gospodinja jim speče domače žemljice in jih postreže s sokom. Tudi skupina bodočih šolarjev iz OŠ Senovo je bila deležna takega lepega sprejema. Petrovičeva: "Včasih je bilo na tem potoku veliko mlinov. Od izvira do sotočja s koprivniškim potokom jih je bilo 11. Ostal je samo naš. Je povsem obnovljen. Žal je dela v mlinu vsak dan manj, saj mnogi kmetje žit ne sejejo več. Tudi delo ni lahko. Najbolj zahtevno je vsekakor klepanje kamnov. Ne veva, kaj bo z našim mlinom, zagotovo pa bo mlel, dokler bova še lahko delala." (Toni) Na Bohorju te !8o jezikova nedelja Prekrasno vreme, ogromno obiskovalcev in zanimiva tekma Bohor, 7. maja - Članom planinskega društva Bohor Senovo je uspelo izpeljati še eno tradicionalno, že osemnajsto po vrsti, jezikovo nedeljo. Kot že naslov pove. je nedelja posvečena jezikom. Lastniki tekmujejo v teži. dolžini in izvirnosti. Letos je tekmovalo nekoliko manj "mesnatih artiklov", skupaj petnajst. Komisija, ki jo je vodil Miroslav Mikeln, je imela Franca Klavžerja z 77 cm. drugi je bil Robi Župane z jezikom. dolgim 72 cm m tretja Špela Drstvenšek z jezikom, dolgim 71 cm. Najhujši je bil boj v kategoriji izvirnost. Prvo mesto je z 38 točkami osvojil Miro Horvat, o drugem in tretjem mestu pa je odločal okus jezikov. Na koncu je bila druga Irena Kožuh in tretji Marjan Zadravec. oba sta zbrala po 35 točk. težko delo. Na koncu je presodila in razglasila zmagovalce za leto 1995. V kategoriji teža je zmagal Peter Požun z jezikom, ki je tehtal 1,85 kg, sledi mu Martin Jazbec z 1,11 kg in Edi Mirt z jezikom, težkim 0.90 kg. V kategoriji dolžina je zmagal jezik Prvim trem iz vsake kategorije je predsednik planinskega društva Jože Požun podelil plakete, ki |ih je izdelal Bojan Jankovič s Senovega. Vsi tekmovalci pa so prejeli še spominska priznanja. Na koncu so si obljubili, da se naslednje leto zopet srečajo. (Toni) Astronomsko društvo MElfcško Konec lanskega leta ustanovljeno društvo NE Krško deluje po zastavljenem programu. Poleg uspešno izpeljanih učnih dnevov na osnovnih šolah Le-skovec in Krmelj sedaj pripravljajo material in sredstva za na-. kup večjega teleskopa. S tem bi se kasneje predstavili tudi širši javnosti na ploščadi pred Kulturnim domom. Že sedaj pa lahko v njihovem klubu poiščete veliko podatkov s področja astronomije, možni pa so tudi ogledi neba z manjšimi teleskopi. Njihova zbirka literature in množica, tudi tujih, revi| vam omogočata dostop do informacij iz te me|ne veje znanosti. Poleg stalnih m novih članov so v klub vabljeni tudi simpatizerji. Vsi člani in sim-patizerji Astronomskega društva NE Krško bodo v tem letu obiskali tudi največji in najbolje opremljeni planetanj v Evropi (v Muenchnu). Vsi, ki vas zanima to področje znanosti, ste vljudno vabljeni na sestanke, ki so vsak prvi petek v mesecu ob 17. uri v osnovni Šoli Leskovec. (Pernar) TabornišHi rod "Sivi dim** Je podelil Rutice Medvedkom ¦n Čebelicam Ob dnevu tabornikov, 22. aprilu, že vso spomlad pa se vrstijo njihovi izleti v slovenske hribe. Krško, aprila - Minulo soboto in nedeljo so krški taborniki iz rodu "Sivi dim" bili na dvodnevnem izletu na Golici, pretekli konec tedna pa so obiskali Mrzlico. Takrat je bil dan tabornikov m večini novih članov se je izteklo trimesečno uvajalno obdobje, zato jim je na Mrzlici, ob tabornem ognju starešina Matjaž Palčič podelil taborniške rutke. Tudi zaprisegli so. Tokratni izlet na Golico pa so okronali z nočnim pohodom na vrh. kar tako, da se otroci navadijo teme. Vmes so bili njihovi nekoliko starejši člani (med 5. in 8. razredom) na t. i. potujočem taboru. S kolesi so prevozili pot od Ivanj-čne Gorice preko vasi Krka in Novega mesta do Krškega (100 km) ter prespali na kozolcu in bivakirali v gozdu. Naslednji konec tedna se bodo predstavniki "Sivega dima" udeležili Kanu ščuka izleta na Cerkniškem jezeru. (Ika) Koncert zbora Vlaste Tavčar Šentjernej, 28. aprila - V osnovni šoli je potekal letni koncert mladinskega pevskega zbora Vlaste Tavčar, ki se ga je udeležilo veliko ljudi iz kraja in okolice. Mešani pevski zbor Vlaste Tavčar pod vodstvom Milana Pavlica nastopa že 16 let. Nekaj melodij je odpel Vinogradniški oktet, samostojno pa sta se predstavila tudi Margareta Lešnik in Rok Mencin. Program, ki ga je povezoval Janez Bratkovič, so popestrile plesalke plesne skupine Harlekin iz Kostanjevice in plesalci Plesnega centra Dolenjske. (Lea) C NAŠ GLAS 17, 10. MAJA 1995 KRONIKA - ŠOLA 5 TamburašM veier v Articah 15. srečanje tamburaških skupin in orkestrov Slovenije Artiče, aprila - Letošnjega srečanja se je udeležilo osem skupin in orkestrov, med njimi pa so prvič nastopili tudi tambu-raši iz Dragatuša pod vodstvom Antona Grahka. Predsednik strokovne žirije Damir Zajec je po končanem srečanju ocenil, da sta na srečanju največ pokazala orkester Mandolina iz Ljubljane in artiški orkester. Po mnenju žirije, katere član je bil tudi Julije Njikoš iz Zagreba, lahko v prihodnosti pričakujemo podobne in še večje uspehe tam-buraške skupine AFS France Marolt iz Ljubljane, seveda le ob redni vadbi in trdem delu v orkestru. Nasploh pa je v Sloveniji opaziti kakovosten napredek pri večini orkestrov, ki redno vadijo, teh pa je približno dvajset. Dogodek je posnela tudi TV Slovenija, kar nedvomno še dodatno popularizira tamburaštvo in vliva nove moči in še več volje mnogim, tudi mladim, da svoj prosti čas posvetijo igranju, druženju, predvsem pa resnemu in napornemu delu v orkestru. Posnetek srečanja tam-buraških skupin in orkestrov iz Artič bo slovenska televizija predvajala predvidoma v septembru, (dama) KMETIJSKA TRGOVINA Zspcb V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO. - kmetijsko mehanizacijo: SIR AgromeharAa, Crema, Gaspardo... - rezervne dele za: aroptinjce, taktorje Zeta, IMT.URSUS - obračalnke, nakJadaine prikolice - akumulatorje _____________________ IN0X posode za vino t tel.: 99386 608 62 155 -traktorske gume (0608)61-662 Tudi tokrat so imeli delavci notranjega ministrstva UNZ Krško obilico dela. Zabeležili so nekaj neuspelih poskusov ilegalnega prehoda državne meje, nekaj tatvin, prometnih nesreč, kršitev javnega miru in reda... V reke je vzel nei S.B. iz Krškega je 24. aprila odšel v park ob Valvasorjevi knjižnici, da bi zgladil spor med sabo, M.S. in L.D., tudi iz Krškega. Pri pogovoru je prišlo do prepira. S.B. je udaril L.D. po obrazu, tako da je ta padel po tleh, nato pa ga je še brcnil. LO. je v roke vzel nož in z njim porezal S.B. in mu tako prizadejal hudo telesno poškodbo. Pe denar in cigarete V noči z 1. na 2. maj je neznani storilec prišel do stanovanjskega bloka na Senovem, v katerem se nahaja tudi picerija. Na silo je vstopil v shrambo, tako da je imel prost vstop tudi do drugih prostorov. V kuhinji je našel denar, in sicer 160.560 SIT, s seboj pa je odnesel še 10 škatlic cigaret. Strmoglavile letalo Blizu Lovske koče Čatež ob Savi v kraju Mali Cirnik je 1. maja strmoglavilo letalo. Na kraj dogodka je odšla tudi komisija tukajšnjega UKS, ki je ugotovila, da sta okoli 12.30 ure s športnega letališča v Žadovinku z ultra-lahkim letalom poletela N.H. iz Brežic in A.O. s Čateža ob Savi. Slednji je kot kandidat za pilota ob prisotnosti inštruktorja N.H. poletel z letališča v smeri Čateža ob Savi. Ob letu nad lovsko kočo v kraju Mali Cirnik je pilotiranje prevzel N.H. in opravil prelet nad kočo v dveh zavojih. V tretjem zavoju se je letalo nagnilo na desni bok za 60 stopinj. Zaradi termičnega stebra je letalo izgubilo hitrost in višino. Pri padcu sta N.H. in A.O. zadobila hude telesne poškodbe. Pobegnil s kraja nesreče Na magistralni cesti Gmajna-Drnovo se je 28. aprila zgodila prometna nesreča zaradi nepravilnega prehitevanja kombija. Pri nesreči je nastala manjaša premoženjska škoda, povzročitelj pa se je s kraja nesreče odpeljal. Vozil je neznano vozilo bele barve, reg. območje ZG, ob desnem iri levem robu vzdolž strehe je imel črne plastične okrasne letve. Vse, ki bi kar koli vedeli v zvezi s prometno nesrečo, predvsem pa to velja za voznika kombija, naprošamo, da pokličejo na OKC UNZ Krško, na telefonsko številko 92, ali pa obvestijo PPP Krško (22-263), ki je prometno nesrečo obravnavala. Ročna bomba M.K. iz Cerkelj ob Krki je 28. aprila pomagala očetu pri delu v sadovnjaku. Ob oranju s traktorjem je v zemlji opazila kovinski predmet. Ko so ugotovili, da gre za bombo, so obvestili policiste, ki so kraj najdbe zavarovali do prihoda pirotehnika. Ta je ugotovil, da gre za ročno bombo iz druge svetovne vojne. KUD Oton Župančič ______Artiče______ "V Artičah imajo ljudje potrebo po izražanju in kon-zumiranju kulture" Krško, aprila - Predstavniki artiškega kulturnega društva so nekaj dni pred srečanjem tamburaških skupin v prostorih krškega zavoda za zaposlovanje seznanili novinarje s svojim delom. Prišli so: Vladimir Brlek, samostojni svetovalec za glasbeno dejavnost pri ZKO Slovenije, Franc Vene, odhajajo drugam študirat, vendar se vračajo. Po besedah Vla-dimirja Brleka je artiški orkester v vrhu slovenskega tamburaštva in kljub pomanjkanju skladateljev za ta instrument igrajo zelo kakovostno glasbo. "Tamburi poskušamo dati veljavo, ki ji gre. Spada v koncertne dvorane, ne pa na ulico." V tem smislu so Drag tajnik ZKO Brežice, Dragutin Križanič, ki vodi artiško tam-buraško skupino in Vesna Bo-govčič, presednica KUD Oton Župančič iz Artič. Kulturno društvo deluje že več kot 60 let in ima šest sekcij: folklorno, dekliško, gledališko, lutkarsko, tamburaško in mešani pevski zbor. Tamburaški orkester ima že dolgo tradicijo, delajo že okoli 27 let. Mladi sicer utin Križanič in Vladimir Brlek udeležence srečanja izbrali z avdicijo. Sodelovalo je osem skupin. Pobudnik jubilejnega srečanja je ZKO Slovenije, izvedba pa je popolnoma v rokah KUD Oton Župančič. Brez sponzorjev jim ne bi uspelo, vendar so večje posavske ustanove pokazale dovolj razumevanja. Glavni pokrovitelj je Občina Brežice, (nic) Likovna kolonija ¦¦Pomlad ob Krki in Kostanjevica, 6. maja - Slikarska kolonija "Pomlad ob Krki in Savi" je bila četrta po vrsti, ki jo je organizirala Galerija Otočec v sodelovanju z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici, je potekala od 4. do 11. maja, prvič v Posavju. Sodelovalo je 26 slikarjev iz vse Slovenije, ki so ustvarjali v Šentjerneju, Kostanjevici, Pi-šecah in na Bizeljskem. Tiskovno konferenco in sprejem za udeležence kolonije so pripravili v restavraciji Pod Gorjanci. Janez Rozman, vodja Galerije Otočec, je povedal: "Teme niso bile določene, umetnikom smo pustili svobodo izražanja v slikarski poetiki. Upodabljali so lepo pokrajino, vreme pa je bilo ioo tudi lepo. Posebnih kriterijev za izbiro umetnikov nismo imeli, so pa vsi akademski slikarji. Ti so povsod izkusili veliko gostoljubja in pravijo, da česa takšnega še niso doživeli." Največja pokrovitelja kolonije sta Krka Zdravilišča in Zavarovalnica Triglav. Pomagale so tudi občine. Poleg tega so imeli še veliko manjših sponzorjev. Velika zahvala gre tudi Ladu Smrekarju in patru priorju Janezu Hollensteinu. Prodajna razstava del, ustvarjenih na tej koloniji, bo v kartuziji Pleterje 13. maja od 12. do 17. ure, v Lamu-tovem likovnem salonu v Kostanjevici od 19. maja do 11. junija, nato pa v Pleteršnikovi domačiji v Pišecah. (Lea) V brežiški občini 138 nižjih gasilskih častnikov Brežice, aprila - Pred prazniki je svoje štirimesečno usposabljanje zaključilo 138 člane* gasilskih društev v brežiški občini. Pri Opravljanem izpitu so dobili naziv nižjrftdasiiskih časnikov. Usposabljanje je potekalo ob sobotah m nedeljah, povprečna starost udeležencev pa je bila 25-30 let. Možnost za tokratno usposabljanje, ki ga j« organizirala Zveza gasilskih društev občine Brežic« \t izkot stilo 70 % od 31 vključenih društev. Eden od vzrokov za tak uspeh te očitno tudi temeljito delo s podmladkom, tekmovanj se namreč običajno udeležuje po 30 otroških desetin, kar pomeni, eta imajo Brežičanr v svojih vrstah okrog 350 otrok, (tka) ¦ :l;UW!f:IJ-l;rM!IHll[-J:l V času od 24. aprila do 8. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Marjetka Lekše iz Kalce Nakla - Moniko, Zinka Brili iz Dovškegdj-Danijela, Marjana Češnjevar s Senovega - Jana, Mojca 'Koren s Senovega - Mitjo, Milena Pavlic s Pokleka - Mihaelo, Vera Ifavlič s Pokleka - Bojana, Lidija Zupan iz Gradišča - Klavdijo>Neža Kostrevc iz Pisec - 2igo, Nataša Ajster iz Cerkelj ob Krki - Marka, Vida Kociper z Dolšc - Aleša, Alenka Vodopivec iz Sobenje vasi -Klemena, Anica Kodrič iz Pečic - Gregorja, Bojana Pernar iz Krškega - Tilna, Zinka Baškovč z Žejnega - Roka, Mihaela Blaževič iz Kapel - Jureta in Karolina Kužner s Pokleka - Tilna. Vsem iskreno čestitamo! Zadnja knjiga trilogije e dolenjskih kloštrih Monografija o Kartuziji Pleterje Dr. Marjan Zadnikar: "Pleterje so mi - ne samo po strokovno plati - nekako prirasle k srcu." Pleterje, 5. maja - V stan zakristiji zunanje cerkve, ki jo uporabljajo za stike z javnostjo, so v petek predstavili novo knjigo o kartuziji Pleterje avtorja Marjana Zadnikarja in avtorja fotografije Zvoneta Pelka. Z delom je dr. Zadnikar zaključil svojo dolenjsko trilogijo, s katero je, kot pravi, po svojih najboljših močeh popisal največje samostane našega prostora. Knjigo je izdala Dolenjska založba, pokrovitelja pa sta bila Novomeška Krka in zavarovalnica Triglav. Uvodni pozdrav je obiskovalcem namenil prior Janez Hollen-stein, nato pa je o avtorju in njegovem delu spregovoril ravnatelj Narodne galerije, dr. Andrej Smrekar. Med drugim je povedal tudi, da se je dr. Zadnikar svoje naloge lotil z zelo |asno predstavo publike, človeka, ki mu je knjiga namenjena. Označil ga je kot pripadnika generacije, ki je dovolj natančno raziskala srednji vek, tako da lahko stroka na teh temeljih gradi naprej. Dr. Zadnikar je namreč svoje najbol|še moči posvetil raziskavi slovenske romanske umetnosti. Dr. Zadnikar: "V svoji osnovni stroki, umetnostni zgodovini, sem se lotil tega, kar je bilo najmanj znano. Ker pa imam rad red, sem se tega lotil čisto na začetku." Knjiga najprej predstavi pomen kartuzije in njenega poslanstva, njen način življenja, in na to naveže Pleterje. Rdeča nit, ki ji je avtor v knjigi sledil, je sicer arhitektura, vendar: "Nisem je napisal le z metrom in kompasom v rokah; ne samo z znanjem, ki sem ga o kartuziji že prej imel, tako da mi ni bilo treba zelo brskati po arhivih in primerjalni literaturi, pač pa precej s srcem, s čustvi." Dr. Smrekar je za monografijo. za katero je bilo obilo dobrih besed tako s strokovne plati kot z vidika ciljnega občinstva, izrazil željo, da bi tudi pošla v tako kratkem času, kot je nastala, (nic) ZH0 Brežice Je priredila Rev i i a Aflraclih navija WUrd9llll zborov občine Brežice Soorganizatorja prireditve, s katere se je na posavsko revijo uvrstilo pet zborov, sta bila Lovski pevski zbor KD Globoko in MPZ "Slvček" iz Velike Doline Globoko, Velika Dolina, 5. in 6. maja - V brežiški občini so morali zaradi velikega števila pevskih zborov organizirati kar dva koncerta. V večnamenski dvorani pri OŠ Globoko je nastopilo devet zborov, v farni cerkvi na Vel. Dolinini pa osem. Nastope pevskih zborov občine Brežice je na ob^p> prireditvah spremljal ocenjevale prof. Janez Močnik, ki je po'končanem koncertu v Veliki Dolini objavil pet najbolje ocenjenih zborov iz obeh koncertov. Na posavsko revijo, ki bo konec meseca v Sevnici, so se iz brežiške občine uvrstili MePZ KUD "Oton Župančič" iz Artič pod vodstvom zborovodje Mihe Halerja, MePZ "Viva" iz Brežic z zborovodjo Simono Rozman, MPZ "Slavček" iz Velike Doline pod vodstvom Nika Ogorevca, MePZ KD "Franc Bogovič" iz Dobove z zborovodjem Jurico Grakaličem in ŽPZ KUD Brežice pod vodstvom Elizabete Križanič. Omeniti velja, da je prof. Močnik pohvalil nastope vseh zborov, prav tako pa tudi delo njihovih zborovodij, vseeno pa se je le moral odločiti za najboljših pet, med katerimi je vsekakor izstopal MePZ "Viva" iz Brežic. (dama) VVZ MršHo Ekskurzija vzgojiteljic in varuhinj v Celovec Krško, 6. maja - Vzgojiteljice in varuhinje Vzgojno-varstvenega zavoda Krško pod vodstvom ravnateljice Polone Urek so se v soboto odpravile na strokovno ekskurzijo v Celovec, kjer so si ogledale dvojezični otroški vrtec Naš otrok, dvojezični otroški vrtec Šolskega društva v Mladinskem domu ter občinski dvojezični otroški vrtec v Bilčovsu. Povsod so bile lepo sprejete, tamkajšnje vzgojiteljice so jim predstavile svoje delo, v občinskem vrtcu v Bilčovsu pa so jim otroci pripravili prijetno presenečenje s kratkim programom. Pod vodstvom dr. Avguština Malleja, zgodovinarja, vodje Slovenskega znanstvenega inštituta in predsednika Slovenskega šolskega društva pa so si krške vzgojiteljice in varuhinje ogledale še Krnski grad, vojvodski prestol in cerkev pri Gospe sveti na Gosposvetskem polju. (Galex) rjo ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 17, 10. MAJA 1995 J HALI NOGOMET RK Interier 18:17 V prvi polfinalni tekmi za uvrstitev v 1. SRL je po slabi igri obeh ekip zmaga ostala v Leskovcu, Slabo sta sodila tudi sodnika, ki nista našla pravega kriterija in sta tako onemogočala dobro igro. Radečani so se izkazali kot zelo borbena ekipa, domačini pa so prikazali boljšo pripravljenost. : RK Radeče (ll:IO) RK Interier: Imperl. Papež 8, Keše. Iskra 5, Mašič 5, Martinčič, BogoVič 4, Urbane, Kukavica 2, Pire, Dragar 4, Levičar. RK Radeče: Skušek, Novak, po-točnik 3, Dobršek 6, Česenih 2, Hočevar 1, Rrzmal, Beloh, Oblak 4. So-tlar 1, Mitič, Kašek. (J.A.) RK Pemurka : RK Lisca 11: 14(11:10) Sevniški rokometaši so se z gostovanja v Murski Soboti vrnili z zmago in dobrim izhodiščem pred drugo polfinalno tekmo. Prvi polčas je pripadal domačim rokometašem, v nadaljevanju pa so Sevničani zaigrali bolj agresivno v obrambi, z odličnimo obrambami pa se je izkazal tudi vratar Gradišnik. RK Lisca: Godec, Gradišnik, Novak 2, Jug 3; Mijovič 2, Šunta 2, Rantah 3, Plazar,'¦ Novšak 2, Sečki 2, Lupše 6, SiminrJič. (Galex) RK Radeče : RK Interier 18 : 11 (8:16) Tudi v drugi polfinalni tekmi so rokometaši Intenerja premagali ekipo Radeč in se tako uvrstili v finale za uvrstitev v najmočnejšo konkurenco. Žal pa do zaključka redakciji nismo prejeli poročila o srečanju, za kar se vam opravičujemo. (Galex) RK Lisca : RK Pomurha 18 : lO (ll:ll) Rokometašice Lisce so odigrale prvenstveno tekmo z ekipo Velenja in zmagale z rezultatom 16:15 (8:8). Za Sevničanke so nastopile: Strašek, Sotošek, Planine, Drzanič 2, Sinkovič 5, Šunta 1, Ernestl, Rozman 1, Hala-pija 1, Radej, Smergut 2, Dražetič 4. Sevniški kadeti so gostovali v Litiji in premagali ekipo RK Inženiring Šar-bek z rezultatom 22 : 13 (9:9). Pri sevniških kadetih sta se izkazala predvsem Sirk in Požek. (Galex) Rokometaši Lisce so v domači dvorani premagali tekmeca iz Murske Sobote in se bodo v soboto, 13. maja, v leskovški dvorani pomerili z ekipo Intenerja za vstop v 1. SRL. Srečanje v Sevnici je bilo v prvem polčasu zelo izenačeno, v drugem delu pa so domačini iz protinapadov zanesljivo polnili mrežo gostujočega vratarja. RK Lisca: Godec, Gradišnik. Jug 5, Mijovič 1, Šunta 2, Rantah 4, Plazar 2, Sečki 2, Novšak, Lupše 5, Simon-čič 3. Dopolnitev prispevka Dobra igra pionirjev intenerja V Našem glasu, ki smo ga kupili 26. aprila, je Joško Arh, vaš honorarni športni sodelavec, na 10. strani pod gornjim naslovom povzel rezultate ene izmed ekip RK Interier Krško. Zaradi "nevednosti" njegovo pisanje dopolnjujem z naslednjim: 1. V Celju je pod trenerjem Nedžadom Mašičem igrala ekipa mlajših pionirjev B (letnik 1983), in to na zaključnem polfinalnem turnirju za državno prvenstvo. 2. Krška ekipa je v dosedanjem tekmovanju odigrala 12 tekem ter ob enem neodločenem rezultatu zabeležila 11 zmag. 3. S tem izkupičkom se je uvrstila v zadn|i tekmovalni krog - finale, ki bo 6. maja v Izoli in v katerem se bodo za naslov letošnjega državnega prvaka potegovale še ekipe Velike Nedelje, Izole in Inlesa iz Ribnice. 4. Zadnji tak "podvig" je krškim rokometašem uspel leta 1993. ko je mladinska ekipa (s trenerjem Janezom Simončičem) osvojila 3. mesto na državnem prvenstvu! Živko Šebek NK Usnjar O : 1 NK Krško: Stritar, Budna (Cedilnik), Gabrič. Omerzu. Murn, Zorko, Stopar, Zakšek. Pire, Bovha. Župane (Dvorančič). Krčani so v Šoštanju prikazali najboljšo igro v tej sezoni, saj so gospodarili na igrišču vso tekmo. S tremi zadetki se je izkazal Simon Pire. Tudi mlajši dečki so v 7. krogu zabeležili drugo zaporedno zmago v gosteh, kljub temu da so v krški ekipi manjkali trije standardni igralci. Edini zadetek za Krčane je dosegel Nada-revič. Nastopili so: Kovačič, Jeličič. : NK Krško (0:1) Gošek, Bajrektarevič, Sintič, Gričar (Pavlovič). Butina, Rusič, Abram, Naglic, Nadarevič. Starejši dečki so bili prosti. Prosto nogometno sredo so mladi brežiški in krški nogometaši izkoristili za trening tekme. V Brežicah so bili v obeh konkurencah krški nogometaši boljši in do vrha napolnili mrežo Brežičanov. Mlajši dečki so zmagali z rezultatom 7:1, starejši pa visoko 11:0. Starejši krški dečki gostovali na Kozjem in premagali domačo ekipo z rezultatom 4 : 0. (Pilip) NK Krike : NK TIH Laško * : O (l:Q) NK Krško: Stritar, Šerbec, Gabrič (Mlakar), Rabič, Harapin (Cedilnik), Murn, Molan, Stopar, Zorko, Vešligaj, Zakšek. Pomlajena krška vrsta je prikazala moderno igro in nadigrala goste iz Laškega v vseh elementih. V prvem polčasu je zadel Zakšek, v drugem delu pa je bil razigrani Molan za goste nerešljiva uganka, saj je dosegel tri zadetke. Še enkrat je zadel Zakšek, zmago pa je kronal še Stopar. Težje se je poškodoval krški srednji branilec Harapin. Mlajši krški nogometaši so vrstnikom iz Laškega pokazali pravo nogometno lekcijo in jih premagali z rezultatom 11 : 0. S to zmago so si dva Poraza Rretičanov kroga pred koncem prvenstva praktično že zagotovili prvo mesto v svoji skupini in uvrstitev na finalni turnir za prvaka MNZ Celje. Strelci za Krčane: Nadarevič 4, Rusič 4, Pilipovič, Pov-he in Sintič 1. Tudi starejši dečki so zabeležili zmago 3 : 0 proti ekipi Laškega. Dvakrat |e zadel Šetinc, enkrat pa Zaočevič. V zaostali tekmi 12. kroga prvenstva MNZ Celje so krški mladinci v Radečah premagali domače nogometaše z rezultatom 3 : 1. Za Krčane so bili uspešni Mlakar, Dvorančič in Župane, častni gol za domače pa je dosegel Lavrinc. (Pilip) V 20. krogu prvenstva MNZ Celje v kategoriji mlajših dečkov skupina A so najmlajši Brežičani doma izgubili proti ekipi Žalca z rezultatom 1 : 2. Strelec za domače je bil Vukosavlje-vič. Tudi brežiškim starejšim dečkom ni uspelo zmagati na domačem igrišču. Vrstniki iz Žalca so bili uspešnejši in zmagali 2 : 1. Za domače je zadel Lubšina. (Pilip) Rezultati 14. kroga v malem nogometu - MNZ Celje (4. maja): Juventus Maco - Allo. Cafe Pole 3 : 2, Aranžerji - Sportklub 8 : 3. Štravs - Dnevi želja 2 : 2. Goldhorn - Galero 0 : 3. Prosta je bila ekipa Rebus. Vrstni red: Juventus Maco 25. Sportklub 21, Aranžerji 15, Dnevi želja 14, Allo, Cafe Pole 13, Galero 12. Štravs 11. Rebus 7, Goldhorn 7. (Pilip) Peti tradicionalni "Sotlerjev memorial' Senovo, 29. aprila - Na prenovljenih tleh športne dvorane Doma XIV. divizije Senovo je "Kondor" -društvo za šport in rekreacijo, klub malega nogometa Senovo pripravil in izpeljal že peti tradicionalni turnir, "Sotlerjev memorial" v malem nogometu. Nastopilo je 11 ekip, ki so se pomerile med seboj. Najuspešnejša je bila ekipa iz Hrvaške. MNK Gornje Vrapče - Zagreb, sledi Bistro MIX Celje, tretje mesto pa je osvojila ekipa Orehovec iz Kostanjevice. Najboljši strelec je bil Čepu z 11 zadetki, najboljši vratar pa Marguč. Prve tri ekipe so dobile kristalne vaze in denarne nagrade, zmagovalci pa še prehodni pokal za eno leto. (Toni) HiH-Mifl Rezultati: 1. SD Leskovec (Zorič 563), Mlakar 528, Arh U. 567) 1.659, 2. SD Kranj 1650, 3.SD Kruno (FridI 563, Manojlovič 533, Grame 536) 1.620, 4. SD Krn Tolmin. (J.A.) Leskovčani prvi na kvalifikacijah Ljubljana, 30. aprila - V kvalifikacijah za vstop v 3. slovensko strelsko ligo je nastopilo 10 prvo- in drugouvr-ščenih ekip na regijskih tekmovanjih posavsko-dolenjske regije. Obe posavski ekipi (Leskovec in Kruno Brežice) sta se uvrstili v 3. slovensko strelsko ligo. Tina Grabnar državna prvakinja Pretekli teden je v Piranu potekalo četrto državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Lep uspeh so dosegli tudi brežiški in leskovški strelci. Tina Grabnar je postala državna prvakinja. V soboto so brežiški mladinci zmagali s pištolo, Leskovčani pa s puško. Posamezno so se v finale uvrstili Sa-badoš pri članih s pištolo, Ferenčak in Sinko pa pri mladincih s puško. Dejan Župane je bil drugi s puško. V nedeljo so nastopili še člani in mladinke. V članski konkurenci se člani SD Hero| Marok Sevnica in član SD Leskovec Bencin niso najbolje odrezali. Leskovške mladinke so osvojile drugo mesto, Tina Grabnar pa je osvojila naslov državne prvakinje. V finalu pri mladinkah je streljala tudi Urška Arh, ki je za 0.4 krogov izgubila bronasto medaljo. (J.A.) Ekipa SD Leskovec na državnem prvenstvu v Piranu. Zmaga Dvojmoča Radno pri Sevnici, aprila - Ludwig Dvojmoč (Cobra team Šentjernej) je na 2. tekmovanju za naslov republiškega prvaka v praktičnem streljanju z velikokalibrskim orožjem zasedel prvo mesto. Samo Jakše je zasedel šesto mesto. Igor Durjava pa sedmo. V ženski konkurenci je zmagala Mateja Lampe iz Šentjerneja. (Galex) Jaka in Tina pred vstopom v C razred Ljubljana, 7. maja - Na državnem rating turnirju v organizaciji plesnega kluba Frendi v standardnih in latmskoameriških plesih sta Jaka Piltaver in Tina Korber osvojila 14. mesto v LA plesih. Sebastjan Vodlan m Urška Klakočar pa sta zasedla 5. mesto v ST in 6. mesto v LA plesih. (Galex) VNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše odda|e lahko poslušate vsak dan med 15. m 19. uro, ob sobotah med 15. m 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. Sevničani v samem slovenskem vrhu Na 10. mednarodnem kata turnirju v Ravnah na Koroškem so sevniški karateisti dokazali, da sodijo tudi v tradicionalnem karateju v sam vrh slovenskega karateja, kot so tudi dokazali v lanskem letu z osvojitvijo naslova državnih prvakov v športnem karateju v katah ekipno ter z osvojitvijo naslovov v posamezni konkurenci v katah in športnih borbah za dečke. Sevniški kar ateisti so nA turnirju osvojili 3 srebrno medal|e V kategoriji malčkov je Gašper Povodrok osvojil ? mesto V kategofi|i starejših dečko* H> 2. mesto osvojil Marko Stopi«. Denis Orač pa |0 zasedel -t mesto V ekipnem nastopu so sevniški tekmovalci osvojili presenetljivo ? mesto za domačini z Raven Odlični nastopi v Kemptenu Od 28. do 30. aprila je mestece Kempten gostilo najmlajše kara-teiste Evrope na Grand prix turnirju Nemčije za mlajše starostne kategorije. Nastopilo je preko 600 tekmovalcev iz 13 držav, ki so se pomerili v katah in športnih borbah v absolutni kategoriji. Od sevniških karateistov sta se naibolje odrezala Denis Orač m Urban Božičnik, ki sta za las zgrešila medaljo Osvojila sta nehvaležno 6 mesto v športnih borbah. Odlično se |e uvrstil tudi Sašo V.is Jako v katah kot v športnih borbah V kategoriji kata dečki letnik 83 82 (P Danilo Lisec: po bledom nastopu v borbah osvojil odlično 10. mesto V isti starostni kategoriji dečkov je Denis Orač v športnih borbah ugnal vse nasprotnike do polfmala. k|« je borbo s hrvaškim tekmovalcem izgubil zaradi premočnega kontakta v glavo. Na koncu je osvojil odlično fi mesto V kategoriji dečkov lelnik 80 81 je Urban Božičnik v športnih borbah blestel vse do polfmala. kjer je pokazal eno izmed najlepših borb Na turnirju |0 osvoiil 5 mesto V kategoriji fantov lelnik 78 79 je blestel Sašo Vas. ki je v športnih borbah zasedel odlično 9 mesto, v katah pa se mu |e uspelo uvrstiti med 8 najboljših Omenili velja tudi nastop Roka Crejunška in Denisa Orača, ki sta /a las /grešila finale v katah. Za Sevničani' so nastopili se Maiko Stopar. Besim Danlbogovio, Danjan Tabak in Dejan Uranjek. ki pa niso dosegli vidnejših uvrstitev (Galex) 4. gorski tek na Lisco Orehovo, 1. maja - Športno društvo Orehovo je pripravilo že 4. gorski tek na Lisco. Proga je bila dolga 8 km, na njej so se tekmovalci pomerili v devetih kategorijah. Teka se je udeležilo 49 tekmovalk in tekmovalcev. Rezultati: mladinci: Kosem: mlajši člani: Pipan: starejši člani. Končina: mlajši veterani. Rogelj: starejši veterani: KocjančjgJ^^ policija: Zgonc, članice: Zalokar, veteranke: Kotar V absolutni konkurenci je zmagal Srečko Končina (Ljubljana) s časom 43,55. pri ženskah pa je bila najhitrejša Heda Kotar (Trbovlje) s časom 60,49. Najstarejši udeleženec je bil 63-letni Ivan Maren (Brdo), najmlajša pa je bila Marieta Zalokar iz Studenca. Stara je 13 let. (Galex) Terme Čatež '9S I. mednarodni cestni tek Čatež, 7. maja - Atletski klub Brežice je skupaj s pokroviteljema Vino Brežice in Terme Čatež zgledno pripravilo 1. mednarodni cestni tek, na katerem je nastopilo 87 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se pomerili na 10 km dolgi progi in v malem maratonu. u Rezultati na 10 km: člani: Sušnik (Lenart), Cvelbar (Ljubljana), Malbar (Ljubljana): mladinci: Kren (Novo mesto), Rihtarič (Lenart), Škofljanc (Brežice); veterani: Ožgančič (Kočevje), Bartol (Ljubljana), Jere (Sevnica); članice: Bregar (Sevnica), Kovačič (Brežice); veteranke: Vencelj (Grosuplje), Jerčič (Velenje). Rezultati mali maraton: člani: Vindiš (Ptuj), Salamon (Maribor), Holdinar (Lenart); veterani: Vencelj (Grosuplje), Struna (Ljubljana), Jerčič (Velenje): članice: Udovič (Novo mesto), Boncelj (Kranj). (Ga-lex) PEKARNA PAPEŽ KRŠKO ROSTOHARJEVA 64 TEL./FAX: 0608/32-474 Sadje Zelenjava Ceskovec VAM NUDI SVEŽE SADJE LN ZELENJAVO PO KONKURENČNIH CENAH DAJEMO KOLIČINSKI POPUST C NAŠ GLAS 17, 10. MAJA 1995 OBČINA KRŠKO OBVEŠČA vse zainteresirane pravne in fizične osebe, da je SAVAPRO-JEKT Krško kot izdelovalec Programa za zapiranje rudnika Senovo v Uradnem listu objavil: PRVI URADNI POZIV zainteresiranim podjetjem, gospodarskim družbam in podjetnikom posameznikom, ki imajo razvojne ideje in konkretne programe, da jih ponudijo in izvedejo v sklopu programa zapiranja rudnika Senovo. Opredelitev Zakona je, da bo bodočim investitorjem, ki bodo v obdobju zapiranja rudnika (predvidoma 1995-2000) organizirali nadomestno proizvodnjo na Senovem ali zaposlili delavce rudnika (predvsem rudarje), podal možnost določenih ugodnosti, kot so: - koriščenje obstoječih proizvodnih in infrastrukturnih objektov pod ugodnejšimi pogoji, - denarne spodbude za prezaposlovanje delavcev rudnika, - možnost koriščenja drugih sredstev pod ugodnimi pogoji (občinska sredstva, bančni krediti...). Evidentirani programi bodo upoštevani kot ena od osnov za opredelitev razvojne strategije Senovega v novih razmerah, kar lahko pomeni boljše izhodišče za hitrejšo uresničitev posameznih programov. Prijava naj vsebuje povzetek poslovnega načrta, študije oz. investicijskega programa, iz katerega je razvidno: - opis investicije, - ocena predračunske vrednosti in predvideni viri financiranja, - število potrebnih delavcev, - ekološka primernost programa, - zagotovila glede tržne, tehnološke in ekonomske upravičenosti programa. Ker je rok za izdelavo Programa zapiranja rudnika Senovo omejen, prosimo zainteresirane, da svojo ponudbo oz. prijavo posredujejo v roku 30 dni od prijave, na Savaprojekt Krško, CKŽ 59. Izjemoma bomo upoštevali za vključitev v program tudi tiste ponudbe, ki jih bodo ponudniki napovedali v navedenem roku, z opredelitvijo kasnejšega roka za dostavo celotnega programa. Ponudniki, katerih programi bodo predlagani za vključitev v program zapiranja rudnika Senovo, bodo o tem obveščeni v roku 90 dni od prijave programa. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo tudi po telefonu 0608/22-402, 22-625 (int.221) oz. po telefaksu 0608/21-246 (Savaprojkt Krško, g. Drmič) in 0608/79-300 (Rudnik Senovo, g.Klanšček). STIHL\ VRHUNSKA TEHNOLOGIJA ZA KVALITETNO, VARNO IN LAŽJE DELO MOTORNI STROJI IN ORIGINALNI REZERVNI DEU STIHL MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE (1 + 3) BREZ OBRESTI, GOTOVINSKI POPUST *& SIDRO ,,.,. Pooblaščeni prodajalce Hočmvmrjmv trg 5, M. 0909/33-369 Pooblaščeni servis: FRANCI MKLAVČIČ Dol. L—kovc 11, Brestanica ti. 0909/70-O57 OD 10. DO 14. MAJA NAS NAJDETE NA BREŽIŠKEM OBRTNEM SEJMU PRIMOŽ ČERNELČ s.p. ^REKLAMNI BIRO • SVETLOBNI IN NEONSKI NAPISI • • AVTONAPISI • TRANSPARENTI • • IZREZOVANJE NAPISOV IZ SAMOLEPILNIH IN MAGNETNIH FOLIJ • Telefaks KX-F 130 Panasonic Telefoni, telefaksi ... 79.900 P POT NA POLSCO 76 • 68270 KRSK0 •Tel./f ax: 0608/22-734 OBVESTILA - REKLAME ¦D OBČINA KRŠKO OBJAVA NA PODLAGI PRIJAV, KI SO PRISPELE NA POZIV VSEM KRAJEVNIM SKUPNOSTIM, DRUŠTVOM, KLUBOM IN ORGANIZACIJAM V OBČINI KRŠKO, OBJAVLJAMO PREDVIDENE NASLEDNJE PRIREDITVE V MESECU MAJU 1995 ORGANIZATOR PRIREDITVE VRSTA PREDVIDENI ČAS PRIREDITVE IN KRAJ PRIRED. TURISTIČNO-HORTIKULTURNO DRUSTVOZDOLE POHOD PO GRABNU 02.05. '995 PLANINSKO DRUŠTVO BOHOR JEZIKOVANEDELJA 07.05. '995 KOČANA BOH DKDSVOBODA SENOVO PIHALNI ORKESTER SAMOSTOJNI KONCERT OB 50-LETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM 09.051995 D0MXIV.DIV. NA SENOVEM TURISTIČNO-HORTIKULTURNO DRUSTVOZDOLE OŽIVLJANJE ROMARSKIH POTI •4.05.1995 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV KOSTANJEVICA TEDEN CVlCKA V KOSTANJEVICI 12..13..14. 051995 KOSTANJEVICA ŠPORTNO DRUŠTVO KOSTANJEVICA 11.TEK OB KRKI NA10KMIN21KM 21.05.1995 KOSTANJEVICA LOVSKA DRUŽINA BRESTANICA LOVSKA RAZSTAVA 26.051995 GRAD BRESTANICA MASTERSTEAMKRŠKO KOLESARSKI KRITERIJ "POMLAD V BRESTANICI" 27 05.1995 BRESTANICA DKD SVOBODA BRESTANICA DRAMSKA SEKCIJA DRAMSKO DELO OB PRAZN. 50-LETNICE DR SEKCIJE 27.05.1995 DOM SVOBODE BRESTANICA TURISTlCNO-HORTIKULTURNO DRUSTVOZDOLE PRIKAZ KOŠNJE 28.05.1995 RAVNE PRI ZD0LAH LOVSKA DRUŽINA BRESTANICA ZAKLJUČEK LOVSKE RAZSTAVE S HUBERTOVO MAŠO. PEVSKIM ZBOROM INROGISTI 31.051995 GRAD BRESTANICA GLASBENA ŠOLA KRŠKO SIMFONIČNI ORKESTER SAMOSTOJNI KONCERTI MAJ 1995 KRŠKO IN KOSTANJEVICA OBČINSKA GASILSKA ZVEZA KRŠKO tekmovanje mladine. Članov in Članic MAJ 1995 KOŠARKARSKI KLUB INTERIER KRŠKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO 0SN0VN0Š DOLIN POS.REG. MAJ 1995 0ŠLESK0VEC AK. SLIKAR JOŽE MARINC KOSTANJEVICA LIKOVNA RAZSTAVA JOŽE MARINC MAJ 1995 ODPRTI ATELJE DOBE 1 Obveščamo vse organizatorje prireditev, da bomo v NAŽEM GLASU vse leto za vsak mesec posebej objavljali vse večje prireditve na območju naše občine. Zato nam pravočasno sporočite vse potrebne podatke, mi pa bomo poskrbeli, da bo prireditev vključena v objavo. Hkrati obveščamo organizatorje, da bomo za naslednje leto pripravili Koledar prireditev v občini Krško v obliki brošure, zato že sedaj razmišljajte o vaših prireditvah, ki bi jih vključili v to brošuro. UUUuUJ Cesta bratov Milavcev 37 68250 Brežice TelJfai.: 0608/62 - 646 VSE VRSTE POHIŠTVA: spalnice, dnevne sobe. predsobe, sedežne garniture, kuhinje, kopalnice, jogije, otroške posteljice, zibeljke, vrtne FVC garniture, vrtne garniture RATAN. TEKSTIL: prešite odeje. deke. posteljnina. zavese po naročilu. ver FWC & RAMOVŠ^ 1 direktor: "^" SILVA FDIC **-------S A^V ng.agr -VRTNARSTVO - CVETLIČARNA "SILVA" -TERMOTEHNIKA Ribniki 38 63290 SEVNICA tel. (06081 t\ ¦ 365 , 81 - 320 f.x. (0608) 81 - 365 SE PRI PO RO «A HOt fC§> I0Š JlfoS Časopis za Posavje in okolico ^ ---------J----- Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ........................................................................................................ >li (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebil Telefon: ..................................... Kraj, datum: .............................................. (podpis naročnika in žig) MALI OGLASI Obrtniki, trgovin«! Nudimo vam knjigovodske storitve (enostavno knjigovodstvo), pomoč m svetovanje pri registraciji Obrti, izdelavo investicijskih načrtov. Računalniška obdelava podatkov. Tel.: 068/42-349. Medobčinsko društvo slušno prizadetih (občine KRŠKO. BREŽICE, SEVNICA). C. 4. julija 17. Krško. tel. št. 21-392. vat« svoje člane, da se udeteži|0 izleta v Postojnsko jamo. Lipico in okoliške kraje, ki bo 10.6.1995. Prijave zbiramo do vključno 2.6.1995 pisno ali po telefonu. Prodam enosobno stanovanje (35 m""! na Cankarjevi v Krškem. Tel.-33-801. Prodam šttnsobno stanovanje (84 m1) na C.4. julija 62 v Krškem. Tel.: 32-837, Ugodno prodam dirkalno koto Bianchi Caurus 907 okvir št. 52. Tel.: 22-728. Prodam dvosobno stanovanje v Krškem. Tel.: 32-683 (popoldne). Prodam pletitnt stroj znamke Broder, Tel,: 21-492. Prodam traktor DEUTZ topedo (60 konjev) in IMT 558. Tel. 87-038. Filmski spored "Kino servis" Brc lice 10. V. ob 18.30 in 20.30 uri: SPECIALIST, akcijski 11., 12., 13. in 14. V. ob 18.30 uri: 101 DALMATINEC, risanka 11., 12., 13., 14. in 15. V. ob 20.30 uri: ZVEZDNE STEZE VII. DEL, znanstvena fantastika 16. V.: ni predstav 17. V. ob 20.30 uri: RAPA NUI. pustolovski Kine Šentjernej 12. V. ob 20. in 22. uri: JU-NIOR, komedija Kine Kostanjevica 13. V. ob 20. in 22. uri: KLIENT, triler 14. V. ob 20. in 22. uri: ZVEZDNA VRATA, znanstvena fantastika Kine Krško 11. V. ob 19. uri, 12. V. ob 20. uri in 14. V. ob 18. uri: RAZKRITJE, ameriški erotični triler. ROHRBLITZ CtlfENJE VSEH VRST MISniM IN KANALIZACIJSKIM CiVI KANAL TV PMOIIDI SESANJE IN ČIŠČENJE POO VODNIM PKITISKOM ČIŠČENJE MNCINtKIM.OtJNiH IN MASCOSNtH LOVILCEV i ČISTIMO ZAMAiENE CEVIJ TEL0608/41 616. 81 955 DEZURSTV022 050 3? Ihrvatsko ZAGORJE TEL: 049/370-SIS, 370-361, 371-2SS FAX. 049/372-06» PODATKI O PROPAGANDNEM OOLASEVANJU SO DOSEGLJIVI NA UREDNIŠTVU NASEOA GLASA. ŠENTJERNEJ, ŠMARJE 13. lel 068/81-118. tax 068/81-119 (7h-15h, sobota zaprlo) NOVO MESTO LJUBLJANSKA?? TEL'FAX 068/3?J000 [9h-1Bh sobola 9hl3h| POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA: SVETOVANJE ¦ PRODAJA ¦ MONTAŽA ¦ SERVIS MOBILNIH TELEFONOV raobitel CARRYPHONE 150 000 SIT B FORTE 150 000 SIT 250 000 SIT B CLASS U 295 000 SIT DOBAVA TAKOJ! CENE SO S PRIKLJUČKOM IN BREZ PROMETNEGA DAVKA VSEM IMETNIKOM MOBILNEGA TELEFONA ODOBRIMO 27% POPUSTA ZA NAKUP VSAKEGA NASLEDNJEGA APARATA' ODLOŽENO PLAČILO: POLOG cca 35% ¦ 6 OBROKOV PREPLAČILO cca 97. LEASING PLAČILO: POLOG cca 22% ¦ 12 OBROKOV PREPLAČILO cca 22% NAROČNINA Ml: 4 920 SIT / MESEC . 1 min POGOVORA PODNEVI 49.20 SIT ¦ PONOČI 24,60 SIT NAROČNINA M2: I 640 SIT / MESEC • 1 min POGOVORA PODNEVI 98 40 SIT ¦ PONOČI 12,30 SIT DNEVNI POGOVORI VELJAJO OD 7n-19h NOČNI OD 19h-7h. SOBOTA OD 14h DALJE IN CELA NEDELJA CENE POGOVOROV VELJAJO V NOTRANJEM PROMETU PROMETNI DAVEK ZA NAROČNINO JE 5\ ZA POGOVORE 20\ IT 068/81 -118 (J2 ZADNJA NAŠ GLAS 17, 10. MAJA 1995 J Maša anketa: Regres, koliko dopusta si zanj lahko privoščimo? Čedalje bolj prihaja do izraza tisto, kar smo samo pred nekaj leti lahko le slutili. Slovence so ostala jugoslovanska plemena sicer vedno zmerjala z varčnimi suhoparneži, a sedaj smo šele postali resnično zategli. Vsi smo pospešeno absolvirali tečaj gorenjskih navad in denar nam najraje ne gre od rok. Tako kot smo ga nekoč dokaj lagodno zapravljali, sedaj varčujemo z njim. Malo zato, ker so časi resnično težki, malo zato, ker se bojimo še težjih, malo pa tudi zato, ker so pred nami nove perspektive. Nekoč smo lahko investirali kvečjemu v zlatnino, vikende ali avtomobile. Za kaj več povprečen kranjski Janez že ni zbral. Da bi si recimo omislil račun ali podjetje v tujini. Inflacija je pobirala, zato je bilo najbolj varno sproti zapraviti. Za obleko, zabavo, v gostilnah, na dopustih. Prvi so občutili spremembo obnašanja Slovencev gostinci. Tam, kjer je nekoč teklo vino od miz, sedaj prodajajo po kozarčkih. Samo dobega. Kosila si privoščimo le izjemoma, za delo pa je že krepko poprijela večina našega ljudstva. Le občasno pride na vrsto kak izlet. Potem se seveda zgodi to, kar se je zgodilo za letošnji prvi maj. Znane turistične točke smo tisti, ki za relativno skromen denar sicer pridno delamo ob petkih in svetkih, dobesedno preplavili. Kaj bo pa z dopusti? Jadranske obale in sindikalnega turizma je tako rekoč konec. Kar nista pokončala vojna in padec standarda, je vzelo lastninjenje ali pa je šlo na račun odplačila upnikom. Ne bomo tokrat razglabljali o tem, čeprav bi se enkrat kazalo lotiti tudi vprašanja: čigave so v resnici počitniške zmogljivosti, ki so jih delavci gradili iz ostanka čistega dohodka? Tokrat smo se lotili regresov. Regres je pravica iz delovnega razmerja in zanj je treba zagotoviti denar tako kot za plačo. Regres sodi (računovodsko) med stroške poslovanja in se izračunava v skladu z višino dohodka. Seveda so v podjetjih, ki komaj še držijo nos nad vodo, veseli, da sploh lahko delajo, da dobivajo kakršnekoli plače, da... Tam se regresa spomnijo kvečjemu z otožnim nasmehom. A tudi v časih, ko je bil regres nekaj povsem samoumevnega - čemu smo ga namenili? Njegovi očetje so si ga zamislili kot spodbudo delovnemu človeku, da naj si le privošči nekaj zasluženega oddiha, stran od vsakdanjega okolja. Kam pa smo ga obrnili mi? Vsak v skladu s svojimi potrebami: za večje nakupe, na primer za pohištvo, za kurjavo... Nafto ali premog je bilo treba kupiti "v enem kosu", ker ju potem ni bilo ali pa sta se (kasneje) še enkrat podražala. Bil je in bo pač dobrodošel večji (za naše razmere) kupček denarja, ki bi ga sicer za sproti težko prihranili. Kakorkoli že: prepričan sem, da je bilo pri večini tako, kot pri nas doma: noben regres ni videl dopusta. Če smo si ga že privoščili, smo si ga na kredit ali v kaki čim cenejši varianti. Torej smo sami sebe kreditirali. Kaj pravijo danes o regresu naši anketiranci! (Ika) Lucija Klobčar, poslovodja oddelka galanterije v Mercatorju Šentjernej: "Pri nas smo regrese do sedaj dobivali vsako leto redno, tudi letos smo ga dobili že pred prazniki. Prav je, da se ta vsota denarja res nameni za dopust, za kar je tudi namenjen. Res pa je, da veliko ljudi tega denarja ne izkoristi za ta namen. Jaz ga bom verjetno vložila v dopust. Če pa ga bom porabila prej, potem bo morala za dopust zadostovati plača." Igor Jelen, tiskar iz Krškega- "Na morje letos ne bom šel. ker je predrago. Morda bi šel kam v Istro, vendar zaradi zaostrenih razmer na Hrvaškem ne bom šel, slovensko primorje pa ni tako zanimivo. Sicer pa morja nisem videl že kakšnih pet let. Najverjetneje bom s prijatelji kampiral kje za Kolpo, saj se da tudi tako preživeti prijetno dopustovanje. Regresa že dolgo ni več, porabil sem ga že meseca februarja, saj je bilo nujno potrebno napolniti hladilnik." Jože Mihelic, predsednik Samostojnega sindikata proizvodnih delavcev podjetja Radečepapir iz Radeč: "Mislim, da bi se morali zavedati, da sindikalnega turizma ni več in da tudi časov, ko so tovarne pošiljale svoje delavce v svoja počitniška počivališča, ni več. Novi lastniki tovarn in podjetij postajajo že iz preteklosti znane osebe, ki pa se sedaj ne mislijo več ukvarjati s takšnim načinom letovanja svojih delavcev in ne mislijo odvajati sredstev v ta namen. Sploh pa so mnoga podjetja svoje počitniške kapacitete dobesedno razprodala. Kam je izginil denar od imetja, ki so ga ustvarjali predvsem delavci, žal v mnogih primerih ne vemo." Andrej Drenovec, ključavničar iz Mrčnih sel: "O regresu se v tovarni pogovarjamo bolj na tiho. Govori se o raznih zneskih, tako da je težko ugotoviti pravo cifro. Obljubljeno je, da ga bomo dobili. Do sedaj sem večino dobljenega regresa porabil za letovanje. Znesek pa nikoli ni zadostoval, za to sem porabil še precej dodatnega denarja. Tudi za letos načrtujem, da ga bom porabil namensko, se pa lahko zgodi tudi kaj nepredvidenega, kar pomeni, da bi ga porabil tudi za kaj drugega". Manja Vajdič, prodajalka iz Krškega: "Regresa zaenkrat še nisem dobila, vendar upam, da ga bom. Prepričana pa sem, da mi regres zagotovo ne bo pokril stroškov dopusta, saj je dopust na morju kar precej drag. Kam in s kom bom šla, se še nisem odločila, sicer pa imam za to še nekaj časa, vse tam do konca junija. Hrvaška obala me ne zanima, vendar za to niso krive zaostrene razmere v sosednji državi. Verjetno bom šla nekam v slovensko primorje." Prireditve, srečanja... MED PRAZNIKI JE BILO PESTRO IN ŽIVAHNO V Posav|u in okolici so se po vseh občinah pošteno potrudili in za praznike naredili - praznik. Povsod je bilo živo. takšni in drugačni dogodki so se kar vrstili. Ker pa bi za opisovanje vsega porabili vso številko, če na celo dveh. smo se vam odločili le nanizati neka| od vsega, kar ste si imeli možnost v preteklih dneh ogledati. Brežice 29. aprila je bilo v kulturnem domu v Artičah srečanje slovenskih tambu-raških skupin in orkestrov, ki ga je pripravilo tamkajšnje kulturno-umet-niško društvo. Na fvlokricah so pred prvim majem m po njem organizirali golf turnir Alfa S Ornega, poleg rednega so pripravili še interni turnir za avstrijske goste. Prvega maja pa |e bilo pri sv. Vidu tradicionalno prvomajsko srečanje s promenadnim koncertom pihalne godbe. Krško 1. maja |e bilo na Trški gori tradicionalno prvomajsko srečanje, ki so ga pripravili krški lovci in KS Krško, naslednji dan pa je Turistično-hortikul-turno društvo Zdole pripravilo pohod po Grabnu. 7. maja je bila na Bohorju tudi že vsakoletna jezikova nedelja v organizaciji Planinskega društva Bo-hor. 9. maja |e imel pihalni orkester DKD Senovo v Domu XIV. divizije koncert ob obletnici zmage nad fašizmom. Sevnica 28. aprila so na gradu odprli fotografsko razstavo Planinci m gore skozi čas in predstavili jubilejno brošuro ob 90-letnici PD Lisca Sevnica-Krško, kar sta pripravila ZKO Sevnica in PD Lisca. 1. maja |e PD Lisca organiziralo tradicionalni pohod na Lis-co, na vrhu pa obeležilo 90-letnico planinstva v Sevnici. Za zabavni pro- gram so poskrbeli pri GPS Sevnica. DKŠD Svoboda iz Krmelja pa prvi prvomajski pohod Krmeljčanov na Kamenško ŠD Orehovo je priredilo gorski tek na Lisco. 6. maja so se mladi posavski čebelarji srečali na tekmovanju, ki sta ga skupaj pripravila OS Boštanj in Čebelarsko društvo Sevnica Hkrati so odprli šolski čebelnjak in čebelarsko razstavo. Šentjernej 1. maja |e bilo na Javorovici srečanje s proslavo v počastitev zmage nad fašizmom, krajevnega praznika KS Šentjernej, prvega maja in spomina padlih borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade v organizaciji ZB Novo mesto. Krajevnega združenja ZB NOB Šentjernej in Skupnost borcev Cankarjeve brigade. Slavnostni govornik |e bil šentjernejski župan Franc Hudoklin Kozje 1. maja je pevski zbor Koz|e pripravil srečanje kozjanskih pevskih zborov. Na koncertu so poleg organizatorja sodelovali še MePZ Bistrica ob Soth. MePZ Podsreda. MIPZ Podsre-da. MePZ Zagone. MePZ Šentvid pri Planini in MPZ Planina. Kozjanski pevski zbor se |e v soboto. 7. maja, udeležil desetega srečanja gasilskih pevskih zborov Slovenije, ki ga je v šoštaniskem kulturnem domu organiziralo gasilsko društvo Lukovica in na katerem jo sodelovalo okrog trinajst zborov iz vse Slovenije. Radeče 22. aprila |0 Delavsko prosvetno društvo Svoboda ob 50-letnici osvoboditve v kulturnem domu organiziralo proslavo, na kateri sta nastopila pihalni orkester radeških papirnicar-jev in moški pevski zbor društva upokojencev Trbovlje Slavnostni govornik (O bil Franci Lipoglavšek. H runo d. o. o. Dnevi odprtih vrat V času brežiškega sejma obrti in porV|Pinif,tv,i bo podjetje Kruno d.o.o. pripravilo dneve odprtih vrat in testne vožnje z vsemi Oplovimi modeli vključno z modelom Tigra. Salon vozil Opel v Brežicah bo v sejemskih dneh normalno odprt, lastnik Krunoslav Filipčič pa je ob pomoči pri organiziciji letošnjega sejma zagotovil tudi 18 ograjenih parkirnih prostorov za VIP goste. e Tel.: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice jtbunor d.o.o. Ob kofetku Blaž Mirt: »Marsikatera stvar v zgodovini se je spremenila s fotografijo in pisno besedo.« Blaž Mirt, doma iz Malega Kamna pri Senovem, je letos v okviru sejma Fotostik v Ljubljani osvojil 1. mesto na razstavi z naslovom Svoboda bivanja. Kdaj si se začel ukvarjati s fotografijo? Pred dvema letoma in pol, miselno pa že dosti prej. Takrat sem si kupil malo boljši aparat in sem se začel bolj aktivno ukvarjati s tem. Učil sem se iz priročnikov, saj drugih možnosti tu sploh ni, kajti kakšen klub ali društvo ne obstaja. Pomaga pa mi tudi stric, ki je fotoreporter v Nemčiji in mi poda tudi kakšno kritiko. Na tej razstavi si sodeloval že lani? Lani je bila razstava na temo Vino '94. Razpis sem opazil prepozno in imel časa le 14 dni. Šel sem v vinograd in naredili smo nekakšno tihožitje z vrči, domačim kruhom itd. Kako je s tvojim prvim mestom na razstavi? Poslali so mi razpis za natečaj. Tokrat je bila tema Svoboda bi- Fotbgrafija "Svoboda bivanja" naj bi izražala počutje svobodnega človeka in vračanja k naravi. Hkrati pa uporabo naravnih gradiv za človekov dom. vanja. Najprej sem bil med enaintridesetimi izbran v ožji izbor. Sodelovalo je 47 avtorjev. Za nagrado sem dobil knjigo, majico, diplomo. Gledal sem veliko drugih fotografij, zelo kvalitetnih in lepih, vendar pa mislim, dasem temo kar dobro ujel. Tako, da je bila ideja poglavitna. In sliki sem dal naslov Svoboda bivanja. A je "Svoboda bivanja" nastala načrtno? Ja. čisto načrtno. Bil je lep dan, sončni zahod, in smo se s prijatelji odpravili na Ravni lok pod Bohorjem. kjer sem slikal. Ta prostor mi je bil že nekaj časa zanimiv. Pri sosedu smo si sposodili mize in ostale stvari, česar nismo mogli pripeljati s sabo. saj je bilo to januarja. Improvizirali smo tudi toploto, saj jih je kar fejst zeblo. Kaj najraje slikaš? Začel sem pokrajinsko, ker mi portreti zaradi tehničnih možno- sti ne pridejo v poštev. Za zdaj imam aparat Minolta, z zoom objektivom 35-70 mm, za portrete bi potreboval še enega. Zanimajo me plakati, kakšna montaža fotografije. Prav tako me zanima tudi kamera, snemanje reklam, ker imam dosti takšnih "ludih" idej. Po poklicu si policist. Več poklicev imam. Končal sem smer rudarski tehnik, potem sem šel v policijo. In še ob delu študiram. Kaj ti pomeni fotografija? S fotografijo se da marsikaj izraziti, npr. socialno stanje. Zelo pomembna se mi zdi informacija. Marsikatera stvar v zgodovini se je spremenila s fotografijo in pisno besedo. Pa tudi užitek, drugače temu ne bi namenil toliko denarja. Do zdaj nisem imel od tega v bistvu nič. Nagrada pa me je zdaj vzpodbudila, da se bom spustil v še kakšen strošek. (Cole)