Dušan Moravec Cankarjeve drame na tujih odrih Cankarjevo mesto v svetu, niti v slovanskem in jugoslovanskem kulturnem prostoru, še zdaleč ne ustreza pomenu njegovega dela. To spoznanje velja za pisateljev dramski opus še bolj kakor za pripovedna dela in potrjujejo ga vsa tri obdobja: Cankarjeva doba, to se pravi leta pisateljevega življenja; čas med obema vojnama, ko je dobilo njegovo delo vsaj doma pravično oceno; naš čas, ki se Cankarja marsikdaj že ogiba ali pa ga hoče za vsako ceno in na silo aktualizirati. Petdesetletnica pisateljeve smrti in razstava, ki smo jo ob tej priložnosti pripravili za Sterijino pozorje v maju 1968, sta nam dali priložnost in hkrati zastavili nalogo, naj bi zbrali kar največ gradiva o poteh Cankarjeve drame na neslovenske odre. S tem namenom smo skušali dokumentarno gradivo, ki ga že hrani Slovenski gledališki muzej (letaki, fotografije, bibliografski podatki) izpopolniti z gradivom, ki je še v gledališčih samih. Zal je bil uspeh teh prizadevanj skromen, saj mnoga gledališka vodstva ne na naše prošnje ne na posredovanje Sterijinega pozorja niso odgovarjala, bodisi ker nimajo ne gradiva ne evidence svojih predstav polpretekle dobe, bodisi zato, ker za mnoga sedanja vodstva razvoj gledaliških hiš pred njihovim nastopom očitno ni zanimiv.1 a) Cankarjeva doba V Cankarjevi dobi, to se pravi v času pisateljevega življenja — od objave prvega dramskega besedila (Jakob Ruda, 1900) pa do smrti (1918) so bile uprizoritve njegovih dram zunaj Slovenije, pravzaprav že zunaj Ljubljane, prava redkost. Celo slovenska mesta Gorica, Celje, Maribor in Ptuj so imela v poletju 1908 prvo priložnost, da so poslušala Cankarjevo besedo ob gostovanju ljubljanskih igralcev s Pohujšanjem. Drugi slovenski poklicni oder, Slovensko gledališče v Trstu, ki je neposredno po pisateljevi smrti tako široko odprlo vrata njegovemu delu, je imelo v času pisateljevega življenja komaj eno delo na sporedu (Kralj na Betajnovi, 1908). Vendar, en sam osamljen in zato toliko bolj dragocen primer je treba prav posebno podčrtati: še tisto leto, ko je doživel Jakob Ruda krstno predstavo in knjižno izdajo v Ljubljani, je uprizorilo to delo Hrvatsko zemaljsko kazalište 1 Sleherno dopolnilo, ki bi nam ga na pobudo teh vrstic kdorkoli poslal, bomo radi objavili v prihodnjih zvezkih Dokumentov. v Zagrebu (22. decembra 1900). Predstave na zagrebškem odru si je želel Cankar že med pisanjem drame, zasluge za uresničenje te želje pa gredo prav gotovo predvsem, če že ne v celoti tedanjemu članu zagrebške Drame, našemu Ignaciju Borštniku: ta je dramo prevedel, bil je njen režiser, sam je upodobil vlogo Kantorja in Ano Zofija Borštnik-Zvonarjeva, v ostalih vlogah pa so sodelovali najuglednejši člani takratnega zagrebškega gledališča (Andrija Fijan, Mišo Dimitrijevič, Ljerka Šramova, Milica Mihičič, Gavro Savič itd.). Predstava je bila sprejeta v veliki meri s simpatijami, vendar ponovitve ni doživela, predvsem pa: ostala je edino Cankarjevo delo, uprizorjeno v času njegovega življenja na kateremkoli jugoslovanskem odru.2 2 Prim. Zbrano delo Ivana Cankarja III, str. 345 in nasl.; S. Batušič, Živa beseda Ivana Cankarja na zagrebškem odru, Dokumenti SGM 6—-7, str. 7 in nasl. (tudi za nadaljnja poglavja). Cankar prvič v Zagrebu Hrvatsho zemaljsko kazalište u Zagrebu. \J gubotu 22. pronlncH 1900. iVinlftlava 100. U predbrojel. Serija IV. Nepar broj IS. I*rv1 pat i JAKOV RUDA. Drama o tri dna. Napivan Ivan Cankar O Sl O S ZE3 z 1 Jakov Kihi«. |rufdmk n Drenovcu Ana. tiiiyma kri . . . Maria. »**»tra . hat. Dolinar, thknr . - 1‘elar Mn*, poduretutk i trgov*«' I »obrni. i gott ionir.tr A Ima. njrpnsa k«S ... Kotel). ipJrmik..................... Justin. ualclj .... . Kolut«. bivti Hu«lli< ptaar .... G Boriimk. Gdja. H«»Tilnik. Gdjira Nlthh'i.* G. Kijan. G. Dimitrijevi«'. O. Savič. Gdja. Sram. G. itatkoTH(. G. Kandučar. G. Markovi Rarfniri. Cin w »biva na Drvnovru. Sadainjc doba. I' 4-k'uu. a» ar ul «ur. (irr.lOa i a ntkair. »rijc<ß kupljco* uUnint ■ n [4t-WU.il. kefnm m OT» n»J»- ••V'Ma«» <6 •* nr|-i»r*l»U I•!«.■■ 4.«i• do • »»II imdU*1 r«d«r tol Ha*»,ii<» In«.*« j«d «ob* m jr .».-4 Ato -n M «M. • idam'i unuj'tllli a»ü m>. da -1 jr ti«... i,".*.;«"»'- koatufl l.h> rr tako «¿ua«ti i* or»« *t- •* «aot /-lan »»tna l od draju tli Inj-i i.luui ubivsi dnjtftm. U Jrtvan •lo’»- K«m inf«’, e» (f'ot«.i!«*i eftan ..tridl«- V-IHi* /■* t’ 1 r"* «ta P« ■ t. rij«.. (Vlttlm.l furta. V|.at I» Pon. Jj.ij.1 ti ZataavrBia. 1'lnrak ALad n. 'It«.«.»: IV IH. HrifnU K U « ,3 nit ¡»to« ut «»liii* 'T-m. •V*nr ; Lutla. Ir« |«-l h ««c#r .tla.Im Pi-fi» It. Dramake rijenei 1‘rnarri. uta lot» u ¡■nirtt 1)0 Bi 4 .«i« Iyvi.i u imu*« nu ta I —.»» . U'b a I. Ll« n 4 loubr l.oJa u II kal.» «a k ».bo . a,«.|alo n lull o apiuamaa . S.rJalo a |u?i u |. iMu . g]«.l*|., u i<4» t» II kat« . . Poldu«« I—III. rad . TWrt IV—Vlil rvl t “n mori IX XIV trd Kalk.« I ml . . IMk.« II -IV ml . Halko® V ml lalj» Hujanj« a i-utir» lipan i Ti+ar. . (Mi.-rroa [alrf^ji . Hlairitjiirt ho uh ura n 7, pučolnk u ‘ n NVricUk n ,10 nuli. Ir. I - f Dober namen so imeli sicer tudi v Beogradu, prav tisti čas, vendar je ostalo žal samo pri namenu. Beograjska revija Kolo je poročala o novi slovenski drami in pri tem zapisala pod črto opombo: »Dramu ovu dobilo je i naše narodno pozorište u prevodu g. Ivkoviča i predstavljače se na jesen. To če u isto vreme biti i prva slovenačka drama, prikazana u Beogradu.«3 Predstave pa ni bilo, ne te ne katerekoli druge Cankarjeve drame, vse do leta 1933! Čeprav so mnogi srbski literarni listi, tako kakor tudi hrvatski, pogosto poročali o Cankarjevem delu in ne nazadnje o dramskem, je šlo gledališko vodstvo mimo vseh takih opozoril in se ni odločilo za uprizoritev niti po pisateljevi smrti, ko je zagrebška Drama pogumno dala spregovoriti Hlapcem — pred Ljubljano (1919). Tako je bila Praga ob Zagrebu edino neslovensko mesto, ki je veliko razmišljalo o uprizoritvi Cankarja v času njegovega življenja in mu dalo prostor, ko niso uspeli načrti v Narodnem gledališču, vsaj na svojih obrobnih odrih. Možnosti za uprizoritev Kralja na Betajnovi v češkem Narodnem divadlu so se kazale že ob rojstvu te drame. V mnogih čeških in slovenskih listih beremo o tem, določen je bil že celo termin, drama je doživela kar tri različne prevode in Cankar je v predstavo živo verjel. Pa ne samo to: o predstavi se je toliko pisalo, da so ji verjeli že celo literarni in gledališki zgodovinarji in jo vpisali v svoje kronike kot uprizoritev, ki »-je bila« — v maju 1905. leta. Podobno je bilo več let kasneje, ob rojstvu Hlapcev. Tudi takrat je mislil Cankar na možnosti za uprizoritev v Pragi že med pisanjem drame, še bolj živo pa potem, ko se je zapletlo z ljubljansko cenzuro. Tudi to pot se je dogovarjal z Jaroslavom Kvapilom in ohranjeno pismo praškega gledališkega ravnatelja govori o dobrih namenih — ostalo pa je spet le pri besedah. Pač pa je dočakal Cankar med prvimi in drugimi razgovori prav nepričakovano uprizoritev v Ljubljani nezaželene satirične komedije Za narodov blagor — v Pištekovem divadlu na praških Vinohradih. Cankar je bil te pobude, o kateri mu je poročala Zofka Kvedrova, iz srca vesel in brž je odgovarjal: »Seveda dovoljujem socialistom uprizoritev----------Dovoljujem tem rajši, ker v Ljubljani te komedije nečejo igrati; napadena je rodoljubna buržoazija; tako je izključena s slovenskega odra vsaka satira.« Tako je doživela komedija o narodovem blagru v prostorni praški »areni« svojo krstno predstavo pred tisoč gledalci — poldrugo leto prej kakor v Ljubljani, 28. februarja 1905. Prevod Zdenke Haskove je izšel tudi v knjižni obliki. O predstavi je izšlo v Pragi pet kritik, med njimi tudi zelo ugodne, čeprav tega ljubljanski krogi, ki so ji zapirali pot na oder, niso hoteli priznati. Vendar, tudi ta predstava Blagra v Pragi je bila osamljena; na novo je uprizoril komedijo šele E. F. Burian v svojem gledališču 1945. leta, nova knjižna izdaja v prevodu O. Berkopca pa je bila natisnjena šele leta 1956. Tudi Kralj na Betajnovi, ki so se mu kmalu po rojstvu že skorajda odprla vrata Narodnega divadla, je doživel šele več let kasneje prve uprizoritve v Pragi, vendar le v manjših gledališčih. Prvo je pripravilo Intimni divadlo, dependanca Svandovega gledališča na Smichovu 4. januarja 1910 v prevodu nekdanjega člana ljubljanskega gledališča Fr. Liera, režiserja ljubljanske krstne predstave in v režiji Jos. Lukavskega. Druga predstava je bila malo pred pisateljevo smrtjo: pripravila jo je 18. avgusta Zižkovska činohra, prav tako mlado gleda- 3 Kolo 1901, str. 25. Pištekovo gledališče v Pragi, kjer je bila krstna predstava komedije »Za narodov blagor« (1905) lišče na robu mesta Prage z naslovom Betajnovsky kral — že prej pa so igralci tega gledališča uprizarjali našo dramo na svoji poletni turneji.4 S tem pa je izčrpano domala vse gradivo, ki nam je na voljo o uprizoritvah Cankarjevih dram na neslovenskem odru v času pisateljevega življenja. Bile so zelo skromne po številu (v tem se je zgodovina tudi v naslednjih obdobjih ponavljala), pa še za te so prišle pobude večidel od doma ali, še pogosteje, od rojakov, ki so živeli in delali v hrvatskih, srbskih in čeških središčih. b) Med obema vojnama Tako kakor v času Cankarjevega življenja je tudi po pisateljevi smrti, to se pravi v obdobju med obema vojnama, prvi izpričal zanimanje za njegovo dramsko delo Zagreb. Uprizoritev drame Hlapci, ki jo je pripravilo »Kraljevsko hrvatsko zemaljsko kazalište«, poznejše Narodno gledališče, 10. septembra 1919, je morala biti za takratne ljubljanske gledališke kroge pravo presenečenje. Ob svojem rojstvu prepovedana drama namreč tudi v prvem povojnem letu še ni bila na sporedu osrednjega slovenskega odra in tako se je zgodilo, da je 4 Podrobnosti o tem so v knjigi D. Moravca »Vezi med slovensko in češko dramo«, Lj. 1963, str. 78 in nasl. »Hlapci« prvič v Zagrebu l>r*au a pel «'-in*. N*pi«*o Iran ('nakar. Prevela /.«tka Kv«*«ler-rie»etroTHf. >*mk N.«**.* I*trkal I f t .M,v» i I «Ir. Branko da vrti*. O S O B I ■»«» *!M ••ruM *-«-p h«if Havli I nuk^c «t» Aa. *~k—* Mate.« JinHill iailMM |ui*- Ly*la 1 iwa lk.r«a| ll »<«••* |M|» «rW ptfana' Uti k# \tr* fja» ' •*- !W- l uki Htt Anntl '«tl A a) ■> Hip ITT 1 ““ 1 >•'*»- £*' | | f*"»* r . Um im Ti.«. HM | M*t"< M» H. •*<•"■ 1 1 IkufiUn k rt lit «Hj» »• IfMM' Lit •H »IhiI I** ««triki «Utr« . . Aik« lUpU k iplt ■kili 1. ■ ■>« •*^*ai h»h» i 1«Wi k. ml «Tira ■ «•rtak tl rujna MIT .w C L • i aali ■ I t/M CIJI M l ■ ' f, v- K I t.i * K II Id * K 1'rtrb I II r~l !■ K •I I O k V >. M K \l \ll r-< k k »W!k— 1 Mik K - II Ml k K lit—V «k V I - IX -1 H U.t i-FWf | k’ — «l.lrfij« | K . I -H *•!« 1 U«t it v'«k* <• "nk • lalkaM I i II r-H | krm . .. 1..I».« Ml 11 Mi M Ul*« if • fe «4 • II HU i» f p.ta * ■! 1 k «at. pa' , |uda• ta |a taka pa I-V.i», |ai4o» THHaa b«. It Ik Blagajna se otiara u 6\ pristal i 7 • nrhbk ptsilji 10 at doživela krstno predstavo v Trstu (maja 1919), zatem pa še novo premiero v Zagrebu prej kakor v Ljubljani. Delo je prevedla Zofka Kvedrova, zasluga za uprizoritev na hrvatskem odru pa gre — tudi po prevajalkinem pričevanju — izključno tedanjemu dramaturgu dr. Branku Gavelli; ta ni dal samo kot dramaturg pobude za uprizoritev, temveč je delo tudi sam režiral. Cankarjeva drama je štirikrat napolnila veliko zagrebško gledališče, kar za tiste čase ni bilo malo, pa tudi pri napredni kritiki je bila deležna priznanja. Vendar, tako obetajoč začetek žal ni imel posnemovalcev v hrvatskem gledališču. Minilo je celih petnajst let, preden je bil Cankar spet v rednem repertoarju prvega hrvatskega odra: šele 27. aprila 1934 je bila premiera komedije Za narodov blagor. Režiser je bil to pot Hinko Nučič, ki je hkrati igral dr. Grozda, Helena je bila prav tako igralka slovenskega rodu Vika Podgorska, sodelovali pa so še prvi igralci zagrebške Drame Mila Dimitrij evič, Dubravko Dujšin, Vjeko Afrič, Ljubiša Jovanovič in Predrag Milanov. Predstava je uspela, delo pa je zbudilo zlasti pri ponovitvi 1. maja toliko živahnega odobravanja, da je policija že dan kasneje nadaljnje predstave zabranila. Sele po treh letih in pol (novembra 1937) je moglo delo znova na spored, spremenjena pa ni bila samo zasedba, temveč tudi besedilo: cenzura je črtala vse tisto, kar bi moglo pomagati k razpoloženju, kakršno je bilo v gledališču 1. maja 1934. Tako sta ostali ti dve predstavi, Hlapci v letu 1919 in Blagor v letu 1934 oziroma 1937 dva osamljena mejnika na Cankarjevi poti v Zagreb. Res je sicer, kar pravi dr. Slavko Batušič v že citirani razpravi: vsega skupaj je bilo do druge svetovne vojne in okupacije uprizorjenih na zagrebškem odru šest Cankarjevih del, to se pravi vsa razen Romantičnih duš, in pa ena dramatizacija. Res, ta dela so bila uprizorjena na zagrebškem odru, ni pa šlo (razen pri navedenih primerih) za uprizoritve zagrebškega ansambla, temveč za bolj ah manj naključne prireditve, bodisi študijske, šolske ah celo amaterske, bodisi za srečanja ob gostovanjih. Na tak način se je mogla zagrebška publika v svojem gledahšču najprej seznaniti s Pohujšanjem, v dolini šentflorjanski ob gostovanju ljubljanskega Narodno Pororiite * i* Dalmacijo - Split svEdBDi nmn otvm UTO*«*. I* 0*TOMA mi. g frvUrtk» Jimnili«. jpr**-u«« Narodno« Gledali K a u Canharu I tloranikoi UM IISMIIISI DOLIH Faraa u i p*- m . r»*«. a« r • • K • k I I a m T«*“ Ul - V S1 * * "«IV m* • v-'.; a* » • mI”" r * r—rt * ll.tl.llaSS ***** » l"l' «-N— n •* *- ‘»T, mu trn M*-. M — r • • kadk" N IZ , — y~ , .. rr ----------- *■*•*■*■ “ 71. aad, a avrtotak poda 10 »ati. Narodno PozoriSte MM ra Dalmaciju - Split S«A»i}a 2 «mvr» 1934 7TJM&CS JP VI Kralj na Betajnovi Drama u 3 fina. Napiuo l.aa Cankar Krdatclf: Nllo Barlolovif. LIC*» (•m ru»a»> m»••im b»i» Pi«aar< I ha« *»»««» i»»«*»a i Ha». •!•(»•• Irt «Mre Vna*o.i# I l~ulw. »M »klM I'm*W r«*»«* •im-»« «» G*r» *»*< I -AT... hlini | V'-mar» HmU I Alf. 1 Mm. Maa>na ndk» BUIr.A» KniMilt i l.lart» Knn>*l>(«»illMl«' Hat »mM I l>m»«H ■ Hm» Him« I |»m» n* Bin <»in«■■!»■< | a t*i. rt Lan •» «n«taii • Mj»n« aa» « u|M IrmrJu finova koncertira orkeata: Splitske Filharmonij« CfNfc Ulil« L UISAHIMA. . r> n' t»TT- t *l 4J . n . m - . I*- . IZ '••-M*- VI -IX nd l'n k lafnn u 7 , aali. ; i'.ik oau 10 >alS. H e ‘ ■■■ \ im ParaaaM I' ' imk iv » »Pohujšanje« v Zagrebu (1928129, Slovenski dom): Vida Podgorska in Hinko Nučič NARODNO POZORISTE NOVOSAPSKO-OS1EČKO___ s.vii PlttTSTAVA S POZORIŠNA DVORANA „HABAG" U subolu, 29 oktobra 1932 Potctak h 8 «ati uvefe Napast u dolini šentforijanskoj hm b \ .|IiiA«k<> • MMl l VU»H Nvil*.« N-1_, ter. U» tc » K,«.o« IV« Katnlo.* V.Bfti V »iii M-trs- Oilw> A>Mn bifttn Ivi-mv SM-m. A . Jniaonl ansambla 7. oktobra 1920, med kongresom Združenja jugoslovanskih igralcev. Po tej, Šestovi interpretaciji je pripravilo 11. decembra 1928 Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu, seveda v izvirniku, Cankarjevo farso v režiji Hinka Nučiča: režiser je igral ob tej priložnosti vlogo Petra, tako kakor ob krstni predstavi komedije pred dvajsetimi leti, sodelovali pa so poklicni igralci slovenskega rodu: Vika Podgorska, Irma Polakova in Rudolf Bukšek skupaj s hrvatskimi tovariši, ki so obvladali slovenski jezik, in z amaterji. Tudi Lepa Vida je doživela v tem času dve uprizoritvi na zagrebškem odru, obe pa sta imeli študijski značaj. Leta 1925 je bila na sporedu kot produkcija Igralske šole, prevedel in naštudiral pa jo je Hinko Nučič. V letu 1936 je bila drama znova na sporedu kot letna predstava gojencev Igralske šole in hkrati v počastitev šestdesetletnice pisateljevega rojstva. Dvakrat je bila na sporedu tudi odrska priredba Cankarjeve novele Hlapec Jernej in njegova pravica. Najprej v okviru Radničke akademije 1927. leta. Takrat so porabili dramatizacijo Milana Skrbinška, uprizoritev pa je pripravil režiser Stanko Tomašič z nekaterimi mlajšimi igralci zagrebške Drame. Pet let kasneje (1932) pa je gostoval ljubljanski delavski oder Svoboda: takrat so se seznanili Zagrebčani z novo odrsko verzijo Ferda Delaka (Jernejeva pravica), ki je delo tudi sam režiral in insceniral. In še eno nevsakdanje srečanje s Cankarjem na zagrebškem odru tega obdobja: Kralj na Betajnovi v izvedbi novega Dramskega studia, 1. julija 1933. Po vsem tem je imela zagrebška publika vendarle vrsto priložnosti, da se je mogla seznaniti s Cankarjevo besedo na svojem odru, pa čeprav ni šlo vselej za predstave poklicnega gledališča in četudi so bile nekatere izvedene v izvirniku. Kljub temu, da Cankarju v tem obdobju ni bilo dodeljeno na zagrebškem odru tisto mesto, ki bi mu šlo, so bila srečanja z njim skorajda pogosta, če jih primerjamo z beograjskimi. Zamuda, s kakršno je Beograd predstavil svojemu občinstvu enega prvih jugoslovanskih avtorjev, je komaj razumljiva. Po neizpeljanem načrtu, da bi uprizorili prvo objavljeno Cankarjevo dramo, Jakoba Rudo, takoj po njenem rojstvu, so ostala vrata beograjskega gledališča slovenskemu mojstru zaprta vse do 24. novembra 1933, pa tudi tista predstava, Kralj na Betajnovi, je ostala docela osamljena. Na koncu sezone 1932/33 je gostoval z že omenjeno uprizoritvijo te drame zagrebški Dramski studio, dosegel pri publiki izjemen uspeh in verjetno je dalo prav to pobudo za odločitev gledališkega vodstva: že druga dramska premiera v sezoni je bila Cankarjeva drama v prevodu Dušana V. Popoviča, v režiji Josipa Kulundžiča, z Dušanom Radenkovičem v naslovni vlogi in z uvodnim predavanjem, ki ga je imel nekaj dni prej na Kolarčevi ljudski univerzi Niko Bartulovič. Drama je pri publiki lepo uspela, mnenja kritike pa so bila deljena in po tretji predstavi so jo vzeli s sporeda. Od takrat pa vse do leta 1947 Cankarju spet niso dali govoriti z beograjskega poklicnega odra5, edinole delavsko kulturno-umetniško društvo »Abraševič« je 1939. leta uprizorilo Hlapce v režiji Mate Miloševiča. 5 Podrobnosti o tem najdemo v razpravi Ksenije Oreškovič, Dokumenti SGM 10, str. 343 in nasl. .. ... —-................- HAPOAHO nOlOPHIOTE 'O 3A 1AHAAHE 06AACTH _____________________y (âpajür IprrrtM IM © y cyôory, 24 d>*4oiM>< 1934 I 4r»| Umki .llaaaap a «a* ■I . •»» )*nr. IRODHOtRflZflLiSTE ™ TR« KRALJA ALEKSANDRA 5TT"'. - - • ■;» 1 ' rim r«T ia dobro loroda “-:r~ Sr37* tr-r^ jjj&ses. 7 g££i u-Li-ii ; ETir" j! pr. vrwUI»KI RRIJAC 0«i Mir«.. «.»* 'H**»1 »m» ** «•** »•» iTIifTsli» 'LA SCBtC f*lKš*a r>;»U'M ¡4*-nt OO-M - «Mf PIKOVA tVAMA Pst«P«"** r««> !!>>•«** •* , ***<•» IM* ,, Ril.; n !;tNK Oo*l tn»m» ».»«ni» «NM H IS-M «Al dh"*1 •it ¡dr-1-Id .»= «_5« ¿¿S * **0»l-Mll.C-rmTr«L u MilOLA IM f ,, •'Ornunnc 'ti m _ . Q »w«< H«M| Hla8njnft^--«»ivan»ii 6 KAD -=*»l rtrnu m p*ra « »M PmVtak II > i'«wwit|wl*tmm.!«MilM: SvriitUk U 11 MU. NOm*'A»nii «0r-s»BMiM M Oko M A» t> '|*‘ 7'^- ‘-****** Komedija »Za narodov blagor« v zagrebški Drami 1933/34 (Vida Podgorska in Predrag Milanov) Dušan Radenkovič kot Kantor v prvi Cankarjevi drami na odru beograjskega Narodnega gledališča (1933/34) Tako so se celo nekatera manjša jugoslovanska gledališka središča prej in pogosteje srečevala s Cankarjevim dramskim delom kakor državna prestolnica. Prvo je bilo »Narodno pozorište za Dalmaciju« v Splitu — ni pa težko ugotoviti, tako kakor v mnogih primerih, odkod je prihajala pobuda: 18. oktobra 1921 je bila svečana otvoritvena predstava s Pohujšanjem, na ohranjenem letaku pa beremo ime slovenskega režiserja Rada Pregarca. Tudi vlogo Jacinte je igrala Slovenka, Ida Pregarčeva, in pred začetkom je govoril Friderik Juvančič, takratni ljubljanski upravnik, o Cankarju in slovenski drami. Ko je bil v sezoni 1923/24 uprizorjen na istem odru Kralj na Betajnovi v režiji Nika Bartuloviča (ohranjen je letak tretje predstave 13. januarja 1924), je Pregare igral Kantorja, Ida Pregarčeva pa Francko. Več let pozneje, v sezoni 1931/32, je splitsko gledališče, tedaj imenovano »Narodno kazalište za Primorsku banovinu« znova uprizorilo Napast v dolini šentflorjanskoj, kakor so farso imenovali, to pot v režiji Tomislava Tanhoferja in brez sodelovanja slovenskih igralcev (prevajalec, kakor v mnogih primerih, ni naveden). Gledališče v Osijeku je uprizorilo Pohujšanje (letak nam ni na voljo) že 27. januarja 1923 in režiser je bil spet naš rojak: Josip Povhe. Pozneje, 29. oktobra 1932, je skupno »Narodno pozorište novosadsko-osječko« s sedežem v Novem Sadu, znova igralo to farso v režiji Tomislava Tanhoferja. Ne le režiser, temveč tudi mnogi igralci so bili pri tej predstavi isti kakor pri že omenjenem splitskem Pohujšanju, ki je bilo na sporedu v istem gledališkem letu. Prav v tej sezoni, (1922/23), so prvikrat igrali Cankarja tudi v Sarajevu (Pohujšanje v dolini šentflorjanski), v sezoni 1933/34 pa v Banja Luki (Kralj na Betajnovi). Z gradivom in s podatki, ki so doslej zbrani v Slovenskem gledališkem muzeju, je mogoče dokumentirati le še dve predstavi iz tega obdobja. Ena od teh je bila zgodaj: Skrbinškova dramatizacija novele Hlapec Jernej in njegova pravica, uprizorjena 4. oktobra 1924 v varaždinskem mestnem gledališču. Besedilo je prevedel in poskrbel za uprizoritev režiser B. Tepavac, ki je bil pred tem član mariborskega gledališča, v vlogi Jerneja pa je nastopil Vladimir Skrbinšek. Druga izpričana Cankarjeva predstava je bila celo desetletje kasneje na drugem koncu države: komedija Za narodno dobro, tako je naslov prevedel Rade Pregare in delo sam uprizoril 24. februarja 1934 v »Narodnem pozorištu za zapadne oblasti« v Sarajevu. Sodeloval je še en slovenski igralec, ki je preživel mnoga leta na tujih odrih — Miro Kopač v vlogi profesorja Kremžarja, pred predstavo pa je govoril o temi »Cankar in mi« Vaclav Držaj. Cankar prvič v Beogradu y EEorPAAy »MUTE B*HepH>a npcTCMBd Koj CuoMeHHKa y nora« 24 HOtteMOpa 1933 rOAMHe » .p» •>—» - Hom mn H uankap. C* m»»*.» )pnr> Ipai B n wiB hin» i Kurata* lir JI N U A )"«♦ > l*umin»t CfiBya IUm !!(»♦■—« k.**«« II». «c II > IIM m > Km» I C* i llmml l J M»».. Mil Xrt 9 * > IBOf IKM.K H IEHE MECTfl: I nrpfrp» 1o*a >»■ »»■*. («hm 1 pr J 1 (r.irpala .!»> i 4».tr.tr » /„»t» II ta-trpaia: .I-.aj I1* j tH.tr m , i*>«u1 IB i ■ '»■<* IS tMtu. j vrAMune *♦«»»♦A* II PCA Ml MM COMMIf .KI MM * A«» (-.trv 1 ,*4, |h 4 ♦or.** II p 30 A . A mm UMiatf I IMA M A ( rAMUttr II t 15 a nijj»« • a »m 'um i(>r|.»i« - j» m tntPiuAi* i * Ota- Si t»'irf i Kam’a»j t. t I«m.i Ki.ntpii.iM i • • i, lkp>rp Uo>ieTaK y 8.30 ujcmia y BMC Kostumski osnutki za »Pohujšanje« v Brnu 1935 Predstave Cankarjevih dramskih del so bile po vsem tem zunaj Slovenije tudi v tem novem obdobju kaj redko posejane; bile pa bi prav gotovo še veliko manj pogoste, ko bi ne pomagali utirati Cankarjevi besedi pot na neslovenske odre — s prevodi, z režijskim delom in z igralskimi stvaritvami — slovenski gledališki ustvarjalci, ki so delovali zunaj ožje domovine. Še prav posebej velja v našem obdobju to za Hinka Nučiča in Rada Pregarca. Spričo tega, da vsa ta žetev ni bila bogata, je vredno posebej omeniti gostovanja ljubljanskega ansambla v prvem desetletju našega obdobja. Nastop s Pohujšanjem* v Zagrebu je bil zelo zgoden — 7. julija 1920, ob kongresu Združenja jugoslovanskih igralcev; Beograd so obiskali ljubljanski umetniki pet let kasneje, 17. junija 1925, prav tako s Pohujšanjem in prav tako v Sestovi režiji. Veliko širokopotezne j e pa je bilo zasnovano gostovanje članov ljubljanskega Narodnega gledališča, ki so med 5. junijem in 19. julijem 1930. leta obiskali devetnajst jugoslovanskih mest in v štirinajstih od teh uprizorili tudi Pohujšanje. S Cankarjevo farso so se ob tej priložnosti zapored seznanili: Varaždin, Karlovac, Šibenik, Split, Makarska, Dubrovnik, Cetinje, Sarajevo, Čačak, Ša- 11 Ne s Hlapci (v tem smislu popravi podatek v Dokumentih SGM 10, str. 265 in 273). bac, Kragujevac, Skopje, Bitola in Niš. Mnoga jugoslovanska mesta, ki ne takrat ne prej ne kasneje niso sama uprizarjala Cankarjevih dramskih del, so se ob tem gostovanju seznanila vsaj z njegovo farso v izvirniku. V drugem desetletju našega obdobja, vse od leta 1930 pa do nove vojne, se žal gostovanja ljubljanskega ansambla niso več obnavljala. Tako kakor v prejšnjem obdobju najdemo tudi zdaj, po Cankarjevi smrti, sledove uprizoritev njegovih del ali vsaj prevode in načrte za uprizoritev — na Češkem, vendar je bilo načrtov in obljub več kakor izpričanih predstav. Še pred koncem vojne, to se pravi še pred Cankarjevo smrtjo, je ravnatelj Narodnega divadla Jaroslav Kvapil — v duhu takratnega živega političnega sodelovanja med Cehi in Slovenci — naročil prevod Hlapcev in delo je bilo kmalu opravljeno, uprizorjena pa drama v osrednjem praškem gledališču ni bila nikoli. Pozneje, 1926. leta, je imelo Mestno gledališče na Vinohradih v načrtu Pohujšanje: prevod Jana Hudca so sicer res natisnili, uprizorili pa ne. Bilo je še več takih zamisli, novih prevodov in študij o Cankarjevi dramatiki, predstave pa so bile — podobno kakor v Zagrebu — le bolj obrobnega značaja: v Jugoslovanskem kolu so pripravili v sezoni 1932/33 slovensko uprizoritev Hlapcev; Pohujšanje je doživelo 1. decembra 1932 premiero v Bratislavi v prevodu M. ColMka ob jugoslovanskem državnem prazniku in to je bila prva slovenska drama v osrednjem slovaškem gledališču; v Brnu so pripravili 30. maja 1932 uprizoritev opere Hlapec Jernej A. Mahowskega, ki je bila kmalu za tem uprizorjena tudi v Ljubljani; Hlapce so predstavili češki publiki — z naslovom Učitelj Jerman — v praškem delavskem gledališču 27. oktobra 1937. leta. Najpomembnejša pa je bila gotovo — spričo dejstva, da je Praga oklevala — uprizoritev Pohujšanja v Brnu 30. junija 1934 v prevodu zvestega raziskovalca Cankarjevega dela dr. R. Habfine in v režiji našega gosta — dr. B. Gavelle. V naslednji sezoni naj bi v Brnu uprizorili še drugo Cankarjevo dramo v Habri-novem prevodu — Hlapce (Pacholci), vendar je spet ostalo le pri besedah ali, bolj natančno, pri dobrih željah prevajalca in pobudnika te predstave.7 c) Naš čas V letih po drugi svetovni vojni, zlasti spočetka, so šle kulturne menjave med novimi jugoslovanskimi republikami v precejšnjo širino, če primerjamo to dejavnost z ono med obema vojnama. Nove pobude so se kazale na gledališkem področju tako v gostovanjih kakor tudi v repertoarnih načrtih, ki so pogosteje upoštevali npr. makedonske ali slovenske avtorje v prevodih. Tako je prišel tudi Cankar do precejšnje veljave, zlasti okrog leta 1948, saj so samo tisti čas igrali njegovega Kralja na Betajnovi kar v petnajstih jugoslovanskih gledališčih zunaj ožje domovine, pa tudi druga dela so bila nekajkrat na sporedu: Cankarjevo dramsko delo je spoznalo v našem času petindvajset mest (v predvojnem obdobju osem!), pri tem pa so upoštevane samo izvedbe poklicnih gledališč v tistih mestih, ne pa gostovanja iz Slovenije. Najbolj nazorno nam kaže Cankarjevo pot po Jugoslaviji pregled po mestih: 7 Podrobnosti v že citirani knjigi »Vezi med slovensko in češko dramo«, str. 95 in nasl. makc;iohckh H A I» O JX K II T <' K O II J K------------— nPETCTAByE KPA/IOT HA 6ETAJHOBA Am-i »o 'p« oa H9Art LiAMKAP P tv n• o* H. M«*-««« » M. fo*»-« JI w u a Ifvr i: ata i» JoMe$ r«:L *a Hnyxa 6paTy^ed . . Kpneu, Me«oraujeM Tprow_ i MdHC, C** wy WynMMM tDpa»ci 5epnoT jevjoroceL-* anco/wpaH re»***- Tex>«MKM oaM090£--re, H Akc/voh."^ HMCTM.lHe«r P JaK*»*oc*H . . T. i-Wioncwoo* ...........T. KottAOaa .... M f/jMKosa 0. CcHonooa dct^a T LUyaeHc>w iaH'oocBa ....... it i^BiHoacna MO.*,- n "0”+«0 ■*■ ; K KjoproujCN I K. CTojanoe ’ | M Al^yna.TenOHCH^ *........ M. Mm.tm- I . . . T -i.*penc«* Cyd»9 b. Upnev-oe O. 3*t/WK>9a M. Ct«J»mochm H. HjopioujeB P. l aBpM/KJfl-fH Ocaer^iTer A. iWa«oocHM Cy4inep it Tpa^o« Banja Luka: KRALJ NA BETAJNOVI, 10. januar 1947, rež. P. Malec HLAPCI, 21. oktober 1950, rež. L. Standeker Beograd: ZA NARODOV BLAGOR, 9. januar 1947, rež. B. Stupica (Nar. pozo-rište) KRALJ NA BETAJNOVI, 3. april 1948, rež. B. Stupica (Jugosl. dramsko pozorište) HLAPCI, 17. marec 1947, rež. S. Jan (Nar. pozorište) Bjelovar: JAKOB RUDA, 4. november 1947, rež. S. Podubski Cetinje: KRALJ NA BETAJNOVI, 1947/48, rež. B. Jovanovič Dubrovnik: KRALJ NA BETAJNOVI, 8. december 1949, rež. B. Bogdanovič HLAPCI, 15. november 1964, rež. T. Durbešič Karlovac: HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA, 1945/46, rež. L. Tomašič KRALJ NA BETAJNOVI, 1948/49, rež. M. Orlovič Osijek: HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA, 25. maj 1945, prir. in rež. F. Delak KRALJ NA BETAJNOVI, 22. januar 1948, rež. H. Tomašič POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, 6. julij 1955, rež. B. Mešeg HLAPCI, 22. oktober 1967, rež. S. Jan Pančevo: KRALJ NA BETAJNOVI, 24. oktober 1946, rež. M. Simič Prilep: KRALJ NA BETAJNOVI, 14. februar 1955, rež. L. Lendvai Pula: KRALJ NA BETAJNOVI, 22. februar 1967, rež L. Standeker Reka: ZA NARODOV BLAGOR, 7. maj 1947, rež. A. Stimac POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, 3. november 1947, rež. L. Tomašič Sarajevo: KRALJ NA BETAJNOVI, oktober 1948, rež. P. Malec HLAPCI, 1964/65. rež. S. Jan Sisak: KRALJ NA BETAJNOVI, 1947/48 Skopje: KRALJ NA BETAJNOVI, 1945/46, rež. D. Kjostarov Sombor: KRALJ NA BETAJNOVI, 3. april 1948, rež. M. Kronic HLAPCI, 29. april 1950, rež. L. Lendvai Split: KRALJ NA BETAJNOVI, 7. december 1947, rež. B. Mešeg Sremska Mitroviča: KRALJ NA BETAJNOVI, 29. november 1946, rež. J. Ko-vanovič Subotica: KRALJ NA BETAJNOVI, 9. april 1946, rež. L. Lendvai (Drama na sh. jeziku) NARODNO KAZALIŠTE NA RIJECI SiMi S». «vUmu I04J P>rOVstm 13«. PREDSTAVA ZA SINDIKATE imun iut ZA DOBRO NARODA Fotatak 10¿no u *0 »»ialak oko >1 uu | ¿m ) Subota. 9. novembra 1956. j r»««... .n | u tt.jo malt MEHIJCU Sahiazan u dolini so. Florijana ■»«—U tau «Mt«( kamni nu ni*>« - - ,-if nmm iokouT StltMk akt d «la H A P O JI H O 4' n030PHWTE ______ y LEPI í*AAv__ 3fp«a» -, Tpr, Pen,»,.«, y '«r»pTj*. tt JiHjrapa 194» rejunte (It pni ayr) 3A /J05P0 HAPOAA »Mju V *I A I • •^rr^-i.7irr^=r=.«. ... * i. * IVfOUOBEHitfO APAM(KO flOÎOPUUJTE K P A Ib = -- H A*»» A Mill «■»•■«* BETAJHOBE :: ::::::::: ZA NARODOV BLAGOR, 11. februar 1948, rež. D. Medakovič (Drama na sh. jeziku) KRALJ NA BETAJNOVI, 7. februar 1959, rež. L. Lendvai (Drama na madj. jeziku) HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA, 16. junij 1962. prir. M. Kopač, rež. M. Viragh (Drama na madj. jeziku) Sabac: KRALJ NA BETAJNOVI. 2. maj 1949, rež. A. Ognjanovič Tuzla: KRALJ NA BETAJNOVI, 29. december 1954, rež. M. Orlovič Varaždin: KRALJ NA BETAJNOVI, 27. marec 1948, rež. M. Draškovič Vinkovci: KRALJ NA BETAJNOVI, L marec 1949 Vršac: KRALJ NA BETAJNOVI, 18. december 1947, rež. J. Kulundžič KRALJ NA BETAJNOVI, 26. april 1964, rež. A. Kovačevič Zagreb: KRALJ NA BETAJNOVI, 11. december 1948, rež. F. Delak (HNK) HLAPCI, 26. november 1960, rež. S. Jan (HNK) »Kralj na Betajnovi« v Jugoslovanskem dramskem pozorištu v Beogradu, sezona 1947/48 (B. Pleša, M. Crnobori) POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, 1. april 1961, rež. D. Radojevič (Kaz. Komedija) Zrenjanin: KRALJ NA BETAJNOVI, 17. maj 1947, rež. J. Kulundžič Ta pregled kaže, da je obšel Cankar v zadnjih dveh desetletjih domala vso Jugoslavijo, pa tudi skorajda vsa njegova dramska dela so bila na sporedu. Ne moremo se čuditi, da niso uprizarjali Romantičnih duš, saj te po ljubljanski postumni krstni predstavi tudi na slovenskih odrih niso več zaživele; tudi Lepa Vida se tako poredko vrača na spored slovenskih gledališč, da se je zunaj ožjih meja odločil zanjo v prejšnjem obdobju le Hinko Nučič v zagrebški igralski šoli, zadnja leta pa nihče; pač pa je nekajkrat zaživela povest o hlapcu Jerneju v Delakovi ali Kopačevi priredbi (Osijek, Karlovac in Subotica, tam celo v madžarščini). Med najbolj popularnimi Cankarjevimi dramami je daleč na prvem mestu po številu izvedb Kralj na Betajnovi: če prištejemo pogostim uprizoritvam okrog leta 1948 še nekatere prejšnje in pa one v poslednjih letih, naštejemo kar triindvajset jugoslovanskih gledališč, ki so igrala to delo v srbohrvatskem, makedonskem ali madžarskem prevodu. Na drugem mestu so Hlapci s sedmimi uprizoritvami, Blagor in Pohujšanje so dajali v treh različnih gledališčih, Jakoba Rudo pa le v enem (Bjelovar). Pregled po mestih kaže, da je namenil največ pozornosti našemu pisatelju Osijek s štirimi uprizorjenimi deli, medtem ko so dala vsa beograjska gledališča v tem obdobju komaj tri in vsa zagrebška prav toliko, isto število različnih del pa je bilo uprizorjenih tudi v Subotici (od tega dve v madžarščini). NARODNO POZORISTE NÉPSZÍNHÁZ-SUBOTICA i-‘irj Betánia kirátya IVAN CANA A» iir^rr.% 3 fp'»a«é«*k*ii Vi«gi'.T D. RAC/KO ILUS K P£TZ MAQ!KA, - i'AGO -9PA0, VERSEUW jCZSti. NUNY VMiALY. KOPUNOVCS P€T£0 90DROGI T:»>P T0®<* VAL’ v*ju. l o*iiJí »nwi TacNv«.» *•/«'& PiM/kli J9v«P [>«7c*A* jone' 5i»x>*drr*tio' Qiix« J6 /M< V '4go»l’j B«j/a isivtn. AuU k .Jugi MihAJIo' Sí»bAfc- Smtfi *1 logrund PirotA« ‘oOrtuok: Kovici F«f»or M G'anytk flvAn ■: HRVATSKÜ jUBDOM) KtZHlSTE II SUBOTICI^ k<4i->> II auU l'U. 'ir.MOla . »S • I5TVAN f IS1VÁN 1 IUVI, • I* »rft SZ CSEm uáRIA F rincu . 0. M/EKAS P«i r «m KlS VI«HÁÍY ir v líORVATDÁNÍl w » NVM K »p'o- eoes*ov.cs »ozsi .i$ao IMrol TEJES GYORCY W«0«oo* SZABO Ja NOS L*na>r>« . I*SZ AINA P£Vett KAROtY Imok ^Tk*. ! oSZlO o Kuoftva* VUXOV G*/A a «»uk. Hrvalske in madžarske uprizoritve Cankarja v Subotici m: ti n VMM - C m •• kilnr 2Í MO« IVAH CANKAR IERNEI A SZOLGA ___ Drama a nejii tletM 3 leimajlai miro Kopač Caray Bela Virugh IMihaly Pctrll« Pni to« n p tmtm NoM.fi M MN! «MM «OOP MM*I» Mkim IM* >»« »(•>■* Polaki lâolM In* Mm» »ort Pom« V«M«M JUMf Cankarjeva dela je posredovalo v drugih jugoslovanskih republikah v tem obdobju dvaindvajset že ugotovljenih režiserjev. V nasprotju s prejšnjimi obdobji je vzpodbudno, da so bili zdaj med njimi le štirje slovenski režiserji, angažirani v drugih jugoslovanskih gledališčih (Stupica, Delak, Malec in Standeker) in pa gost iz Slovenije (Jan), kar kaže na rastoče zanimanje neslovenskih režiserjev za Cankarjevo delo. Na drugi strani pa je zanimiv podatek, da so ravno vse predstave v Zagrebu in Beogradu pripravili Slovenci (Stupica, Delak, Jan), edina izjema je Radojevič, ki pa je pred tem preživel dolga leta v Sloveniji. Jugoslovanska gledališka publika pa je imela ta čas še vrsto priložnosti, da se je seznanila s Cankarjevim delom ob gostovanjih slovenskih ansamblov. Ti obiski sicer niso bili prepogosti, predstavili pa so nekaj najtehtnejših Cankarjevih del v značilnih interpretacijah. Zaporedje obiskov iz Slovenije, za katera so bila izbrana Cankarjeva dela, je bilo naslednje:8 8 Prim. članke S. Jana (Dokumenti 10, str. 263 in nasl.) in N. Gavriloviča (Dokumenti 11, str. 157). NARODNO W KAZAL ISTE Popodo««Ao p>«dMo«o KRALJ BETAJNOVE NARODNO KAZALISTE '# „AUGUST CESAREC” VARAŽDIN SUBOTA. 17. OŽUJK* IM«. 1 r« KRALJ BETAJNOVE ULA^E OENE Lot« mum »-»Ib1 o 21 0«. ot* L kn »|nUw 16 [)••. partrt I —IV. red 21 Da V,—X red 6 Dn. h*ftna orodni» »tcdjla 11 INb, tulkon u «a»« * Dos. W»t*2> «ir*t» p» 5 Ote PrelftoCj.* slatsir» sa bonov» andlkikati podrelu«» c Miti»« i p*uk od 6 • un. ■ u cvUlo indiMlvi u «ohola od 6 C Mtl POtETAK u 20 SATI »••Mak O . i*. hmb »Kralj na Betajnovi« v jugoslovanskih mestih H fl RODHOO>POZORIŠIE _______TUZLA____ r■» o f«t KRALJ BETAJNOVE fe*trt. «»on! Uh nm/mC (£) HAPOflHO n030PMlUTE 5*. y uiAnur_______ V o k b h p f llpBOMajcKe npocnaBC (lotlCACnrelb. 2 MOKI 1*4* ix>ahhc npiNNiipi HPA/b BET&JHOBE i» ■ MII lillll ■o«m« hiiioiiftnn UfTOMI tuuil . Niku jiibiI Gradsko narodno KOM K Dl JA IVANA CANKARA L EPA V ID A r»\ ~ kazalište Bjelovar OTVORENJE SEZONE 1947./1948. kubom « ll>l«|>ndn 1047. Mi^Utnvn 1. [piir.MiiMi* | Jakob Ruda LICA: im»Ci:tak r •*«» SVM*>IT.\K I II »Pohujšanje« v Zagrebu (Slovenski dom, 1948/49) »Hlapci« v Sarajevu 1964/65 1949: 4. maja je gostovala Drama SNG iz Ljubljane v Zagrebu (Hrvatsko narodno kazalište) s Hlapci v režiji Slavka Jana. 1949: 3. julija je bila ista predstava Hlapcev uprizorjena v Beogradu (Narodno pozorište). 1956: Janova uprizoritev Hlapcev je bila obnovljena za gostovanje v Parizu, prej pa se je Drama SNG predstavila z njo na prvem Sterijinem pozorju, meseca maja v Novem Sadu. 1957: Ljubljansko Mestno gledališče je gostovalo s Smerdujevo dramatizacijo Martina Kačurja v Beogradu (Beogradsko dramsko pozorište, 9. aprila), v Sarajevu (Narodno pozorište, 12. aprila in v Zagrebu (Zagrebačko dramsko kazalište, 16. aprila) v režiji Jožeta Galeta. Isto leto, v maju, je uprizorilo to delo na drugem Sterijinem pozorju v Novem Sadu. 1959: 2. oktobra je gostovala Drama SNG iz Ljubljane v Zagrebu (Hrvatsko narodno kazalište) s komedijo Za narodov blagor v režiji Mileta Koruna. 1959: 16. junija je bila ista predstava komedije Za narodov blagor uprizorjena v Beogradu (Jugoslovensko dramsko pozorište). 1966: v maju je sodelovala Drama SNG na Sterijinem pozorju v Novem Sadu s farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski v režiji Mileta Koruna. 1967: v februarju je Drama SNG z isto predstavo Pohujšanja gostovala najprej v Beogradu, potem pa še v Prištini, Prizrenu in Kosovski Mitroviči. 1968: v maju je sodelovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja na Sterijinem pozorju v Novem Sadu s Hlapci v režiji Mileta Koruna. HRVATSKO NARODNO KAZAUŽTE U OSIJEKU NARODNO KAZALIŠTE OSIJEK ( Mrak. It »l>n IM« IVV piMkUvl I* ikAM KRALJ BETAJNOVE Mflu« l*sn Caaka* Dimu ■ 1 (Im MOATU Mikat O IOMAIIC httlta: Bal mm Ut fr' M(u» Itmil.l I CM* >N«M| MBIMMMMC i**o* iimui «mi*« y miuu Mmnia SLUGE ULAZM CRM t»«»- cm«i> i n. n* dm m— rvw i-vm rt* m it — p*n*r K —M <*« tka U lUlkaa I -m r*4 U» »— H.k* |V —VI mA tka II 1 *W\> *| kup 1 r*4 . Da» IA— o*!«*)» u—m **a i» i-«M A- Biaga|r>» ta olwvana i«ak> etan o»lm port»a|MAa od ♦ -'J • od IS—U M«v n*dtal|om od 10—12 I jaoan mi C*i;a pota «* piadliava POttl AJI U (. A tVBMTAI OKO 10 M BATI NA »KB »Pohujšanje« v Osijeku 1954/55 jyrocnoaLHCMC nosomuine »»« CTEPHJMiiO II030PJE. ______________»■*»• C*-'.________ Hefe**. 22 ano»n 1956 STERIJINO POZO RJE _________u SJVi;v ^______ Pooedeliak 13 maja 1957 CAOieHCKO HapoflHO r/iefla/iHiuse |»> I» l» A II A Mestno giedaHttt - LJubllina Ivah ( ankAi CVLVFE Martin Kačur TJ£.r.Tj.ssirtS}^s u n*, m«.. ; y 10,10 - Ob teh gostovanjih je spoznala jugoslovanska publika vsa »popularna« Cankarjeva dramska dela razen Kralja na Betajnovi, ki pa ga je po uprizoritvah domačih gledališč najbolje poznala. Dramam se je pridružila še odrska priredba novele Martin Kačur, ob strani pa so ostale tudi doma najmanj pogosto uprizarjane drame — poleg Lepe Vide še Romantične duše in Jakob Ruda. Glavni cilj gostovanj sta bila kajpada Beograd in Zagreb, vendar se je vsaj ob zadnjem obisku seznanila s Cankarjem publika tudi v mestih, ki so ga dotlej najmanj poznala. Poseben pomen ima ob tem večkratno sodelovanje slovenskih ansamblov s Cankarjem na Sterijinem pozorju. Gostovanja v našem času, bolj natančno: v zadnjem desetletju, pa so odprla Cankarju pota tudi preko državnih meja. Ce ne štejemo obiskov v Trstu, ki jih obravnavamo v tem zvezku posebej, je zaporedje gostovanj v tujini naslednje: 1956: 1., 2. in 3. julija je Drama SNG nastopila na mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu s Hlapci v režiji Slavka Jana. 1957: med 24. aprilom in 9. majem je bila Drama SNG na gostovanju na Poljskem in je najprej v Lodzu, potem pa še v Varšavi uprizorila isto predstavo Hlapcev (Nauczyciel Jerman). 1965: v novembru je bila Drama SNG na turneji po Češkoslovaški in Poljski in je uprizarjala v Bratislavi, v Brnu, v Pragi in v Varšavi Pohujšanje v dolini šentflorjanski v režiji Mileta Koruna. Nekajkrat, čeprav zelo poredko, so imela Cankarjeva dela v tem času na sporedu tudi tuja gledališča sama. Prva je bila spet Praga. Že 25. septembra 1945 je bila premiera komedije Za narodov blagor v popularnem gledališču »D 46«, ki ga je vodil režiser E. F. Cankar prvič kot gost v Parizu (1956) FESTIVAL DE PARIS THEATRE SARAH BERNHARDT YOUGOSLAVIE LE THEATRE NATIONAL DE LJUBLJANA Les 1% 2 et 3 JUILLET, à 20 h. 30 LES VALETS divan ÇANKAR Mise en Scene : SLAVKO JAN Décors et Costumes : VIKTOR MOLKA Burian (skoraj cel mesec pred ljubljansko otvoritvijo prve povojne sezone z isto komedijo). Uprizoritev je pripravil Karel Novak, uporabljali pa so še vedno (nekoliko «-urejen«) prevod Zdenke Haskove-Dykove, pripravljen za praško krstno predstavo te komedije pred štiridesetimi leti. Predstava je bila precej samovoljna, tudi glede interpretacije teksta," dosegla pa je najmanj štirinajst predstav (ljubljanska v istem letu, ki je daleč presegla vse dotedanje uprizoritve Cankarjevih dram, jih je imela petindvajset). Začetek novega obdobja v Pragi je bil torej kaj obetajoč, ostalo pa je žal le pri tej Burianovi pobudi. V letu 1948 je bil sicer Kralj na Betajnovi znova 8 Prim. knjigo »Vezi med slovensko in češko dramo«, str. 112 in nasl. GOŠCINNE WYSTEPY NARODOWEGO TEATRU SLOWENSKIEGO Z LUBLANY (JUGOSLAWIA) r> »‘-«T nn (isktK _I .NAUCZYCIEL JERMAN im «I»« n tmm n K R OL UR EDWARD AlBff KTO S'E BOI WIRGINII WOOLF IVAN CANKAR ZGORSZENIE W DOLINIE $W. FLORIANA '7 ’ i • Gostovanja po slovanskem svetu • «tet «te N Ul».« !•*! • K M Ute IVAM ctmu PDH0RS1MI I UDU! SVMIFMUttSIfM 30 ■•»•«E« 10*1 Wll 11A M SHAKISPIARI Kraf Lear 31. ••»•■kr« 1**» IVAN CANKAR Pohoršenie v Svatoflorianskej doline 11 ••»•«kr« 166» I DVA R D Altll Kto sa boji Virginie Wonlfovej? 11 ••«•«kr« 166» ARTHUR KORIT Ach otecko. iibohy otecko, mama la zavesila do skrine a la som laky smujnv Dl V A Dl O P O H VII ZDOll AVA v repertoarnem načrtu Narodnega divadla; nemara je bil namen to pot resnejši kakor v prejšnjih obdobjih, znani dogodki tistega leta pa so za dolgo dobo zavrli sleherno sodelovanje med češkimi in našimi gledališči. Pač pa je bil prav v tistem usodnem letu uprizorjen Kralj na Betajnovi v Narodnem teatru v Sofiji, ki je s to dramo odprlo sezono (27. oktobra 1948) v režiji Krste Mirskega. Dogodki tistega leta so sprožili ostre napade na Cankarjevo delo in prenehali so s predstavami, preden je bilo delo odigrano. Pozneje so predstave obnovili in igrali dramo tudi v provinci (Dobrič 1949, režiser A. Popov).10 Tretja in poslednja uprizoritev na tujem, ki jo je bilo mogoče evidentirati, je bila v Celovcu. Mestno gledališče, ki je imelo pozneje na sporedu tudi Grumov Dogodek v mestu Gogi, je uprizorilo Cankarjevo Pohujšanje (Ärgernis im Florianital) 18. maja 1949, teden dni kasneje pa so jo ponavljali tudi v celovškem radiu. Nemški prevod je oskrbela Herta Kralj-Arko, režijo pa je vodila Grete Bittner. Prevedena so bila Cankarjeva dramska dela še nekajkrat, vendar niso zaživela na gledališkem odru. Nekateri mlajši kulturni delavci so si zlasti v letih po prvi vojni veliko prizadevali, da bi odprli Cankarju pota na svetovne odre. Tako je Silvester Škerl prevedel Pohujšanje v nemščino, Emil Kralj v italijanščino in Sidonija Jerasova v francoščino. Kazale so se razne možnosti za uprizoritev, vendar nobena ni bila uresničena.11 Tudi v našem času je nastalo nekaj prevodov. Ob gostovanju v Parizu 1956. leta je Sidonija Jerasova pre- 10 Prim. Novi svet 1948, str. 965 in 1949, str. 632. 11 Prim. tudi Gledališki list Drame SNG v Lj. 1950/51, str. 126 in nasl. Ärgernis im FloriaaiitaJ Eine Farce in drei Akten von Ivan Cinkir. Aus dem Sloweruschen übersetzt von Hertz Kraij-A-vo Bühnenmusik: Günter Lehmann Inszenierung: Grete Biltner Kostüme: Anny Arnold I Haartrachten: juhut Technische Leitung: Josef Nie] Sterniczky Bühnenbilder: Edi Schuster Beleuchtung: Paul Klebe* Kriseof Kobar.^enannt Peter Jacinta Der Bürgermeister Die Bürge meisten n Der Steuereinnehmer. der „Dacar“ Die Ducarin Dk txpedrtor;n Lehrer Sviljgoj Der Norar Perloncn: Manin Hirthc Agnes Bosch Georg Buchrr a. G. Lisa Kurt Joset HavKhutz TJulde Veber Dagmar Lappmann coacf Schnutt z. G. Roif Lang e n: Der Grw!er Heimich J^er Dte Grrislerm Ermke Putsch Der Mesner Walter Schmid Em Wanderer Er*A Repar Ein Polizist Waher Tertsdwtig Der Teufe! Leonhard Korak t. Gast Friedrich Novak l. Gast Wally Gehet zun und a. Akt »Pohujšanje« v nemškem gledališču v Celovcu (1949) vedla Hlapce; bili so tudi natisnjeni v ciklostirani brošuri in prišli so v roke mnogim svetovnim gledališkim strokovnjakom, na oder pa vendarle ne. V knjigi »Ivan Cankar: Izbranoe«, ki je izšla 1958. leta v Moskvi, je prevedenih tudi več dramskih besedil (Blagor, Kralj, Pohujšanje), uprizorjeno pa ni bilo nobeno od teh. d) Pregled vseh treh obdobij in zaključki Ce razvrstimo Cankarjeva dramska dela kronološko, kakor so nastajala v pisateljevi delavnici (ne glede na čas prve izvedbe, ki se večkrat ne ujema s časom nastanka) in vprašamo, kdaj in kje in v kakšnem zaporedju so bila na sporedu gledališč zunaj Slovenije (v drugih jugoslovanskih republikah in v tujini), dobimo naslednjo podobo: JAKOB RUDA 1900, 22. december, Zagreb, rež. I. Borštnik 1947, 4. november, Bjelovar, rež. S. Podubski ZA NARODOV BLAGOR 1905, 28. februar, Praga, rež. J. Pištek (Pištekovo divadlo) 1934, 24. februar, Sarajevo, rež. R. Pregare 1934, 27. april, Zagreb, rež. H. Nučič 1945, 25. september, Praga, rež. K. Novak (D 46) 1947, 9. januar, Beograd, rež. B. Stupica (Nar. pozorište) 1947, 7. maj, Reka, rež. A. Stimac 1948, 11. februar, Subotica, rež. D. Medakovič (Hrv. nar. kazalište) KRALJ NA BETAJNOVI 1910, 4. januar, Praga, rež. J. Lukavsky (Intimni divadlo) 1918, 18. avgust, Praga, (Zižkovska činohra) 1924, 13. januar, Split, rež. N. Bartulovič 1933, 1. julij, Zagreb, rež. P. Milanov-A. Stimac (Dramski studio) 1933, 24. november, Beograd, rež. J. Kulundžič (Nar. pozorište) 1933/34, Banja Luka 1945/46, Skopje, rež. D. Kjostarov 1946, 29. november, Sremska Mitroviča, rež. J. Kovanovič 1946, 9. april, Subotica, rež. L. Lendvai 1946, 24. oktober, Pančevo, rež. M. Simič 1947, 10. januar, Banja Luka, rež. P. Malec 1947, 17. maj, Zrenjanin, rež. J. Kulundžič 1947, 7. december, Split, rež. B. Mešeg 1947, 18. december, Vršac, rež. J. Kulundžič 1947/48, Cetinje, rež. B. Jovanovič 1947/48, Sisak 1948, 22. januar, Osijek, rež. H. Tomašič 1948, 27. marec, Varaždin, rež. M. Draškovič 1948, 3. april, Beograd, rež. B. Stupica (Jug. dram. pozorište) 1948, 3. april, Sombor, rež. M. Kronic 1948, 27. oktober, Sofija, rež. K. Mirski 1948, oktober, Sarajevo, rež. P. Malec 1948, 11. december, Zagreb, rež. F. Delak (Hrv. nar. kazalište) 1949, 19. januar, Dobrič (Bolg.), rež. A. Popov 1949, 20. januar, Karlovac, rež. M. Orlovič 1949, 1. marec, Vinkovci 1949, 2. maj, Sabac, rež. A. Ognjanovič 1954, 29. december, Tuzla, rež. M. Orlovič 1955, 14. februar, Prilep, rež. L. Lendvai 1959, 7. februar, Subotica, rež. J. Lanyi (Madž. Drama) 1964, 26. april, Vršac, rež. A. Kovačevič 1967, 19. februar, Pula, rež. L. Standeker POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI 1921, 18. oktober, Split, rež. R. Pregare 1923, 27. januar, Osijek, rež. J. Povhe 1922/23, Sarajevo 1932, 29. oktober, Novi Sad, rež. T. Tanhofer 1932, 1. december, Bratislava 1932, 3. december, Split, rež. T. Tanhofer 1934, 30. junij, Brno, rež. B. Gavella 1949, 18. maj, Celovec, rež. G. Bittner 1955, 6. julij, Osijek, rež. B. Mešeg 1956, 3. november, Reka, rež. L. Tomašič 1961, 1. april, Zagreb, rež. D. Radojevič (Kaz. Komedija) HLAPCI 1919, 10. september, Zagreb, rež. B. Gavella 1950, 29. april, Sombor, rež. L. Lendvai 1950, 21. oktober, Banja Luka, rež. L. Standeker 1954, 17. marec, Beograd, rež. S. Jan (Nar. pozorište) 1960, 26. november, Zagreb, rež. S. Jan (Hrv. nar. kazalište) 1964/65, Sarajevo, rež. S. Jan 1967, 22. oktober, Osijek, rež. S. Jan HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA (dramatizacija) 1924, 4. oktober, Varaždin, rež. B. Tepavac (prir. M. Skrbinšek) 1945, 25. maj, Osijek, rež. F. Delak (prir. F. Delak) 1945/46, Karlovac, rež. L. Tomašič (prir. F. Delak) 1962, 16. junij, Subotica, rež. M. Viragh (Madž. Drama) Po vsem tem vidimo, da so doživela Cankarjeva dramska dela (in še dramatizacija novele o hlapcu Jerneju) od prvih začetkov (Jakob Ruda, Zagreb 1900) pa do konca gledališkega leta 1967/68 na poklicnih odrih zunaj Slovenije 62 različnih uprizoritev (v Sloveniji jih je bilo 120). Izrazito prednost so dajala gledališka vodstva drami Kralj na Betajnovi, ki je imela kar 33 od teh 62 uprizoritev, sledi Pohujšanje (11), Za narodov blagor in Hlapci (8) itd. Edinole Romantične duše niso bile igrane, Lepa Vida pa le v zagrebški igralski šoli, zato te predstave naš pregled ne upošteva. S Cankarjevim dramskim delom se je seznanilo v vsem tem času 26 mest v drugih jugoslovanskih republikah in 6 v tujih. Pri tem so mišljene premiere, ki so jih pripravila gledališča v tistih mestih sama. Če prištejemo še gostovanja slovenskih ansamblov, se številka dvigne pri jugoslovanskih mestih za 10 (skupaj 36) in pri tujih za 3 (skupaj 9). V celoti je bilo torej mogoče slišati Cankarjevo živo besedo z gledališkega odra v 45 mestih zunaj Slovenije. Med jugoslovanskimi središči gre prvo mesto Zagrebu, ki je pripravil v raznih obdobjih 7 različnih uprizoritev Cankarjevih del, sledi mu Osijek s 5, Beograd, Sarajevo, Split in Subotica pa s 4 uprizoritvami. Med tujimi mesti gre prvenstvo Pragi, ki je pripravila 4 uprizoritve v poklicnih gledališčih, od tega celo eno krstno predstavo (Za narodov blagor, 1905). Les pièces de Cankar sur les scènes étrangères L’ensemble de toutes les représentations des pièces de Cankar en dehors de la Slovénie, c’est-à-dire dans les autres républiques yougoslaves ainsi qu’à l’étranger (y compris les tournées) est divisé en trois périodes: 1. la période de la vie de Cankar (jusqu’en 1918), 2. les années entre les deux guerres (1918—1941), 3. notre époque (1945—1968). Bien que les pièces de Cankar n’occupent pas encore, sur les scènes étrangères, la place qui leur revient, le nombre des différentes représentations répertoriées et documentées jusqu’à présent s’élève à 60 (en Slovénie le nombre est de 120; dans les deux cas il ne s’agit que de représentations préparées par des théâtres professionnels). La pièce »Jakob Ruda« a été représentée à Zagreb l’année meme de sa première à Ljubljana (1900). La comédie »Pour le bien du peuple« a été donnée d’abord à Prague (1905), un an et demi avant sa première à Ljubljana. La pièce »Les Valets« qui avait été censurée à sa naissance a eu sa première représentation à Trieste, après la création du premier état yougoslave, ensuite elle a été représentée à Zagreb et finalement à Ljubljana (toutes les trois en 1919). La première représentation de Cankar dans le monde non-slave eut lieu à Paris en 1956, lors de la participation du Théâtre national Slovène de Ljubljana au Festival international du théâtre. La pièce qui compte le plus grand nombre de différentes interprétations à l’étranger (ainsi qu’en Slovénie) est »Le roi de la Betajnova« (33). Les oeuvres de Cankar ont été jouées, en dehors de la Slovénie, dans 36 villes yougoslaves et dans 9 villes à l’étranger. Parmi les villes yougoslaves c’est Zagreb qui retient la première place, à l’étranger Prague.