6/2018 letnik CXX 197 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV V nedeljo, 6. maja 2018, se je ob obletnici rojstva Petra Pavla Glavarja (2. maj 1721) na Lanšprežu pri Trebnjem na tradicionalnem srečanju zbralo veliko čebelarjev s čebelar- skimi prapori in prijateljev. Lanšprež je kraj, kjer je Peter Pavel Glavar od leta 1766 do svoje smrti v letu 1784 živel, go- spodaril, opravljal duhovniško službo, napisal vsa svoja s čebelarstvom povezana dela in poučeval; v lepo prenovljeni nekdanji grajski kapeli sv. Jožefa je tudi pokopan. Ob prihodu smo bili udeleženci deležni čebelarske gosto- ljubnosti, ki je ob lepem nedeljskem dopoldnevu prispeva- la k našemu dobremu razpoloženju. V kapeli smo si lahko ogledali lepo čebelarsko razstavo, ki jo je pripravila Vida Ko- želj. Kot ustaljeno je v kapeli sledila sv. maša, ki jo je tudi to- krat daroval stolni prošt ljubljanske nadškofije, prelat Jožef Lap, velik prijatelj čebel in čebelarjev. V svojem nagovoru, ki je odražal vsebino evangelija, je posebej poudaril potrebo po medsebojnem prijateljstvu in sodelovanju po zgledu čebel. Sledil je prvi od osrednjih namenov letošnjega srečanja – predstavitev knjige Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja, ki sta jo ob koncu lanskega leta izdali RČZ PPG in ČZS. Knjiga je dostopna vsem doma in v svetu, ker je obja- vljena v Digitalni knjižnici Slovenije. Vsebino knjige so vsak s svojega področja predstavili avtorji dr. Simon Atelšek, mag. France Baraga in zasl. prof. dr. Andrej Šalehar. Avtor prof. Janez Gregori je bil zadržan in se srečanja ni udeležil. Jezikoslovec dr. Simon Atelšek je zlasti poudaril pomen Glavarjevih čebelarskih spisov za slovenski jezik in čebe- larsko izrazje, prevajalec mag. France Baraga je predstavil nekaj zanimivih in lahko bi rekli za današnje razumevanje neobičajnih Glavarjevih trditev, zasl. prof. dr. Andrej Šale- har pa je povzel celotno vsebino knjige ter posebej pouda- ril, da je bil »Glavar prvi Slovenec, ki je hotel s pomočjo slovenske tiskane besede širiti gospodarski nauk. Kot prvi je občutil potrebo, da bi Kranjska kmetijska družba izdala slovenske spise, ki naj bi prišli v roke kmetom in jim pomagala do boljše strokovne izobraz- be, usposobljenosti in gospodarskega napredka. Glavarjev Pogovor o čebeljih rojih ni le prvi slovenski poljudno strokovni tekst in če- belarski učbenik, ki po svoji izčrpnosti, samostojnosti in pristnem slovenskem izrazju prekaša domala vse v 18. stoletju izšle sloven- ske poljudno strokovne tekste, marveč še veliko več. Z njim začenja slovensko strokovno in poljudno gospodarsko slovstvo. Za slovensko slovstvo je neprecenljive vrednosti prvo in obširno slovensko čebelje in čebelarsko izrazje, ki je prvič zapisano v tej knjigi. Tudi to knjigo namenja Glavar preprostim ubožnim rojakom. S poučevanjem jim želi pomagati iz uboštva, poklanja jim svoje znanje in izkušnje. To- rej pred 240 leti na način, ki je v veljavi tudi še danes.« V drugem delu je RČZ PPG obeležila 85-letnico usta- novitve svoje predhodnice. Leta 1933 so se predstavniki dolenjskih čebelarjev zbrali na Grmu pri Novem mestu in ustanovili prvo čebelarsko združenje na tem območju, ki je v letu 2002 v polnosti zaživelo v novi in razširjeni orga- nizaciji čebelarjev. Njeno zgodovino je v uvodu predstavila voditeljica Helena Jurše Rogelj, njeno dejavnost in dosežke pa predsednik Anton Koželj, ki je povedal, da danes zveza povezuje 18 dolenjskih čebelarskih društev, da je njena de- javnost usmerjena v ozaveščanje čebelarjev in nečebelarjev o pomenu čebel in čebelarjenja, krepitev sodelovanja s ČZS in Centrom biotehnike in turizma Grm Novo mesto, pozna- vanje pomena in dela Petra Pavla Glavarja in drugih znanih dolenjskih čebelarjev, negovanje kulturne dediščine in ra- zvoj čebelarske turistične ponudbe. V nadaljevanju je pred- stavil opravljeno delo in zaključil: »Verjamem, da smo v teh le- tih s svojimi aktivnostmi zgledno prispevali k razvoju in promociji slovenskega čebelarstva in da smo se tako dobro pripravili na novo vlogo Slovenije in slovenskega čebelarstva v svetovnem merilu, to je svetovni dan čebel. Upam pa tudi, da bosta iz tega velikega dosežka slovenskega čebelarstva znala tudi Dolenjska in dolenjsko čebelar- stvo izkoristiti vsaj nekaj poslovnega učinka.« Ob tej priložnosti so čebelarska društva, ki so bila leta 1933 soustanovitelji predhodnice današnje regijske čebelar- ke zveze, prejela odlikovanja Petra Pavla Glavarja, prav tako pa tudi občine Ivančna Gorica, Trebnje in Mirna. Prireditve sta se udeležila in prisotne tudi nagovorila visoka gosta, državna sekretarka mag. Tanja Strniša ter predsednik ČZS Boštjan Noč. Nagovoril jih je tudi pobu- dnik ustanovitve regijske čebelarske zveze August Gril, v imenu zamejskih čebelarjev iz Koroške pa Karl Gril. Z lepo slovensko pesmijo so prireditev obogatile Bajnovske rožice iz Centra biotehnike, po prireditvi pa so se prisotni zadržali ob polni mizi in prijetnem druženju. Anton Tomec, podpredsednik ČZS Predstavitev Glavarjeve čebelarske pisne zapuščine in praznovanje 85. obletnice ustanovitve Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja Množica zbranih na Lanšprežu. Fo to : J ož e P av lič /D ru žin a