NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek. odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Unnnik 12, aecemter 1991 • številka U9 • leto XLV • cena 4(7 tolarjev Veselo odiranje Mesarji so veseli, prašiča pa brez kože. Tako kot v celjskih igralnicah, kjer lastnikom ni treba plačevati niti davka, otroci pa kradejo. Vse o elektronskih čarih smrdljivih stranišč v reportaži Mafija ali navaden tabu, na strani 16. Za čigavo kožo pa bodo štrajkali v Gorenju? Neodvisni sindikati napovedani stavki nasprotujejo. Intervju na 4. strani - Štrajk je pisan na kožo direktorjem. Tri ure za smrtno kazen Epilog zmontiranega procesa zoper tri celjske trgovce - RehabiUta- cija za Pšeničnika, Dobovičnika in Stermeckega. Stran 32. S Košarkarli v koš Kaj je zakrivilo agonijo nekoč elitnega celjskega športa? Odgovorne vlečemo za jezik. Bodo odgovorili? Stran 12. Stran 17 Foto life - deset najboljših - zmagovalca boste v nagradnem natečaju izbrali sami. Stran 5 Vsa Bastlova poilletla - prvič stran 3 Supra-stan v boj s konkurenti Pisma bralcev - Strani 15,18,19 Zupančič: Gradič nima pojma 2. STRAN - 12. DECEMBER 1991 DOGODILI Čas ni pravi Reierentluma o samoprispevku v občinah Šmarje In Laško slabo uspela Laško: Uspeh v štirih Icrajevnih sl(upnostih v nedeljo so imeli v deve- tih krajevnih skupnostih la- ške občine referendum, kjer se naj bi okoli deset tisoč vo- lilcev odločilo o uvedbi kra- je\'nih samoprispevkov za pet oz. tri letno obdobje, od prihodnjega leta dalje. Zal se veselijo samo v štirih krajev- nih skupnostih, kjer so refe- rendumi uspeli, v petih pa ne. Uspešni so bili v KS Vrh nad Laškim, kjer se je refe- renduma udeležilo 75,3 od- stotka volilcev, za samopri- spevek pa je glasovalo 57,99 odstotka volilcev, KS Zidani most (82,9% volilcev, za 53,21), KS Breze (72% ude- ležba, za 51,27) in KS Svibno (77%, za 52,75). Referendumi so bili neu- spešni v KS Laško (66,2% volilcev, za le 24,69), KS Ma- rija Gradec (77%, za 35,35), KS Jurklošter (65,3%, za 42,19) in KS Sedraž (53,3%, za 21,41). Posebej so nad ne- uspelim referendumom ra- zočarani v Jurkloštru in La- škem delno pa tudi v Rečici. V treh krajevnih skupnostih - Vrh, Breze in Zidani Most bodo za samoprispevek pla- čevali 1,5 odstotka od neto osebnega dohodka, pokojnin in drugih dohodkov, v KS Svibno pa 2 odstotka. Trije samoprispevki bodo trajali pet, v Brezah pa tri leta. Šmarje: Za samoprispevel( ie pet icrajev v vseh 25 krajevnih skup- nostih občine Šmarje so se v nedeljo izrekali o nadalje- vanju samoprispevka v pri- hodnjih petih letih, na pred- referendumu v Rogaški Sla- tini pa so krajani hkrati od- govarjali, ali želijo postati samostojna občina. Za nada- ljevanje samoprispevka so glasovali v Zibiki, Pristavi, na Tinskem v Zagorju in Vir- štanju. Največ volilcev je bilo »za« v Zibiki, 59 odstotkov, naj- več pa se jih je oglasilo na voliščih na Tinskem, kar 80 odstotkov. Z zbranim denar- jem želijo v Zibiki asfaltirati nekaj makadamskih cest, kupiti avtocistemo ter do- končati mrliško vežico in javno razsvetljavo. V Prista- vi pri Mestinju, bi radi s tem denarjem zgradili večna- mensko dvorano, razširili te- lefonijo, zgradili pločnik in most na Pristavškem polju, uredili pokopališče in tudi kanalizacijo. Program na Tinskem predvideva- asfalti- ranje cest, gradnjo vodovoda in krajevni dom, v Zagorju pri Lesičnem želijo pred- vsem posodobljene ceste in mrliško vežico in v Virštanju asfaltirane ceste, telefonsko govorilnico ter osvetljeno cerkev in urejeno avtobusno postajališče na Selah. Za las je manjkalo da ni bil samoprispevek izglaso- van tudi na glasovalnih me- stih v Podčetrtku, na Sladki gori in na Kristan vrhu, kjer je povsod glasovalo nad 49 odstotkov volilcev. Najmanj zanimanja za to obliko raz- voja so pokazali v KS Roga- tec, Donačka gora in Vinski vrh, kjer je glasovala »za« le petina volilcev, pri tem pa je prišla v Donački gori glaso- vat le tretjina upravičencev. Pa še rezultata iz največje in najbogatejše krajevne skupnosti občine Šmarje, iz Rogaške Slatine: za samo- prispevek je glasovalo le 40 odstotkov krajanov, na hkratnem predreferendumu pa se je za Rogaško Slatino kot samostojno občino odlo- čila večina, 60 odstotkov vprašanih, glasovalo pa je 67 odstotkov upravičencev. REKLI SO: Roman Matek, predsednik Izvršnega sveta občine Laško: »Rezultati referenduma o samoprispevku so znam, pet krajevnih skupnosti pa z njimi oz. njihovimi izidi ni- so zadovoljne. Pojavlja se problem, kako v tem prime- ru z reševanjem krajevnih problemov v bodoče. Posebe] prizadeti so v Jurkloštru, kjer so se zanimali, če je možno referendum ponoviti. Tako lahko sicer ne bo šlo, verjetno pa se bodo posa- mezne krajevne skupnosti morale odločati pred vsako akcijo posebej ali jo bodo podprle s samoprispevkom ali ne. V primeru, da ne bodo uspeli samoprispevki za po- samezne akcije, bomo morali dvigniti davke, da boru, zbrali denar za ureditev nuj, nih lokalnih krajevnih proj blemov. Za standard je pa treba tudi nekaj žrtvovat ker drugega denarja, ža enostavno ni.« Samo brez paniice, pravijo v zdravstvu Tutli če bo nova zakonotlaia sprejeta, zaenkrat ne bo bistvenih sprememb Dolgo napovedovan drama- tičen preobrat v zdravstvu se od 1. januarja 1992 premika nekam v drugo polletje pri- hodnjega leta. Zakone, ki bodo urejali to področje, bodo mor- da republiški poslanci prihod- nji teden sprejeli, a sedaj je že prepozno, da bi lahko spre- membe tudi pričeli uveljavlja- ti z novim letom vsaj tiste naj- pomembnejše, najbolj ob- čutne. V dveh letih so vsi trije za- koni: o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, o zdravstveni dejavnosti in o lekarniški dejavnosti po- stavljali in umikali bolj ali manj radikalne. V ospredju ostaja skrb in odgovornost za zdravje, zasebna praksa in po- stopno uvajanje zavarovalni- škega sistema. Ampak s 1. ja- nuarjem bo ostala še prispev- na stopnja, tako kot doslej in tudi pogoji za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega var- stva bodo ostali nespremenje- ni. Torej bomo še naprej plače- vali participacije, razen tistih, ki so tega oproščeni. Iz te sku- pine so sicer predlagatelji spr- va hoteli izriniti na primer sladkorne bolnike in bolnike z luskavico, a so si, verjetno tudi pod vplivom javnej mnenja, premislili. Obetajo pa se spremembe, jih ne bomo neposredno čut uporabniki. Denar za zdra^ stvo se bo namesto v integra nem proračunu zbiral pri Zi vodu za zdravstveno zavan vanje Slovenije (sedanja Rl publiška uprava za zdravstv bivša Zdravstvena skupna Slovenije). Prispevna stopn bo imela značaj obveznega zi varovanja, dodatnega zavan vanj a pa si pred drugo polov co leta 1992 ni mogoče obetal Z novim letom bi naj zažiV la tudi drugačna organizir nost zdravstvenih ustanov. 1 bo v zelo skromnem obseg To velja tudi za celjsko o močje, saj občine še niso spr jele odlokov o novih javnih z vodih, poleg tega pa po najn vejšem predlogu bolnišnice i primer ne bodo ustanavljal* občine, temveč republika. Tu-| di zakon predvideva, da bi n spremembe zaživele v celfl šele po pol leta. Morda pa b do ta čas tudi pogruntali, k< bo pokril izgube, s katerii bodo zdravstveni zavodi za ljučili to poslovno let V Zdravstvenem centru Cel so jo v devetih mesecih im( 120 milijonov tolarjev. MILENA B. POKL Zaplembe najtrši oreh Oo petnajstega decembra v Celju obrazci In komisija Minulo soboto je začel urad- no veljati zakon o denacionali- zaciji. Na njegovo uresničeva- nje se temeljito pripravljajo' tudi v Celju. Po podatidh tajnika združe- nja lastnikov razlaščenega premoženja Celje Toneta Bu- kovca so doslej zbrali 230 vlog iz naslova zaplemb, okoli 135 vlog, ki se nanašajo na naci- onalizacijo, ter 70 vlog iz na- slova agrarne reforme. Zdaj, ko zakon tudi uradno velja, pričakujejo še veliko večje šte- vilo vlog. »Številne evidenčne vloge, ki smo jih zbrali doslej,« pojasnjuje Bukovec, »so že skoraj popolne in bodo rešljive v kratkem času. Sicer pa za- kon predpisuje obličnost vlo- ge. Strokovna služba bo izde- lala poseben obrazec, ki ga bo- do morali izpolniti upravičen- ci, na tem obrazcu pa bodo na- tančno določene vse priloge, ki jih morajo vlogi dodati. Raču- namo, da bodo obrazci na vo- ljo do 15. decembra, upravi- čenci pa jih bodo lahko dobili v glavni pisarni občine Celje.« Do 15. decembra bodo v Ce- lju oblikovali tudi posebno ko- misijo, ki se bo ukvarjala z vračanjem premoženja. Ko- misija bo štela pet članov, va- njo bodo vključeni strokovnja- ka s področja stanovanjskega gospodarstva in geodezije, pravnik ter še dva člana. Eno- stavne vloge bodo lahko rešili v dveh mesecih, pri zahtevnej- ših pa je rok eno leto. Čas, ki prihaja, bo izredno težak, kar potrjuje tudi Tone Bukovec: »Mislim, da bo najtežje reše- vati stvari po letu 1945, ko je bilo premoženje podržavljeno z zaplembami. Tovrstno podr- žavljenje je bilo najtrša in naj- bolj kruta oblika, ponekod po- vezana tudi s fizičnimi likvi- dacijami. Kot upravičenci se danes pojavljajo njihovi dedi- či. Treba bo raziskati sorod- stvena razmerja, danes pa v upravnem aparatu ni orga- na, ki bi izdal potrdilo o so- rodstvenem razmerju. V stari Jugoslaviji je takšna potrdila izdajal župnijski urad. Nada- lje mislim, da bo zelo težko dokazovati lastnino. Zaplenje- no premoženje je bilo v petin- štiridesetih letih uničeno ali spremenjeno. Zakon predvide- va tako imenovani ugotovitve- ni postopek, v katerem bo iz- delano poročilo in poslano upravičencu. Ta bo lahko v petnajstih dneh poročilo do- polnil oziroma povedal svoje mnenje.« IRENA BAŠA Crnograditeljem v opomin Celjski poslanci Imajo UovolJ lagalizacij črnih gradenj Poslanci celjske občinske skupščine naj bi prejšnji torek po hitrem postopku sprejeli predlog odloka o zazidalnem na- črtu Starega mestnega jedra Celje. S tem bi po večinskem mnenju poslancev zgolj legalizirali črno gradnjo v središču me- sta, v Zagati, zato so se odločili drugače. Predlagatelja sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu Starega mestnega jedra, zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo ter občinska vla- da, sta v obrazložitvi pojasnjevala, da je potrebno prostorsko-ureditvene doku- mente spremeniti zaradi objekta v Zaga- ti 3. Zasebni investitor Jože Kovač iz Zagate 3 je namreč zaprosil za adaptaci- jo garaže, med delom pa je s prekorači- tvijo višinskih gabaritov uredil poslovni objekt in naknadno zaprosil za spre- membo namembnosti. Na njegovo željo in stroške so pristojni občinski organi in ustanove izdelali vso potrebno doku- mentacijo in pridobili soglasja za spre- membo namembnosti. Kot pogoj za jav- no razgrnitev je bilo potrebno še pozitiv- no mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, v katerem je strogo določeno, kako naj se objekt dogradi in kakšno dejavnost sme lastnik opravljati v njem. K odločitvi občinske vlade, da poslan- cem predlaga hitri ostopek za sprejem, je precej pripomoglo tudi stališče krajevne skupnosti Center. V njem Svet KS opo- zarja na počasnost reševanja sporne za- deve in pojasnjuje, da ni v soseski nobe- nih pripomb, pozitivno stališče do spre- membe namembnosti pa so v vseh pri- stojnih istitucijah izrekli že konec janu- arja ob zaključku javne razprave. Pri tem še posebej opozarjajo, da objekt - kakršen je zdaj, ko so dela ustavljena - kazi okolico, zato tudi predlagajo hitri postopek. Poslanci so ob načelni ugotovitvi, da so proti »hitrim postopkom«, saj le-ti po- menijo tudi to, da pristojni občinski org- nani ne delajo tako kot bi morali, opo- zarjali predvsem na to, da imajo počasi dovolj sprejemanja odločitev »za nazaj«, kakršne so legalizacije črnih gradenj. Spraševali so, kaj delajo občinske in- špekcijske službe, ki bi morale prepreče- vati crnograditeljem njihovo početje, in ob tem našteli kar nekaj nastajajočih primerov črnih gradenj v mestu. Zaradi tega so predlagani odlok tudi vrnili v fa- zo osnutka in predlagatelje zadolžili, da v nadaljnjem postopku upoštevajo vse pripombe iz razprave. I. STAMEJCIČ Hiti počasi Celjski poslanci so za sprejemanje odlokov v rednem postopku s sprejemom odloka o spre- membah in dopolnitvah odlo- ka o komunalnih dejavnostih v občini Celje naj bi poslanci na zadnjem zasedanju razširili obseg komunalne dejavnosti v občini še za organiziranje sejmov in razstav ter gospo- darjenje s športno-rekreacij- skimi objekti in napravami. Tako spremenjeni odlok o komunalnih dejavnostih v občini Celje bi omogočal preoblikovanje Javnega zavo- da ŠRC Golovec v javno po- djetje, kar bi Golovcu po eni strani omogočalo intenzivnej- šo tržno orientacijo, po drugi strani pa ustanovitelju - obči- ni Celje - zagotavljalo pogoje za uresničevanje temeljne na- loge športno-rekreacijskega kompleksa, za kar je bil Golo- vec tudi zgrajen. Predstavnik predlagatelja, sekretar občinske vlade Aleš Vrečko, je v predstavitvi spre- memb in dopolnitev odloka še posebej poudaril, da sprejem odloka ne bi v ničemer preju- diciral reorganizacije Javnega zavoda ŠRC Golovec, omogo- čal pa bi začetek preoblikova- nja. Pripravljen je bil tudi (X govarjati na vprašanja in p< jasnjevati morebitne nejasne sti, vendar so poslanci v rai pravi zvečine postavljali na čelna vprašanja, ki niso terjal jasnih odgovorov. Ob načelnem nestrinjanj celjskih poslancev s sprejem* njem odlokov po hitrem P^ tek odloka o spremembah 'j dopolnitvah odloka o koin" nalnih dejavnostih v obc^. Celje, pa se je večina vzdrž^ in osnutek prav tako ni " sprejet. IVANA STAMEJCi^ POGODKI 12. DECEMBER 1991 - STRAN 3 Supra-stan ¥ bol s konkurenti foilietie za upravljanje s stanovanji v celjski občini bo za delo konkuriraio z ostalimi - oaiočaii bodo lastniki v zvezi s poslansko pobu- jo celjskih socialdemokra- lov, ki zahtevajo da se v ob- jini razišče morebitna zlora- ba javnih funkcij pri usta- ,avljanju podjetja Supra- itan, je eden od treh družab- jikov v podjetju, podpred- sednik celjske občinske vla- je in sekretar za družbeno- •konomski razvoj občine Ce- je Bojan Kolenc, minulo iredo sklical novinarsko lonferenco. Pojasnil je, da so vsi trije iružabniki (ob Kolencu še van Pfeifer, namestnik se- a-etarja za urejanje prostora n varstvo okolja ter direktor itrokovne službe za stano- •anjsko in komunalno go- podarstvo, ter Ignac Dvor-. nik, vodja tehničnih služb v strokovni službi) v oktobru vložili zahtevek za registra- cijo podjetja. Takrat tudi ni bilo nikakršnih zadržkov glede registracije, zapletlo pa se je kasneje, zlasti zaradi predlaganega imena Supra d.o. o., saj je podjetje s takš- nim imenom že obstojalo v Slovenskih Konjicah. Za- radi tega se je postopek regi- stracije zavlekel in prve po- nudbe so lastnikom stano- vanj v celjski občini razpo- slali, še preden je bilo po- djetje registrirano. Za sedež podjetja v pro- storih zdajšnje Strokovne službe za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo so se v Supri-stan odločili zato, ker nameravajo (glede na novo stanovanjsko zakono- dajo) po prenehanju delova- nja Strokovne službe zapro- siti za najem teh poslovnih prostorov. Supra-stan pa naj bi nudila zaposlitev tudi osmim do desetim delavcem zdajšnje Strokovne službe. Bojan Kolenc še pojasnjuje, da bo cena njihovega podjet- ja za upravljanje s stanova- nji nižja od zdajšnje, saj za podjetjem ne bo stal (preve- lik aparat, poslovanje pa bo- do oprli na sodobno infor- macijsko tehnologijo. Brez bližnjic »Supra-stan še ne deluje. Podjetje je registrirano, kot ste ugotovili, smo še pred sa- mo registracijo razposlali naše ponudbe lastnikom sta- novanj - a le zato, da jih sez- nanimo z našo dejavnostjo. Zdaj čakamo na razpis, ki bo tako nam kot vsem ostalim konkurentom omogočal, da se potegujemo za mesto upravljalca s stanovanji,« pojasnjuje Bojan Kolenc. Podjetja, ki bodo uprav- ljala s stanovanji, bodo seve- da izbirali lastniki. Za pri- bližno 5 tisoč stanovanj, ki so v Celju v lasti občine, bo to občinska vlada. Bojan Ko- lenc kot njen podpredsednik obljublja: »Ko bo izvršni svet odločal o tem, kdo bo izbran po razpisu, v razpravi in glasovanju ne bom sode- loval!« Supra-stan želi (po prene- hanju delovanja Strokovne službe za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo) najeti poslovne prostore v Gledališki ulici 4, priprav- ljeno pa je odkupiti tudi ob- stoječa osnovna sredstva in opremo. Zdajšnje Strokovne službe bodo morale v celoti zaključiti svoje poslovanje, zato govorice o prenosu de- narja, ki se je stekal iz stana- rin in bivšega stanovanjske- ga sklada na Supro-stan, ni- so upravičene. Podjetje bo ob sklepanju pogodb z last- niki stanovanj sicer prevzelo bivše obveznosti in dogovo- re, a le, če se bo tako odločil lastnik. Vsak lastnik pa bo imel pri odločanju v rokah zaključni obračun, ki mu ga bodo morali narediti v zdajš- nji Strokovni službi. IVANA STAMEJČIČ Celjska občina je lastnik 5 tisoč stanovanj, od tega jih je nekaj manj kot polovica v str- njenih stanovanjskih gradnjah (v hišah oziroma blokih, kjer imajo večinski lastniški delež). Podjetja za upravljanje s sta- novanji bo v posameznih sta- novanjskih hišah namreč izbi- ral večinski lastnik oziroma več lastnikov. Namestnik sekretarja za ure- janje prostora in varstvo oko- lja ter direktor strokovne služ- be za stanovanjsko in komu- nalno gospodarstvo tega se- kretariata Ivan Pfeifer je ob- činsko vlado zaprosil za razre- šitev oziroma »izločitev iz funkcije odločanja v zvezi s stanovanjskim gospodar- stvom«. Občinska vlada je nje- govo prošnjo dan po registra- ciji podjetja Supra-stan, 13. novembra, obravnavala, ven- dar sprejela sklep, da odloča- nje preloži na eno od prihod- njih sej. O združljivosti javnih funk- cij in zasebnih interesov Bojan Kolenc meni: »Nobenega ra- zloga ne vidim, da javna funk- cija ne bi smela biti združljiva z osebnimi interesi, seveda, če ne gre za zlorabe. V primeru Supre-stan pa ni bilo zlorab, ničesar ne skrivamo in nič ne tajimo.« Stanovanjski tolar tudi za plače ^eiavcem stanovanja, denar za iikvitinost, plače, dokup let Za prodajo stanovanj v po- jetjih veljajo vsa določila za- :ona, ki pa je pisan tako hlapno, da lahko podjetja do- »čajo tudi posebne popuste, e delavci takoj poravnajo upnino. Prva evforija pri nakupu je limo, so povedali v podjetjih, jer smo spraševali o tem, akšno je zanimanje za stano- anja. V laški pivovarni imajo sega skupaj 44 stanovanj, stanovanji prodajajo izven aškega, doslej pa so podpisa- 17 pogodb. Prodajali so ta- D, kot določa zakon, zbrane- 1 denarja pa bi bilo menda ovolj za nakup dveh novih anovanj. V konjiškem Konu- j so prodali 120 stanovanj, eprodanih je bilo minuli te- en še 173 stanovanj, vloge pa ; vedno prihajajo. V tem po- jetju so se odločili za popust a predplačilo. Delavci, ki so onec novembra kupili stano- anje, so dobili dodatnih 26, dstotkovjjopusta, če so takoj oravnali kupnino, v začetku ecembra je znašal popust 20 dstotkov. Zbrani denar so orabili za reševanje likvid-j nostnih težav in presežkov de- lavcev, novih stanovanj pa s tem denarjem ne bodo kupo- vali. V celjski Metki so proda- jali tako, kot določa zakon, imajo 132 stanovanj, prodanih je 35. Za kaj bodo porabili de- nar, se še niso odločili. Za poseben popust na kup- nino, če so jo delavci poravnali takoj in ne v šestdesetih dneh, so se odločili v LibeU. Popust je znašal 20 odstotkov, zbrani denar pa nameravajo porabiti za financiranje proizvodnje, nekaj so ga namenili tudi za plače. Prepričani so namreč, da je to cenejši vir kot najema- nje kredita v bankah ali na sivem trgu, naložba ni najbolj- ša, je pa nujna glede na trenut- ne razmere, so še povedali. Si- cer pa imajo v tem celjskem podjetju 125 stanovanj, 7 iz- ven Slovenije. Doslej je proda- nih in plačanih 27 stanovanj, 9 delavcev je že podpisalo po- godbe, ni pa poravnalo kupni- ne, za nakup pa imajo še nekaj interesentov. In kako je s prodajo stano- vanj v celjskem Emu? Vseh stanovanj je 328, prodali so jih 54, tistim, ki so takoj poravna- li kupnino, pa so priznali 20- odstotni popust. Tudi v tem podjetju denar namenjajo za premagovanje Ukvidnostnih težav. Ker se v zadnjem času po- javlja veliko vprašanj o upra- vičenosti popustov v podjetjih, smo za mnenje prosili strokov- njaka Mira Gradiča s celjske stanovanjske skupnosti. Tako- le je povedal: »Za podjetja ve- ljajo določila zakona, torej 30- odstotni popust, če se kupec odloči za 10-odstotni polog ter odplačevanje na 10 oziroma 20 let, ter 60-odstotni popust pri takojšnjem plačilu celotne kupnine. Prav tako velja za nakup stanovanj v podjetjih 60 dnevni rok plačila. Če v po- djetjih dajejo posebne popu- ste, ker ljudje takoj poravnajo kupnino, mislim, da ni nič na- robe. Zakonodajalec je bil do- kaj širokosrčen, rok plačila je dva meseca in pri 20 odstotni ifnlaciji pomeni to 40 odstotno zmanjšanje kupnine. Če je prodajalec recimo z 20 odstot- ki stimuliral tistega, ki takoj poravna kupnino, je to najbrž za oba koristno. Edini pogoj je, da se s tem obe strani stri- njata. Zakon nadalje tudi ne določa namembnosti kupnine, podjetja porabijo denar v skladu s svojimi potrebami, razen v primeru, če so uveljav- ljala oprostitev prometnega davka. V tem primeru je treba kupnino nameniti za nakup stanovanj.« IRENA BAŠA Niso stavkali Zaposleni v Zdravilišču Rogaška Slatina so za pre- tekli ponedeljek napoveda- li stavko, ker pa je bilo ve- čini njihovih zahtev ugode- no, so si premislili. Pod- predsednica stavkovnega odbora in predsednica »Svobodnega sindikata« v Zdravilišču, Biserka In- kret, je povedala, da vzrok pritoževanja niso bile le plače, pač pa tudi nespo- štovanje posameznih dolo- čil podjetniške pogodbe, o čemer pa so se uspeli spo- razumeti. Prav tako je bila sprejeta zahteva po meseč- ii klavzuli zaradi rasti živ- ljenjskih stroškov, za no- ^^ember znaša 19 odstot- kov. V Zdravilišču nasploh •nočno občutijo letošnji iz- pad številnih zahtevnih tu- jih gostov, saj jih je bilo pretekla leta do 80 odstot- kov. Približno polovica za- poslenih, to je okrog petsto delavcev, se zdaj izmenjuje ^a čakanju ter po podjetni- ški pogodbi prejema 80- ^stotne plače. Polovico ^ga zneska primaknejo iz "ministrstev za delo in tu- rizem. BJ REKLI SO: Andrej Korošec, direktor Ferralita Žalec: »Gospodarske težave, ki pestijo vso Sloveni- jo, so prizadele tudi naše po- djetje. Trenutno nas bremenijo drage zaloge, za nekatere iz- delke pa sploh ne vemo, kdaj in kako jih bomo prodali. V mislih imam predsem nama- kalne naprave. Za te izdelke je trenutno mrtva sezona, pred časom pa jih nismo mogli pro- dati zaradi razmer na južnih tržiščih. Zaposlenih imamo 408 delavcev, nekaj jih je na čakanju. Glede na trenutne razmere nas je preveč, vendar bolj kot o presežkih lazmišlja- mo o tem, kako bi pridobili čim več dela in še zlasti izvoz- nih poslov.« TONE TAVČAR Častni občan Hergouth Na Šmarskem se že pripravljajo na slavnostno sejo občinske skupščine, ki bo v ponedeljek, 23. decembra. Ta- krat bodo znanega književnika dr. Aloisa Hergoutha razglasili za čast- nega občana občine Šmarje in podeli- li letošnja občinska priznanja. Her- gouth je pesnik Sladke gore (pesniška zbirka s tem imenom je bila prevede- na tudi v francoščino), tam je bila doma njegova mati, po stricu pa je tu pred leti podedoval skromno kočo. Ta je potem postala njegovo drugo pre- bivališče in .shajališče avstrijskih, slovenskih in drugih kulturnikov, od Pariza do Rima. Hergouth sodi med znane avstrijske književnike in je po- stal eden vodilnih posredovalcev slo- venske literature na druga jezikovna območja. Na slovesni šmarski skupš- činski seji pričakujejo Hergouthove- ga prevajalca Kajetana Kovica ter predstavnike ministrstev za kulturo iz Slovenije, avstrijske Štajerske ozi- roma avstrijskega ministrstva za kul- turo. BJ Šmarska volilna tekma Bo župan Drofenik, Gobec aii kdo tretji? Po odstopni izjavi dosedanjega žu- pana Franca Potočnika iz Slovenske kmečke zveze - ljudske stranke, teče v občini Šmarje volilni postopek za novega predsednika občinske skupš- čine. Po sobotnem sestanku občinske volilne komisije sta tudi uradno zna- ni imeni dveh kandidatov, Marjana Drofenika in Vlada Gobca. V petek je potekel rok za prijavo kandidatur, kandidata pa je moralo podpreti vsaj osem poslancev. Ob- činska volilna komisija, ki ji predse- duje vodja šmarskega Temeljnega sodišča, Zinka Strašek, je zatem po- trdila, da sta obe kandidaturi, krš- čanskega demokrata Marjana Drofe- nika iz Podčetrtka in socialista Vla- da Gobca iz Šmarja skladni s po- stopkom. Marjana Drofenika, občin- skega sekretarja za gospodarstvo in podpredsednika šmarske občinske vlade so predlagali večinoma poslan- ci Slovenskih krščanskih demokra- tov (Jože Čakš, Erih Krašovec, dr. Danica Knapič-Nagode, Martina Ja- godic, Jože Barič, Alenka Strašek, Marija Petak in Mitja Cimperšek). Socialista Vlada Gobca iz Kmetijske zadruge je podprla Socialistična stranka, pa tudi poslanci drugih strank (Marjan Šarlah, Ivan Drofe- nik, Jelko Pust, Veljko Kolar, Jože Planine, Srečko Gobec, Franc No- vak, Jože Boršič in Štefan Kupec). Oba kandidata za novega šmar- skega župana sta poslanca zbora kraje\Tiih skupnosti. Novega predsednika skupščine bo- do poslanci volili na svoji prihodnji seji, v torek, 17. decembra, pri čemer se pred to sejo lahko vložijo še nove kandidature. Tako namreč določa šmarski začasni poslovnik. BRANE JERANKO Še 196 dni do pričetka gradnje avtoceste Na zemljevidu vidimo del predvidene trase avtoceste, ki bo potekala od Grušovelj proti severnemu delu Orle vasi in naprej proti Šmatevžu. Lepo se vidijo parcele, na katerih naj bi zgradili avtocesto. ZBOR RAZLAŠČENCEV IZ SPODNJE SAVINJSKE DOLINE BO V SOBOTO 14. 12., OB 10. h V GASILSKEM DOMU V ŽALCU ZLRP podružnica Žalec 4. STRAN - 12. DECEMBER 1991 GOSPODARSTvJ Štralk Je pisan na kožo direiftorlem Neodvisni sindiltati Gorenia nasprotujejo napovedani staviti Za danes je Svobodni sin- dikat v Gorenju napovedal polurno opozorilno stavko. Razlog so nizki osebni do- hodki, s katerimi večina de- lavcev tega slovenskega pa- radnega konja životari. Svo- bodni sindikat Gorenja ob tem pravi: »Če hočeš stavka- ti, moraš imeti denar. »O na- povedanem štrajku, položaju delavcev v Gorenju, sindika- tih na dveh bregovih in še o čem govorita predsednik Neodvisnega sindikata kon- cema Gorenje Danilo Lah in podpredsednica Vida Pahor. Boj za šefovske, ne delavske piače »Obrazložitev za stavko je, da se ne izpolnjuje kolektiv- na pogodba in da imajo de- lavci prenizke plače. Zakaj stoji neodvisni sindikat ob strani oziroma nasprotuje stavki?« Pahor: »Res je, za dvanaj- sti december je Svobodni sindikat napovedal polurno stavko, mi pa smo ob tem rekli: dokler niso izkoriščene vse možnosti, ki bi pripeljale do spoštovanja kolektivne pogodbe, se člani Neodvis- nega sindikata ne bomo ude- ležili nobene stavke. Nam je povsem jasno, da je treba iz- gubljeni čas nadomestiti. Če hočeš stavkati, moraš imeti denar, stavka pa je zadnja oblika delovanja, in to ta- krat, ko odpovedo vse druge oblike pogajanj. Kaj bomo stavkali, če so ljudje po več tednov doma, ker nimajo de- la, poleg tega pa trdim še ne- kaj: s to stavko bi ljudje štrajkali sami proti sebi. Ne bodo se borili za zviševanje najnižjih plač, temveč bi podpirali hrbet direktorjem in raznim šefom. To vam bom dokazala s številkami: pri plačah za mesec novem- ber je pri enostavnih delih izhodiščni osebni dohodek 14 622 tolarjev, prej je bil 14 367. Če gremo po lestvici navzgor, se točno vidi, da se pri nižjih osebnih dohodkih izhodiščni osebni dohodek povečuje. Pa vzemiva za pri- mer višje skupine. V skupini, kjer je bil prej izhodiščni osebni dohodek 35 943 tolar- jev, je nov izračun 32 982 to- larjev. Ali drug primer: prej je bil izhodiščni osebni do- hodek 43 095 tolarjev, po no- vem je 38 018 tolarjev. Točno se vidi, zakaj bi stavkali. Za- to, ker delavci pri izhodišč- nem osebnem dohodku pri- dobivajo, šefi pa izgubljajo. Ne bi stavkali zato, ker je delavska plača prenizka, temveč zato, ker gre šefov- ska plača navzdol. In pri takšnem štrajku nas zagoto- vo ne bo zraven.« »Se pa sicer strinjate z nji- hovim stališčem, da so plače delavcev nizke in da ljudje životarijo?« Lah: »Če povem na kratko - v zadnjem letu in še zlasti v zadnjih mesecih se je polo- žaj delavcev močno po- slabšal.« Pahor: »Že nekaj časa smo opozarjali vodilne, da smo delavci na izgubi pri seda- njem načinu obračunavanja osebnih dohodkov. Pa tega vodilni niso priznali. Sama sem se dokopala do nekate- rih podatkov in direktorju za kadrovske zadeve dokazova- la, da so naše trditve pravil- ne. Dejal mi je, da imam na- pačen podatek. Še sem br- skala naprej in konkretno tam, kjer delam, v Invalid- sko-poslovnem centru, ugo- tovila naslednje: najnižji osebni dohodek delavke za normalno delo, normalno število ur in normalne delov- ne rezultate je bil za mesec oktober 9 825 tolarjev, po kolektivni pogodbi bi morali dobiti 12118 tolarjev. Zato trdim, da so delavci prikraj- šani za dva do tri tisoč tolar- jev pri mesečnem osebnem dohodku. Mi s tem, ko se po- višuje vrednost točke, daje- mo prednost direktorjem. Višjo grupo imajo, več dobi- jo. Ugotovila sem najnižji osebni dohodek, zdaj bom poskušala še najvišjega.« »Po tem sklepam, da v Ne- odvisnem sindikatu ne poz- nate plač svojih vodilnih de- lavcev?« Pahor: »Zahtevali smo po- datke, vendar jih nismo do- bili. V imenu članstva bom zahtevala tudi ta podatek.« »Se vam zdi pomembno, da veste, koliko zaslužijo vo- dilni v Gorenju?« Lah: »Mislim, da to je po- membno vprašanje in da bi delavci morali poznati ta po- datek. Predvsem zato, ker je podjetje še vedno v družbeni lasti.« Pahor: »Takole bom pove- dala: dokler ne bomo imeli lastnikov, dokler je premo- ženje dr\ižbeno, tako dolgo naši menedžerji, kot se zdaj imenujejo, ne morejo imeti takšnih plač. To sem jim tudi povedala naravnost v obraz in to trdim kadar koli. Zaen- krat so še v družbenem po- djetju, obnašajo se pa tako, kot da sedijo na stolčkih v privatnem podjetju in kot da je vse njihovo. Osebno sem prepričana, da je vsaka direktorska ali šefovska pla- ča, večja od 80 tisoč tolarjev, prevelika v primerjavi s ti- stim, kar dobijo delavci. Ko bodo delavcem dali obljub- ljenih tisoč mark, pa si lahko izplačajo po 150 tisoč tolar- jev. Vem, da je v tujini to drugače urejeno in da imajo vodilni visoke osebne do- hodke. Toda to so lastniki podjetij, pri nas pa, kot sem rekla, so podjetja še vedno družbena. Zato se mi ne zdi prav, da ima prvi mož kon- cema po 180 tisoč tolarjev plače. In če ta podatek ne drži, se ne pišem Pahor. Pa kar tako zapišite.« Po materi in ličeraii še vnuki? »Večkrat smo omenili pro- blem lastnikov družbenega premoženja. Ali delavci v Gorenju veste, kaj vas čaka v prihodnje, in kako bo pote- kal proces lastninjenja?« Pahor: »Mi vemo samo to, da smo pod skupno streho koncema, nekaj je bilo govo- ra o holdingu. Seveda nas zanima, kako bodo potekale stvari, ampak tega ne ve niti moj direktor, kaj šele vsi ostali. Pa smo vodstvu jasno povedali, da brez našega so- delovanja ne morejo odloča- ti. Spet bom rekla - ker je premoženje družbeno. Nam na Invalidsko-poslovnem centru je bilo rečeno, da smo poslej stoodstotna hči Go- spodinjskih aparatov. Logič- no torej sklepam, da bomo zdaj vnuk koncema. Hlapci, pravim jaz. Prodajo nas, ka- mor hočejo, sklepajo v na- šem imenu, nam pa ne pove- do ničesar.« »Kaj pa pravite na to, da se družbeni kapital prenaša recimo na koncern zato, da se zavaruje pred večinskim upravljalskim deležem dr- žave?« Pahor: »Tako nam stvari tudi razlagajo. Jaz pravim takole: če bo to v prid Gore- nju, potem gotovo podpiram takšno obliko. Bojim pa se, da bo vse skupaj nekdo prev- zel, delavci pa se bodo obri- sali pod nosom. Najprej bo- do izločili državo, kdo pride pa potem na vrsto? Potem bodo izločili še nas, delavce. Tega se bojim. Ne tega, da nekam spadamo, razdroblje- nost je še slabša.« »Ali Gorenje odpušča svo- je delavce?« Lah:- »Številk o viških ni mogoče dobiti, konkretno lahko povem le podatke za Elektroniko, kjer sem zapo- slen. Po predhodnem planu je bilo v podjetju 25 trajnih viškov, potem se je to zmanj- šalo na številko 10. Začasnih viškov je 56, največji pro- blem pri določanju viškov pa je nespoštovanje kolektivne pogodbe, zakona o delovnih razmerjih, neupoštevanje zakona o delovnih razmer- jih, delovne uspešnosti, soci- alnega stanja in tako na- prej.« Pahor: »V Gorenju se de- lavce odpušča na skrivaj. To me boli. Moti me, da gredo na čakanje ljudje, ki so se skregali s šefom. Ali zato, ker so bili v disciplinskem postopku, pa jim niso mogli ničesar dokazati. Na delovna mesta, kjer so bili prej ti de- lavci, prihajajo drugi, kar pomeni, da dela ni zmanj- kalo.« »Če razmišljate objektiv- no, je najbrž treba priznati, da vsak svojega dela tudi ne opravlja najboljše, imeli ste veliko primerov kraj, hišnih preiskav... Pahor: Drži, samo takšni delavci danes niso na čaka- nju, to je najbolj žalostno. Takšni so še vedno skriti, ker tudi tisti, ki jih ocenjujejo, nimajo povsem čistih ra- čunov.« Boj na dveli bregovili »Povrnimo se k napoveda- ni stavki in k temu, da jo en sindikat podpira, drugi ji nasprotuje. Po tem sodeč Svobodni in Neodvisni sin- dikat ne sodelujeta in ne na- stopata skupaj kot enako- vreden partner menedž- mentu?« i Pahor: »Smo poskusjjl vendar ne najdemo skupiij ga jezika. Ko smo podpis^ vali kolektivno pogodbo ozjI roma razpravljali o njej, sedeli skupaj, mi smo s sat pripeljali pravnika in zar^ tega menda nismo bili v en kovrednem položaju. Če tej niso znali ločiti, da se v odvisnem sindikatu borinj za vse delavce, da kolektivu- pogodba ni le za naš sin^ kat, potem se vidi, kako » razgledani.« »V Neodvisnem sindikati vas je okoli 700 delavcev. I, je razmeroma malo glede n število zaposlenih v kog cernu.« Lah: »Glede na število za poslenih je to res malo, pi^ bližno 8 do 10 odstotkom Vzroki so predvsem v nedi mokratičnosti oziroma ni mogočem izstopu članov j Svobodnega sindikata, p( tem nepoznavanje naš^ dela, neosveščenost d lavcev.« Pahor: »Povedala bi dn gače: prvič je tu pritisk i članstvo, delavci so morž pod nujno v Svobodni sind kat. Napisali so trinajst bo jih zapovedi in če jih ni spoštoval, če nisi bil njiho si bil praktično že na ces Delavci morajo na prim sami po odstopno izjavo povedati, zakaj izstopa; Mislim, da nihče ni nikom dolžan pojasnjevati, v kat( stranki bo. Svobodni sin( kat pride vsake toliko ča s kakšnim sokom, zdaj so p nudili delavcem treniri prodajajo jih na kredit, tal da jih bodo še bolj zapufi in da bodo ljudje brez denj ja za najosnovnejše, to je \ gotovo hrana.« t »Kaj pa ste vi ponudili d lavcem?« Lah: »Predvsem jim p skušamo pomagati pri zag tavljanju dela, zaščiti i škov, ponujamo pravno p moč in omogočamo nak hrane. V zadnjem času tu tistim, ki niso naši člani.« »Pa prihodnost, kako vidite delavci Gorenja v Neodvisnem sindikatu?« Pahor: »Dokler bodo d lavci verjeli v pravljice, jih zdaj poslušajo, potem vidim prihodnosti. Lju( morajo najprej spoznati, 1 pomeni demokracija in K se da doseči. Potem bomo i skupaj res lahko partner n šemu menedžmentu.« Danilo Lah Vida Pahor Agonija Brez konca IMP-ISO že od Julija v stečaju V konjiškem podjetju IMF - ISO, ki je že od julija v steča- ju, čakajo na prodajo, še bolj nestrpno pa na nekoga, ki bi bil pripravljen prevzeti proiz- vodnjo stikalne tehnike skupaj z rizikom, da bi bil ob prodaji prekratek za nakup. Stečajni senat je namreč sklenil, da proizvodnje, ki ves čas še teče, ne more nadaljeva- ti, saj ni nikogar, ki bi bil pri- pravljen prevzeti morebitno izgubo. Delavce, delo, prostor in opremo je pripravljen ponu- diti v najem, a dosedanji po- nudniki so pričakovali, da bo- do dobili prednostno pravico odkupa. S tem pa ne bo nič, so rekli na konjiškem izvršnem svetu, enem izmed glavnih up- nikov. Zato sedaj čakajo na nove ponudbe. Kaže, da nekaj bo, a o imenih je še preuranje- no govoriti. Nadaljevanje proizvodnje bi bilo vsaj za 30 še zaposlenih vsekakor najlažji način čaka- nja na dokončno odločitev, ki bo padla na licitaciji. Kdaj, te- ga še ne vedo. Zaenkrat so oce- nili samo nepremičnine in si- cer na 130 milijonov tolarjev, premičnine pa morajo še oce- niti. V vsakem primeru je vrednost podjetja veliko večja od terjatev, ki jih je za 50 mili- jonov tolarjev. Največji upniki so IMP Ljubljana, Ljubljanska banka, izvršni svet skupščine občine Slovenske Konjice in interna banka IMP. Manjših, ki imajo terjatve pod milijo- nom, je približno sto. To pa je bil tudi razlog, da se je upniški odbor izredno pozno oblikoval - šele ob tretjem naroku prejš- nji mesec. Upniki podpirajo zamisel, da bi do licitacije »nekdo« prevzel oziroma najel proizvodnjo, ki se še odvija. Upamo lahko samo, da se bo ta »nekdo« čimprej odločil, saj je večina naročil že zaključna, novih pa ne podpisujejo. Brez tega pa bo dela kmalu zmanj- kalo in formo bodo lahko samo še zaklenili. MBP REKLI SO Valter Zupane, vodja ko- merciale v MIK Prebold o de- viznem poslovanju: »Zahteva, da morajo firme v 48 urah razprodati 70% ustvarjenih deviz ali pa jih prodati bankam je v bistvu povsem nerealna administra- tivna poteza, ki pomeni nasil- no prisvajanje težko zasluže- nega denarja na tujih trgih. Odprtega gospodarstva si ni mogoče zamisliti brez zaščite izvoznikov in nemotenega raz- polaganja z ustvarjenimi devi- zami. To še posebej velja za aktivne izvoznike. Naša firma porabi komaj petino ustvarje- nih deviz za potrebe proizvod- nje in popestritev izdelkov, ki jih potem prodamo še doma. Ob vsem skupaj se je tudi pov- sem odveč zanašati na banke, ki so v enem delu vpete v vlad- no politiko in jo morajo spo- štovati, v drugem pa seveda zasledujejo svoje interese, ki se jim nočejo odpovedati. V tej verigi ostanemo čisto na koncu tisti, ki izvažamo, ustvarjamo devize in na milost in nemilost smo prepuščeni takšnim in po- dobnim ukrepom. Sicer pa moram reči, da smo se v Miku ves čas zavedali, da je izvoz najbolj pomemben preživetje. Cene v zahoc Evropi sicer ne pomenijo ne visoke akumulacije, zagotai Ijajo pa nam nemoteno proii vodnjo in socialno varnost za poslenih, ob tem pa se ne tdO remo tudi povsem odpoveda' tržiščem zlasti na HrvaškemJ v Bosni in Hercegovini. S pal) nerji tam smo se že dogovori o nadaljnjem poslovanj uvedba slovenske valute ' meje med Hrvaško in Sloven jo pa je dokončno pretrg* stike. Kljub temu vodimo P< govore, ki so v obojestranske interesu. Verjetno pa nik< več ne bomo poslovali tako k smo nekoč. Preveč stvari rn Slovenijo in Hrvaško je ned govorjenih. Izdelkov ne mol mo prodajati brez ustrez" garancij za plačila. Odpira" nerezidentnih računov ' obeh straneh sicer pomeni 1 kakšno možnost, ni pa varW sti za plačila. Treba bi maksimalno angažirati gosp darske zbornice, tam kje^ delujejo, in uvesti enake p' čilne pogoje kot jih it^^^^ s partnerji na tujem. Misli"^ plačevanje z akreditivi.« ji JANEZ VEDEN^ PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 11. 12. 1991 (0GODKI 12. DECEMBER 1991 - STRAN 5 varčevalci urez prihrankov v Ljubljanski banki gplošni banki Celje so v tem tednu ustavili iz- plačilo starih deviznih vlog oziroma njihovo to- larsko protivrednost. Po besedah pomočnika di- rektorja banke Jožeta Ve- bra je izplačilo ustavljeno dokler stvari ne bodo raz- čistili v repubUki. Ukrep je po njegovem nujen, ker se v banki edino na ta na- čin lahko zavarujejo pred nelikvidnostjo. Svojim varčevalcem morajo v Splošni banki Celje iz- plačati še za okoli 65 mi- lijonov DEM. IB lihanje imeriškega lolarja Ameriški dolar(USD) kot liverzalna valuta svetovnega )spodarstva je v minulem po- ovnem tednu na deviznih tr- h oziroma borzah precej ni- il v primerjavi z obdobji sta- lnega tečaja. Glede na gospodarsko reče- jo v ZDA je bil sredi prete- iega tedna na dokaj nizki ivni, nakar je po poročilih ugodnih gibanjih ameriške- i gospodarstva znova narasel , se povzpel celo na 1,628 ;mške marke, kar je bila tudi egova največja vrednost tega )dobja. Po nekajdnevni kre- tvi v primerjavi z evropski- i valutami se je zgodil preo- at, saj je DEM nepričakova- I narasla kljub odločitvi mdesbanke o odlogu pove- nja obresti, kar je pomenilo dec vrednosti USD na 1,586 ilM, dasiravno je njegova sdnost v primerjavi z angle- im funtom, švicarskim in mcoskim frankom ter ja- mskim jenom še vedno na- ščala. Nastala razmerja so veda dodobra izkoristili irzni poznavalci in z malo fče na dokaj lahek način pri- do velikih profilov. Ce pogledamo še na domači I, potem ugotovim.o, da se je čaj USD glede na DEM gibal ed 1,51 in 1,64, kar pa ne imeni veliko, saj dolarja do- ila nikjer ne morete kupiti, jstvo pa je, da tudi domači I slabo absorbira ameriško luto. PRIMOŽ SKERL Vsa Bastlova podjetja - prvič z oblikovanjem skupščin- ske komisije, ki naj bi v Ce- lju preverila informacije o tem, da so posamezni mini- stri in funkcionarji tudi last- niki podjetij ali vodilni v njih, bo verjetno pod drob- nogled prišel tudi republiški minister za trg in splošne go- spodarske zadeve Maks Bastl, ki v Celju opravlja funkcijo podpredsednika občinske skupščine. V zvezi z njegovim podjet- ništvom je bilo napisanega že marsikaj, govorice, ki so po- vezane z njegovim imenom, pa tudi niso redke. Od tega, da je solastnik firme v Av- striji, do tega, da njegovo po- djetje Osko d. o. o. izvaža sta- rine brez ustreznih dovo- ljenj. Podjetje Maksim d. o. o., ki je registrirano na ime njegove žene, naj bi po nekaterih informacijah pre- jelo ob začetku delovanja precejšnja sredstva iz občin- skega sklada za razvoj po- djetništva. Medtem se je iz- kazalo, da naj bi šlo le za običajno bančno posojilo, ki ga lahko dobijo tudi drugi podjetniki. Res pa je, da je bilo to posojilo lani najvišje med petimi krediti, ki so jih odobrili zasebnim po- djetjem. Ena zadnjih problematič- nih zadev, ki jo povezujejo s podjetjem Maksim, pa je odkup poslopja bivše SDK, Po podatkih central- ne službe SDK naj bi Mak- sim in podjetje Mobile Arh d. o. o. kot kupca in Gradiš kot prodajalec prekršili do- ločila zakona, ki govori o ro- kih plačila kupnine. Kako vse to komentira Maks Bastl? Njegov prvi ko- mentar je bil, da gre v večini primerov za časopisno hudo- bijo, ki ji težko parira. Kljub temu je pristal na inter\'ju za Novi tednik, ki ga bomo ob- javili v prihodnji številki. TC Pismo IZ NEKDANJE PRESTOLNICE Dobimo se pri »MerkatorJu« če bi na lanskoletnih voli- tvah zmagalo Srbsko gibanje za prenovo, bi naša delegacija nemudoma odpotovala v Slo- venijo na pogovore. Še pred dvema letoma so nam Slovenci pošiljali predloge o tem, kako preoblikovati državo, Srbija pa jim je odgovorila z demon- stracijami proti svojim največ- jim sovražnikom: slovenski majonezi in puloverjem. Tako- le je konec prejšnjega tedna govoril lider te največje opozi- cijske stranke v Srbiji Vuk Draškovič, Demokratska stranka dr. Mičunoviča pa je v nedeljo sprejela Deklaracijo o bodočnosti Srbije, v kateri je med drugim rečeno, da je poli- tika Miloševiča, na katero ni- majo nikakršnega vpliva ne ljudska skupščina, ne politič- ne stranke in občani, privedla srbski narod v nevarnost, da bo uničen tako v sami Srbiji kot tudi zunaj nje. Med raz- pravo pred sprejetjem Dekla- racije je bilo zato poudarjeno, da mora biti osnovna naloga Demokratske stranke - rušitev vladavine Miloševiča in soci- alistov, ki jo ščiti močna arma- da, katerega je neposredno po- vezana s srbsko vlado in s predsednikom republike. Očitno je, da čakajo Srbijo velike preizkušnje, pri čemer je skrajno nehvaležno napove- dovati izid te borbe opozicije ne le za oblast, temveč tudi za več demokracije. Ob vsem tem pa so vznemirljivi rezultati mnenjske raziskave v Beogra- du o tem, kako bi se obnesle najpomembnejše stranke v Sr- biji, če bi bile razpisane nove volitve. Ta anketa je namreč pokazala, da je največji vzpon doživela Šešljeva Srbska radi- kalna stranka (dobila bi kar 15 odstotkov glasov), ki je prav- zaprav prirepek Miloševičevih socialistov in nekakšen pan- dor Paragine - stranke prava. Socialisti bi s Šešljevo in še nekaterimi prav tako ekstrem- nimi strankami na volitvah (če bi bile jutri) imeli še večjo ve- čino kot pa jo imajo sedaj. »Prava« opozicija, za kakrš- no se štejejo Draškovičeva, Mičunovičeva in še nekatere druge stranke, je seveda sama največ kriva za vzpon vojvode Šešlja, saj je pred in po voli- tvah vneto tekmovala s soci- alisti v disciplini - kdo je bolj zaskrbljen za usodo Srbov na Hrvaškem. Hladnokrvno pa je prezrla še množico stvari, ki niso bile ravno v čast Srbiji. Danes Draškovič brani slo- vensko majonezo in puloverje, pred mesecem dni pa ga ni bilo jiikjer, ko je Politika razpisala natečaj za spremembo imena beograjskemu bistroju, ki se je do konca oktobra imenoval - Bohinj. Upravnik sedaj že bivšega Bohinja je spremembo imena v Politiki utemeljeval s trdi- tvijo, da so se stalni gostje za- čenjali neprijetno počutiti v lokalu in .da so nekateri v njem dobili občutek, da v zraku lebdi »dežela«, pri če- mer pa ni povedal, ali jih je ta občutek prevzel pred ali po pitju. Skratka, Bohinja ni več, saj so ga prekrstili v »Pres«, stalnim gostom pa sedaj očitno »lebdi v zraku« Politika, ki ima le kakšnih sto metrov da- leč svoje obrate za proizvodnjo sovražnikov. Po končanem botrovanju se je Politika opogumila in obja- vila pismo bralca, ki je bil ogorčen zaradi spremembe imena bistroju in napisal, da se je prestrašil in da ga je sram, ko je zvedel za razlog tej spremembi: »Ali bomo kmalu priča spremembi-imena ,Pre- šernove kleti?' Svoj čas smo spremenili ime trgovskega sre- dišča ,Merkator' (sedaj ,Jugo- center'), ljudje pa še naprej go- vorijo: ,Dobimo se pri Merka- torju'.« ŠTEFAN NOVAK Država krade izvoznikom Bmteksu niso zatlovoUni z nekaterimi ukrepi vlade s sedanjimi razpolagalnimi Svicami z ustvarjenimi devi- ^ so izvozniki nezadovolj- ^To velja tudi za firmo Em- b, ki kot joint venture firma ■staja od letošnjega 1. janu- ja. ^ 51 odstotki kapitala jo je Janovil nemški partner, z 49 «totki pa žalski Juteks. ^mteksu izdelujejo notranje We za avtomobile največ- [nemških proizvajalcev, ko- ^tiv šteje sto ljudi, mesečni 'Oz pa znaša skoraj dva mili- ca mark, kar je za tako maj- ^ kolektiv zares velika šte- •l^a. Direktor Ivan Podpečan '^vi, da jim slovenska država '^ize dobesedno krade, '^anke zahtevajo, da mora- P Preostanek deviz, ki jih ne grabimo za sebe, v 48 urah prodati, odstopiti drugim fpa prodati bankam. Gre za Ma je tržna cena dosti višja f bančna, z iskanjem pnud- nikov pa izgubljamo ogromno časa in energije. DiTigi pro- blem je v tem, da nam država trideset odstotkov deviz odku- pi po tečaju, ki je za 27 odstot- kov podcenjen oziroma nižji od tečaja na trgu. V prejšnjih obdobjih je država te razlike nadomeščala s tako imenova- no izvozno stimulacijo, trenut- no pa jih ne pokriva nihče, kar pomeni, da smo v skupni vsoti, ki jo predstavlja izvoz, pri- krajšani za osem odstotkov.« - Kako so negotove razmere od poletja sem in vse, kar se je dogajalo v zvezi z ukrepi evropske dvanajsterice, vpli- vali na vaše poslovanje? »Mesečni izvoz znaša 1,8 mi- lijona mark. Malo sreče smo imeli, ker nas zadnji ukrep evropske dvanajsterice ni tako prizadel. Smo joint venture firma in nemški proizvajalec je v marsičem odvisen tudi od naše proizvodnje. Nekaj pro- blemov je bilo glede tega, kdo bo pokril večje carinske stro- ške v Nemčiji. Takoj sem odšel v Nemčijo, obiskal tudi bavar- sko gospodarsko zbornico in izvedel, da bodo razlike zaradi višje carine vrnjene oziroma refundirane.« - Kljub vsemu letos še so- razmerno ugodno poslujete. Kaj bo, če se bo stanje, kakrš- no sedaj velja za devizno po- slovanje, nadaljevalo? »Če se bo podcenjenost de- viz nadaljevala, bomo prihod- nje leto negativni. Razvoj fir- me, v katero je vložen tudi tuji kapital, je odvisen od tega, ko- liko je dobička. Sedanja vlada dela ogromne napake, ker podpira velike izgubarje in ne- gativce v izvozu na račun firm, ki so v izvozu uspešne in spo- sobne. Interes tujcev za vlaga- nje pri nas se bo zmanjševal, dokler država izvoznikom do- besedno krade osem odstotkov deviz. Poudarjam, da je bilo poslovanje v pi-vih mesecih le- ta ugodnejše. Tečaj se je for- miral na borzi in je bil takšen, kot je ustrezal ponudbi in pov- praševanju.« JANEZ VEDENIK OKNO V OSTANEK JUGOSLAVIJE Piše VLADO ŠLAMBERGEH Seme razdora med Hrvati čeprav se je Slobodan Miloševič po beograjski TV širokou- stil, češ »da je vse več možnosti za mimo rešitev jugoslovanske krize«, ga je njegova (in samo malo še Kadijevičeva) soldate- ska vsak dan znova demantirala z nenehnimi napadi na Hrva- ška naselja in mesta, še zlasti pa z zločinom nad Dubrovni- kom, kar je razburilo ves napredni svet. Dubrovnik je delno doživel usodo z zemljo zravnanega Vukovarja (na srečo zločinci v sivoolivnatih uniformah še niso prodrli vanj, da bi tudi tam pobijali in klali ljudi), zdaj podobno grozi Osijeku in Sisku. Le kdo bo ustavil podivjane srbske in črnogorske razbojnike? Vukovar je še zmeraj seme razdora med Hrvati. Kako tudi ne bi bil, saj je padec »hrvaškega Stalingrada« pomenil hud udarec za dr. Franja Tudmana in njegovo vojsko, v Beogradu pa so v soboto slavili »osvoboditelje Vukovarja«. Vse več je podrobnosti, zakaj je Vukovar padel, potem ko se je več kot tri mesece peščica hrvaških vojakov herojsko borila proti več kot 20.000 okupatorjem. Posebna komisija, ki jo je imenoval dr. Franjo Tudman, vodi pa jo nekdanji predsednik hrvaške vlade, zdaj »predstojnik urada za zaščito ustavne ureditve Republike Hrvaške« Josip Manolič, je s svojimi ugo- tovitvami utemljila obtožnico zoper predsednika Hrvaške stranke pravice dr. Dobroslava Paraga (državljana Republike Slovenije, če sodimo po njegovem potnem listu), ki je tudi »poveljnik HOS« (paravojaških hrvaških obrambnih sil), in Mileta Dedakoviča Jastreba, poveljnika obrambe mesta, ki ga dejansko ni več - Vukovarja. Komisija je med drugim objavila oceno, da je do 19. novem- bra, ko je Vukovar uradno »padel« (Anton Tus, poveljnik hrvaške vojske, trdi, da se hrvaški borci v okupiranem Vuko- varju še zmeraj borijo, in sicer z gverilsko taktiko), bilo ubitih 1.600 Hrvatov (450 policistov in vojakov in 1.550 civilistov), ranjenih pa je bilo več kot 1.700, od teh več kot polovica policistov in vojakov, pa tudi 40 otrok. General Martin Špegelj, nekdanji hrvaški obrambni mini- ster, ki ga je bil dr. Franjo Tudman najprej odstavil (naj spomnimo, da je o »zločincu Špeglju« protiobveščevalna služba takratne JLA posnela poseben propagandni film), nato pa pomilostU in postavil za glavnega inšpektorja hrvaške vojske, trdi, da je »na dostopih do Vukovarja in v samem mestu padlo desetkrat več vojakov iz vrst agresorske armade, kot pa je umrlo branilcev«. Čeprav je surovo in za humani- stične poglede neukusno tako štetje, je dejstvo, da vojaki tako računamo, je še dodal general Špegelj. Pomeni, da je samo pri bojih za Vukovar padlo več kot 5.000 borcev (na obeh stra- neh). Pri tem je Martin Špegelj poudaril dejstvi, značilni za Vukovar: - prvič, gre za mesto, ki ga ni več, so samo še ruševine, - drugič, gre za vojaško zmago hrvaških vojakov, kar bodo mnoge vojaške akademije po svetu še proučevale, ker je 1.600 hrvaških borcev zaustavilo in skoraj uničilo sodobno oklopšno divizijo, okrepljeno s četniki, ki je imela na razpo- lago več kot 20.0000 vojakov, 350 tankov, 200 oklepnikov, 1.000 topov in še nešteto druge tehnike. Marke pokopale Jastreba? Vendar vse to ne bo dosti pomagalo Miletu Dedakoviču Jastrebu, ki sedi v ječi (po vesteh iz opozicijskega tiska so legendarnega Jastreba mučili in pretepli nekdanji kolegi iz JA, ki so prav tako prestopili na hrvaško stran). Grozi mu smrtna kazen zaradi »rušenja ustavne ureditve«, češ da je sodeloval pri načrtih, da bi vrgli dr. Franja Tudmana; da je dajal napačne podatke Zagrebu, kar je povzročilo padec Vukovarja; da ni znal organizirati obrambe mesta: da je sodeloval pri preprodaji orožja, ki ga je vrhovno hrvaško poveljstvo pošiljalo kot pomoč obrambi Vukovarja. Najhujša pa je obtožba, češ da se je Jastreb osebno okoriščal z denarjem hrvaške države in si prilastil 2,000.0000 dinarjev, ki jih je Narodna banka Hrvaške prek njega namenila za obrambo Vukovarja, ob aretaciji pa so pri Jastrebu našli 300.000 DEM v gotovni. Dedakovič naj bi bil tudi najtesnejši sodelavec Dobroslava Paraga in naj bi skupaj z njim načrtoval rušenje dr. Franja Tudmana, Paragova »črna legija« pa se je - po ugotovitvah Manoličeve komisije - celo pripravljala na aten- tat na Banske dvore. Skratka, »Jastrebova roka je segla glo- boko v hr\'aški žep«, kot pravi general Martin Špegelj. Muslimani se ne dajo To kar se je Srbom in Aa (Antiljudski Armadi) posrečilo na Hrvaškem, da so domorodce sprli med seboj in s tem oslabili obrambno sposobnost Hrvaške, pa jim ni uspelo v BiH. Musli- mani so, kar je pokazal kongres Stranke demokratske akcije, preprečili, da bi seme razdora, ki ga poskušal zasejati Beo- grad, vzklilo. »Razkola v naši stranki ni,« je bil odločen dr. Alija Izetbegovič, stari in novi predsednik SDA in hkrati predsedstva BiH, »tudi ni spopada med državljansko in kleri- kalno strujo v SDA, kot namigujejo Srbi v BiH in Beogradu. Imamo pa v stranki ljudi, kar je razumljivo, ki bolj kot drugi poudarjajo islamske verske vrednote.« Srbi so namreč igrali na karto »spora« med Izetbegovičem in slovitim Fikretom Abdičem, »Babom«, človekom, ki je zgradil in zrušil Agrokomerc (zanimivo je, da eno od ljubljan- skih podjetij s precejšnjim uspehom rešuje Agrokomerc) iz Velike Kladuše, kandidatom, ki je na lanskih volitvah v BiH med vsemi člani predsedstva BiH dobil največ glasov volilcev. Abdič na kongresu ni imel dlake na jeziku (tik pred shodom SDA je izdal knjigo »SDA - Hoče, more, zna«, v kateri hvali svojo stranko, največ prostora pa je v njej namenjeno Agroko- mercu), vendar je moral požreti tudi precej grenkih, zlasti to, da mu članstvo zlepa ne bo oprostilo, ker je bil član CK ZK BiH leta 1983, ko so v BiH na veliko preganjali Muslimane, ve pa se, da je CK imel prvo oblast v republiki. Ta mesec bo torej še zanimivo, ker dr. Aliju Izetbegoviču poteče predsedniški mandat na čelu republike 20. decembra (trinarodna republika ima ključ: zmagovita SDA ima predsednika predsedstva republike, HDZ ima predsednika vlade, Srbska demoki-atska stranka pa predsednika skupščine, stranke pa same odločajo o kandidatih), vodstvo SDA pa se bo moralo odločiti, ali mu bo podaljšalo mandat ali pa vseeno postavilo na čelo repu- blike Fikrota Abdiča, bivšega člana CK ZK BiH, kar je malo verjetno. 6. STRAN - 12. DECEMBER 1991 V Celju za agresivnejšo politiko Srečanje predstavnikov ceijskih družbenih dejavnosti s posianci repubiiške skupščine iz Celja - Pozen sklic in slab odziv poslancev Celjski župan Anton Roječ (poslanec zbora občin) je minuli četrtek sklical skupni sestanek predstavnikov družbe- nih dejavnosti s poslanci celjske občine v republiški skupščini. Namen srečanja je bil v tem, da bi se poslanci kar najbolje seznanili s težkim položajem družbenih dejavnosti in skozi svoje delo v republi- ški skupščini opozarjali na to problema- tiko. Predstavniki skoraj vseh družbenih dejavnosti so opozarjali na neurejeno si- stemsko zakonodajo, ki ne opredeljuje niti najosnovnejših pogojev za delo tem področjem. Pomanjkanje sistemskih za- konov, izdelanih normativov in standar- dov ter neurejeno financiranje oziroma deleži financiranja, ki bi se morali po- razdeliti med občino in republiko, so ključni problemi, ob tem pa seveda ne gre pozabiti vse manjšega proračunskega deleža, ki ga republika namenja družbe- nim dejavnostim. Po občinah je sicer ne- koliko drugače - v Celju so v drugem polletju prav zaradi tega, da bi preprečili blokado dela v družbenih dejavnostih sprejeli renominacijo občinskega prora- čuna - a denarja kljub temu zmanjkuje celo za najosnovnejše delo. Ob tem pa se delavci v družbenih dejavnostih ne mo- rejo opreti niti na nacionalne programe, za katere bi moral biti zagotovljen potre- ben delež denarja. Nacionalnih progra- mov za posamezne dejavnosti namreč kljub obljubam v Sloveniji še ni izde- lanih. Predstavniki celjskih družbenih dejav- nosti so se prav zaradi tega zavzeli za agresivnejšo politiko občinskega sekre- tariata za družbene dejavnosti, ki bi mo- ral v stikih s pristojnimi republiškimi ministrstvi zahtevati doslednejše sodelo- vanje. Pojasnila, zakaj Celje iz republike ni prejelo obljubljene proračunske fi- nančne izravnave, predstavnikov kulture in drugih družbenih dejavnosti ni poto- lažilo. Opozarjali so tudi na to, da so plače zaposlenih v teh dejavnostih med najnižjimi v republiki, zato v Celju v kul- turnih ustanovah že čutijo posledice v odlivu kadrov. In kaj bi lahko storili republiški po- slanci iz Celja? Vsekakor zdaj ob koncu leta zelo malo, je poudaril Franc Ban, ki je še opozoril, da se bo v republiški skupščini bil zelo trd boj ob sprejemu proračuna za leto 92. Ob (bolje rečeno pred) družbenih dejavnostih bo treba misliti še na obrambo, policijo in javni dolg, poslanci pa bi morali imeti pred očmi predvsem vse bolj obubožano go-. spodarstvo. In zakaj srečanje šele ob koncu leta? Po mnenju poslancev (Ban, Drame, dr. Arzenšek in sklicatelj Roječ), ki so se srečanja sploh udeležili, so stiki med poslanci in njihovo volilno bazo preveč ohlapni - kritiko pa zaslužijo tudi predstavniki baze, ki poslancem ne znajo predstaviti svojih interesov. I. STAMEJCIČ Tolar na tolar z nastajanjem nove zakonodaje, ki bo urejala celotno področje komunalnih dejavnosti, v Sloveniji kasnimo. To je tudi eden od vzrokov, da so odloki o komunalnih taksah v posameznih občinah nedodelani, saj se njihovi sestav- ljale! nimajo na kaj opreti, je bilo slišati ob sprejemanju sprememb in dopolnitev odloka o komunalnih taksah občine Celje na skupščinskem zasedanju prejšnji teden. Občinska vlada je poslancem predlagala, naj po hitrem postopku sprejmejo spremenjen odlok, saj bi nova dolo- čila tako veljala že v času prednovoletnih sejmov. Denar, ki se bo za uporabo razstavnih in prodajnih površin dodatno zbral v občini, bodo namenili za razvoj komunal- nega gospodarstva v občini. Pri oddaji javnih površin v najem oziroma uporabo pa odlok natančno predpisuje tudi pridobitev vseh potrebnih soglasij in dovoljenj. Poslanci načelno niso imeli nič proti odloku, podprli so takšen način zbiranja denarja, vendar so v razpravi zahte- vali, da se z amandmajem k odloku spremeni vrednost točke, ki določa komunalno takso. Vrednost točke je bila namreč doslej 1 tolar, kar pomeni, da bi najemnik v času novoletnega sejma dnevno za kvadratni meter prodajnega prostora na trgu plačal 5 tolarjev. S preprostim izračunom so se poslanci dokopali do matematične ugotovitve, da bi bilo parkiranje avtomobila precej dražje od dnevne takse za uporabo prodajne hišice na Tomšičevem trgu. Zaradi tega so s sprejemom odloka potrdili tudi amandma o pet- kratnem povišanju vrednosti točke za obračun komunalne takse. IS Vlada je trmasta »Ne verjamem, da bomo v naslednjih nekaj mesecih do- bili lastninsko zakonodajo. Vlada preveč trmoglavi in ni pripravljena odstopiti od svo- jih stališč. Še bo prišlo do medsebojne blokade, verjetno bomo dobili moratorij nad lastninjenjem v podjetjih, pri- čakujem pa tudi pretrese v vladi in morda tudi padec vlade. »Takšen je bil komentar dr.Bogomirja Kovača iz ljub- ljanske ekonomske fakultete na razpravi o lastninski refor- mi, ki jo je v Narodnem domu v Celju minuli ponedeljek or- ganizirala Stranka demokra- tične prenove. Poleg dr. Kovača se je raz- prave udeležil magister Franci Križanič z Bajtovega instituta, v Narodni dom pa so povabili tudi celjske poslance zbora združenega dela republiške skupščine. Gosta iz Ljubljane sta podrobno govorila o dose- danjih predlogih zakonov o lastninskem preoblikovanju, nič pa ni bilo slišati o najno- vejši popravljeni verziji, ki jo menda pripravlja vlada. Fran- ci Križanič je med drugim po- vedal, da je lastninsko preo- blikovanje enkratno dejanje, zalo tudi ekonomski učbeniki ne dajejo jasnih odgovorov. Toda obstojajo ekonomska na- čela, ki jih tudi Slovenci pri zakonodaji ne bi smeli spre- gledati. Bistveni sta po njego- vem dve načeli: čim večja av- tonomnost podjetij ter preli- vanje vloženih sredstev tja, kjer se oplemenitijo. Bogomir Kovač pa je po- drobno primerjal predlog last- ninskega zakona, ki ga je pri- pravila vlada s tistim, ki ga ponuja skupina poslancev na čelu z dr. Ribnikarjem. Vlad- nemu predlogu Kovač očita naslednje: praktično ničesar ne prinese k dokapitalizaciji podjetij, vztraja na delitvenem modelu, ki je lahko zelo mani- pulativen, predvsem pa je vla- din predlog preveč zaprt in za- radi tega škodljiv. V nasprotju z vladnim konceptom je Ribni- karjev predlog po Kovačevi oceni manj škodljiv ravno za- radi svoje odprtosti in možno- sti dokapitalizacije. V razpravi se je zatem oglasilo precej poslancev, med njimi tudi Franc Ban, sicer direktor Merxa. Ni se strinjal s kritika- mi, da je zbor združenega dela dežurni krivec za nesprejeto zakonodajo. »Že od vsega za- četka,« je dejal Ban »smo opo- zarjali na vrsto vprašanj, zah- tevali konkretne sezname po- djetij, kjer gre za divjo privati- zacijo, pa pri vladi nikoli ni- smo uspeli. Danes se še vedno vrtimo okoli spornih vprašanj, na katera smo opozarjali pred pol leta, to pa je strateška opredelitev okrog delitve, vlo- ge države, vrednotenja podje- tij in dokapitalizacije. Nas po- slance zelo moti, da je tako pomembno stvar prevzel nek drugorazredni resor v vladi in prepričan sem, da gospodarski del vlade ne stoji za vladnim predlogom lastninskega za- kona.« IRENA BAŠA O malem gospodarstvu Prihodnost malega gospo- darstva v občini Šmarje in šir- še. Tako so naslovili temo se- stanka med predstavniki šmarske vlade, občinske obrt- ne zbornice in namestnice mi- nistra za malo gospodarstvo. Maje Šubic. Sestanek v prete- klem tednu so si zamislili kot obojestransko seznanjanje o možnostih razvoja in zami- slih ministrstva. Maja Šubic je govorila o pravni ureditvi in vlogi skla- da za razvoj malega gospodar- stva, njej pa so Smarčani po- drobneje očrtali projekt bodo- če šmarske obrtne cone, za ka- tero pričakujejo republiško pomoč iz omenjenega sklada. Na sestanku so ugotavljali, da so dejanske možnosti, da pri- dejo s projektom v ožji izbor še to leto, zato bi lahko prihodnje leto že začeli. Prihodnja šmarska obrtna cona bi pomenila večje število novih, komunalno urejenih lo- kacij in možnosti novih delov- nih mest. Vrednost naložbe v šmarsko obrtno cono - za njo so sprejemali potrebno pravno podlago že na seji šmarske ob- činske vlade - ocenjujejo na 21 milijonov tolarjev. »Območje proizvodnih in servisnih de- javnosti« bo komunalno opremljeno, dovoljenja bodo prihodnji uporabniki pridobili naenkrat, za začetnike bo ta začetek cenejši, če bo obrt str- njena v skupni coni pa bodo tudi varčevali s prostorom. ___________^ _JBBAN£JERAmO Vodovod treh občin Občine Šentjur, Šmarje in Slovenske Konjice skupaj gra- dijo vodovod na območju Dol- ge gore - Nunske gore. Z de- lom so pričeli lani, pričakujejo pa, da bo voda do gospodinj- stev pritekla prihodnje leto. Doslej so že naredili primar- ni vod, zajetje, črpališče, re- zervoarje in elektropriklop. Vložili so že približno 5 milijo- nov tolarjev. Denar so prispe- vale občine iz proračuna in krajani, del pa je prispevala republika iz sredstev za neraz- vite ter za demografsko ogro- žena območja. O porabi tega zadnjega denarja se dogovar- jajo te dni, porabiti pa ga na- meravajo za napeljavo sekun- darnih vodov. Najdaljša, šent- jursko-konjiška veja bo dolga preko 1100 metrov. Vodovod bo dajal 2 litra vo- de na sekundo. Oskrboval bo sprva po 13 gospodinjstev v šmarski in šentjurski občini ter dvoje v konjiški. Plačilo si bodo občine delile tako kot vo- do - po 45 odstotkov šmarska in šentjurska ter 10 odstotkov konjiška občina. Dogovorili so se, da je nosilec naložbe šmar- ska občina. MBP V Laškem promocija obveznic v laški občini so pripra- vili obveznice, s katerimi želijo v prihodnjem obdob- ju zagotoviti sredstva za fi- nanciranje razvoja podjet- ništva in gospodarske in- frastrukture. Obveznosti iz obveznice se bodo izplače- vale v valuti Republike Slovenije po srednjem te- čaju DEM na dan zapadlo- sti posameznega kupona. Predstavitev obveznic ob- čine Laško bo v petek, 13. decembra ob 13. uri v salo- nu Zdravilišča Laško. Ob- veznice bo možno kupiti na občini ter pri nekaterih bankah. Za tiste, ki bodo kupili večje število obvez- nic, so pripravili posebne ugodnosti. TV Nova delniška družba Terme Po nekaj mesecih temeljitih priprav so v Laškem ustanovili delniško družbo Terme, h kateri je pristopilo dvanajst članic iz različnih krajev Slovenije. Še v tem mesecu bodo registrirali podjetje ter pripravili vse potrebno za ustanovno skupščino, ki bo predvidoma do 15. januarja. Prav tako so že začeli z izdelavo terminskega programa, saj želijo že v prvi polovici prihodnjega leta začeti z deli pri modernizaciji laškega zdravilišča. Tako bodo pripravili vse poti"ebno za začetek gradnje objektov, ki bodo stali na nasprotni strani Savinje oz. sedanjega zdravilišča. V novem zdraviliško turističnem kompleksu bodo zgradili hotel visoke kategorije, več zaprtih in odprtih bazenov z restavracijo ter športno rekreativne površine. Ob širitvi in posodabljanju zdraviliškega kompleksa v Laškem bodo tekle še vzporedne akcije za oživitev podobnega centra v zdaj prostih Rimskih Toplicah, kjer pa se žal stvari že dva meseca ne premaknejo z mrtve točke. T.V.i TRAČ I niče ■ Na gradnjo avtoceste Arja vas-Vransko, ki jo premier Pe- terle obljublja za prihodnje le- to, se Savinjčani pripravljajo tako in drugače. Znani občan iz Arje vasi je na primer te dni hitro posadil dvesto sadnih dreves na svojo parcelo, po ka- teri bo speljana cestna trasa. Na svoji zemlji lahko seveda vsak počne tisto, kar ga je vo- lja in naj se jezik posuši tistim, ki občanovo nenavadno usme- ritev v sadjarstvo povezujejo z dejstvom, da bo za izgubljeni sadovnjak dobil večjo odškod- nino kot dosedanji zelnik! Kaj pa, če »prizadeti« arjevaški sa- djar sploh ni bil obveščen o tem, da bo zaradi ceste izgu- bil zemljišče? Pripominjanje, da je ta isti občan pred leti kot občinski uslužbenec sodeloval pri načrtovanju trase, je seve- da navadna savinjska žleht- noba... Ker je celjskemu izvršnemu svetu vsaj za nekaj dni zmanj- kalo predlogov za povišanje cen, so se lotili novinarjev, ki so vselej hvaležna tema. To- krat so menda krivi zarote skupaj z opozicijo, s katero že- lijo zrušiti komaj rojeno de- mokracijo. Kdo bo prižgal gr- mado, se v izvršnem svetu še niso zmenili, čakajo na premi- erova navodila. Če poslancem v republiškem zboru združenega dela očitajo, da blokirajo skupščinsko delo, pa so trije poslanci iz Celja pripravljeni sodelovati. Na posvetu s predstavniki druž- benih dejavnosti so sedeli Le- opold Drame, dr. Jože Arzen- šek in Franc Ban, predsednik ZZD Jože Zupančič se je opra- vičil, kar pa za poslance osta- lih zborov ne moremo reči. Svetli izjemi sta bili tokrat le Janez Lampret in Anton Ro- ječ, ki je posvet tudi sklical. Direktor celjskih poštarjev Janez Gril ni smel nastopiti na jubilejnem koncertu orkestra Žabe, ker ni redno hodil na vaje. Novi dirigent Tomaž Grintal je strog in ne dovoli špricanja - tudi gospodu Grilu ne, pa čeprav je predsednik or- kestra! Prav bi bilo, če bi kakšen »dirigent« vzel v roke tudi druge celjske poštarje in jih naučil poslovnih manir. Glav- na pošta v mestu je ob nede- ljah dopoldne dežurna, vendar lahko v njej le telefoniraš ali dvigneš denar, ne moreš pa kupiti navadne znamke ali pi- sma. Sicer pa, kaj bi se poštar- ji trudili: ko jih bo stisnilo za denar, nam bodo podražili te- lefon in druge storitve. Kaj jim pa moremo, moremo, mo- remo ... Izvedeli smo, zakaj se drugi celjski politični veljaki niso odzvali na najnovejši projekt Jožefa Jarha - nočno kop^^- v bazenu Golovec. Bojijo se, (L bi jih zeleni Jožef »tunkah ,^ maščevanja, ker ne »šmirgi^ jo« njegovih genijalnih idej. Do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti, da bi kaif^, rega od naših vrlih pohtik,^. odnesli parkeljni. (Tudi Mirj^, Krajnc je po oddihu spet n'. delovnem mestu!) Sicer - vrana vrani ne izkljuje oč/ Nekaterim pa je že na tem sve, tu, na stolčkih, vroče jff^, v peklu... Snovalci nove zunanje p^. dobe občinske stavbe v Veie. nju so se dela lotili res temelji, to. Potem ko so v zgornjem nadstropju namestili novo p^,. hištvo in drage »zlate« ifijuitf na vrata, so se zapičili v Jaki. jevo stensko poslikava: pr^. krilijo bodo z lesenim opažem Pa sami presodite, kdo je bolj za plankami: Jaki ali tisti, ki ga bodo prekrili... _i Zakaj je začel žalski L Michelis alias Gregor Vo\ hujšati, je od sobotnega ab demskega večera v Žalcu jasi tudi tistim, ki ga prej niso pa nali. Že lep čas se namreč dn ži s postavno mladenko, kiji na večeru posvetil vse svo plesne točke. Morda pa je tu to razlog, da je bila večerjaj prireditvi slabo užitna? j Andrej Šporin, človek, , ima zagotovo največ predsa niških funkcij v Sloveniji, bil na akademskem veča izredno dobro razpolože Obiskovalci večera so se spn sevali ali zato, ker je direkU banke z najvišjimi obrestmi t zato, ker je predsednik strai ke, ki si lahko privošči elit večer z vstopnicami po 9001 larjev... ^ Jože Zupančič in Dimitrij Rupel: »Veš, kaj, Dimsi, od vseh nezadovoljnežev, ki ves čas ,šimfajo' moj zbor, me pošteno b"' glava. Kaj, če bi mi ti našel kakšno delo v tvojem ministrstvu,? po možnosti čim dlje od Celja in Ljubljane?« 12. DECEMBER 1991 - STRAN 7 Slovo Od svetlobe? Ljudje nimajo več denarja za piačiio električne energije - Kako varčevati s stikalnimi urami, ki ne delujejo? Bralci iz različnih delov Celja vse pogosteje opozarjajo, da stikalne ure, s pomočjo katerih bi lahko prihranili marsikateri dinar pri plačilu električ- ne energije, ne delujejo. Z vTDrašanjem, kaj je narobe, smo se odpraviU na Elektro Celje in odgovore poiskali pri vodji službe nakupa in prodaje električne energije Janku Budni. »Vse ure na našem območju, to je področje od Logatca do Logarske doli- ne, so narejene v Iskri. Če stranke ugo- tovijo, da ure ne delujejo, je treba to povedati in napake odpraviti. Na na- šem območju imamo preko osemnajst tisoč stikalnih ur.« Kako pa vi kaj kontrolirate te ure in skrbite, da pravilno delujejo? »Stikalne ure se redno kontrolirajo ob popisih. Precej teh ur je tudi v transformatorskih postajah, tam so kontrole mesečne in zato so pri teh urah stvari tudi najbolj čiste. Vsa go- spodinjstva, ki so priključena na eno trafo postajo, teh je tudi do 400, imajo eno stikalno uro. To velja za mesto, na deželi pa ima praktično vsaka hiša svojo stikalno uro. Če stanovalci opa- zijo, da je zamik pri stikalnih urah več kot eno uro, potem morajo to sporočiti na nadzorništvo. da se stvari uredijo.« Koliko ur pa se pokvari povprečno v enem letu? »Takšnih primerov imamo vsako le- to preko tisoč. Če smo mi lastniki sti- kalnih ur, potem smo tudi dolžni, da uro damo v popravilo v naš servisni obrat v Selcah. Če pa je lastnik ure stranka, potem jo naši delavci odmon- tirajo, lastnik pa jo mora sam odnesti v popravilo oziroma poskrbimo mi za popravilo, stroške pa plača stranka. Popravilo traja kakšne tri tedne, ure je treba strokovno umeriti, kar opravi pooblaščeni strokovnjak iz Ljubljane, ta pa prihaja enkrat mesečno.« Občani, ki so nas opozorili na ta problem trdijo, da delovanje stikalnih ur spremljajo že nekaj časa in da ne delujejo tako kot je treba. Kaj je po vaši oceni lahko vzrok? \ »Že prej sem dejal, da imamo Iskrine stikalne v ure, te pa so zelo netočne. Zato je treba na vsako napako ali ok- varo opozoriti. Poraba električne energije v času nižje tarife se namreč resnično izplača. Odjem je v urah, ko velja nižja tarifa, cenejši za 50 odstot- kov, torej je tudi prihranek lahko 50 odstoten.« Sami ugotavljate, da so Iskrine sti- kalne ure nekvalitetne, zakaj potem ne iščete drugih proizvajalcev? V zadnjem času se pojavljajo novi tipi teh ur, predvsem v Nišu. Lani so nam te ure ponudili, vendar se takrat nismo odločili za nakup, zdaj pa je nabava praktično nemogoča. Upam samo, da se bodo v Iskri stvari izbolj- iale in da bodo ure kvalitetnejše.« Nove podražitve Varčevanje z električno energijo in koriščenje ur, pod pogojem seveda, da delujejo, se krepko pozna v denarnici. Za kakšen odstotek ste letos že poviša- li cene električne energije? »Na žalost je res, da so se cene letos močno povečale. V gospodinjstvu so cene letos višje za 235 odstotkov, pri odjemu na visoki napetosti za 148 od- stotkov in pri ostalem odjemu za 180 odstotkov. Poleg tega je treba vedeti, da ljudje plačujejo še tri davke: 20 odstotni republiški davek, 3 odstotni temeljni prometni davek in ekološki davek v višini 0,04 tolarja na kilovatno uro, če je odjem preko 100 kilovatnih ur na mesec. Razen tega je republiška vlada, namesto da bi povišala prora- čun v začetku oktobra, znižala cene ^električne energije za 26,5 odstotkov šolam, vrtcem, teritorialni obrambi in občinam, zaradi tega pa so se cene v gospodinjstvih povišale za 4,8 od- stotkov.« Se nam do konca leta še obeta kakš- na podražitev? »Do konca leta ne, najverjetneje pa že s prvim januarjem, kakšen bo od- stotek pa zaenkrat še ne vem.« Kako pa odjemalci glede na visoke cene potem poravnavajo račune? »Na območju celjske regije znaša odstotek dolžnikov v gospodinjstvih 1,04 odstotka, pri posrednih odjemal- cih, to so obrtniki, industrija, znaša odstotek 9,02, skupno je odstotek dolžnikov v enoti Celje 6,3 odstotke. Pri posrednih odjemalcih imamo pre- ko 500 dolžnikov, v gospodinjstvih pa preko 6 tisoč. Tedensko pošiljamo med 2 in 3 tisoč opominov, ljudem predla- gamo, naj račune poravnavajo preko trajnika v banki, ker tako plačujejo račune mesečno in marsikdo lažje po- ravnava obveznosti mesečno kot pa za dva meseca skupaj.« In kako je z odklopi? »Pri gospodinjstvih se strogo držimo načela, da tistim, ki ne plačujejo, iz- klopimo električno energijo. Če ljudje ne plačajo opomina v petih dneh, po- tem izklopimo električno energijo. Tu naj dodam pojasnilo: če plačajo ljudje račun denimo zadnji dan na naši bla- gajni, potem je stvar urejena, če pa plačajo položnico v banki, na SDK ali pošti, pa nas morajo o tem obvestiti. Odklapljamo tudi obrtnike, s tem da je tam kar precej špekulacij, računov ne poravnavajo redno in na ta način špe- kulirajo z obrestmi.« Janko Budna: »V podjetjih so veliki dolžniki. Nekaj primerov: Glin Nazarje nam dolguje 10,9 milijonov tolarjev, Fer- ralit Žalec 4,4 milijona tolarjev, Tekstil- na tovarna Prebold 3,3 milijona tolarjev, Tovarna nogavic Polzela 2,9 milijonov tolarjev in Sip Šempeter 2,7 milijonov tolarjev. Na območju Slovenj Gradca pa sta največja dolžnika rudnik Velenje, ki nam dolguje 85 milijonov tolarjev ter Gorenje Gospodinjski aparati 9,5 milijo- nov tolarjev.« Stroški za električno energijo res- nično globoko posegajo v družinski proračun. Ob tem slišimo govorice, da na Elektru nimate ravno slabih plač. Kako to komentirate? »Cene so res visoke, zlasti v zimskem času, ko je tudi odjem višji. Sam trdim, da v Ljubljani ljudje ne vidijo sociale, mi tukaj pa jo vidimo. Včasih smo pri stranki odklopili električno energijo in ponavadi smo jo priključili še istega dne ali pa vsaj naslednji dan. Zdaj se nam dogaja, da so ljudje po dveh, treh tednih še vedno v temi, ker nimajo denarja. Dejansko smo tako daleč, da se morajo ljudje odpovedati osnovni dobrini. Svetlobi.« Niste komentirali plač. »Delavci imamo plače po kolektivni pogodbi, pri tem pa je treba vedeti, da so osebni dohodki v povprečju nekoli- ko višji, ker imamo tudi strukturo lju- di drugačno. Neizobraženih ljudi tu- kaj ni, v glavnem je izobrazbena struktura precej višja kot v nekem po- djetju in zaradi tega so povprečja tudi višja. Dokaz za to, da nimamo previso- kih plač pa je najbrž tudi dejstvo, da nimamo zamrznjenih plač, kar bi nam zagotovo storili, če bi bile res previ- soke.« IRENA BAŠA Električna energija je cenejša v času od trinajste do šestnajste ure in od dva- indvajsete ure zvečer do sedme ure zju- traj. Poleti se odjem po nižji tarifi zače- nja ob štirinajstih in traja do sedemnaj- ste ure, ponoči velja nižja tarifa med triindvajseto in osmo uro, vse leto pa veljajo nižje cene ob nedeljah, ko naj bi bila poraba v gospodinjstvu tudi največ- ja. Pogoj, da se v tem času tudi resnično kaj prihrani, pa so seveda stikalne ure. HAMURABI ODGOVARJA Ivanka P. iz Celja: Se v tem času bolj splača kupiti dolarje ali marke? »Pri tujih valutah velja pra- vilo, da se bolj splača nalagati v rednostne papirje, nominira- ne v tuji valuti. Seveda velja to za tuje vrednostne papirje. Denar je sicer neprimerna oblika za varčevanje. Imejte ga le toliko, kot ga potrebujete za nujno potrebo in rezervo. Viške denarja se splača naloži- ti v tuji banki. Dolar trenutno zelo nizko kotira (1,57 DEMV uravnotežen tečaj pa bi bil nekje pri 1,8 DEM za dolar. Vzrok je v gospodarski krizi, vendar pa strokovnjaki priča- kujejo, da se bo dolar sčasoma okrepil. Varčevanje z dolarji priporočam, vendar pa je pri nas problem njihove prodaje. Ljudje za svoje nakupe v tujini namreč bolj potrebujejo marke.« Miran A., Šentjur: Kako na- ložiti tolarje? »Trenutno je aktualna sta- novanjska nakupovalna mrzli- ca. Priporočam, da natančno proučite pogoje plačila, ki jih nudi občina ali podjetje. Če v pogodbi niso navedene za- mudne obresti, če gre za daljši rok plačila in je cena obliko- vana v tolarjih, se splača poča- kati do konca. Zakonsko dolo- čene obresti so 30 odstotne, zato kaže zavlačevati s plači- lom do grožnje po prekinitvi pogodbe. Takrat plačajte zah- tevano. V tem času pa so verjetno najbolj ugodne vezave, ki ima- jo polno indeksacijo (18,77o). A tudi tu je treba biti previden in poiskati banko z najboljši- mi obrestmi. Verjetno bodo banke in vla- de skušale sedaj uradni tečaj izenačiti s »črnim« tečajem, da bi imeli devizni varčevalci enake možnosti nakupa kot ti- sti, ki imajo devize v nogavi- cah. Torej ne dvigajte deviz iz banke, dokler se tečaja ne ize- načita.« Ga. Planine iz Celja: Kje lahko prodam stari denar nu- mizmatične \Tednosti? »Lahko ga prodate v Ljub- ljani v Etisi (zraven Državne založbe - nasproti magistra- ta), kjer bodo vaš denar pošte- no ocenili. Lahko pa tudi pri- dete na numizmatično sreča- nje, ki je vsako nedeljo do- poldne v hotelu Ilirija v Ljub- ljani. Srečanje traja od 9. do 13. ure, tam lahko kovance prodajate ali kupujete. Pro- blem je, da je v sedanjem času ponudba večja od povpraševa- nja, zato se trenutno bolj spla- ča prodaja v tujini, kar pa je seveda ilegalna zadeva,« G.Zajelšnik iz Celja: Stano- vanje moram plačati do 6. ja- nuarja. Ali naj ga plačam pred ali po Novem letu. Bo davek v prihodnjem letu še 2 od- stoten? »Davek bo še nekaj časa tak kot je. S pogodbami se splača zavlačevati, če ni zamudnih obresti ali revalorizacijskih klavzul. Če klavzule obstajajo, se spuščate v riziko, skratka igrate ruleto.« Angelca in Marina iz Celja: Kako preživeti, če so fiksni stroški višji od plač? »V času visoke inflacije lah- ko veliko prihranite, seveda če imate dosti časa, z obhodom trgovin, saj se cene zelo razli- kujejo. Na tak način se da pri- hraniti tudi do 30%. Prav tako se da prihraniti, če kupujete hrano, ki jo ponujajo v nekoli- ko slabši embalaži, vendar je biološko enakovredna tisti, kjer kupujete zraven še design, ime firme ipd. Če pa nimate niti časa niti denarja, potem dobrega nasveta žal ni.« Vprašanja za dr. Bogdana Oblaka lahko pošljete tudi po pošti na naslov: Jutranji pro- gram Radia Celje, Trg V. kon- gresa 3/a, 63000 Celje. Dr.O- blak bo dajal odgovore vsak torek ob 7.40 v jutranjem pro- gramu Radia Celje, najzanimi- vejša vprašanja in odgovore pa objavljamo tudi v tej rubriki. Bogdan Oblak - Hamurabi ZARJA KOVINOOPREMA PETROVČE p. o. 63301 PETROVČE objavlja prosto delovno mesto vodja prodaje Pogoji: - višješolska izobrazba ekonomske ali komerci- alne smeri - 5 let delovnih izkušenj na področju prodaje. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi ter opisom dosednjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi Komisiji za delovna razmerja ZARJA KOVINOO- PREMA PETROVČE p.o., 63301 PETROVČE. 8. STRAN - 12. DECEMBER 1991 KULTURA TOP za mlade v gledališču > v Slovenskem ljudskem gledališču Celje že nekaj let razveseljujejo mlade in naj- mlajše gledalce z bogatim programom otroških in mla- dinskih predstav. Letošnji teden je že šesti po vrsti, za- čel se bo 15. decembra in končal z živ-žavom in pred- stavo Gulivera v nedeljo, 22. decembra. V letošnjem Tednu otro- škega programa bodo prišli na račun tako najmlajši kot tudi večji otroci, saj so v gle- dališču prav zato pripravili tako raznovrsten program. Začeli ga bodo s Koncertom mačje godbe v nedeljo, 15. Čisto majhne in malo večje otroke bosta zabavala Neca Falk, Jerko in Miro Novak. Tisti, ki poznajo Mačka Mu- rija, ga bodo prav gotovo že- leli ponovno videti, ostali pa prav gotovo ne bodo zamu- dili srečanja z njim. Skupina Igen bo v ponede- ljek, 16. decembra dopoldne mlade obiskovalce popeljala v pravljični svet s predstavo Potovanje v modro. Popold- ne pa bodo otroci uživali ob lutkovni predstavi, najno- vejši uspešnici Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, Oh, te princese. Norčavi striček Frak v iz- vedbi Prešernovega gledališ- ča iz Kranja pa prihaja v go- ste v Celje v torek, 17., ko bosta dopoldne kar dve predstavi. Popoldne bo otro- ke zabaval Lažnivi Kljukec. Te čudovite vojaške in lov- ske prigode znamenitega lažnivca bo pripovedoval igralec celjskega gledališča Drago Kastelic. V sredo, 18. dopoldne bo na sporedu Tarantilova piš- čalka, kakor jo bosta izvedla igralec Vojko Zidar in flav- tist Primož Ramovš. Celjsko gledališče že vrsto let razveseljuje otroke s predstavo Daleč od dvorca in tudi v četrtek, 19. decem- bra jo bodo zaigrali kar dva- krat. Predstava je že razpro- dana. Za malo večje gledalce pa bodo Celjani naslednji dan, v petek, 20. odigrali komični spektakl Škrlatni otok. Moje gledališče iz Ljublja- ne bo v soboto, 21. decembra zaigralo Plešočega oslička. Se posebej slovesno bo v nedeljo, 22., ko bodo v gle- dališču Teden otroškega programa sklenili. Tedaj pri- čakujejo prihod dedka Mra- za, v zabavnem popoldnevu pa bo nastopil ansambel Ču- dežna polja, kot Guliver bo nastopil igralec Renato Jen- ček, prišla bo tudi tetka Zi- ma v podobi igralke Vesne Jevnikar, igralka Anica Ku- mer bo zabavala mlade kot klovn skupaj s plesalci ples- ne skupine Igen. V gledališču pričakujejo otroke iz Celja in bližnje in daljne okolice, ki jim želijo na tak način polepšati pred- novoletni čas. MATEJA PODJED Žabji jubilej Pretekli petek so se po več kot leto in pol trajajočem pre- moru na celjskem glasbenem odru spet predsta\ili člani Celjskega plesnega orkestra Žabe. Potem ko so v lanski po- plavi utrpeli veliko škodo tako v instrumentiranju kot v not- nem arhi\'u, jim je le uspelo pripraviti že nekaj časa načr- tovani koncert ob 45 letnem jubileju. Dirigent Tomaž Grintal je sestavil spored tako, da je lah- ko orkester prikazal vse, kar trenutno zmore v samostojnem muziciranju, ali kot spremlje- valni korpus k raznim soli- stom. Obe nalogi so glasbeniki opravili dostojno, čeprav bi zlasti pri vokalnih solistih ka- zalo posvetiti več pozornosti dinamični prilagodljivosti. Se- veda pa je pravo dinamično razmerje med orkestrom te vr- ste in solistoma v dvorani Na- rodnega doma zelo težko dose- či. Med solisti sta briljirala saksofonist, gost iz Privškove- ga orkestra Hugo Šekoranja in pevka Alenka Godec iz Ljub- ljane. Slednja je zaradi že omenjenega dejstva o premoč- nih spremljavah prišla do izraza šele v skladbi »Feel- ings«. Med solisti naj omenim še kar primerna nastopa do- mačih trobentarjev Mihe Viz- jaka in Romana Fonde. Diri- gent in trobentač Tomaž Grin- tal se je predstavil tudi kot vo- dja gostujočega Transfoimer kvarteta, ki je stilno oprede- ljen predvsem kot izvajalec re- pertoarja ameriškega jazzista Gerrvja MuUigana. Odlična jazz glasba in izvrstna izvedba sta popestrila večer predvsem za resne ljubitelje jazza, za marsikoga pa je ta nastop de- loval kot »mašilo«, ki je bilo izven koncepta predstavitve Celjskega plesnega orkestra ob njegovem jubileju. Organi- zatorji so ob tej priložnosti iz- dali primerno jubilejno brošu- rico, iz katere je med drugimi razvidno tudi izredno veliko število raznih glasbenikov, ki so se doslej zvrstili v orkestru. To je sicer lahko značilnost pri amaterskih ansamblih, ki s tem pridobijo pečat množič- nosti. Pri gojenju tovrstne glasbe ter precejšnjo vlogo no- si predvsem uirganost, pa to- likšna fluktacija prav gotovo ni v prid kvalitetnejše izvedbe. Je pa res, da si orkester pač pomaga z glasbeniki, ki so voljni igrati tovrstno glasbo ljubiteljsko. In teh je čedalje manj. Zato bo v prihodnosti za vodstvo orkestra gotovo naj- težja naloga skrb za glasbeni kader. Obisk na koncertu je namreč dokazal, da edini stal- no delujoči amaterski »Big band« na Slovenskem mora delovati. Z nestrpnostjo in za- nimanjem bodo pričakovali njegov nastop ob 50-letnici. E. G. Kultura v zimskih večerih Celje tudi pozimi ni kul- turno zaspano mesto. Med drugimi je za to poskrbel Zavod za kulturne priredi- tve Celje, kjer je pravkar izšla drobna knjižica (po zgledu poletnega Celja) s programom zimskih kul- turnih prireditev. Med njimi velja omeniti večer šansonov z Vito Ma- vric, ki bo danes, 12. de- cembra v dvorani Glasbene šole v Celju. Pevka Vita Mavric že nekaj let sodi v ozek krog tistih zanese- njakov, ki se pri nas ukvar- jajo s to zvrstjo uglasbene poezije. Ob 20-letnici smrti Igor- ja Stravinskega bo koncert istega avtorja z naslovom Zgodba o vojaku, in sicer 17. decembra v Narodnem domu. V izvedbi sodelujejo dramski igralec Igor Samo- bor, violinistka Vera Belič, klarmetist Jure Jenko, na fagotu Zoran Mitev, tro- bentač Tibor Kerekeš, po- zavnist Domen Jeraša, kontrabasist Zoran Marko- vič in pri tolkalih Drago Gorenc. Za ljubitelje likovne umetnosti program zim- skih prireditev ponuja fo- tografsko razstavo umetni- ške fotografije, ki jo bodo odprli v Likovnem salonu 14. decembra ob 10. uri, in sicer na temo o ekologiji Celja v letu 1991. Razstava bo mednarodna, organiza- tor pa Foto-kino društvo Celje z mednarodno zvezo Fiap. V petek, 20. decembra bo v Likovnem salonu še ena prireditev, ki je ne gre pre- zreti. V Celju rojeno in pred kratkim ustanovljeno gledališče Anice Kumer Dva obraza, pa se bo pred- stavilo s predstavo Trenu- tek za pesem. MATEJA PODJED Prezrta iiakovost Predsinočnjim sta v Narod- nem domu na dobrodelnemu koncertu »Pomagajmo Du- brovniku« nastopila dva iz- vrstna ansambla, žal pa je bilo poslušalcev zelo malo. Instrumentalni kvartet v se- stavi Volodja Balžalorsky - vi- olina, Milko Pravdič - klari- net, Andrej Petrač - čelo in Bojan Gorišek - klavir je prvi- krat v Celju izvedel delo so- dobnejšega francoskega skla- datelja Oliverja Messiaena »Kvartet za konec časa«. Skladba, ki je bila napisana leta 1941 v ujetništvu in v ka- teri se zrcali izrazit skladate- ljev katoliški misticizem, je polna originalnih glasbenih zamisli in skorajda ekstrem- nih sredstev izražanja. Poli- modalni stil pa daje celo vča- sih vtis improvizacije. Štirje mladi glasbeniki so se čudovi- to ujeli v skupinski, kar so do- kazali predvsem v stavku »Ples groze za sedem trobent«. Celotna skladba pa daje vsa- kemu od izvajalcev priložnost, da se izkaže kot mojsterski oblikovalec tona na svojem in- strumentu. Drugi del koncerta je pripa- dal nastopu moškega pevskega zbora Hr\'aške Radio-televizi- je, ki mu je uspelo pod vod- stvom dirigenta in skladatelja Igorja Kuljeriča prikazati vso paleto širokega slovenskega zborovskega zvoka. Pri forsi- ranem glasnem prepevanju so bili sicer nekoliko neizenače- ni, zato pa je njihov pianissi- mo zvenel zgledno. Razen uvodnega Gallusovega moteta »Ecce quomodo...« so izvajali izključno skladbe hrvatskih avtorjev Papandopula, Kulje- riča in priredbe ljudskih melo- dij, med katerimi so bile pose- bej čustveno izvedene medži- murske. Koncert je zagrebški zbor končal z mogočno domo- ljubno pesmijo »Zrinsko- Frankopanska« skladatelja Ivana Zajca. E.Q._ Gallusu v čast Vrsti počastitev 400-letnice Gallusove smrti, ki so se letos že zvrstile v Sloveniji, so se minulo soboto pridružili tudi celjski pevski zbori. Ponudba in organizacija je vzniknila iz vrst celjskega Akademskega pevskega zbora, ki je priredi- tev pripravil v Glasbeni šoli in cerkvi sv. Danijela v Celju. V šolski avli so postavili skromno razstavo o delu in življenju Gallusa, z besedo pa je tega velikana slovenske glasbene umetnosti predstavi- la tudi prof. Adrijana Požun- Pavlovič. Pod njenim vod- stvom se je nato v cerkvi začel z nastopom Akademskega zbora še glasbeni del večera. Uvedli so ga z zanimivim pri- kazom koralnega petja, v na- daljevanju pa so se poleg že omenjenega zbora zvrstili še Celjski oktet (vodja Franjo Bobinac), mešani mladinski pevski zbor Tehnik (dirigent- ka Urša Lah), Komorni moški zbor Celje (dirigentka prof- . Katja Kovač) in mešani zbor Celjskega pevskega društva (dirigent prof. Edvard Goršič), vsak s po dvema skladbama. Izvedbe vseh so bile dostojne počastitvi Gallusa in na ravni ugleda, ki ga imajo ti celjski pevski ansambli. Kot instru- mentalna solista sta nastopila še trobentar David Jarh in or- ganist Matej Prepadnik. Poslušalstvo je dodobra na- polnilo cerkveno ladjo in s tem še pripomoglo k prijetnemu vzdušju na lepi zborovski pri- reditvi. E. G. ZAPISOVANJA Marš v Bosno »Misli naših vodilnih politikov, so vodilno politične misli.« (Les Chancon Rouge) Minili so časi, ko so fante, ki so po stenah slovenskih ulic pisali grafite z vsebino podob- no tistemu, kar tokrat uporab- ljam v naslovu, policijsko pre- ganjali, da bo ironija še večja, so jih preganjali ravno tisti, ki danes javno in glasno ter boj- da tudi povsem uradno kričijo, da je treba vse Neslovence, ki živijo v Sloveniji na prvi živin- ski vagon in brez postanka na- ravnost preko Kolpe. Z drugi- mi besedami, tisti, ki so nekoč iz svojih mladih uradov prega- njali malce bolj šovinistično nastrojene slovenske mladce, danes iz povsem istih pisarnic preganjajo tiste, ki so jih pred leti preganjali že nestrpni mladeniči. Neslovenci, skratka, so bili v zadnjih petih letih, npr., pre- ganjeni kar dvakrat, p-^ič simbolno, drugič realno, kar pomeni, da je ločnica med sim- bolnim in realnim presežena. Ko pa je tista ločnica enkrat presežena, potem je presežena za vselej. Vrnitve nazaj ni ali če hočete, vzpostavitev pri- marnega stanja nikakor ni več mogoča. Samo pomislite, da bi sedaj, ko je od berlinskega zi- du ostalo le še nekaj pobarva- nih kamnov, ki jih za nekaj mark lahko spravite celo v žep in postavite na police zraven vohunskih thrillerjev, taisti zid na istem mestu ponovno dvignil. Jasno, tega si niti predstavljati ne znate, zakaj simbolno je prešlo v realno oziroma ločnice med simbol- nim in realnim več ni in je tudi ni mogoče vzpostaviti. Ko sta Alec Leamas, ostareli britan- ski tajni agent, in komunistka Liz v filmu »Vohun, kije prišel s hladnega« (1963) preplezal steno berlinskega zidu, sta ga presegla le simbolno, kajti že v naslednjem kadru jo pokon- čajo streli iz vedno pripravlje- nih strojnic. Berlinski zid je bil torej presežen le simbolno, realno pa je bil še vedno trdo dejstvo, ki ga je načel le čas burnih političnih in družbenih sprememb v vzhodni Evropi. Bojim se, da prihodnje genera- cije tega prizora ne bodo niko- li razumele, saj bo zid slej ko prej štel le še za realno ločnico med političnim Vzhodom in Zahodom. Simbolno se je iz- gubilo pod udarci macol in kladiv. V konkretnem primeru, v primeru Neslovencev v Slo- veniji, še bolj točno, Nesloven- cev v slovenski kulturi (naj bo tole referenca na pogovor no- vinarke Maje Megla s Pavlom Kogejem objavljenem v eni prejšnjih številk Mladine), pa se je simbolno izgubilo z me- njavo oblasti. Demokracija kot simbol novopečenih oblastnikov se je izgubila v trenutku, ko so oblastniki spoznali eros moči oblasti, ni- etzchejansko »voljo do moči«, ko so spoznali, da demokracija niso le svobodne volitve. Pavla Kogeja lahko tudi razumemo s pozicije novoveškega nihiliz- ma, kar sem našel že v prejš- njem stavku. »Prevrednotenje vrednot« kot eno izmed naj- močnejših označevalnih gibal nihilizma, se tako ali drugače zrcali tudi v mišljenju Pavla Kogeja v njegovem odkritem rasizmu, ki ga sam sicer ne- spretno zanika. Še več, s tem, ko ga zanika, podkrepi to za- nikanje z nekaj nerodnimi pri- meri, ga le še bolj vzpostavi ali utrdi. Povedano drugače, Pa- vla Kogeja lahko obsojamo le v kontrastu zaitgeista, ki nare- kuje »prevrednotenje vrednot« in sublimira vse tisto, kar se je v drugi polovici osemdesetih dogajalo na jugo-vzhodni družbenopolitični sceni. Pavle Kogej je le tipičen predstavnik svojega časa. Pavle Kogej, po- vedano po domače, je le eden izmed mnogih, ki jih Neslo- venci na vodilnih mestih v slo- venski kulturi tako zelo moti- jo, da jih ponoči celo sanjajo. Sanje pa po mnenju »nekega dunajskega mojstra« vnašajo izgubljeno simbolno v sfero realnega. Karkoli že, obstaja bojazen, da bodo Kogeja »tistega lepe- ga dne« sanjali vsi tisti Neslo- venci, ki bodo prisiljeni zapu- stiti svoja delovna mesta in s tem najbrž tudi deležnico, ki ji bolj ustreza, da nek naci- onalni teater vodi nesposoben in polpismen Slovenec kot pa sposoben in učinkovit Neslo- venec. Piše Tadej Cater Psevdoeksotika v barvah Ali je slikar lahko tudi vizionar, se je umestno vprašati ob ogledu likovnih del, ki jih je minuli petek zvečer ob številnih ljubiteljih umetnosti v galeriji Leonardo v Zidanškovi ulici v Celju razstavil slikar Bori Zupančič. Ciklusu šestnajstih del j« avtor dal naslov Psevdoeksotika. Barvne risbe manjšega formata so nastale lani, v času pr*''' vojno, a je v njih že čutiti prihajajoči čas. To ponazarjaj'^ slikarjevi barvni toni na risbah, ki so v nekaterih detajli'' nasilni in moreči, kot čas, ki jim je sledil. Slikarjeva fikcija kot spomin na prihodnost, vsekakor vredna gledalčeve pozorne sti. V času, ko nimamo časa, da bi posamezne dogodke poln" doživeli, in želja po eksotičnem, po toplem zavetju, so avtorji nadahnili, gledalca pa bodo odmaknilli v slikarjev svet. Razstava je prodajna in bo odprta do 10. januarja. ^ MP, Foto: E*-1 KULTURA ' NAŠI KRAJI IN LJUDJE 12. DECEMBER 1991 - STRAN 9 Le kako vse to zmorejo? Ob rob kakovosti In pestri kulturni ponuilbl Ijubiteljske dejavnosti fiastopi kakovostnih ljubitelj- skih skupin se v Celju kar vr- ste. Kdor malo pozna razmere, v katerih delajo, se sprašuje: IjC kako to zmorejo? Od kot tem kulturnim zane- senjakom toliko volje, elana in entuziazma? Kaj je njihov mo- tiv? Materialna osnova prav gotovo ne. Večkrat po krivici zapostavljena ljubiteljska kul- tura daje profesionalni enako- vredne rezultate. To velja še posebej za nekatere glasbene sestave, ki popolnoma nado- meščajo profesionalno glasbe- no zvrst. Imamo edini amaterski go- dalni orkester, imamo edini amaterski plesni orkester, imamo drugače zasnovani tamburaški sestav AKORD, odlična velika mešana pevska zbora: APZ in CPD, Moški ko- morni zbor, mladinski pevski zbor »Tehnik« in »Gimnazija«, lepo organiziran mlad in per- spektivni orkester »Štorskih železarjev«, od PZ bi morda lahko našteli še nekaj resnično dobrih zborov, s katerimi se lahko tudi postavljamo: Meša- ni komorni zbor. Moški pevski zbor »A. Bezenšek« s Franko- lovega in druge. Pri vsem tem pa je tudi res, da se to kakovostno delo ni nikoli vrednotilo tako, kot bi si po rezultatih zaslužilo. Ved- no znova se morajo dokazova- ti, iskati morajo sponzorje in trositi moči tudi s »fehtarje- njem«. Morda je tudi to pre- verjanje potreb in priljublje- nosti, ki jih pa večkrat vodi v obup, saj dobro vedo koliko podjetij še lahko v teh težkih časih tudi pomaga. Veliko je stvari, ki jih amaterji opravijo sami, manj pa je možnosti pla- čila stroškov. Nihče te ne vpraša, če si amater ali profe- sionalec, če moraš plačati ra- čun za elektriko, najemnino, čistilna sredstva, potne sroške itd. Ti ljudje delajo prave ču- deže! Dotacije, ki jih dobijo preko Zveze kulturnih organi- zacij so ostale na ravni lanske- ga leta, pa vendarle ni zato prenehalo z delom nobeno društvo. Toda, kako dolgo še? Res je, da je ljubiteljstvo stvar vsakega posameznika, res pa je, da je kakovostno lju- biteljstvo tudi stvar drugih - ne samo »dobro ali slabo« razpoloženih sponzorjev. Koliko truda se skriva za or- ganizacijo koncerta, koliko vaj je potrebno za dve uri progra- ma, koliko strahu je potrebno, da rešiš težave z minimalnimi tolarji, ki so potrebni za plači- lo dvorane, reklame in drugih stroškov..., da o zasluženi za- kuski niti ne razmišljamo. Ce- lani ne zmoremo več osnovne tradicionalne gostoljubnosti (Pihalni orkester Milice), ver- jetno so o tem razmišljali tudi izvajalci Gallusovega večera v celjski opatijski cerkvi prejš- njo soboto. Toda iz vsega tega (še) nihče ne dela problemov, so razumevajoči in vzamejo poslanstvo z lepše plati. Takih ustvarjalcev je (še) malo ali pa so bolj redki in jim marsikdo obesi besedo, ki lahko izzveni tudi dvoumno. Tak primer je bil tudi pri uprizoritvi »Osku- bite jastreba« v SLG (dohodek je šel v humanitarne namene): igralci si niso zaslužili niti cveta z domačega vrta! Le za- kaj, saj je to njihovo veselje in zadovoljstvo, če le smejo na- stopiti na poklicnem odru?! LE KAKO VSE TO ZMO- REJO IN DO KDAJ? Upamo, da bodo vendarle tudi za sto- krat dokazano količino in ka- kovost ljubiteljske dejavnosti v doglednem času tudi ustrez- no nagrajeni, ne plačani... bog, ne daj! ŠTEFAN ŽVIŽEJ Prepovedujejo Prepovedan hrib KralanI Ložnice so proti novi deponiji Krajani Ložnice pri Žalcu so v petek zvečer na zboru znova opozorili na svoje te- žave, saj že nekaj let živijo v okolju, ki je onesnaženo, nezdravo in vse manj dostoj- no človeka. Ena izmed zadnjih stvari, zaradi katere so zrevoltirani, je odločitev, da naj bi v nji- hovi neposredni bližini, na Prepovedanem hribu, zgra- dili novo občinsko odlagališ- če smeti in drugih odpadkov. Že sedaj imajo namreč slabe izkušnje z odlagališčem, ki je prav tako v bližini njihovih domov. Odpadke in smeti iz vse občine še vedno vozijo na staro deponijo, čeprav so jim predstavniki občine in izvrš- nega sveta že konec poletja obljubljali, da jo bodo zaprli. Tovornjaki povrhu še uniču- jejo cesto skozi naselje, pov- zročajo hrup in slabšajo pro- metno varnost, v okolici nji- hovih domov pa večkrat smrdi. Na sestanku so se do- govorili, da je treba staro de- ponijo do začetka aprila ne- preklicno zapreti. Če se to ne bo zgodilo, jo bodo zaprli Ložničani sami. Nikakor se ne strinjajo, da bi novo de- ponijo uredili na Prepoveda- nem hribu. V bistvu je bilo lokacij v občini kar šest, pro- jektant. Razvojni center, pa je pripravil študije, ki pravi- jo, da je prav Prepovedani bib najboljša možna lokaci- ja. Krajani Ložnice študijam ne zaupajo, na zboru pa je bilo slišati očitke, da je odlo- čitev takšna pač zato, ker imajo premalo poslancev v skupščinskih klopeh, vse- kakor je manj kot tisti, na katerih območjih so bile lo- kacije prav tako predvidene. Dovolj časa so vonjali smrad, so dejali na petkovem zboru. Precej besed so namenili tudi \'prašanjem soglasja za zazidalni načrt bližnjega Ju- teksa. Janko Kos, predsed- nik vaškega sveta, in seveda tudi večina krajanov meni, da priključek ceste na obsto- ječo obvoznico ne pride v po- štev, kajti promet čez Ložni- co bi se še povečal, še gostej- ši pa bi bil, če bi na Prepove- danem hribu postavili depo- nijo. Projekt je namreč pred- viden v sklopu zazidalnega načrta za Juteks. Izdelajo naj novo lokacijsko doku- mentacijo za cestni priklju- ček, je menila večina kraja- nov. Juteksovemu zazidalne- mu načrtu pa v osnovi ne na- sprotujejo, če bodo izpolnje- ne zahteve krajanov. Od Ju- teksa zahtevajo, naj bodo emisije v mejah normale, naj spoštujejo zakone o varstvu zraka, reši problem odlaga- nja odpadkov, uredi promet in uredi težave, s katerimi se srečujejo najbližji sosedje. Na zboru so govorili tudi o spornem plačevanju nado- mestil za uporabo stavbnih zemljišč. Tudi Ložničani so namreč prejeli položnice z zelo visokimi vsotami, na njih pa ni bilo napisano, za katere parcelne številke in katere katastrske občine gre. Položnice bodo pač raztr- gali. JANEZ VEDENIK. Cepllenie proti gripi Gripa je ena izmed številnih bolezni dihalnih poti, ki se v zimskem času pojavljajo pri nas. Povzroča jo virus gripe. Znaki bolezni se pojavijo prvi do tretji dan po okužbi. Gripa je nevarna predvsem zato, ker lahko prizade- ne velik del prebivalstva na določenem območju in na ta način ohromi normalno življenje. Poleg tega pa so pri starejših osebah pogoste komplikacije, ki vodijo v dolgotrajno in težko bolezen. Prenos infekcije je možen po zraku, direktno s sti- kom ali preko sveže okuženih predmetov. Varen in učinkovit način zaščite je cepljenje. Pri nas je v uporabi cepivo z mrtvim virusom, ki ne povzroča neprijetnih reakcij, kakršne so bile v preteldosti po- goste. Cepi se podkožno z dvema dozama cepiva v razmaku enega meseca. Cena kompletnega cepljenja je 800 SLT. Cepljenje se izvaja v ambulanti za epidemiološko de- javnost, ki je v drugem nadstropju Zdravstvenega do- ma Celje. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 441-142, interno 371. dr. ALENKA SKAZA-MALIGOJ »Dober dan« Biijana Unkovska v turistični agenciji »Dober dan« v Šempetru, kjer imajo tudi razstavni prostor, bodo v ponedeljek, 16. decembra, začeli z novo likovno sezono. Za uvod se bo prestavila sli- karka in grafičarka Biijana Unkovska iz Skopja. Unkovska je prvič samostoj- no razstavljala že leta 1976 v Ljubljani, kasneje pa se je dvakrat tudi predstavila na Celjskem in sicer 1979 v Celju in 1985 v Rogaški Slatini. Ob samostojnih je imela tudi več skupinskih razstav doma in na tujem. Zdaj prihaja v turistič- no agencijo »Dober dan«. Ob otvoritvi, ki se bo začela v ponedeljek ob 17. uri, bo o njenem delu spregovoril tudi likovni kritik Aleksander Bas- sin, ki je o Unkovski med dru- gim zapisal: »Slikarka in grafičarka Bi- ijana Unkovska, ki jo štejemo med take umetnike in še pose- bej vrednotimo njeno figura- tivno grotesko z nadrealnim nadihom, nastopa na sedanji predstavitvi kot tisti nepo- sredni »tehnični sodelavec« takim značilnim grafikom, kot so (danes žal že pokojni) Riko Debenjak, Avgust Cernigoj, Bard lucundus, pa (skoraj iz- jemoma) Kiar Meško, Rudi Spanzel ter slikarji Dora Ple- stenjak, Anton Repnik in Ivan Boškovič. Ogromno znanje, ki ga je Unkovska že imela, je v sodelovanju z marsikaterim grafikom (še posebej Debenja- kom) samo še poglobila in ga po drugi strani izkoristila ?a liste tistih avtorjev, ki se v grafiko šele uvajajo.« Ob otvoritvi bo organizator pripravil tudi krajši prilož- nostni program, v katerem bo nastopil Srečko Lavbič. Raz- stava bo prodajna, kar je ob ugodnih cenah za dobre gra- fične liste v prazničnem pred- novoletnem času še kako do- brodošlo. Pokrovitelj najno- vejše likovne razstave v turi- stični agenciji »Dober dan« v Šempetru je NT&RC. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Prve so Goite Po poletni akciji Planinske zveze Slovenije in Dela so v Ljubljani konec tedna raz- glasili »najprijetnejša planin- ska domovanja«. Med sredo- gorskimi planinskimi posto- jankami je osvojila prvo mesto Mozirska koča na Golteh, ki jo oskrbuje Planinsko društvo Mozirje, veliko zaslug za zma- go pa ima prav gotovo oskrb- nica Ljuba Zupan. Na sloves- nosti so s plaketami Planinske zveze počastili tudi najzasluž- nejše planince iz vse Slovenije, udeležili pa so se je mnogi ugledni gostje, med njimi predsednik predsedstva Milan Kučan. Planinska zveza Slo- venije je od septembra redna članica Mednarodne alpske zveze. BJ Za praznične dni Hortikulturno društvo Celje pripravlja danes predavanje z naslovom: Prikaz izdelave novoletnih aranžmajev. Vsi, ki vas v teh predprazničnih dneh to zanima, ste vabljeni v malo dvorano narodnega doma v Celju. Predavanje se začenja ob sedemnajstih, vodila pa ga bo magistra Jaglenka Leban- Markulj. IB Pianinski kotiček Planinski dom na Bukovici (PD Žalec) je čez zimo odprt vsako nedeljo in ob praznikih od 10. do 18. ure, sicer pa tudi za najavljene skupine. Njihov dom na Sentjungerti bo do 1. marca odprt le za najavljene skupine. Bj Pomagamo Barukčičevim sirotam Računainik že za dedka Mraza Pred štirimi tedni smo v Novem tedniku objavili reportažo o treh Barukčičevih otrokih. ki so ostali brez staršev. Začeli smo z akcijo za pomoč tem otrokom. Njihova največja želja je, da bi dobili računalnik in odločili smo se, da jim bomo željo pomagali uresničiti. Do preteklega tedna so bralci našega časopisa za Barukčičeve otroke nakazali 50.100 SLT, v tem tednu pa sta denar nakazala še Marjan Zagožen iz Žalca: 1.500 SLT in Jožica Rozman iz Celja: 300 SLT. Marko Železnik iz Latkove vasi je Barukčičevim otro- kom brezplačno prepleskal stanovanje in prispeval tudi ves material, na Zavodu za rehabilitacijo invali- dov pa so obljubili, da bodo opravili vsa mizarska dela v stanovanju Barukčičevih otrok. Za računalnik, ki si ga Oliver, Dario in Olivera najbolj želijo, pa bo potrebno zbrati še dvakrat toliko, torej še 50.000 SLT. Kar nekaj let je že minilo, odkar je Barukčičeve otroke dedek Mraz obiskal zadnjič. Pa čeprav je naj- manjša deklica, Olivera, stara šele devet let... Bo dedek Mraz tokrat prijaznejši? Bo trem malim sirotam izpolnil največjo željo? Če bo tako, bo zaradi vas, bralcev, ki lahko denar za računalnik, oziroma pomoč otrokom Barukčič nakažete na žiro račun, številka 50700-723-3-31198, s pripisom »za sirote«. 10. STRAN - 12. DECEMBER 1991 NAŠI KRAJI IN LJUDji Sladek plagiat zate Presinger ponovno osvaja lovorike Ljubiteljem športa ga ni treba posebej predstavljati. Pred leti je bilo ime Žareta Presingerja povezano z ro- kometom, ki ga je zdaj zame- njal s teniškim loparjem, lo- vorike pa za spremembo do- biva na svojem poklicnem področju. Tisti, ki ga poznajo, pravi- jo, da je zelo dober oblikova- lec. To so potrdili tudi člani strokovne komisije, ki so mu za njegov projekt opreme za športno prodajalno v Ljub- ljani prisodili najvišje priz- nanje na letošnjem pohištve- nem sejmu. Njegov komen- tar je kratek: »Tega res ni- sem pričakoval.« Žare Presinger je, kot se te- mu reče, pravi Celjan. Rojen v Celju, je danes center me- sta zamenjal z Aljaževim hribom. Tudi služboval je dobri dve ali tri leta v Celju, pa se potem vrnil tja, kjer je začel. V šentjurski Alpos. Sledovi njegovega dela so vidni tudi v njihovi novi upravni stavbi. Sicer pa je Žare vodja oddelka projekti- ve in se ukvarja z načrtova- njem in opremljanjem trgo- vinskih prostorov, od vele- blagovnic do najmanjših tr- govskih lokalov. Sprehod po trgovini je zanj prav gotovo nekaj drugega kot za večino nas običajnih kupcev. »Še vedno pri nas precej zaosta- jamo za opremljenostjo in iz- gledom trgovin na zahodu,« ocenjuje. »Doživeli smo pra- vi boom pri razvoju zasebnih trgovin, kjer si ljudje ob po- manjkanju denarja pomaga- jo z vsemogočo primerno in neprimerno opremo. Prepri- čan sem, da bo konkurenca prinesla svoje in da bo trgo- vec spoznal, da je treba ku- pcu ponuditi blago v okolju, kjer se bosta oba dobro po- čutila. Še bolj pomembno,« pravi sogovornik, »pa je to, da se trgovci naučijo ponu- diti tisto, kar imajo in da se izboljša ponudba. V naših tr- govinah prodajajo suknjiče v štirih barvah, čez mejo do- biš isti suknjič v dvajsetih barvah.« Kot arhitekt Žare Presin- ger zagovarja načelo speci- alizacije. »Vseh stvari naen- krat ne moreš obvladovati, lotiti se je treba posameznih področij, kar je zagotovo prednost.« Prednost tistega, ki ustvarja, pa je zagotovo v tem, če lahko dela v prijaz- nem okolju in dobrem vzdušju. Žaretov kolektiv je najbrž tak, sodeč po tem, da so ga za uspeh na ljubljan- skem sejmu nagradili s torto v obliki njegovega izdelka. Sladki plagiat je bil takoj uničen. IRENA BAŠA Večer s prefinjenim navdihom Tudi drugi Akademski večer, v pripravi žalske LDS, je minil. In to v dobrem vzdušju, na ravno pravšnji ravni. Program, v katerem smo videli reinkarnacijo Josipa in Jovanke Broz v izvedbi Ivan Godnič Showa, modno revijo modelov MIK Prebold in Boutiquea Dana, plesni par vrhunske kakovosti in izvrstno Damjano s skupino Hot, Hot, Hot, je minil v sproščenem vzdušju, kjer ni bilo zaznati pretirane spolitiziranosti, kot bi pričakovali. Sicer je bilo pa tako dogovorjeno, da je govoriti o politiki, na sobotnem večeru bogokletno. Politika namreč ljudi v teh časih pač ne more razveseljevati in bi se kaj hitro lahko zgodilo, da bi bil lep večer splavljen. Tako so obiskovalci večera vzneseno jadrali med zvoki in pesmijo in kljub mnogim pripombam glede slabe hrane (mojstra kulinarike Bogomira Strohsacka so hoteli linčati) z nasmehom in novim doživetjem zapustili prizorišče. ^ VZ, Foto;^^ Bolj resno z odpadki o odlaganju odpadkov v laški občini so želeli raz- pravljati že v začetku letoš- njega leta, vendar se je vsa zadeva zavlekla v pozno je- sen. Ustrezne strokovne službe so pripravile obširno analizo odlaganja odpadkov v laški občini, žal pa manj- kajo podatki, ki so jih zbrali na lanskem ekološkem tabo- ru, ki so ga organizirali v Ra- dečah. Tako kot marsikje drugje, tudi v Laškem doslej niso posvečali potrebne pozorno- sti odpadkom, saj jih niso ni- ti sortirali, kaj šele priprav- ljali za ponovno predelavo in koristno uporabo. Poleg tega so se ob uradnih odlagališčih pojavila številna divja, saj so jih samo na področju Radeč odkrili 38. Divja odlagališča so zlasti prisotna v manjših in odročnejših krajih. Zdaj želijo v akcijo vklju- čiti predvsem obe komunalni podjetji, ki sta v Laškem in Radečah ter vzbuditi obču- tek za pomembnost odpad- kov v ljudeh, predvsem pa seveda v šolah. Poskrbeti je treba za takšne pogoje, da se bodo odpadki že v osnovi sortirali in kasneje preko ustrezne predelave vračali v novo uporabo. Zlasti obe komunalni podjetij i se mo- rata »oborožiti« z novo teh- nologijo zbiranja odpadkov v občini, sortiranjem, pri- pravo in načinom odvoza in nadaljnjo uporabo. Le tako bodo kos hudi konkurenci, ki se tudi na tem področju pojavlja, saj je že kar nekaj avstrijskih tovrstnih firm, ki zlasti v Zasavju prikazujejo učinkovitost svoje dejav- nosti. Ob tem se bodo v laški ob- čini tudi zavzemali za regij- sko ureditev odlaganja od- padkov. Pri njih prideta v poštev dve varianti. Tako naj bi zgornji del občine vo- zil odpadke na celjsko ob- močje oz. tja, kjer bo regij- sko odlagališče, spodnji, tu so mišljene predvsem Radeče z okolico, pa v Zasavje. To bi tudi pocenilo celotno zade- vo. V odročnejših naseljih pa se je treba črnim odlagališ- čem izogniti tako, da bodo takoj postavili ustrezne zbi- ralne kontejnerje za odpad- ke. Predvsem pa bo potrebno veliko dela pri osveščanju ljudi, kako poskrbeti za od- padke, da jih bomo lahko ob ustrezni predelavi znova ko- ristno uporabili. TONE VRABL Pričakujejo več Na natečaju za pridobitev denarja iz republiškega sklada za demografsko ogrožena področja, je občina Šmarje sodelovala s trinajstimi projekti, pred dnevi pa so prejeli prve odločitve iz republike. Tej občini so zaenkrat obljubili še največ denarja za razvoj telefonije na področju centrale Rogatec, to je za krajevne skupnosti Rogatec, Dobovec, Donačka gora in Stojno selo, pri čemer bi republika prispevala pri- bližno polovico potrebnega denarja. Pritrdilni odgovor so prejeli tudi za rekonstrukcijo ceste iz Kostrivnice, čez Drevenik, na Boč - tu bi republika prispevala četrtino denarja - ter še za gradnjo lokalnega vodo- voda Nunska gora. Gre za vodovod medobčinskega pomena in dogovor, po katerem bi šmarska in šentjur- ska občina prispevali po 45 odstotkov sredstev (s sode- lovanjem republike), desetino pa konjiška. Omenjene tri odločbe so poslali iz ministrstva za planiranje, zato pričakujejo Šmarčani odgovore še za druge projekte, saj so med drugim kandidirali še s projektom za magi- stralni vodovod Tinsko-Rogatec, vrednost te naložbe pa znaša 92 milijonov tolarjev. Razpisa se je udeležilo tudi več deset šmarskih kmetov, obrtnikov in podjetni- kov, vendar natančni podatki o njihovi uspešnosti na natečaju še niso znani. Po novem letu je pričakovati nov razpis, zato na Šmarskem pripravljajo še nove akcije za izboljšanje pomanjkljive infrastrukture. Ta je na območju, kjer se prebivalstvo že leta odseljuje, zaradi nove državne meje še pomembnejša. BRANE JERANKO Za mir na Gimnaziji Ceije Kulturno društvo Gimnazije Celje Anton Aškerc je pred kratkim pripravilo mirovni shod. S poezijo, glasbo in gibi telesa so izrazili svoje želje po miru na Hrvaškem. Za mir so v posameznih razredih pripravili recitale in igre, v telovad- nici pa so skupno pripravili predstavitev poezije svetovnih mirovnikov. Pozornost je posebej pritegnila plesno-rcci- talna igra Brez pravega konca, ki jo je pripravil prvi D. Za- nimiva je bila tudi predstava četrtega D.Jerneja Kolar je napisala in režirala igro Goteska današnjega in jutrišnjega dne - Dubrovnik Sanja. S. B., Foto: E. M. Plinifikacija - nuja sedanjega časa Elektrotehniško društvo Celje je pred dnevi organiziralo predavanje o plinifi- kaciji kot nuji sedanjega časa s posebnim poudarkom na ekoloških in ekonomskih učinkih porabe plina v gospodinjstvih. Predavatelj dipl. inž. Milisav Mandič je v uvodu poudaril, da smo v Sloveniji kot tudi v razvitem svetu dosegli takšen nivo razvoja, da nas v nadaljnjem pove- čevanju proizvodnje in porabe resno omejuje že dosežena visoka stopnja de- gradacije okolja ter velika izčrpanost ne- obnovljivih virov energije (premog, naf- ta). Najnovejši primer tega je šoštanjska termoelektrarna. Zaradi povečane proiz- vodnje se je povečala onesnaženost nad dovoljeno mejo, zato je morala elektrar- na zmanjšati proizvodnjo in s tem pov- zročila izpad elektrike v tovarnah. Kako rešiti ta problem? O tem je v nadaljeva- nju govoril predavatelj Milisav Mandič. Do 20 tisoč privarčevanih tolarjev Leta 1978 je slovenska vlada naredila vizionarsko potezo in je v naš prostor napeljala zemeljski plin od glavnega pli- novoda, ki povezuje Sibirijo in Zahodno Evropo ter zgradila plinovode od Mari- bora do Ljubljane, Jesenic, Celja in dru- gih večjih mest. Vlada je prav tako skle- nila pogodbo za leto 1992, po kateri bo opravljena povezava plinskega omrežja z nahajališči plina v Alžiriji. Te vizionarske poteze slovenske vlade v slovenskem prostoru nismo resno dojeli in nismo ustrezno ukrepali, to je, da ni- smo gradili nizkotlačne plinske infra- strukture ter na ta način nadomeščali drago elektriko v široki potrošnji, kamor sodijo tudi gospodinjstva. S plinom na- mreč lahko v gospodinjstvih, nadomesti- mo do 75 odstotkov porabe elektrike, če pa plin uporabljamo za celotno oskrbo (kuhanje, umivanje in ogrevanje), krije- mo 87,5 odstotka vseh energetskih po- treb v gospodinjstvih, razen 12,5 odstot- ka elektrike, ki jo moramo uporabljati za razsvetljavo, akustiko in elektromotorje. Vse to, je menil predavatelj, bi omogočilo zmanjšanje proizvodnje elektrike v ter- moelektrarnah za 37 odstotkov, oziroma zmanjšanje emisij žveplovega diokcida za približno 46 tisoč ton letno. Iz ugotovitve inštituta Milana Vidmar- ja, da vsaka proizvedena kilovatna ura v termoelektrarni potegne za sabo 31 gramov žveplovega dioksida emisije v ozračje, je predavatelj ocenil: 1. gospodinja, ki uporablja plin v ce- lotni oskrbi, onesnažuje 7 do 15-krat manj kot tista, ki uporablja druge ener- gente. 2. gospodinja, ki uporablja plin v celot- ni oskrbi, privarčuje letno 10 do 20 tisoč tolarjev v primerjavi z gospodinjo, k uporablja druge energente. Celjske plinske izkušnje Občinske strukture in vodstvo Kom' nale Celje so začeli leta 1991 pospešei plinifikacijo, ki še traja. Doslej so plin ficirali Gimnazijo Celje, Prvo osnovi šolo, naselje Lisce, Libelo, veliko indiV dualnih hiš v Trubarjevi ulici in uli Tončke Čečeve, v starem mestnem jedr na Aljaževem hribu ter veliko zasebn stanovanj v krajevnih skupnostih Kaj» in Dolgo polje. V tem času pripravlja tehnično dokumentacijo za plinifikacijoj vseh nasehj, ki še nimajo daljinskega! ogrevanja in phna. V letu 1992 torej laV ko pričakujeo podvojitev odjema pli|« v široki porabi v primerjavi z letošnji« letom. % Oskrba s plinom sodi v 21. stoletje, k^M je plin najžlahtnejši dar narave, čudenj med energenti, ki ne potrebuje predela^' in dodelave, priprave in transformacij' Je primarni energent brez žvepla, njeg^'' va kurišča ne potrebujejo čistilnih nH prav, nadomešča vse energente in c^l elektriko. Plin je torej alternativa za hodnost in osrednje gorivo za 21. stoletjn Plin je antibiotik za ekologijo, energe*'^ ko in ekonomijo, uporabljamo ga v celojj nem slovenskem prostoru, ker je to n»« časa. M-fl nAŠl KRAJI IN LJUDJE 12. DECEMBER 1991 - STRAN 11 Trgovina nove dobe y&lenlska ERA praznuje letos 40-letnico Ki-r imamo preteklost, je tu- di prihodnost naša. To je znani slogan Trgovskega in proiz- vodnega podjetja ERA iz Vele- nja. Vendar ne gre samo za re- klamni slogan. Da imajo pre- teklost, dokazujejo podatki o razvoju v minulih štiridese- tih letih. Prihodnost jim zago- tavljajo jasno postavljeni cilji, prilagajanje času in poslova- nje po načelu: bolje trden kot predolg in nezanesljiv korak. O ERI včeraj, danes in jutri govorijo direktor podjetja Franjo Korun, pomočnik di- rektorja podjetja za ekonom- sko področje Gvido Omladič in pomočnica direktorja po- djetja za splošno področje Majda Naglost. Prvi l(oral(i Korenine današnje ERE se- gajo v leto 1951. Takratno tr- govsko podjetje je imelo 3 po- slovalnice, trafiko in 27 zapo- slenih. Sledijo razna preime- novanja, odpiranje posloval- nic in leta 1969 združitev dveh trgovskih podjetij Bazena ter Velme v trgovsko podjetje ERA. Nadaljnji razvoj je bil izredno hiter. Leta 1973 je bila končana prva večja investicija - blagovnica Standard, sledile so številne obnove in novo- gradnje, razvoj veleprodajne dejavnosti. Leta 1971 se je pod skupno streho priključila Kmetijska zadruga Šoštanj in 10 let kasneje še podjetje Vino Šmartno ob Paki. V osemdese- tih letih so razvoj spet zazna- movale številne obnove trgo- vin in novogradnje. Seznam je dolg: Prehrana, Šalek, Zlatica, Skladišče Vino Šmartno ob Paki, Skladiščno prodajni center Celje, Vino prodajni center Celje, Gozdni hram Ce- lje, poslovanje pa je ERA širila tudi s predstavništvi v Pločah in Subotici. ERA Velenje je skozi vsa ta leta prehajala sko- zi različne faze organizirano- sti, vseskozi je zanjo značilna velika diverzifikacija tako po dejavnosti, objektih, geograf- ski razpršenosti pri kadrih, kar jim omogoča posege na širša tržišča, njihov cilj pa je čimvečje vključevanje v med- narodno menjavo. Kljub pretresom na tržišču ERA posluje stabilno in uspeš- no. Letošnji obseg celoletnega prihodka bo okoli 70 milijonov DEM. Zaposleni imajo preko 700 delavcev, letos pa so uspeli odkupiti poslovne prostore v Velenju in tako postati last- nik prostorov, v katerih poslu- jejo že dolga leta. Od enovitega podjetja do delnišice družbe V letu, ko praznuje ERA šti- ridesetletni jubilej, se ta ko- lektiv preoblikuje iz enovitega podjetja v delniško dmžbo. Osrednjo dejavnost delniške družbe predstavlja Malopro- daja v svojih 33 poslovnih eno- tah, v glavnem v občini Vele- nje. Poleg tega ima Malopro- daja večinski upravljalski de- lež kapitala v dveh podjetjih oziroma družbah z omejeno odgovornostjo. To sta ERA VE-MA Zagreb in Kiwi Ploče. Osnovna dejavnost je trgovina na drobno z vsemi živilskimi in neživilskimi proizvodi, prav tako trgovina na debelo z ne- katerimi blagovnimi skupina- mi živilskega in neživilskega področja. Maloprodaja je v ob- dobju temeljite preobrazbe, predvsem se lotevajo prečišče- vanja prodajnih programov, iščejo učinkovito in racionalno poslovanje, zelo veliko pozor- nost pa namenjajo tudi izobra- ževanju zaposlenih ter v pri- hodnje posodobitvi trgovin v Velenju. Druga strateška poslovna enota delniške družbe je njena Veleprodaja. Letni obseg pro- daje znaša okoli 25 milijonov DEM, realiziran pa je na celot- nem območju Slovenije, Voj- vodine ter delu Hrvaške. Da- nes je Veleprodaja eden izmed dveh največjih grosistov go- spodinjskih aparatov v Slove- niji, največji partner je vseka- kor domače Gorenje, poleg te- ga pa trguje s širokim asorti- manom tehničnega blaga, gradbenega materiala, lesa, kuriva ter športnih artiklov. Tretje tisočletje želi Velepro- daja pričakati kot sodobno or- ganizirana enota s širokim mednarodnim poslovanjem. Ob štiridesetletnici ERE be- leži Koplas 19 letnico svojega obstoja. Sodelovanje z obrtni- ki kooperanti je nastajalo iz potreb lokalnega gospodar- stva v Velenju, kasneje pa se je razširilo na celotno področje Slovenije in Jugoslavije. V bo- doče bo Koplas organiziran kot družba z omejeno odgo- vornostjo, njihova dejavnost pa naj bi postopoma prehajala v kvalitetnejšo obliko inženi- ringa z združevanjem vseh po- tencialov obrtništva. Njihov cilj je z večjo agresivnostjo priti na tuja tržišča in pridobi- ti možnosti tujih vlaganj. Izredno pomemben del delni- ške družbe je podjetje Vino, ustanovljeno kot gostinsko tr- govska organizacija, ki je vse- skozi temeljila na lastni proiz- vodnji. Danes proda Vino Šmartno ob Paki preko vseh treh skladišč več kot 850 ku- pcem okrog 20 milijonov litrov različnih pijač. Leta 1986 je bil sklenjen sporazum s kme- tijsko zadrugo Šmarje pri Jel- šah, s čimer so si pridobili lastncf surovinsko zaledje, s tem pa se podjetje postavlja ob bok pravim slovenskim vi- narjem. Zmanjšuje se odvis- nost od nakupa surovine v drugih republikah, v jubilej- nem letu pa že polnijo šest vin z zaščitno znamko. Cilj v pri- hodnje je obnova vinogradov in pridelovanje tržnih viškov grozdja tudi v občini Velenje. Stratešico nadzorovano podjetje ERA je v jubilejnem letu, to- rej v obdobju, ko se pripravlja na temeljito reorganizacijo. Ne odločajo se na pamet. Iz sedanjega družbenega podjet- ja se reorganizira na osnovi te- meljite analize ter izdelanega strateškega plana v delniško družbo z osnovno dejavnostjo trgovine v krovnem podjetju (maloprodaja, veleprodaja) in zaokrožitvijo ostalih dejavno- sti in dejavnosti izven Velenja v družbe z omejeno odgovor- nostjo. Predvidena organiza- cijska struktura bo posamez- nim enotam dopuščala samo- stojnost in iniciativnost, jasna bo odgovornost, obenem pa je nujna podrejenost centru z vi- dika strateškega upravljanja in vodenja, ka^terega cilj sta dobiček in zadovoljstvo delav- cev. Ali, kot pravijo odgovorni v ERI: nujno je utrjevanje vezi med grosističnimi in malopro- dajnimi deli podjetja s ciljem koriščenja maksimalno mož- nih sinergijskih učinkov, da se bodo lahko povezovali navz- ven ter naredili resnično vse, da postanejo trgovina nove dobe. V ERI temeljito razmišljajo o tem, kako bo potekalo last- ninsko preoblikovanje. Ven- dar dokler ni sprejeta zakono- daja, vztrajajo na stališču, da ne lastninijo družbenega pre- moženja. Zakon mora biti po njihovi oceni sprejet čimprej. Trenutne razmere na jugo- slovanskih tržiščih tudi za ERO niso brez posledic. Toda kljub vsemu so prepričani, da bodo gospodarski in trgovski tokovi tekli naprej tudi v pri- hodnje, ker je nemogoče pretr- gati vezi, stkane v zadnjih de- setletjih. Franjo Korun Gvido Omladič Majda Naglost Zrak v Celju Na merilnem mestu v Miklo- šičevi ulici so 24-urne pov- prečne koncentracije S02 ^ zraku v obdobju od 3. do 9. 12. 1991 5x presegle najvišje ■lovoljeno povprečje. Najvišje H-urno povprečje smo izmeri- jli v četrtek 5. 12., ko je bila Povprečna koncentracija 230 ■Hikrogramov S02/m' zraka. Prekomerno onesnaženost smo izmerili še 3., 4., 6. in 9. de- cembra. Enourne povprečne koncen- tracije žveplovega dioksida v zraku so na merilnem mestu v Miklošičevi pretekli teden samo v četrtek dopoldan za krajši čas presegle najvišje do- voljeno enourno povprečje. ONESNAŽENOST ZRAKA Z ŽVEPLOVIM DIOKSIDOM Srečanje optikov v najlepšem slovenskem turističnem kraju, v Rogaški Slatini je bilo konec tedna dvodnevno srečanje članov Društva optikov Slovenije. Srečanje je bilo v znamenju seznanjanja z novostmi v zakonodaji, vodenjem obratovalnic in pregledovanjem oči. Gre za preprostejši način pregledovanja in predpisovanja pri- pomočkov, ki izvira z višje šole za optike v Kolnu. Slovenski optiki bi se s tem natančneje spoznali, skupaj s kolnskimi profe- sorji, na marčevskem mednarodnem srečanju v Portorožu. BJ Zadnji makadam Ljudje iz osrčja Kozjanske- ga se vsak dan srečujejo s teža- vami, ki jih je razvoj drugih področij odpravil. Ena pogla- vitnih je prometna povezava med Šentjurjem in Kozjem,saj je na regionalni cesti pred Le- sičnim še blizu 5 kilometrov makadama. Ceste na Kozjan- skem in nasploh slabe komu- nikacije so bile zato osrednja tema delovnega pogovora, ki so ga pretekli teden pripravili v Kozjem. Udeležili so se ga minister za trg, Maks Bastl, minister za promet in zveze, Marjan Kranc, ministrov po- močnik za telekomunikacije in drugi gosti iz republiške upra- ve za ceste, na drugi strani pa predstavniki šmarske in šent- jurske vlade ter krajevnih skupnosti Kozje in Gorica pri Slivnici. Ministra sta zagoto- vila, da si bosta prizadevala, za posodobitev osrednje ceste, zaradi pomanjkanja denarja pa je vprašljivo, če bo delo lahko steklo že v prihodnjem letu. BJ 12. STRAN - 12. DECEMBER 1991 ŠPORT S košarkarji v koš Nekaj gnilega je pod koši celjskimi! Cencelj, Markovič, Marinkovič, Todorovič (odšli leta 1989), Buntič, Medved, Pi- pan (1990), Aničič, Blagojevič, Cerar, Gole, Govc, Sušin, Ur- banija (1991) - košarkarji, ki so v zadnjih dveh letih hočeš- nočeš zapustili Košarkarski klub Celje in svoja mesta pre- pustili mladeničem, ki so v primerjavi z njimi popolni košarkarski analfabeti in pod koši brez prave prihodnosti... Zakaj je Celje morala zapustiti ekipa, ki zdaj ne bi zaostajala niti za Olimpijo? Zakaj so od- šli tudi predsednik kluba Jože Geršak, tehnični vodja Franc Zorko, trener Boris Zrinski? Zakaj je Košarkarski klub Ce- lje že nekaj mesecev brez predsednika? Zakaj, zakaj, za- kaj ...? Preveč vprašanj, da ne bi skušali nanje odgovoriti... Agonija celjske košarke se je pravzaprav začela pred do- brim desetletjem in kar je naj- bolj tragično in paradoksalno - po največjih uspehih, ko je bilo Celje tik pred uvrstitvijo v I. ZKL. Upravo kluba so te- danji uspehi uspavali, trener Zmago Sagadin je odhod ne- katerih ključnih igralcev kri- tično in cinično označil za »pametno politiko« in - dobil nogo. Zamera je bila tako pi- kra, da se Sagadina niso spomnili (beri: predsednik ZTKO Celje Jože Geršak, ki je bil ključni mož tedanje »pa- metne politike«) niti ob 100- letnici športa v Celju. Vmes je bilo sicer še nekaj prebliskov, toda neprimerno več zgrešenih potez, ki so ko- šarkarsko Celje pahnile v naj- bolj črno obdobje šestdesetih let in katastrofalne prvenstve- ne poraze (junija 1964 v Tr- bovljah proti Rudarju s 37:114, novembra 1991 proti Iliriji 53:122). Po polomiji v fi- nalu končnice SKL 89/90, ko sta Sušin in Cerar bojkotirala odločilno tekmo s Triglavom, se je začel nezadržen potop, vrhunec neumnosti pa so bile tri zamenjave trenerja v manj kot letu dni (Zrinski, Jerič, Ce- pin in spet Jerič) in letošnji poletni meseci. Lanski prihod Zorana Bla- gojeviča je Celjane veljal okoli 25 tisoč DEM (prestop, štipen- dija, hrana, hotel). Ob kratko- vidnosti uprave je živel na ve- liki nogi tudi, ko je bilo že la- ikom jasno, da ne bo nič z uvr- stitvijo v končnico prvenstva. Vsak pameten in poslovno usmerjen človek se v takšnem primeru kratkomalo zahvali za sodelovanje, Celjani pa so postrgali že tako obubožano blagajno in mu celo na koncu sezone izročili bianco izpisni- co. Domači igralci prve peter- ke so si sočasno za svoj (nikoli vrnjeni) denar kupovali copate in ob načrtih o uvrstitvi v zvezno ligo igrali za približ- no 100 DEM mesečno. Po odstopu Zrinskega je eki- po prevzel Rudi Jerič, ki si je za pomočnika izbral Abdulaha Kahvedžiča, kar je med igralci sprožilo val negodovanja. Naj- bolj odkrit je bil spor na rela- ciji Jerič-Aničič, ki je medtem kot kapetan ekipe postal član Predsedstva KK Celje in z do- bršno mero samovolje dobil tekmo z Medvodami, kar je pomenilo odhod naveze Jerič- -Kahvedžič. Pravzaprav je najbolj zanimivo, da je Aničič maja letos s trenerske klopi vodil ekipo v pokalnem tek- movanju; s tem se je Uprava oziroma tisto kar je sploh ostalo od vodstva kluba posta- vila v bran Aničiča ?! Septembra so bili Cerar, Su- šin in Urbani j a po zahtevku za izpisnico dobesedno čez noč suspendirani, odločbo pa je nepooblaščen podpisal Marjan Glavač, ki sploh ni član Pred- sedstva KK Celje. »Uporniki brez razloga« so bili odstra- njeni ob visoki odškodnini 18 tisoč DEM (Urbanija 6, Cerar in Sušin po 5, Govc 2 tisoč) pa KK Celje ni dobil samo sred- stva za golo preživetje, marveč za nadaljevanje agonije. Pro- ste roke je dobil še Aničič, ki je bil spiva predviden za trenerja mladinske ekipe, a je zaradi predolgega jezika postal pre- nevaren. Namesto košarkarja, ki na igrišču resda še zdaleč ni nedolžna ovčica, a ga zaradi njegovih kvalitet vendarle pozna vsa Slovenija, je bil za trenerja izbran peščici košar- karskih zagnancev znani Mi- ško Cilenšek. Šele po čistki je vsem posta- lo jasno, da samo z mladimi v SKL ne bo šlo. Na pomoč so poklicali 36-letnega Kahved- žiča, ki še zdaleč ni enako- vredna zamejava za »odvečne« Aničiča, Blagojeviča, Cerarja, Golca, Govca, Urbanijo... Trener Rudi Jerič je šele tri dni pred začetkom prvenstva tudi uradno prevzel ekipo in ures- ničil zamisel s pomočnikom Kahvedžičem. Svojo zmoto so vsi po vrsti potrdili, ko so Pol- zeli za 35 tisoč DEM želeli od- stopiti sodelovanje v prvoliga- ški konkurenci... Celjska košarka je na naj- nižji stopnički. Rogaška, Elek- tra, Comet, Polzela, Pivovarna Laško in šele potem Celje, ki je bilo nekdaj prvo v mestu, zdaj je zadnje na vasi. Ali si bo sploh opomoglo od udarcev klana, ki izhaja iz okolja, kjer sicer domujejo košarkarji? Ne- kateri so klub že zapustili, to- da to je bila poteza v slogu največjih strahopetcev, ki prvi poberejo šila in kopita. Ali bo- ste upali prevzeti nase odgo- vornost za propad celjske ko- šarke in odgovoriti na očitke ali pa se boste še enkrat po- tuhnili? ŽELJKO ZULE V sezoni 1988/89 je bilo Celje zadnjič v I. B ZKL: trener Zrinski, Markovič, Sušin, Urbanija, Medved, Pipan, Gole, pomočnik trenerja Bukovič (stojijo), Marinkovič, Cencelj, Mlinšek, Govc, Cerar (čepijo). Celje so že vsi zapustili! Ognjeni krst vaterpolistov Vaterpolisti Neptuna so v svojem prvem mednarodnem nastopu na turnirju Slovenija 91 v Golovcu po porazih s Trigla- vom s 7:29, Diskoteko Gorjanc z 8:16 ter avstrijskima prvoliga- šema Donauom z 9:13 in Innsbruckom 6:10 pristali na zadnjem, 8. mestu. Mlado moštvo (povprečna starost je komaj 20 let) se bo zdaj kalilo v zimski ligi, Golovec pa bo poslej tudi zatočišče dveh članov avstrijske zimske lige Celovca in kranjskega Tri- glava. Komisija za vaterpolo pri Mednarodni plavalni zvezi je nastop Triglava v prvenstvu Avstrije odobrila, tako da bo to prvi primei', ko bo v nekem nacionalnem tekmovanju povsem enakovredno sodelovala ekipa iz druge države. Na sliki so vaterpolisti Neptuna. Foto: EDO EINSPIELER POGLEDI Brez kriterijev za odločanje Izvršni komite Mednarodne nogometne zveze (FIFA) je v soboto v New Yorku v svoje članstvo ponovno sprejel balt- ske države, ki so pred II. sve- tovno vojno že igrale v kvalifi- kacijah za svetovno prvenstvo, s popolno dokumentacijo pa čaka na sprejem v zvezo s 168 člani tudi Nogometna zveza Slovenije. Zaradi neurejenih razmerij med vsemi osmimi člani Nogo- metne zveze Jugoslavije, je pot NZS do vključitve v FIFA še dodatno otežena. Vsi doseda- nji poskusi o sporazunmi raz- družitvi so bili neuspešni. Gre preprosto za potrditev, da NZS samostojno ureja vsa vprašanja, ki zadevajo nogo- met na območju Republike Slovenije, ter priznanje pravi- ce NZS, da se kot samostojni in suvereni subjekt lahko ne- odvisno vključi v vse mecma- rodne institucije in tekmo- vanja. Včlanitev v FIFA, ki je avto- matično povezana tudi s član- stvom v Evropski nogometni zvezi (UEFA), ni enostavna in lahka. FIFA vključuje naci- onalne zveze, ki so članice s pooblastili, da vodijo nogo- met v državi. Praviloma je lah- ko v državi priznana le ena nacionalna zveza. Drugo mož- nost izjemoma ureja pravilo, po katerem regija, ki še ni pri- dobila neodvisnosti in prizna- nja, lahko zaprosi za članstvo v FIFA z dovoljenjem naci- onalne zveze, ki ji pripada (primer Danska-Ferski otoki). V postopku za včlanitev so predpisane sestavine vloge za sprejem, kriterijev za odloča- nje pa ni. O tem dokončno od- loča kongres, začasno članstvo pa lahko podeli tudi Izvršni komite ali celo odbor za nujm zadeve. Obstaja še možnost, d FIFA od celinske zveze UEFi zahteva podelitev statusa pa druženega člana za dve leti. Ker sporazum (dovoljenji z NZJ skoraj ne pride v pošte bo NZS na sedež FIFA poslal popolno vlogo (imeti mora ol sežne priloge o stanju nogomi ta). V statutu FIFA ni kriter. jev, kdaj se neka država uvrsti med neodvisne, zato je težko predvideti čas rešitve. NZS bi dokončno lahko sprejel kon- gres 3. julija 1992 v Ziirichu, tako da bo slovenska repre- zentanca prvič igrala v kvali- fikacijah za EP leta 1996 in za OI1996, klubi pa bi lahko na- stopali - vsaj teoretičn - v evropskih pokalih že v s( zoni 1992/93. To pomeni, da\ prihodnje leto v evropskih p kalih lahko igrali prvak drugouvrščeni že začetega p venstva v SNL ter pokal zmagovalec. Piše Rudi Zavrl (predsednik NZS) Celjanke proti Palom O možnostih oilbojiiaric Ceila - Andreja Gašper V soboto bo v derbiju 8. kola slovenske odbojkarske super lige za ženske v dvorani Teh- nične šole gostovala maribor- ska Paloma Branik, ki pre- pričljivo vodi po prvem delu lige brez poraza pred Blejka- mi, Celjankami in Koprčanka- mi, ki imajo po dva poraza. Za ceno dosedanjega izku- pička in napoved pred tekmo z Mariborčankami smo hoteli povprašati eno od dvojčic Ga- šper, Andrejo ali Bojano. Obe ste iz Mislinje, 24. marca bosta dopolnili 22 let. Obe visoki na- padalki (178 cm) sta po lan- skem prihodu k YU Stipu Ce- lje postali nosilki igre. Zgo- vornejša je Andreja, pa tudi deset minut starejša, zato smo za pogovor izbrali njo. Paloma je v prvem kolu z vami gladko opravila. Kaj pripravljate v povratni tekmi? »V Mariboru smo bile zelo prestrašene, saj nasprotnic ni- smo poznale. Igrati smo začele šele v drugem nizu. Želimo osvojiti čimveč točk in se Ma- riborčankam upreti tako, da z nami ne bodo »pometale«, ti- ha želja pa je dobiti niz.« Se lahko povzpnete prav pod \Th, kjer vam bo največja ovira ekipa Bleda? »Doslej smo pričakovanja izpolnile. V nadaljevanju si že- limo presenetiti Blejke v Celju. Proti njim ne moremo pokaza- ti vsega, kar znamo. V lanski sezoni so nas obakrat porazile. Ce bo poškodovana podajalka Bivškova nared, nam ,mora' uspeti.« Proti Ljubljančankam in kolo prej proti Novogoričan- kam bi se lahko bolj razigrale? »Namesto, da bi dale vse od sebe, smo se prilagodile igri slabših nasprotnic. Proti Novi Gorici smo bile za dva razreda boljše, vendar smo se spustile na njihovo kvalitetno raven. Pustile smo jim priti do 15 in kasneje do 14. Vedele smo, da smo zmagale in v ključnih ter- nutkih res ni bilo težav. Brez potrebe pa smo z njimi igrale kar poldrugo uro.« jI Kaj bi rekla o kakovosti sM venske super lige v primerja\'i z lansko 2. zvezno hgo - zahod? »Občutek imam, da je slab- ša. Mariborčanke, ki so razred zase, so res kvalitetne, medtem ko bi se ekipe z dna, Kočevje Partizan Tabor in Nova Gori- ca, težko kosale z vodilnim; v slovenski ligi. A je že tako da se v elitno ligo težje uvrstii kot pa iz nje izpadeš. Blejke Koprčanke in me bi vsekakor imele več enakovrednih na- sprotnic v bivši 2. zvezni ligi klubov iz Hrvaške in BiH.« Za prestop k celjskemu kil bu sta dobili stoenko letnik 8 Se po končani sezoni res tu meravata vrniti v Mislinjo? ; »Najbrž, ne vem pa še zag< tovo. Obiskujeva predavan 4. letnika \'EKŠ v Mariboru prihodnje leto naju čaka pr cej dela, saj bi radi čimpi diplomirali. Časa za štuC zmankuje že sedaj.« DEAN ŠUSTE Foto: EDO EINSPIELB Andreja je že kot pionirka veliko obetala, saj je bila na turnirju republiških pravkov dvakrat izbrana za najboljšo napadalko. Bojana jo je »dohi- tela« kasneje, obe pa o repre- zentanci Slovenije nista raz- mišljali. Morda bosta začeli po tekmi s Palomo Branikom. Dvojčici Bojana (levo) in Andreja Gašper sta za prestop iz Mislinje v Celje dobili stoenko letnik 85. SD Unior Celje prireja tradicionalni smučarski ples s skupino Faraoni. Vabljeni v dvorano Narodne- ga doma v Celju dne 21. 12. 1991 ob 20. uri. Predprodaja vstopnic Kompas, Montenegro turist in uprava društva. $PORT 12. DECEMBER 1991 - STRAN 13 PANORAMA Nogomet Slovenska liga 21. kolo: Jadran - Ingrad Kladivar 2:3 (2:3), strelci: pžafič, S. Bevc, Grobelšek; Medvode - Steklar 0:3 (0:1), ,strelci: Kidrič, Valek, Šmid; Maribor - Rudar 5:2 (3:1), jtrelca: Pranjič, Doler. Vrstni red po jesenskem delu: Mari- bor 32, Olimpija, Naklo 29, Izola 28, Gorica, Koper 25, I. Kladivar 24, Mura 23, Ljublja- na, Steklar 22, Slovan, Zagor- je 21, Svoboda 19, Rudar (V) 18, Potrošnik 16, Primorje 14, ^afta 13, Rudar (T) 12, Dom- žale, Medvode 10, Jadran 7. Rokomet Super liga Moški - 11. kolo: Celje Pivo- varna Laško - Presad 28:16 (13:8), strelci: Tomšič 5, Pun- gartnik, Tomšič, Leve, Šerbec 4, Šafarič, Jeršič 3, Franc, Ča- ter 2; Inles-Velenje 19:19 (11:11), strelci: Krejan 6, Pla- skan, Voglar 4, Čater, Ojster- šek 2, Ocvirk 1. Vrstni red po jesenskem delu: CPL 21, Slo- van, Jadran 14, Rudar, N. Oprema 13, Velenje 12, Drava, Pomurka 10, Presad 8, Ajdovš- čina 7, Inles, Preddvor 5. Ženske - 11. kolo: Burja -Velenje 20:21 (9:11), strelke: Katič 7, Draganovič 5, Oder 4, Golič, Topič 2, Ikič 1. Vrstni red: Velenje 21, Olimpija 20, Mlinotest 17, Kočevje 13, Krim 11, Kranj 9, Primož, Burja 7, Branik 3, N. mesto 2. Slovenska liga Moški - 11. kolo: Črnomelj - CPL B 25:28 (16:12), strelci: Movak 9, Begovič 7, Ocvirk 6, Leskovšek 3, Trivič 2, Lubej 1. Vrstni red: CPL B 19, Dobova 17, Grosuplje 15, Krško 14, Šešir 12, Kamnik, Radeče 11, !!;rnomelj. Krog, Izola 10, Or- nož 9, V. Nedelja 6, Dol 5, Mo- kerc 3. Kadeti - \Tstni red po jesen- skem delu: CPL 14, V. Nedelja, Velenje 10, Drava 7, Ormož 6, Fužinar 5, N. Oprema 4, A. Be- sednjak O. Košarka Slovenska liga Moški - 10. kolo (rdeča sku- pina): Rogaška - Celje 93:43 (37:15), strelci: Ritonja 26, Ta- bak 13, Sedminek 12, Kosovec, Voh 10, Kalinger 8, Sušin 5, Petovar 3, Tišma, Cerar, Vola- rič 2 za domače, Kitek 15, Sta- tovasnik 13, Nidorfer 6, Stropnik 5, Pečak 2 za goste; U. kolo: Olimpija ml - Roga- ška 69:103 (48:48), strelci: Ri- tonja 33, Kalinger 27, Kidrič 8, Tišma, Cerar, Sušin, Tabak 7, Sedminek 3, Volarič, Petovar 2; Ilirija - Comet 83:81 (42:38), krelci: Železnikar 27, Nerat 19, Šmid 16, Kožar 13, Mlakar I, Šrot 2; Celje - Podbočje '8:98 (28:44), strelci: Kitek 25, Starovasnik 17, Nidorfer 13, Stropnik 8, Drobnič 6, Kah- Cedžič 5, Kramberger 4; Elek- - Medvode 80:87 (43:40), strelci: Gole 23, Pipan 17, Lip- »ik 15, Dumbuva 10, Tomic 8, ^rešar 5, Mrzel 2. Vrstni red: 'lirija, Medvode 21, Rogaška Elektra 17, Podbočje 16, ^omet 14, Celje 12, Olimpija ^1. U. II. Slovenska liga Moški - 11. kolo: Alpos I Ptuj 99:62, Radgona - Polze- p 58:72, Miklavž - Pivovarna ^^ško 93:92. Vrstni red: Pol- 22, Miklavž 21, P. Laško Bi.'itrica 18, Alpos, Radgo- "s, SI. Gradec 16 itd. Medobčinska liga Moški - 4. kolo: Rogla - Podčetrtek 82:74, Ponikva Šmarje 70:56, Comet B - Kozje 81:74, Lesično - Pla- nina 47:74. Vrstni red: Ponik- va, Rogla 8, Podčetrtek 7, Co- met B, Planina 6, Kozje 5, Šmarje, Lesično 4. Kegljanje Slovenske lige A liga - ženske, 9. kolo: Emo - Triglav 2698:2462 (Emo:Še- ško 438, Grobelnik 431, Tkal- čič 469, Gobec 395, Kardinar 489 - rekord kegljišča, Petak 476). Vrstni red: Emo 18, SCT, Adria 10, Triglav 8, Konstruk- tor, Gorica 2. I. liga - moški, 8. kolo: Žalec - Hidro 4965:4819. Vrstni red: Fužinar 16, Žalec 12, SCT 10, Rudar, Triglav 8, Kočevje, Domžale, Hidro 6, Proteus, Gorica 4. Ženske - 8. kolo: Emo II - Rudar 2439: 2317 (Emo:Grivič 403, Zimšek 423, Krneta 379, Ledinek 388, Les- jak 439, Filipčič 407). Vrstni red: Fužinar 14, Emo n 12, SI. Gradec 10, Rudar, Korotan, SCT II, Izola, Tekstina 8, Slo- van, Impol 2. IL liga - moški, 7. kolo: Emo - Radenska 5371:5249 (Emo: Salobir 937, Vodeb 909, Leš- nik 899, Brglez 892, Štraus 886), Ingrad - Krško 4859:4749. Vrstni red: Emo, Radenska 12 ... Ingrad 4 itd. Območna liga 5. kolo: Šoštanj-Rogaška 4925:4601, Kovinar-Izletnik 4888:4591, Konus-Ljubno 4925:4771. Metka-Dobrna 4714:4740, Emo II-RŠD Emo. Vrstni red: Šoštanj 10, Kovi- nar, Konus, Metka, Dobrna 8, Ljubno 4, Emo II, Rogaška 2, Izletnik, RŠD Emo 0. Odbojka Super liga ženske - 7. kolo: YU STIP -Tabor 3:1 (12,7-6,6). Vrstni red po jesenskem delu: Paloma 12, Bled, YU STIP, Koper 8, Kočevje 4, Tabor 2, Gorica 0. Slovenska liga Moški - 9. kolo: Šempeter - Vileda ml. 3:1, Vizura - Topol- šica 1:3. Vrstni red: Brezovica 16, Topolšica, Pomurje 14, Šem- peter, Žirovnica, Bled 12, Emona 10, Vileda II 6, Vizura, Črnuče 4, Izola, Mislinja 2. Ženske - 9. ko- lo: Ljubno - Mežica 3:0, Pionir - T. Kajuh 2:3. Vrstni red: Krim 16, Ljubno 12, Paloma B, Rogoza 10, Mislinja, Mežica, T. Kajuh, Prevalje 8, Pionir 6, Šentvid 4, Tabor 0. 11. Slovenska liga Moški - vrstni red po jesen- skem delu, vzhod: Pionir B 10, Braslovče 8, Kočevje 6, Olimpija B 4, Mokronog 2, Kamnik B 0. Hokej Slovenska liga 4. kolo: Cinkarna-Olimpija 2:5 (0:1, 1:2, 1:2), strelca: Puc- kov, Žolek; 5. kolo: Bled-Cin- karna 12:2 (3:0, 5:1, 4:1), strel- ca: Strašek, Pisarev. Vrstni red: Jesenice 10, Olimpija 8, Bled, Triglav 6, Cinkarna, Je- senice ml. 4, Olimpija ml. 2, Slavija 0. Badminton Prvenstvo Sloveniie Lendava - mladinci: 3. Krist- jan Hajnšek, 5.-8. Robi Hajnšek (oba Brasl); dvojice: 2. Hajnšek - Hajnšek; mešane dvojice: 3. Hajnšek - Slatnar (Bit Lj). Judo Pordenone 91 (664 udeležen- cev - 70 klubov iz 12 držav): pionirji - letniki 77: 1. Mlinare- vič, 3. Petrak; letniki 78: 1. La- kner - Bevc, 2. Bednjički; letniki 79: 1. Ferjan, 2. Mahmutovič; kadeti - zeleni pas: 1. Kolenc, rjavi pas: 2. Košir (vsi IR); ekip- no: 9. Ivo Reya. Nagaoka 91: Ljubljana - do 78 kg: 5. Sadžak (IR). Mali nogomet Prvenstvo Šentjurja: vrstni red po jesenskem delu - I. liga: Dramlje, Loka 16, Generacija, Maratonik 10, Jakob 9, Črički 8, Cosmos 7, Veterani 6, Juventus 5, Tratna 3; U. liga: Panterji 20, Ponikva 18, Marija Dobje 17, Primož 14, Trnovec 11, Zajčki, Stopče 10, Gremlini 9, Optimisti 8, Humoristi 7, Vodruž 4, Slivni- ca 3. Rekreacija Prvenstvo Celja v namiznem tenisu - moški: 1. Kvas (Obrt), 2. Jazbec (Cink), 3. Begovšek, 4. Petek (oba Esot), 5. Mole (Obrt) itd. Petek, 13,12, Košarka Slovenske Konjice: Comet- Maribor (4. kolo II. ženske SKL, 18); Radgona: Radgona - P. La- ško (12. kolo II. moške SKL, 18). Hokel Jesenice: Jesenice ml - Cin- karna (6. kolo SHL, 18). Sobota, 14,12. Judo: Ljubljana: 5. kolo slovenske lige z udeležbo ekip I. Reya, Že- lezničar, Bežigrad, od 17.00. Kegljanje Nova Gorica: Gorica - Žalec (9. kolo I. moške lige, 16): Preva- lje: Korotan - Emo II (9. kolo I. ženske lige, 13.30). Košarka Slovenske Konjice: Comet - Celje (18.30); Rogaška Slatina: Rogaška - Elektra C 2. kolo mo- ške SKL, 20); K.Afrodita - Slo- van (12. kolo ženske SKL, 18); Šentjur: Alpos - SI. Gradec (18.30), Trbovlje: Rudar - Polze- la (12. kolo II. moške SKL, 19); Celje: Metka - Pomurje (4. kolo II. ženske SKL, 16.30). Odbojka Celje: YU STIP - Paloma (8. kolo ženske super lige, 16.30); Topolšica: Topolšica - Mislinja (19), Brezovica: Brezovica - Šempeter (18), Maribor: Vileda ml - Vizura (10. kolo moške SOL); Topolšica: T. Kajuh - Ro- goza (17), bljana; Tabor ml - Ljubno (10. kolo ženske SOL, 15.30). Rokomet Ljubljana: Slovan - CPL (zao- stala tekma 4. kola pokala neod- visnosti, 18). Žalec: novoletni ženski turnir z udeležbo Žalca, Mlinotesta, Trešnjevke in Špar- te, od 15. ure. Nedelja, 15.12. Kegljanje: Ljubljana: SCT - Emo (10. ko- lo A ženske lige, 10). Rokomet Celje: CPL B - Kamnik (12. kolo moške SRL, 11). Vaterpolo Celje: finale pokala Alpe-Ja- dran, od 10. ure. Torek, 17.12._ Hokej Celje: Cinkarna - Olimpija ml. (7. kolo SHL, 18). 14. STRAN - 12. DECEMBER 1991 RADIO REVIZIJA RUMENEGA CE Decemberski tuš Poglavitna razlika med morebitnim priznanjem in praznimi obljubami taistega formata je v stopnji nateg- njene časti. Slovenska čast je trenutno na ravni suverene- ga plazilca. Tako kot se je dr. Rupel s pohodov po Evro- pi običajno vračal s polnimi vrečami iz Duty free shopov (zato so fotoreporterje pre- ganjali po Brniku), takšen je bil razvojni klanec do viseče hrbtenice neke državnosti. Čast in oblast, prvo v polivi- nilu, drugo na disketah, so vlekli za sabo. Kot vreče... Ob prvem napadu nestrpno- sti (pač pomanjkanje diplo- matske tolerance) je bilo pol vreče prazne. Izginila je čast. Šibka kolena... dajte fantje, prosimo, priznajte nas ima- mo ... (polprazno vrečo). Ob vrnitvi v domovino so bile spet polne (optimizma). In smo čakali. Medtem je na drugem kon- cu sveta panika. Hongkong se trudi, da bi čim manj pu- stil Kitajcem, ki mu bodo za- gospodarili čez pet let in Evropa se hongkonškega ka- pitala boji kot hudič križa. To je naša priložnost za mal- ce hazardiranja. Z deželo prijaznih ljudi v brezcarin- ski coni in poceni Azijska ponudba bi Evropi, ki smo ji pod mizo porivali svojo čast, vrnili udarec. Evropejke bi s polnimi košarami mahale našim carinikom, zacvetel bi kriminal, prostitucija, skrat- ka, vsi bi imeli kaj početi. In nenazadnje novinarji kaj pi- sati. Ali, kot bi rekel nek po- slušalec Rumenega CE - sploh ni pomembno v kakšnem jeziku ogovarjam svojega šefa, glavno je, da dobro živim. V tem primeru je o nekakšni časti brezpred- metno govoriti, ker je pro- dana. - Šalo na stran. Komu je sploh mar za lastnino in ljudsko hrbtenico, ko pa se vse sesuva. To je približno tako, kot če bi utapljajočemu se Pirnatovemu narodnjaku pomolili drog z rdečo partij- sko zastavo. Pa naj se reši. Drug problem je pri borcih in odraščajoči mladini. Prvi so vseskozi prezirali Nemce, manjši in večji otroci pa smo se včasih skregali, ker smo vsi hoteli biti partizani. Jutri bodo otroci bolj razgledanih staršev na vsak način hoteli biti Modre čelade. Ostali pa mogoče teritorialci, kakršni koli že. No, ampak problem ni v otroških igricah, temveč v kockanju za nove ideale. Nemci so na dobri poti. Tako se med darili za Bo- žič lahko pod našo drhtečo jelko znajde tudi kakšna for- malno pravna položnica mednarodnih razsežnosti. Botri pač obljubljajo. Sodeč po javnomnenjskih izbruhih v Rumenem CE bo, če bo, sicer fino, ne pa tudi odrešu- joče. Si predstavljate, da bo- žični TV dnevnik vodi To- maž Terček in nas že v uvodu preseneti... do pol osmih nas ni priznal še nihče ... si- cer je pa pred vami še dolg večer. In naslednje jutro se zbu- dimo na premajhni postelji. Prvi občutek je podoben žve- čilnemu gumiju: nategnjen. Čeprav smo se v bistvu skr- čili. V čem je sploh razlika (preberite prvi stavek). Piše Bojan Krajnc; Jutranji val z Ido Baš Voditeljica Ida Baš se dvakrat na teden pripelje iz Maribora, da bi vas, poslušalce radia Celje obzirno prebu- jala in vas popeljala v poslovni svet. Tako je zdaj nenehno na poti med Ljubljano in Mariborom in obratno, vmes pa se ustavlja tudi v Celju. »Rada imam to delo,« pravi Ida Baš. Že kot majhno dekletce je sanjala o tem, da bo nekoč prihajala k poslu- šalcem domov prek radijskih valov in zelo zgodaj je stopila na to pot. »Joj, saj sta minili že dve desetletji odkar sem se začela poklicno ukvarjati z na- povedovanjem na radiu in na različnih prireditvah!« je začudena Ida. Zdaj že več kot leto dni z lastno šolo, ki je pravzaprav podjetje, vzgoja mlade vo- ditelje, napovedovalce, morda bodoče novinarje. Skupaj z njimi se veseli nji- hovih uspehov. »Mnogi so že uspeli bodisi na avdicijah v Mariboru ali v Ljubljani,« pravi Ida Baš. Le kje jemlje toliko energije in časa, še pose- bej zato, ker ima še veliko načrtov s šolo za najmlajše, ki se imenuje Be- sedni vrtiljak in za odrasle, ki se ime- nuje Napovedovalec in novinar - kak- šen poklic je to. Pripravlja še tečaj slovenščine za tujce, za Icaterega že zdaj vlada veliko zanimanje. Ampak njena prva ljubezen je ven- dar radio. Televizija, kjer jo tudi vide- vamo kot voditeljico, ji je bila svojevr- sten izziv, ki ga je pač sprejela kot sestavni del svojega dela. »V načrt\i imam še izdajo svojega časopisa..„ sicer pa - nekaj poslovnih skrivnosti moram že ohraniti zase, kaj? Poslovnost in poslovni val gresta le, po skupaj in Ida je v zgodnjih zimskih in mrzlih jutrih pravi balzam, pravijo tudi poslušalci, ki so jo rade volje sprejeli medse. »Trudim se čimbolj spoznati občinstvo Radia Celje«, je po končanem jutranjem programu pripo. vedovala Ida Baš. »To je pri mojem delu zelo pomembno in to pripovedu- jem tudi mojim tečajnikom.« Pa Ida Baš ne bi mogla tako pogosto prihajati k vam domov in kramljati z vami, če ji ne bi bil v veliko oporo in pomoč soprog, pa tudi njuni deset in petnajst let stari hčeri, ki sicer včasih malo pogodrnjata, češ, mame pa nikoh ni doma. »A ko smo kot družina sku- paj, se imamo toliko bolj lepo,« kot v opravičilo pravi Ida. Po jutranji kavi in končanem jutra- njem valu je sedla v avto. Pozabila sem jo vprašati, v katero smer se bo odpe- ljala ... Siečno, Ida! MATEJA PODJED ŠKRATKI Sedaj nam je med bolnike ušel Janez Vedenik. Zdelal ga je žolč, škratki pa se sprašuje- jo ali ni morda žolčnega napa- da "staknil na Ložnici, kjer je po službeni dolžnosti sprem- ljal žolčno razpravo krajanov, ki se še vedno prepirajo z oblastniki glede slabega zra- ka, ki naj bi ga povzročalo po- djetje Juteks. Zadnje čase se v oddaji Filmski sprehodi kar pogosto pojavlja direktor celjskih ki- nematografov Bojan Vivod. Avtorica oddaje zagotavlja da zato, ker si Bojan prizadeva, da bi v kino privabil več obi- skovalcev, radijski šef, Mitja Umnik, pa se ob tem muza in se sprašuje, le kaj je Bojan dal dekletoma, ki vodita to odda- jo, da mu brezplačno naredita reklamo. V teniških krogih je boleče odjeknila vest, da si je Robi Gorjanc-Jimmy poškodoval čeljust. Teniška igrišča bodo do nadaljnjega samevala, saj na njih ne bo velikega asa. Škrati želijo Jimmyu skorajš- nje okrevanje in naj se kmalu vrne v delovno okolje. Njegov enološko-vinogradniški opus namreč še ni skelnjen. Ptuj čaka! Željko Zule je po Jimmvevi poškodbi osamljen. Najprej je pisarno zapustila Urša Ko- lenc, Jimmy pa do nadaljnjega ne bo v pisarnni niti k. g. še sreča, da Željko dobro obvlada računalniško znanje, saj ga se- daj pogosto kličemo na pomoč, ko postane računalnik za tiste. ki ga nismo vajeni, prepame- ten. Tako Željku vsaj ni dolgčas. Našim napovedovalcem in vsem zunanjim sodelavcem »brez ključa« je to dolgo po- menilo veliko težavo, saj je po- poldne naša hiša zaradi »po- žarne varnosti« zaklenjena. Našli so rešitev. Sedaj v službo prinesejo polni žep kamenja, ki ga potem mečejo v okno re- žije, kjer dela tehnik. Kako na to gledajo sosedje naše hiše, pa ni treba posebej poudarjati... PISMA BRALCEV 12. DECEMBER 1991 - STRAN 15 ODMEVI župan gleda na uro Pod rubriko »Komentiramo« ste objavili članek, ki ne vse- buje in ne izhaja iz popolne informacije oziroma poznava- nja materije, na katero se na- naša. Po skupščinskem poslovni- ku je čas razprave posamezne- ga poslanca ali drugega udele- ženca na skupščini omejen. Čas razprave je omejen odvis- no od primera na 5 ali 10 mi- nut. Ocenjeno je, da je to zado- sten čas v katerem lahko na- stopajoči na skupščini pred- stavi svoj predlog, pobudo, od- govor, poda obrazložitev ali kakorkoli izrazi svojo misel. Da je temu tako, je moč raz- brati iz obnašanja poslancev, ki pri daljših razpravah ali go- vorih niso več pozorni, raz- pravljajo med sabo in podob- no. Ta časovna omejitev po- slancu nalaga, da se na raz- pravo pripravi in jo poda kva- litetno. Hkrati mu nalaga, da ostaja v okviru materije, ki se obravnava po sprejetem pro- gramu dela na seji, to je dnev- nem redu. Dolgovezne in utru- jajoče razprave verjetno tudi po nrnenju komentatorja ne prispevajo k efikasnejšemu delu skupščine. Do besede imajo pravico vsi poslanci, svoj nastop pa lahko tudi po- novijo. Tako je nujno, da je predsedujoči pozoren tudi na čas, ki ga nastopajoči porabijo za svoj nastop. Drži ugotovitev komenta- torja, da poslanci želijo vse prepogosto ob svojem nastopu povedati tudi nekaj, kar se ne nanaša na dnevni red. Preden je v takšnem primeru odvrniti poslanca od besede in ga usmeriti k temi, ki se obravna- va, se je predsedujoči dolžan prepričati, da med podajanjem poslanca in obravnavano te- matiko, ni povezave. In če je ni, je razprava tudi usmerjena k stvari, ki je predmet obrav- nave ali pa mu je beseda od- vzeta. Ker sam sodelujem pri delu republiške skupščine kot po- slanec, lahko opravim tudi primerjavo dela obeh skup- ščin. Deloma jo lahko opravijo komentator in poslanci naše skupščine sami na osnovi ti- stega, kar vidijo na televiziji. Delo celjske skupščine nika- kor ni popolno, vendar lahko rečem, da je vsaj na ravni re- publike in to v vsakem pogle- du, kar kaže sorazmerno zre- lost in demokratično usmeri- tev poslancev in skupščine. Delo sedanjih večstrankar- skih skupščin se od prejšnjih razlikuje. Poslanec lahko tudi s svojo udeležbo ali neudelež- bo na skupščini, izraža svojo poslansko voljo. Znani so na- merni izostanki s skupščine ali zavlačevanje njenega dela z neskončnimi razpravami po- slancev, namerno povzročanje nereda, medklici in podobno, kar se v sodobnih demokraci- jah smatra, kot sestavni del delovanja parlamentov in ni deležno večje pozornosti. Takšna ravnanja niso razlog za odpoklic poslanca v smislu veljavnega volilnega zakona. Jasno je, da pri nas parla- mentarna demokracija še ni dodelana. Potrebno je v skup- ščinskem delu še izpolniti pra- vila postopanja in jih tudi v praksi pravilno in smiselno, kar v našem primeru pomeni demokratično, uporabljati. To je proces, mi pa smo vanj šele dobro zakoračili. Zaenkrat si, zahvaljujoč vsem, poslancem in tudi javnosti, ki nas sprem- lja, v Celju, kljub pojavom na katere je opozoril in jih tolma- čil vaš komentator, ne moremo očitati posebnih zmot ali stranpoti. ANTON ROJEČ, predsednik SO Celje Veseli me, da se z županom strinjava v ugotovitvi, »da po- slanci želijo vse prepogosto ob svojem nastopu povedati tudi nekaj, kar se ne nanaša na dnevni red«. Še bolj pa bi bila vesela, če bi celjski župan za delo svojega (in našega) parla- menta zastavil višje cilje kot je primerjava s funkcioniranjem republiške skupščine. Z na- slednjo ugotovitvijo - »Delo celjske skupščine nikakor ni popolno, vendar lahko rečem, da je vsaj na ravni republike in to v vsakem pogledu, kar kaže sorazmerno zrelost in demo- kratično usmeritev poslancev in skupščine, - se namreč, žal, lahko strinjam samo v prvem delu, »sorazmerno zrelost in demokratično usmeritev po- slancev in skupščine« pa sama gledam iz čisto drugačnih izhodišč. IVANA STAMEJCIČ Javna vprašanja za javne odgovore 28. 11. 1991 ste na strani 19 med pismi bralcev objavili pi- smo gospoda Mira Gradiča, s podpisom stranke, ki ji pri- pada, z nekaj vprašanji, na- slovljenimi osebno na mene, v uredništvu pa ste dodali ne povsem običajen pripis. Mi- slim, glede rokavice! Prvi del pisma (trije odstav- ki) je za diplomiranega prav- nika prav smešen. Vsebina je sicer retorično učinkovita, a skregana sama s sabo. Am- pak to je problem g. Gradiča in njemu podobnih. In medias res: vprašanja. Kar osem jih je in mojih odgo- vorov tudi. 1. Divjih privatizacij ne poznam. Ne v Celju, ne v Slo- veniji. Govoric o teh in takih privatizacijah je res veliko, ampak za mene sta važna predvsem dokaz in legalna ob- sodba. Ne linč. Organe, ki imajo še največ možnosti, da na pravni način dokažejo to, kar vi, g. Gradič, dokaj spret- no, a žal tudi zavajajoče opisu- jete, vodi minister za pravoso- dje, vaš strankarski pred- sednik. 2. Kateri poslanci so solast- niki zasebnih podjetij, nimam pojma. To me ne zanima, ker nisem preiskovalec, še manj pa ovaduh. Za take posle pač imamo organe pregona. 3. To vprašanje se povezuje s prvim. 4.Moratorij je ZZD predla- gal že 3. 10. 1991 na svoji 31. seji. Torej veliko prej kot vaša stranka. Takrat sem tudi pro- sil novinarje, naj pišejo o div- jih privatizacijah z imeni in javno. Zgodilo pa se ni nič. 5. O konkurenčni klavzuli smo v našem zboru večkrat razpravljali. Praktično ob vsa- kem zakonu (obrt, zdravstvo, šolstvo itd.), ki se je dotaknil tega dvojnega dela. 6. Konec lastninjenju ne more narediti ZZD. Zato ima- mo izvršne organe. V imenu njih pa ne morem odgovarjati. 7. Ali blokada lastninskega preoblikovanja podaljšuje divjo privatizacijo? To vpraša- nje je povezano s šestim. Torej sem napačen naslov. 8. Svoje odgovornosti nisem nikoli predlagal na druge. Poznam pa veliko takšnih, ki to počnejo vse svoje življenje. G.Miru Gradiču bi lahko tudi sam zastavil zelo veliko vprašanj. Pa jih ne bom. Rad pa bi njemu inniemu podobnim napisal v dokončno vednost samo naslednje. Vse svoje življenje sem sku- šal združevati lastne ideje, lastno delo in lastno odgovor- nost za skupne cilje in rezulta- te. Vedno sem tudi ločil, kaj moram storiti sam in kaj kdo drugi. Rad sem tudi prisluhnil pametnim predlogom. Takšna drža je danes očitno videti na- pačna. Zato v tem dokaj popu- larnem, a neupravičenem lin- čanju zbora združenega dela, predvsem tistih, ki s tem zbo- rom nimajo nobene zveze, ni- sem - kljub neverjetnim, pa tudi nadvse primitivnim priti- skom - popolnoma nič priza- det. Ker enostavno in prepro- sto vem, da mislim in delam prav, v dobro, mogoče zveni patetično, vsega slovenskega naroda. Tako razmišljajočih nas je vedno več. Tisti, ki ste na na- sprotni strani, pa zaradi svoje agresivnosti in nespretnosti počasi izgubljate živce. Zato žalitve in niaki udarci. Pa to še ni tako hudo. Bolj hudo je, da sploh ne veste, zakaj gre. JOŽE ZUPANČIČ Mučenje živali Gospod Grad je v svojem odgovoru na moje pismo, ki je bil objavljen 25. novembra zahteval opravičilo. Ne mislim se opravičiti ne v svojem ne v imenu Društva za varstvo ži- vali v Celju, v katerem sem med dnigim tudi terenski kon- trolor. Še enkrat poudarjam, da je vse, kar je bilo objavljeno v Novem tedniku 7. 11. 1991 z naslovom Mučenje živali res- nica. Pes volčjak je zaprt v za- boju, v katerem se ne more obračati. Zaboj je zbit iz osmih desk, brez strehe. Vse poletje je bil zaprt v njem in to brez vode. To lahko dokažem s pričami. Grada je dvakrat opozoril tudi miličnik, a psa vseeno ni izpustil iz zaboja. Zato ga je, tako kot mi, predal sodniku za prekrške. Zagovarjati se bo moral zaradi mučenja živali. Če pa je Grad že naredil psu hišico, mu bomo mi in njegov pes hvaležni. Vemo, da ljudje na Hi-va- škem trpijo. Sočustvujemo z njimi. Sočustvujemo pa tudi z vsemi tistimi izgubljenimi živalmi, ki se brez lastnikov potikajo okoli. Društvo za varstvo živali Celje MELITA FURLANI Še o odvozu odpadicov v Celju Tudi ustrezno ravnanje z odpadki je neke vrste resna obveznost za vsakega držav- ljana Slovenije, da le-ti dobijo prostor, ki jim pripada. To je področje, ki ne more biti pre- puščeno vsakemu individual- cu oziroma vsakemu občanu zase, saj bi se ob takem druž- beno neorganiziranem odvozu odpadkov kaj kmalu znašli sredi divjih odlagališč. Tega si verjetno noben občan ne želi, saj v svoji neposredni bližini ne. Ker je prebivalstvo težko vzgojiti k samodisciplini odla- ganja odpadkov, je tako bil sprejet občinski Odlok, ki opredeljuje organiziran odvoz odpadkov na javno urejeno odlagališče. V odloku je tudi urejen red odvoza odpadkov - to je dvakrat tedensko iz či- sto higiensidh in zdravstvenih razlogov, kot tudi iz količine odpadkov. Cena storitve je ve- zana na m^ stanovanjske ozi- roma poslovne površine, ki na nek način vpliva na urejen in discipliniran način zbiranja in odlaganja odpadkov. Le ta se je za gospodinjske odpadke za pokritje stroškov enostavne reprodukcije s 1. 11. 1991 povečala za 79,6% in to realno v skladu s podražitvami vhodnih elementov. Torej je vaš podatek g. S Zgozdnik (več kot 100%) neresničen. V letoš- njem letu se je cena za odvoz odpadkov povečala še 1. 4. 1991 in sicer za 14,7% za po- kritje stroškov enostavne re- produkcije in dodatno za 0,36 SLT/m^ za razvoj te dejavno- sti. S 1. 7.1991 pa je bila skup- na cena višja samo za 3,5%. Cena 1. 11. 1991 pa je v pri- merjavi z januarsko ceno višja le za 158% in le s tem poviša- njem cene pokrivamo stroške poslovanja - toda le za podra- žitve vhodnih elementov do vključno 1. oktobra 1991. Vse kasnejše podražitve nabavnih cen v naši ceni niso zajete, zato bo naše poslovanje ob zaključ- ku leta prav gotovo negativno. Mesečni znesek 233 tolarjev za 110 m^ stanovanjske površi- ne in za 9-kratni odvoz odpad- kov na mesec in da je od tega 40 tolarjev namenskih sred- stev za razvoj te dejavnosti, ter ob visokih nabavnih cenah res ni mogoče s čim drugim »pol- niti žepe« kot z izgubo. Je to znesek, ki vam ogroža življe- nje, za katerega bi se odpove- dali družbeni skrbi za čistejše okolje? V kolikor še niste zadovoljni s takšnim pojasnilom, prosi- mo, oglasite se v Komunali Ce- lje, dobili boste dodatne infor- macije. Javno podjetje KOMUNALA Celje Vodja plan. rnf. sektorja TONČKA JURKOŠEK, oec. Še pomnite gospodje? Sodim, da je g. Milan Brecl 28. novembra v NT postavil pravo vprašanje: Kaj je z ures- ničitvijo zahtev dveh javnih tribun o celjskem okolju v Tr- novi j ah? Kot ti je, Milan Brecl, zago- tovo znano, je veliko večino zahtev občanov SO Celje spre- jela in vnesla v svoje sklepe za boljše okolje. Naše društvo je že večkrat od IS SO Celje zah- tevalo, naj pripravi za SO po- ročilo o tem, kako se sprejeti sklepi uresničujejo. IS se je z zahtevo strinjal, vendar v približno devetih mesecih ni naredil ničesar. Tudi zaključ- nega poročila o tem, kako je bil uresničen družbeni dogo- vor o varstvu okolja v celjski občini za obdobje 1986/90, še ni, čeprav bi bilo potrebno, da do tega pride, zlasti, da bi no- va oblast sprejela nov način reševanja ekoloških proble- mov, zlasti, kako uresničiti ti- ste naloge, ki so ostale v druž- benem dogovoru neopravljene. IS SO Celje se je tudi stri- njal, ob poročilu o onesnaže- nosti zraka v kurilni sezoni 1989/90, da se o tem pripravi javna tribuna oziroma okrogla miza - zadolžen je bil občinski sekretariat za urejanje prosto- ra in varstvo okolja. Sklep ni bil uresničen, čeprav smo že globoko v novi kurilni sezoni. Znano Ti je najbrž, da je Ce- lje pristopilo k akciji »zdrava mesta«. Naše društvo je iz pro- jekta izključeno, vodijo pa ga tisti, ki so tako ali tako odgo- vorni za bolj zdravo mesto, ti- sti, ki denimo menijo, da so nitrati v pitni vodi za odrasle sprejemljivi, tisti, ki menijo, da so težke kovine v hrani, pri- delani v Celju, nepomembna nadloga... Verjetno se bo po- kazalo, da so se odgovorni na ta način izognili kritiki in od- govornosti, saj bodo odgovar- jali samemu sebi. Torej, Tvoje vprašanje je za- gotovo pravo, na mestu, po- membno, vendar ni naslovlje- no na pravi naslov. Upam, da bomo dobili odgovor izvršnega sveta SO Celje. Predlagam pa, da se dogovorimo za novo jav- no tribimo v Trnovi j ah in na njej zlasti poiščemo odgovor na vprašanje, kako so bile zah- teve dveh javnih tribun ures- ničene. PETER KAVALAR DVO, Celje Še o splavu Kakor gospo Jožico Razbor- šek tudi mene »stisne pri sr- cu«, ko berem in poslušam razprave o splavu. Vendar pa razmišljam o tem malo druga- če kot ona. Vsekakor se stri- njam s tem, da je treba poskr- beti za dostojno življenje, pa ne le otrok, ampak tudi star- šev. Prepričana pa sem, da ni- zek standard ni edini in ne glavni krivec za splave. Nav- sezadnje se lahko odpovemo tudi že rojenemu otroku in ga damo posvojiti, mar ne? Mi- slim, da bo vendarle lažje iz- boljšati standard, kakor pa spremeniti abortivno misel- nost, ki se je zasidrala v glavah in srcih ljudi. Fraza, ki jo je v polemikah o splavih največkrat slišati, je ta, da mora imeti ženska pra- vico, da sama odloča o svojem telesu. Tu bi rekla dvoje: 1. Nehajte se sprenevedati in si zatiskati oči in ušesa pred dejstvi! Žensko telo in spočet- je otrok nista isto. Če imamo ženske možnost dajati otroku zavetje, hrano itd. za razvoj v prvih mesecih življenja, tega ne izrabljajmo proti njemu! Vsakomur, ki razmišlja o živ- ljenju, je tudi jasno, da je »za- rodek« (kakšna beseda) človek na določeni stopnji razvoja, ne pa mrtev predmet, ki se ga lahko znebimo, če nam tako ustreza. Iz zarodka se bo ven- darle razvil človek, ne pa mor- da piščanec ali celo kos železa (če mu bomo seveda dovolili, da raste in se razvija)! 2. Če mislite, da ima ženska pravico odločati o spočetem otroku, zakaj ne bi potem tudi prevzela odgovornosti za po- sledice? Tako pa imamo takole situacijo: dekleta in žene splavljajo otroke že v prvi no- sečnosti (splave plačujemo vsi, če se strinjamo s tem ali ne), čez leta pa se zdravijo zaradi neplodnosti, ki je lahko posle- dica splava (zopet plačujemo vsi). Naj se ustavim še ob mnenju vprašanih o aktualni temi: splav v ustavi. Nekateri meni- jo, da je splav stvar, ki se tiče le žensk. Moški naj torej pre- pustijo odločitev (s tem pa tudi odgovornost) ženskam, sami pa si pri tem umijejo roke. S tem se nikakor ne morem strinjati. O otroku naj odloča- ta oba, in to pred spočetjem! Ko pa otroka spočneta, naj moški deli z žensko dobro in slabe strani starševstva, pa bodo morda ženske bolj naklo- njene otrokom, kot so zdaj. Izjava ginekologinje, da po- skušajo ženske prepričati, naj splava ne naredijo, me je pre- . Nadaljevanje na 18. strani 16. STRAN - 12. DECEMBER 1091 Mafija ali navadeb tabu? Celiske Igralnice In elelitronski čari smrdljivih stranišč - Otroci kradelo, lastnikom igralnic pa ni treba plačevati niti davka Ni še minilo mnogo časa od takrat, ko so bile vse po- trebe celjske mladine omeje- ne na šolo, domače zabave in disco klube ob koncu tedna. Sedaj pa, ko so se časi spre- menili, ko živimo v času ra- čunalnikov, so se spremenili tudi mladi. Svoj prosti (in neprosti) čas so začeli vlaga- ti v stvari, ki jim niti naj- manj ne koristijo. Pravza- prav bi lahko dejali, da so mladi druge polovice dvajse- tega stoletja okuženi z - igralnimi aparati. S tem dejstvom pa so očitno naj- bolj seznanjeni tisti, ki znajo človeške slabosti obračati sebi v korist. Cena pri tem ni pomembna. V primeru igral- nic jo plačujejo - otroci. K igralnim aparatom pa seveda ne sodi samo zaprav- ljanje denarja in pritiskanje na gumbe... Lastnikom igralnic je vseeno; čisti dobi- ček od prodaje žetonov je njihov. Ker zakona o igrah na srečo v Sloveniji še nima- mo, nanje nihče ne pritiska. Igralnice niso prijavljene, oziroma: sploh jih ni. Zato lastnikom ni potrebno plače- vati davkov... Ena izmed najbolj »popu- larnih« igralnic takšne vrste je v straniščnih prostorih Izletnikove avtobusne posta- je v Celju. Tam je v predpro- storu moških in ženskih stranišč postavljeno deset igralnih aparatov. Prostor je vedno poln. Izvedela sem, da se tam tudi »marsikaj doga- ja«. Z otroki, ki so stalni gostje teh straniščnih pro- storov, sem preživela do- poldne in večer. Ko je mini- lo, sem mislila, da sem sanja- la. Ob vseh drugih vpraša- njih mi je v glavi še posebej kljuvalo eno: se bo pri nas kdo kdaj nad čem zamisjil? Na Iculisali že če v čakalnici celjske avtobusne postaje otroci sa- mo čakajo na avtobus, jim po desetih minutah sedenja v nos prodre neprijeten vonj, ki na marsikaj spominja .. .• Predvsem na neočiščena stranišča. Ko pa iz smeri iz- vora neprijetnega vonja za- slišijo še vesele otroške gla- sove, za katere ugotovijo, da so last njihovih vrstnikov, stvar postane zanimiva. Od- pravijo se po sledi vonja in glasov. Ko tako pridejo v kletne prostore avtobusne postaje, jih ne moti noben vonj več. V tistih trenutkih jim igralni aparat, pred ka- terim stojijo, pomeni vse... Potem se navadijo. Vedno večkrat hodijo tja in vedno bolj jim je všeč. Namesto v šolo, hodijo v straniščno igralnico. Tiste, ki preživlja- jo v igralnici ves čas, ki ga lahko, seveda marsikdaj pri- tisne tudi na stranišče. Pa ne gredo; uporaba stranišča stane namreč deset tolarjev; ravno toliko kot en žeton za igralni aparat. V prostorih, ki so namenjeni moškemu stranišču, stoji še en aparat posebne vrste. Za kondome. Poleg tega, da sem se po- govarjala z otroki, ki so stal- ni gostje te »igralnice«, sem se seznanila tudi z nekom, ki mu je zakulisje straniščno- igralnih zadev dobro znano. Povedal je svoje, o imenu in priimku pa je iz varnostnih razlogov molčal... Povedal je, da ima straniš- če na avtobusni postaji v na- jemu nek zasebnik, prostore, namenjene igralnim apara- tom pa nekdo drug. Dokler so bili žetoni za igralne apa- rate še po pet tolarjev, so jih prodali tudi do sedem tisoč dnevno. Sedaj, ko se je cena zvišala na deset tolarjev, prodajo nekoliko manj žeto- nov, vendar pa se še vedno razlika skorajda ne pozna. 9. septembra letos je bilo v igralnico vlomljeno. Vlo- mili so trije mladoletniki, ki so tako hoteli priti do žeto- nov. »Na delu« so jih ujeli. K igralnim aparatom seve- da sodijo tudi cigarete. Očit- no so tudi edini način, da bo z aparati kmalu konec. Zani- mivo je gledati, s kakšnim užitkom štirinajstletnik uga- ša čik na gumbu igralnega aparata... »Špricam ne več, Bcradem pa še« Na večernem obhodu med igralnimi aparati sem nale- tela na malega fanta, ki se je, kot pravimo, vedel, kot bi bil ves svet njegov. Povedal je, da je sicer res malo majhen, toda star je že dvanajst let in hodi v šesti razred osnovne šole. Kaj je tako lepega na teh aparatih? »Najboljše so igre, v kate- rih se streljajo in tepejo. Tu- kaj sem vsak dan, v tem ble- savem Celju tako ne moreš iti nikamor drugam. Poznam že tipa, ki včasih prodaja že- tone, prijazen je. Najraje sem tukaj dopoldne, saj ni nobenega »tastarega«. Naj- več sem hodimo mladi, od »starih« pridejo samo Šip- tarji. Nič nam nočejo, vseeno pa so zoprni. Včasih mi kdo kupi žeton. Dostikrat nimam denarja.« »Kako pa potem lahko igraš, če si vedno tukaj?« sem ga vprašala. »Se kar znajdem. Dobim nekaj žepnine, nekoč sem so- šolki ukradel peresnico in sem jo potem prodal, sicer pa po malem jemljem mami iz torbice. Nič še ni opazila; včasih se ji samo malo zdi... Pa saj mi vse verjame.« »Šolo najbrž tudi špricaš« »Ne, to si pa ne upam več. Dva opomina sem že dobil, pa še mama je izvedela in me je nažgala. To je bilo približ- no pred dvema tednoma; od takrat redno hodim v šolo. Toda nikakor mi ne more preprečiti, da ne bi hodil sem igrat.« je »Mali« končal s svojo pripovedjo. sto marl( za žetone Drugega dečka, ki se je bil pripravljen pogovarjati, sem srečala v petek. Po pouku je prišel, čakal je na avtobus. Povedal je, da je učenec šole s prilagojenim programom v Celju. »Nisem zmešan, ali kakor- koli že pravijo, samo težje se učim. Na to šolo hodim že od prvega razreda, živim pa v šolskem internatu. Sem lahko pridem samo v petek, ko grem domov čez soboto in nedeljo. Nisem Celjan. Tudi staršev nimam več; pri rejni- kih živim. Povedal sem že, da hodim sem samo ob pet- kih, ko čakam na avtobus. Tukaj sem vsak teden kakšni dve uri, potem grem domov. Rejnika ničesar ne vesta. Le nekoč sta znorela. Za rojstni dan sta mi dala sto mark, jaz pa sem za ves denar nakupil žetone. Tega nisem povedal; rekel sem, da sem denar iz- gubil. To je bilo takrat, en- krat, drugače pa sploh ne za- pravim veliko. Sem rad ho- dim predvsem zato, ker sem ugotovil, da znam igrati. V šoli mi ne gre dobro, ko pa igram, sem »glavni«. To mi je všeč. Sicer kadim, pijem pa ne. Povečan promet proti WC-ju Na dopoldanskem obhodu po igralnici sem naletela na fanta, dijaka prvega letnika neke srednje šole v Celju. Ura je bila enajst, malo ču- den čas za to, da se srednje- šolec sprehaja po igralnici... »Špricamo«, je povedal. »S sošolci hodimo sem že od maja; odkar so igralni apa- rati tukaj. Za tole sem izve- del čisto slučajno, nisem iz Celja, domov se vozim z av- tobusom, in tako sem videl, da se je spomladi promet proti stranišču močno pove- čal. Najraje igram računal- niške igre. Najbolj všeč so mi tiste, v katerih se streljajo in tepejo. Sedaj poskušam po- dreti rekord, ki sem ga po- stavil prejšnji teden. Te igre so blazno dobre za sprosti- tev, v šoli vedno samo sedi- mo. Nekje moramo sproščati svojo energijo... V takšno igro se lahko zatopim fizično in z mislimi. Šolo ne šprica- mo že od začetka, sedaj bo kakšen mesec, kar smo zače- li. Vendar pa ponavadi s so- šolci ne špricamo več kot eno uro; fasali bi preveč neopra- vičenih. V eni od kabin v moškem delu stranišča so pred krat- kim zalotili homoseksualca pri »opravilu«. Odgnali so ju, vendar pa s tem seveda niso mogli preprečiti »fantovskih ponudb«, ki jih vrli dečki svojim »somišljenikom« pi- šejo kar na vrata kabine v stranišču... Pet tisoč na mesec gre... Punc v igralnici ni bilo. Le ena se je motala okoli igral- nih aparatov, vendar je bolj gledala kot igrala. Povedala je, da pride zato, da se »en- krat nagleda srečnih fan- tov«. Tudi njen spremljeva- lec ni bil ravno najbolj zgo- voren, besede iz njega je bilo potrebno »vleči«. Pogovor je potekal nekako tako: »Katero šolo obiskuješ?« COŠ Frana Roša... Ne, zmotil sem se, v srednjo šolo hodim!« »Kam pa?« »Na Gimnazijo, ne, ne... v drugi letnik Pedagoške hodim!« »Kje pa dobiš denar?« »Štipendijo dobim, no, ne štipendijo, mama zasluži enaindvajset tisoč in mi da pet tisoč vsak mesec. Skoraj vse porabim tukaj, za igra- nje. Sedaj pa se mi mudi, adijo!«, se me je fant hitro znebil. Ko se igralnica zapre, je po vseh kotih mogoče najti raz- ne izgubljene ali pozabljene predmete. Nedolgo tega je bila to injekcijska igla... Kaj narediti? Ostala sem brez besed. Kaj sploh pomeni en krik v mno- žico, ki se ne zanima za nič... Zapisala bom samo še: Upam, da bo lastnikom igralnic v Celju kmalu od- klenkalo. S sprejetjem zako- na o igrah na srečo se bo to prav gotovo zgodilo. Če se igralnic že ne da prepovedati - ko bo sprejet zakon, bo kaj v svojo korist od teh sedem tisoč prodanih žetonov na dan prav gotovo znala iztrži- ti vsaj država. Pa vendar bo ostalo še eno vprašanje brez odgovora. Kje je kdo, ki bo skrbel za to, da bodo otroci svoje otro- štvo kdaj znali preživljati drugače? NINA-MARUŠKA SEDLAR Foto: EDO EINSPEILER KATARINA GRESAK. Rečica ALENKA TURNŠEK, Dobrii IVAN KACBEK, Slovenske H"' 12. DECEMBER 1991 - STRAN 17 FOTO LIFE Letošnji FOTO LIFE NT-RC smo pripeljali do konca. Samo še piko na i bomo dodali z glasovanjem tn izborom najbojše fotografije. Objavljamo deset finalnih fotografij, ki jih je izmed 300 prispelih, izbrala naša komisija. Zaključno besedo boste imeli torej vi, bralci, ki vam je bila akcija tudi namenjena.. S priloženim kuponom glasujete za fotografijo leta, sebi in predvsem avtorjem pa boste s svojim glasom omogočili sodelovanje pri žrebu lepih nagrad. Zaključek akcije z razglasitvijo in fotografskim happeningom bo v velikem fotografskem studiu FONDA, ki je naš glavni pokrovitelj. Ne le, da prispeva najlepšo nagrado fotoaparat, poskrbel bo tudi za prijetno vzdušje na srečanju najboljših v četrtek, 19. decembra. Rezultati akcije bodo znani šele v torek, 17. decembra po 12. uri, ko bodo imeli tudi poslušalci radia Celje priložnost dodati kakšen glas, predvsem pa bodo izvedeli, če jim je bila naklonjena sreča. Reportažo z zaključka bodo pripravili sodelujoči, tedenski zmagovalci, ki jih bomo pismo povabili na zaključno srečanje. Reportažo s happe- ninga bomo objavili v novoletni številki Novega tednika. [skregana BRIGITA KOKLJIC, Celje - Plavalka IVAN STRMOLE, Celje - Padalca^ SIMONA SEDMINEK, Šempeter - Na kmetiji MILKO ŠKOBRNE, Laško - V škafu ANDREJ GOBEC, Laško - Cvet TOMAŽ JERŠIČ, Celje - Tihožitje SONJA KAMPLET, Polžanska gorica - Na deželi Sponzorji alccije Foto life STUDIO FONDA, ŠPORT PINK SHOP, LI DESIGN, ELEGANT ŠENTJUR, BOUTIQUE PETRA, BOUTIQUE LINIJA, FIT MEDIJA CELJE, GOSTIŠČE ŠPITAL, TOVARNA NOGAVIC POLZELA 18. STRAN - 12. DECEMBER 1991 PISMA BRALCEV Nadaljevanje s 15. strani - senetila. Ženske imamo z nji- mi namreč drugačne izkušnje. Sama sem doživela ob tretjem otroku zaničevalen in podce- ,njujoč odnos. Slišati sem mo- rala celo to, da se bom preveč izčrpala, če bom imela »toli- ko« otrok (kot da jih imam že najmanj deset). Najbrž je res, da so v ginekološkem poklicu večinoma ženske, ki so bolj naklonjene splavu kot pa kakšnemu otroku nad pov- prečjem. Morda se za vprašanjem splava res skriva nadaljnja pot družbe (pa ne le slovenske), kot je menil Željko Cigler. Ali bomo torej šli v prihodnje tiso- čletje preko trupel naših last- nih otrok? Ali je to tisti civili- zacijski nivo, ki bi ga bilo vredno ohranjati? Ali se res vračamo v dvajseta leta tisti, ki mislimo, da je pravica do življenja osnovna pravica člo- veka? Ce človeku ne dovolimo živeti, mu pač nobena druga pravica nič ne koristi! Vem, da je nesmiselno splav prepove- dati, menim pa, da v ustavo ne sodi. Pa še to: ali je res treba na vsako besedo proti splavu le- piti etiketo klerikalizma? IRENA PINTER Frankolovo Ponosni smo na ime Miioš Zidanšelf V zvezi s pobudami za pre- imenovanje nekaterih celjskih ulic in trgov se oglašamo tudi v Celju živeči borci XI. SNO- UB Miloša Zidanška. Načelno smo zoper sleherno spremem- bo, ki bi odpravila spomin na osebe ali zgodovinsko dokaza- ne dogodke iz veličastnega ob- dobja narodnoosvobodilne vojne. Zoper pobudo za pre- imenovanje Zidanškove ulice pa še zlasti protestiramo in jo zavračamo in naslednjih ra- zlogov: »Miloš Zidanšek se je rodil v bližini Celja, v zaselku Stra- ža tedanje drameljske občine. Starša sta bila kmečka delav- ca in dninarja. Preselili so se v Celje, najprej na Miklavžki hrib, nazadnje pa so živeli v Janičevi koči na Babnem, kjer so si v neposredni bližini 1936 leta sezidali lastni dom. Po končani osnovni šoli se je Miloš Zidanšek v Celju izučil za peka pri Janiču, ki je imel pekarno prav v tedanji Gospo- ski, sedaj Zidanškovi ulici. V bivši Jugoslaviji je deloval v delavskem gibanju in bil ob- sojen na dve leti robije. 6. aprila 1941 se je priključil prostovoljcem bivše jugoslo- vanske vojske, kamor so se, kot znano, vpisovali narodno zavedni Slovenci vseh politič- nih pripadnosti in prepričanj. Po okupaciji je že julija 1941 mnogo pripomogel k ustanav- ljanju partizanskih čet na Šta- jerskem, do decembra pa je bil glavni organizator in usklaje-, valeč vseh partizanskih akcij v severovzhodni Sloveniji. Njegovo življenje se je žal kon- čalo mnogo prezgodaj. Padel je 7. februarja 1942 v boju z italijanskim okupatorjem na Blokah, kot komandant teda- njega Šercerjevega bataljona. Pokopan je v grobnici narod- nih herojev v Ljubljani.« Ime Miloša Zidanška smo S ponosom nosili tedanji borci in s ponosom ga nosimo tudi danes še živi borci Zidanškove brigade, ki smo se bojevali od Drave do Kočevja in od Semi- ča do Celovca. Zato je lahko ponosna na svojega rojaka tu- di večina Celjanov. Zoper poiskus preimenova- nja ulice, poimenovane po njem, protestiramo ogorčeni in razžaljeni. Preprosto ne more- mo in ne bomo razumeli po- budnikov, ki zlahka pozablja- jo na slavna leta upora zoper okupatorje in na njegove orga- nizatorje - na tista zgodovin- ska leta, ko se je slovenski na- rod potrjeval in potrdil kot svobodoljuben. Vsekakor jim ni v prid, če so v vsem svojem času povojne dobe preslišali zgodovinsko uro, saj je tudi njim omogočala seznanitev z razlogi in utemeljitvami za sedanje poimenovanje celjskih ulic in trgov, vključno za pre- imenovanje tedanje Gosposke v Zidanškovo ulico. Predvsem njim, a tudi članom občinske- ga izvršnega sveta in poslan- cem sedanje občinske skupšči- ne, je namenjena vsebina na- šega protesta. Upamo, da jim bo pred končno odločitvijo osvežila zgodovinski spomin in pripomogla pri njihovi ob- jektivni presoji. Obračamo se torej na pri- stojne organe in celjsko jav- nost, da nas podprete v priza- devanju ohraniti ime ulice, ki spominja na celjskega someš- čana ter velikega borca-heroja zoper okupatorja in za osvo- boditev slovenskega naroda. V Celju živeči borci XI. SNOUB Miloša Zidanška Celje - zdravo mesto? Geslo, s katerim se tudi Ce- lje vključuje v mednarodno akcijo za zdravo bivalno oko- lje, je vsekakor hvalevredno in moramo njegovo uresničeva- nje podpreti vsak po svojih možnostih. Žal pa so te mož- nosti bolj odvisne od realne moči (oblasti), kakor od želja posameznikov. Dobro vemo, kaj naša industrija prispeva k »zdravemu« okolju, vendar skoraj ne moremo vplivati na spremembo. Vemo pa tudi ko- liko prispeva k temu promet motornih vozil. Tu bi vsak lah- ko prispeval svoj delež, če bi z osebnim avtom ne rinil prav v središče mesta. Ker pa moč- no dvomim, da se bodo avto- mobilisti temu odrekli sami od sebe, bi morala ukrepati ob- činska oblast. Ravno v današ- njem časopisu DELO (2. 12. 1991) piše o tem, kaj namera- vajo ukreniti v Ljubljani. Ugo- tovitev, da je mesto polno plo- čevine (in izpušnih plinov) ve- lja za Celje v enaki meri kot za Ljubljano. V mestnem središ- ču ne bi smelo biti parkirišč, razen za nujne potrebe, nika- kor pa parkirišče ne sodi na Trg V. kongresa. Povrhu tega lahko vidimo parkirane avto- mobile na vseh pločnikih in dvoriščih, tudi šolskih. Tran- sparent CELJE ZDRAVO ME- STO nad parkiranimi avtomo- bili v centru mesta učinkuje, milo rečeno, precej čudno. Marsikaj bi se še dalo napisati' o tej problematiki. Toda deliti nasvete prometnim strokov- njakom ne bi imelo pomena. Želel sem samo opozoriti, da bo treba za zdravo mesto nare- diti vse kar bo možno. Pri tem imajo nekateri več možnosti in zato tudi večjo odgovornost za naše skupno zdravje in dobro počutje. C. M., Celje Slab razvedrilni program »Ali je res da nimamo poslu- šalci radia prav nobenih pra- vic pri oblikovanju progra- ma,« se sprašuje eden od bral- cev Nedeljskega dnevnika. Jaz se pa sprašujem, kaj pa pri te- levizijskem programu? Gle- dam razvedrilni program a'la Trefalt. Sprašujem, kje je ime- nitna oddaja Titanic? Baje ni denarja. Kako čudno se mi zdi, ko pa je denarja dovolj za od- dajo ONA + ON. Nekoč kolikor toliko privlačna oddaja, je se- daj en velik zmazek. Kar ne- umno se mi zdi, ko profesorji, inženirji, tu in tam kakšen na- vaden delavec, skačejo in od- pirajo skrinje za nagrado ne- umnih vprašanj. Lahko bi se razjokal ob risbah nagrajen- cev, ki ne znajo risati niti no- tranjih organov, katere so mo- rali znati narisati v osnovni šoli. A ne bi bilo lepše in bolj prisrčno, če bi to počenjali otroci? Kako lahko ene in iste oddaje v enem mesecu gledaš po dvakrat? Naj naštejem: Ru- dija Carrela - dvakrat, ONA + ON dvakrat, - križ kraž - dvakrat. To je za mene samo ponavljanje. Kako bi kaj zgledalo, če bi tudi gledalci en mesec naroč- nino plačali, drugi mesec pa položnico samo pokazali, češ, za ponavljanje oddaj je bila naročnina enkrat tako že pla- čana. Zanima me tudi, ali res ni boljših ljudi za pripravo razvedrilnega programa, kot cela Trefaltova družina, pri čemer se upoštevajo tudi samo njihove zamisli. Res je, da ima televizor več programov, vseeno pa je prvi program Slovenije naš pro- gram in mislim, da bi bilo po- trebno, da se vsi skupaj bolj potrudijo za novo državo Slo- venijo in njene ljudi. JOŽICA RAZGORŠEK Na Otoku 8, Celje Novi most v Sv. Lovrencu v številki Novega tednika z dne 28. 11. 1991 ste v članku »Novi most v Sv. Lovrencu« v predzadnjem odstavku v ka- terem poročate o obnovi vodo- voda napisali tudi »neoporeč- ne pitne vode bo tako dovolj za nekaj desetletij. Tekla bo po ustreznem cevovodu, kar po- meni, da ne bo več mešanja s kanalizacijskimi odplakami, kar se je doslej vse prepogosto dogajalo«. Komunalno podjetje Žalec kot upravljalec javnega vodo- vodnega omrežja v občini Ža- lec odločno protestira proti takšnem načinu obveščanja javnosti. Oskrba s pitno vodo naselja Sv. Lovrenca je zagotovljena iz zajetja Izvimica preko čr- palnice in rezervoarja Pre- bold. Kvaliteta vode se vsa- kodnevno kontrolira s strani pooblaščenega delavca Komu- nalnega podjetja, enkrat me- sečno pa opravi analizo vode Zavod za socialno medicino in higieno vode iz Celja, ki je po- oblaščena organizacija za nadzor pitne vode v občini Žalec. Povezovanje javnega vodo- voda s kanalizacijo in meteor- nimi vodami je kaj čudna za lase privlečena zadeva. Teh- nično je zelo težko izvedljiva (zaradi nadtlaka v vodovodu - to verjetno ve vsak graditelj hiše, pa tudi novinar g. Janez Vedenik). Če pa si je kdo v Sv. Lovrencu zaradi nestro- kovnosti takšno kombinacijo zamislil, si jo je v svojo lastno zadovoljstvo. Škoda, da ob prizadevanju večine prebivalcev Sv. Lo- vrenca, ob pomoči vodstva KS Prebold, občine Žalec in nena- zadnje Komunalnega podjetja za prepotrebno obnovo vodo- voda, ki je bila že skoraj v ce- loti tudi izvršena, poizkušajo nekateri posamezniki zmanj- šati pomen pridobitve za ta kraj. Predlagamo jim, da naj rajši primejo za lopato in kramp in pomagajo zgraditi še nedo- končani del vodovoda. Kvalitetna voda je naše zdravje! Komunalno podjetje Žalec direktor ANTON BRATUŠA PRIREDITVE V SLG Celje bo danes, ob 17. uri, predstava Shafferjeve »Črne komedije« za abonma »2. šolski« in izven, v soboto, ob 17. uri, bodo igrali isto predstavo za abonma »Sobota popol- dan« in izven, v nedeljo, ob 16. uri, bo »Koncert mačje godbe« (z Neco Falk, Jerkom in Mirom Novakom) ter v ponedeljek, ob 8. uri in 9.15 »Potovanje v modro« skupine Igen, ob 12. uri lutkovna predstava Kubatove-Lobode »Oh, te princese« ljub- ljanskega Lutkovnega gledališča za izven ter ob 15. uri ista predstava za abonma »Mravljica« in izven. V torej ob 10. in 11.30 uri bo Prešernovo gledališče iz Kranja nastopilo z Zupančičevim »Norčavim stričkom Frakom«, ob 16. uri pa bo nastopil igralec Drago Kastelic z Buergerjevim »Lažnjivim Kljukcem«. V sredo, ob 10. uri bosta igralec Vojko Zidar in flavtist lOemen Ramovš izvedla »Tarantilovo piščalko« Cvetke Bevc. * V Glasbeni šoli Celje bo drevi, ob 19.30, recital šansonov Vite Mavric, ob spremljavi pianista Boruta Lesjaka. V galeriji Mozaik Celje bodo danes, ob 18. uri, odprli raz- stavo grafik Staneta Žerka »Celje 91«. V Mali dvorani Narodnega doma Celje bo danes, ob 17. lui predavanje Holtikulturnega društva »Prikaz izdelave novo- letnih aranžmajev«. Predavala bo mag. Jaglenka Leban-Mar- kulj. V Zdravilišču Atomske Toplice bo jutri, ob 20. uri humani- tarna prireditev »Človek človeku človek«. Medobčinske orga- nizacije zveze slepih Celje. Nastopili bodo Moped show in Šaleški fantje, izkupiček pa je namenjen dejavnosti slepih. V CID Celje (Pionirski dom) bo jutri, ob 17. uri, predavanje o prihajajoči Vodnarjevi dobi in njenih vrednotah. Predaval bo Aristid Havliček iz Ljubljane. V hali Golovec bosta jutri in v soboto ob 15.30 in 18. uri, predstavi skupine Igen, »Potovanje v modro« za izven, pono- vitev za izven bo v nedeljo ob 15.30, v ponedeljek ob 8. uri in ob 9.15 pa bodo s to predstavo nastopili v SLG Celje. V Laškem dvorcu Laško bo jutri, ob 17. uri, otvoritev razstave akademskega kiparja, mag. Tomaža ICržišnika, v programu pa bosta nastopila Milan Ferlež - kitara in Andy Arnol - saksofon. V Muzeju novejše zgodovine Celje bo v soboto, ob 10. uri otvoritev Mednarodnega salona fotografij »Celje-Ekologija 91«, tam pa bo ob tej priliki projekcija diapozitivov. Po ogledu nagrajenih fotografij bo zaključek v Likovnem salonu. V domu kulture Velenje bosta v soboto, ob 10. in 16. uri, lutkovni predstavi »Koze Lizike«. Za lutkovni abonma ter za izven bo gostovalo Lutkovno gledališče Kobanci iz Kamnice pri Mariboru. V hotelu Prebold bo v soboto, ob 17. uri konferenca območ- nega združenja pihalnih orkestrov, s sedežem v Žalcu. V Kulturnem domu Vojnik bo v soboto, ob 19. uri ter v nedeljo ob 16. uri, etnografsko pevska prireditev »Vasovanje s poroko po naše« s številnimi nastopajočimi, med njimi tudi citrarjem Francijem Robanom iz Robanovega kota. V prostorih Plesnega foruma Celje, Staneta 17, bo ponede- ljek v znamenju Andersenovih pravljic z igralko Milado Kale- zič, v torek, sredo in četrtek pa bo Plesni forum predstavljal »Kapljico«, plesno gledališko pravljico. Vse predstave bodo ob 17. uri. V Domu II. slovenskega tabora Žalec bo v ponedeljek, ob 19.30, Kishonova predstava »Bil je Škrjanec«, ki jo bo izvedlo Mestno gledališče ljubljansko. Nastopili bodo za abonma ter za izven. V mozirski galeriji bo jutri, ob 18. uri otvoritev razstave božičnih in novoletnih voščilnic ter Mozartov spominski glas- beni večer. V osnovni šoli Laško bo v ponedeljek koncert pevca Alek- sandra Ježa, v torek pa bo nastopil v osnovni šoli Rimske Toplice, obakrat ob 12.30. V knjižnici Velenje bo od ponedeljka razstava Nenavadnih knjig. V Narodnem domu Celje bo v torek, ob 19.30, IV. abonmaj- ski koncert Zavoda za kulturne prireditve. Ob 20-letnici smrti bodo predstavili njegovo »Zgodbo o vojaku«. Pripovedovalec bo Igor Samobor. V Kulturnem domu Gotovlje bo v torek, ob 17. uri, »Zimska pravljica« Lidije Artelj z obdaritvijo otrok. V Glasbeni šoli Velenje, bo v sredo, ob 19.30, koncert Mla- dinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Velenje in Rudar- ske godbe. GOSTIŠČE PLEVČAK SILVESTROVANJE PO ZELO UGODNI CENI. REZERVACIJE - TELEFON (063) 701-030 Mednarodna firma išče sodelavce za predstavitev in zastopanje v svetu visoko priznanega izdelka. Nadpovprečni zaslužek v tuji valuti. Telefon 062/37-902. PISMA BRALCEV 12. DECEMBER 1991 - STRAN 19 PREJELI SMO Pravice žensic, ustava in abortus Slovenska družba naj si ne dela iluzij, da je napredna, če sestavlja svoj temeljni zakon brez temeljnih pravic 51%-ne- ga deleža prebivalstva ali kar 46%-nega deleža celotne slo- venske delovne sile. O stvari, ki je izključno sa- mo ženska pravica - to je odlo- čitev ženske kdaj bo rodila otroka, bo v naslednjih dneh odločalo 89% moških v repu- bliški skupščini. Slovenska družba naj si ne dela iluzij, da je bolj demokra- tična, če je sprostila le različ- nost političnega mišljenja, pri tem pa uklešča osebno svobo- do, osebno odločanje in enako- pravnost v svetonazorske ok- vire, ki si pod pretvezo sočlo- veške skrbi, poizkušajo lastiti človeka. Menimo, da je veljavno za- konodajo do abortusa potreb- no ohraniti, ker je dovolj libe- ralna in zagotavlja ženskam uveljavljanje njihove pravice do svobodnega odločanja. Vse, ki se bodo v naslednjih dneh odločali o obsegu te pravice opozarjamo, da bi omejevanje ali celo prepoved abortusa povzročilo predvsem bistveno znižanje zdravstvene varnosti žensk, pogostejšo smrtnost za- radi oporečno opravljenih ma- zaških splavov, več kasnejše neplodnosti, ter socialno raz- slojevanje, ki bi na hude zdravstvene posledice obsodi- lo predvsem mlade in socialno najbolj šibke ženske. Število abortusov pa s tem še zdaleč ne bi omejili. Ženske so prav dobro zave- damo, da abortus ne more biti sredstvo za preprečevanje roj- stev, temveč zgolj zadnji izhod v sili, ki pa je še vedno manjše zlo, kot če se rodi nezaželjen otrok. Zato terjamo svoje pri- dobljene pravice in od ustavne komisije in nato od parlamen- ta zahtevamo, da se v Ustavi Republike Slovenije: - ohrani pravica ženske, da svobodno odloča o rojstvu svo- jih otrok, - omeji to pravico samo in izključno iz zdravstvenih ra- zlogov ter - zaveže državo, da zagoto- vi pogoje za uresničevanje te pravice. ČLANICE STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE Podpisu se pridružuje tudi Ženska iniciativa - nadstran- karsko gibanje žensk v Celju in hkrati poziva vse Celjane, da date svoj glas ZA: - odgovorno starševstvo, - rojevanje zaželenih otrok in - za pravico žensk, da odlo- čajo same o sebi in svoji usodi ter potrdite svoje strinjanje s podpisom na sedežu SDP (Gledališka 2), kjer ima tudi naša skupina svoje prostore ali na dopisnici, ki jo naslovite na Ustavno komisijo Skupščine Republike Slovenije, Šubičeva 4, Ljubliana. ŽENSKA INICIATIVA CELJE PRITOŽNA KNJIGA Zaicaj ste podrli smreico? Javno sprašujem gospoda Franca Grosek-Maček, zakaj mu je bila napoti okrasna smreka. Smreka je nemoteno 17 let rasla na zemlji moje ma- me. Ovirala ni nikogar, razen preveč »utrujenega« soseda in njegovo »miroljubno družino«. Govorjenje, da smreka ovira promet po vaški cesti je laž, kar se bo dokazalo drugje. Sprašujem pa celotno družino, zakaj ne grozijo moji mami ta- krat, ko sem doma? Smreko in vse ostalo pa le odpeljite. Dvodnevni trud podiranja smreke mora biti poplačan. I.B. Bife v vodnem stolpu stanovalce Čuprijske, Koce- nove in Pleteršnikove ulice v Celju v zadnjem času motijo dogajanja okoli Vodnega stol- pa oz. v njem. Stanje je žal že nevzdržno (hrup, vpitje do zgodnjih jutranjih ur, zelo glasna glasba), hkrati s tem pa tudi uriniranje po zidovih okoliških stavb, bruhanje ipd. Vsi ti neprijetni dogodki so se začeli z odprtjem lokala v Vodnem stolpu oz. z uvedbo javnih prireditev v poletnem času. Prebivalci smo veseli vsake kulturne pridobitve v našem mestu, vendar pa se v našem primeru le te izrodijo v hrup, vpitje, in vse ostalo kar je že navedeno, do zgodnjih ju- tranjih ur, še zlasti pa ob kon- cu tedna, neglede na to ali je organizirana prireditev ali ne. V vseh kulturnih deželah in mestih se morajo in se drže pravil o vzdrževanju javnega miru, katerega pa se pri nas nekaterim ali konkretno prire- diteljem v Vodnem stolpu ni potrebno. To lahko trdimo za- to, ker na večkratno interveni- ranje stanovalcev v poznih ju- tranjih urah na postaji milice, le-ta ni intervenirala (zakaj ne?). Najbolj pa nas je razburilo dejstvo, da se na zelenici ob obzidju pripravlja gradnja javnega stranišča, ki naj bi bil namenjeno udeležencem noč- nih seans v Vodnem stolpu. Sprašujemo se, kdo si gradi tako lep spomenik? Res je, da javnega stranišča trenutno v Celju ni nikjer, če- prav je nekoč že bilo (stara av- tobusna postaja, tržnica). Smatramo, da takšen objekt ne sodi niti h kulturnem spo- meniku, kot je Vodni stolp, še manj pa v neposredno bližino otroškega vrtca. Stanovanjski okoliš, v katerem je bilo ne- kdaj bivanje tako prijetno, si želi nazaj miru in stanja kot je bilo. S tem dopisom apeliramo na odgovorne v občini, da pri- memo ukrepajo tako glede na kaljenje nočnega miru kot tudi nedopustni predlog o izgradnji javnega stranišča na omenjeni lokaciji. Stanovalci Čuprijske, Kocenove in Pleteršnikove ulice Ljudje imajo denar Oni dan, bil je četrtek, so začeli telefoni zvoniti kot ne- umni. Nesreča je bila v tem, da je bila žena prej doma kot jaz. Ko sem se vrnil domov s števil- nih opravkov na kočerjo (za tiste, ki ta izraz zaman iščejo v pravkar izdanem novem Slo- varju slovenskega knjižnega jezika naj pojasnim, da je ko- čerja tisti obrok, ko je čas za kosilo že davno minil, čas za večerjo pa še ni prišel; združi- mo torej kosilo in večerjo in dobimo skupni obrok - kočer- jo) je bila nadvse slabe volje. »Baraba! Vsaj povedal bi mi, da se ločuješ. Pa stanovanje prodajaš! A misliš, da sedaj, ko v Celju prodajaš stanova- nje, jo boš pa v Ljubljano zvle- kel, kaj? In me mislita - izrini- ti iz bajte? Karkoli se bo zgo- dilo, povem ti, da z menoj zlahka ne boš opravil. In če si celjsko stanovanje kupil v ča- su najine zakonske zveze, mi boš polovico kupnine lepo od- štel, vidva pa s tisto tvojo, ka- terakoli je že, si ne bosta gnez- deče zvijala na mojih plečih.« Debelo sem gledal, ker mi sploh ni bilo jasno za kaj gre. No ja, da bi se človek ločil morda niti ni napačna ideja. Da bi zamenjal način življe- nja, žensko, stanovanje, bi se morda celo prileglo, a samo na prvi pogled. Takoj me mine, ko pomislim na cene pohištva, opreme, posode, štedilnika, pralnega stroja, televizorja... ksg bi našteval... celo misel na ločitev in vse, kar bi po tem dogodku sledilo, pa naj bo svoboda še tako lepa, me mine. Zopet je zabrnel telefon. »Kar ti se pojdi zgovarjat za tisto tvoje stanovanje!« mi je zabrusila ne da bi me vprašala ali sem lačen in ali se bom spravil na kočerjo. Dvignil sem slušalko. Na drugi strani žice prijeten žen- ski glas z močnim štajerskim akcentom in čutnim erotičnim nabojem zapeljivo zažvrgoli: »Gospod, po koliko ga daste?« To je rekla tako prijetno, da bi ji ga najraje dal brezplačno. Še pravi čas sem se streznil. »Gospa, kaj naj bi vam dal?« »Ne dali, prodali! Stanova- nje! Saj ga prodajate?« O tem, da bi karkoli proda- jal, razen svoje pameti, nimam pojma. Takoj sem pomisli, da mi žena prodaja streho nad glavo in se temu primerno lotil zadeve. Človek le mora zašči- titi svoje interese, da ne bo na stara leta ostal brez kotička, kamor bi položil kosti. Teme- ljita hišna preiskava je odkri- la, da nobeden od naju ne pro- daja stanovanja. Ko sva ugo- tovila, da tudi maček nima nič pri prodaji najinega doma, sva se nekoliko pomirila. Postalo je jasno, da stanovanja ne pro- dajam. Sumi o drugi ženski, ločitvi, bodočem življenju so sicer ostali, a vsaj iz hiše nobe- nemu ne bo treba. Telefoni so zvonili, ljudje so prijazno spraševali, tudi mi- dva z ženo, odvisno pač kdo je dvignil slušalko, sva prijazno odgovarjala in končno smo od- krili, da je oglas v Novem ted- niku ponujal stanovanje na Otoku, centralno ogrevano, in- formacije pa naj bi posredova- li na naši telefonski številki v Ljubljani. Dejstva so sledeča: imetnik podanega telefona nima sta- novanja v Celju. Tudi ženske v Celju nima (žal!), a o tem druge ženske še niso povsem prepričane. Ker mu ni znano, kdo dejansko prodaja stano- vanje, ne more kličoče intere- sente preusmeriti na pravi na- slov. Skoda je trojna: doma ni miru, ker že nekaj dni telefon zvoni kot nor, tisti, ki kličejo ne dobijo informacij in oni, ki je oglas dal, ne more prodati stanovanja, saj njega sploh nihče ne kliče. A črvi neštetih dvomov vrta- jo naprej: Žena meni - morda ima de- dec stanovanje kje drugje in ne v Celju, naša telefonska števil- ka je že točna samo napačno stanovanje je naprodaj? Jaz menim - morda mi je vse skupaj zakuhala žena, da bi tako dobila vzrok za ločitev? Kaj pa če je oglas dala pošta, ki na ta način služi z impulzi? Kaj pa če so v uredništvu No- vega tednika ugotovili, da me že dolgo ni bilo naokrog, pa so si izmislili ta način, da bi se oglasil? Bodi kakorkoli, dej- stva so sledeča: Na oglas se j e j avilo okrog 200 interesentov v obdobju od če- trtka do nedelje popoldne. Vsi so, po naglasu sodeč, Štajerci, ki jih je možno glede na mikro- lokacijo opredeliti v celjsko re- gijo. Vsi so se zanimali za ceno, pogoje nakupa, možnost plači- la z devizami s katerimi bi pla- čali vsaj večji del kupnine, ker tolarjev nimajo, dinarjev pa jaz nisem hotel vzeti. Ja, da ne pozabim: čez čas me je vse skupaj začelo zaba- vati in sem se prodaje lotil za- res - ljudi sem spraševal po denarju, ali so pripravljeni ku- piti s. stanovanjem tudi moje pohištvo, moškim sem natve- zil, da se ločujem in v stanova- nju puščam taščo, žena pa se je že itak preselila k ljubimcu. Iz številnih klicev in opravljenih razgovorov ugotavljam, da moja država ni in ne more biti v krizi. Če se na vsak oglas javlja okrog 200 kupcev stano- vanj, ki so pripravljeni plačati kupnino takoj, v devizah, sled- nje so pripravljeni obračunati celo po 40 SLT, samo da jim ne bi bilo treba prodajati in loviti kupcev deviz, pa bi čimprej prišli do stanovanja, potem državljani moje države imajo denar. Zapjsal sem denar, ne bonov. Kajti skupno vsem je bilo dejstvo, da imajo tolarjev le za sproti. Pravzaprav me je ta, morda lažni, morda napač- no natiskani, oglas kljub sit- nostim s telefonom pomiril: ži- vim v državi katere državljani niso revni, imajo pravi denar, z boni plačujejo samo tam, kjer drugače ni možno in sta- novanj je manj kot kupcev. Torej je treba investirati, gra- diti, ljudje bodo pa kupovali, saj ima]o raje stanovanja kot marke. Če pa bi se do teh po- dobnih ugotovitev radi doko- pali naši davkarji, ekonomski politiki, regionalni birokrati in statistiki ter vsi drugi, ki jih tovrstni podatki zanimajo, lju- beznivo naprošam oglasni od- delek naj drugič objavi njiho- vo, ne pa moje telefonske šte- vilke. Korist bo večstranska: jaz bom imel mir, oni podatke, stanovanja pa itak nihče ni ne prodal, ne kupil. Joj, dragi oglaševalci, v zad- njem trenutku, ko sem že za- ključeval to pisanje sem se spomnil: morda pa je oglas z napačno številko namenoma objavil Novi tednik - na ta na- čin tisti, ki oglašuje in vsi, ki bi radi kupili, morajo večkrat zapored kupiti časopis, ki mu s tem naklada raste. Verjetno bo res tako! V borbi za bralca so vsi prijemi dovoljeni. Stri- njam se - samo ne delajte tega s pomočjo mojega telefona. MILAN LJUBIC, Ljubljana UPRAVNI ORGANI OBČINE CELJE razpisujejo prosta delovna mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi I. v občinskem inšpektoratu 1. Inšpektorja za cestni promet in vlečnice Pogoji: - višja strokovna izobrazba prometne ali druge ustrezne smeri - 5 let delovnih izkušenj, - opravljen strokovni izpit. II. v občinski upravi za družbene prihodke 1. Vodjo odseka za nadzor in inšpektorja I 2. Inšpektorja I Pogoji: - visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, - 5 let delovnih izkušenj. 3. Inšpektorja II Pogoji: - višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri, - 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati morajo izpolnjevati še posebne pogoje iz 4. čl. Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. list RS št. 15/90, 5/ 91, 18/91, 22/91 in 2/91). Imenovani bodo za štiri leta, po poteku te dobe pa bodo lahko ponovno imenovani. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Upravni organi obč\ne Celje. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po zaključku razpisa._ Svet VVZ »Janko Herman« Žalec razpisuje prosta delovna mesta: 1. pomočnik ravnatelja zavoda 2. pedagoško-organizacijske vodje za: a) OE Polzela, b) OE Petrovče, C) OE Žalec IV, č) OE Žalec I. Pogoji pod 1. in 2.: - vzgojitelj ali strokovni delavec po določilih Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali učitelja po določilih Zakona o OŠ; - 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok; - organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokaže s svo- jim preteklim delom. Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazili in osebnim načrtom dela pošljite v 8 dneh po izidu razpisa na naslov: Razpisna komisija VVZ »Janko Herman« Žalec. FISHER, d.0.0. P.O. BOX219 63000 CELJE RAZPIS Razpisujemo prosto delovno mesto za naslednja dela: 1. Finančno-računovodski delavec(ka) 2. Skladiščnik-vzdrževalec 3. Posluževalec CNC stroja Pogoji: - neoporečne kvalitete lika uslužbenca(ke) - razpisana izobrazba in delovna doba je zaželena (ni pa obvezna) - kot obvezna priloga k vlogi sledi življenjepis, kjer naj bo predstavljeno otxiobje vaših cenjenih dosedanjih delovnih opravil in dosežene izobrazbe. Komentar k točki: 1. To delovno mesto zahteva znanje oz. sposobnost višje- šolske izobrazbe ekonomske smeri z delovno prakso 5 let. Iščemo osebo, katera je operativno seznanjena z uporabnimi možnostmi PC na področju financ, računo- vodstva in komerciale. 2. To delovno mesto zahteva znanje oz. sposobnost sred- nješolske tehniške smeri. Delovna doba 5 let na podobnem področju. 3. Delovno mesto posluževalec CNC stroja zahteva znanje tehnologije obdelave plastike in lesa, ter samostojna izde- lava enostavnejših programov. Delovno področje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom 4 mesecev. Mesečna plača se sestoji iz osnovnega in stimulativnega dela. Telefonskih informacij v zvezi z razpisom ne posredujemo. Prosimo za vašo pisno predstavitev. Odgovor sledi v roku 15 dni od objave tega razpisa. 20. STRAN - 12. DECEMBER 1991 OTRDŠKI VRTILJAK Vsi bomo šoferji Veseli me poklic šoferja. Več- krat sem poslušal atija, ki mi je pripovedoval o svojem delu. Se- daj opazujem različne avtomobi- le. Najbolj mi je všeč velik tovor- 'njak Mack s prikolico. Rad gle- dam filme, v katerih je ta tovor- njak. Všeč mi je njegova oblika. Želim si, da bi lahko sedel v njem. Ko bom velik, bi rad vozil takšen tovornjak. Vozil bi v različne države in bi tako videl veliko lepih in zanimivih stvari. Ko bi prišel domov, bi ga vedno lepo očistil. Komaj čakam, da odrastem. MATJAŽ PESJAK, 4. b OŠ VITANJE Oskubite Jastreba - v goloba se ne bo spremenil (Vtisi ob predstavi »Oskubite ja- streba« T. Partljiča, v izvrstni iz- vedbi KUD »Zarja« Trnovlje na Čufarjevih na Jesenicah.) Oskubite ga, v goloba se ne bo spremenil, kakor ne slon v miš. Ostal bo trmoglav in bo mislil svoje misli naprej, in morda se ne bo spremenil. Med menjavo oblasti zamenja- jo ljudje svoj plašč. Prej zimski, zdaj poletni plašč, ah, pa to je vendar vseeno, saj kar obrani mraza, obrani tudi vročine. No, pa poenostavimo to: zdaj rožna- ta liberalna obleka se ob zvonje- nju zvonov spremeni v dolgo temno obleko za procesijo. Vsi smo bili jastrebi in vsi smo se spremenili v darovalna jag- njeta gospodu župniku. Oskubili in podavili smo svoje najlepše piske in jih prinesli na župniko- vo mizo. Vsi smo prišli k molitvi razen enega: jastreba, ki je ostal jastreb. Še vedno leta in še vedno ima močna krila in prisiliti ga moramo, da bo pristal, da ga bo- mo oskubili. Premestili ga bomo na Goličavo in perje mu bo kar samo odpadlo. Ljudje ga ne ma- rajo več, pravijo, da je antikrist. Na Golica vi bo imel Jastreb svoj mir in bo lahko letal kolikor ga bo volja, toda se bo že umiril. Spremenil se bo v krščanskega golobčka in bo pisal zgodovino krščanstva in ne zgodovino na- roda ali česarkoli že. In jastreb se je spustil niže. Imel je ženo in otroka in pisal je roman. In, da ne pozabimo - puj- čeka nam je spekel!!! Toda ni ga niti pokusil - šel je za tistim, ki je spraševal: »čigava je jablana, ali tistega, ki jo je zasadil, ali tistega, ki jo je sam obral?« ANA-MARIJA SOBOČAN, 5. c OŠ Janko in Stanko Mlakar Šenčur V pričakovanju prazničnih dni - želim si veliko daril. Želim si, da bi se znala smučati. Elizabeta, 6. a - Želim se dobro naspati in pre- živeti najdaljšo noč s prijatelji in prijateljicami. Nataša, 8. a - Mamici bom pomagala zavija- ti novoletna darila. To je zame posebno velik užitek. Andreja, 7. a - Pričakujem veliko snega. Veronika, 6. a - Pisala bom voščilnice in živela v pričakovanju, da grem k sošol- ki na silvestrovanje. Saša, 6. a - Želim si videorekorder. Tatjana, 7. c Učenci OŠ Bratov Juhart Šempeter v Savinjski dolini Na sprehodu Zjutraj smo prišli v razred. Dogovorili smo se, da gremo na sprehod. Ogledali smo si potoka Breznico in Hudinjo. Šli smo proti Žimpretu. Pot nas je vodila po trgu. Zavili smo proti Breznu. Videli smo, kako ljudje onesnažujejo potoke. Ker je ves teden deževalo, je bilo vse mokro in spolzko. Videli smo tu- di izliv. Ko smo šli proti Kovi- narju, smo šli čez most. Bil je zelo spolzek. Med potjo smo si lahko ogledali še delo v tovarni. Imeli smo se zelo lepo. Bili smo zelo veseli. Tako se je končal naš sprehod. Zopet se je začelo učenje. KLAVDIJA ZLOBE J, 3. b OŠ VITANJE Miličnik se mi Je zahvalil Bila je sobota. Večerilo se je. S ceste sem zaslišal cviljenje za- vor. Stekel sem k cesti. Takrat je pripeljal avtobus in podrl moto- rista. Avtobus je ustavil in voz- nik seje prijel za glavo. Čez nekjg minut je že prišel miličnik. Takoj je po radarju poklical rešilni av- to, kije takoj pridrvel. Miličnik je pomagal naložiti ponesrečenca v rešilni avto. Iti sem moral po metlo in pomesti steklo s ceste. Potem so prišli še drugi ljudje. Miličnik jih je odganjal domov. Naposled sem tudi jaz odšel do- mov. Preden sem odšel se mi je miličnik zahvalil za pomoč. Kaj se je zgodilo potem, ne vem, ker sem šel domov. SAŠO TIČ, 5. b OŠ Edvarda Kardelja SLOVENSKE KONJICE Narisala Mojca Vetrih, 1. b, OŠ Vitanje Jesen, narisal Matej Jakop, L b, OŠ Vitanje Hej, dopisovalci! GEORGE mCHAEL c/o CBS 17-19 Soho Square London Wl England LIZA MINNELLI c/o Creative Menagement Associates 40 West, 57 TH Street New York, NY 10019 USA CLIFF RICHARD c/o Emi Records Press Office 20 Manchester Square London W 1 England SABRINA c/o Managint Via Piavi 24 Genova Italija BRUCE SPRINGSTEEN c/o CBS Records 51 West Street NY 10019 - USA Na dvorišču Oni dan je puran dal kočijo v ropotijo, odkorakal v trgovino in se vrnil z limozino! Brez izpita pa bedak, zaleti se v kokošnjak! Kurji zbor zakokodaka in se od strahu pokaka.. Brž petelin na sodnijo teče javit polomijo. Ob šofersko dovoljenje je puran za vse življenje. In zdaj vozi spet kočijo po dvorišču, hi jo, hijol URŠKA ZORIN PRVA LJUBEZEN Poslušaj moje besede, poslu- šaj mojo zgodbo, zgodbo, ki je več ni. Govori o ljubezni, o na- ju, poskušaj jo razumeti. Gle- dam te, kako odhajaš, srečen si kot vedno in ne veš, kaj se z mano dogaja. Pri štirinajstih sem spoznala, kaj je prava lju- bezen in lahko mi verjameš, da sem te ljubila. Ljubila sem globoko, iskreno, z nedolžnim srcem, kakor lahko ljubi le otrok, ki nima v sebi trohice greha. Ljubila sem te noro, slepo, ljubezen me je tako za- slepila, da sem verjela tvojim lažem. In sedaj, ko sva samo prijatelja, te ljubim še bolj kot sem te prej, ko si bil samo moj. Nikomur in nikoli, še najmanj pa tebi ne bi priznala, da moje srce bije le zate. Pa čeprav te tako ljubim, vedi, da te sovra- žim. Preziram tebe in vse, kar je povezano s teboj. Saj sploh ne vem, kaj hočem. Živim sa- mo zato, da bi me še enkrat objel, da bi mi rekel, da me ljubiš, pa čeprav bi bile tvoje besede spet zlagane. Še vedno so mi všeč tvoje oči in sedaj razumem njihovo govorico. Govorico, ki je prej nisem ra- zumela, v tvojih očeh, sivih, čudnih, a vendar čudovitih očeh piše z velikimi črkami: »LJUBIM LJUBEZEN, NE LJUBIM ZVESTOBE!« Nihče ni popoln. A vse ti oprostim, ker te ljubim. Ves ta čas, ko sva bila skupaj nisem vedela, da te imam tako rada. Sedaj to vem. A je prepozno... .. .prepozno, ker te ni več. Atifina zaniia RINA NOVAK Ima zanimiv, a naporen poklic. Veš, kaj je? Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3/a, 63000 Celje, do torka, 17. decembra. Odgovor na prejšnjo Atkino vprašanje je: 31. decembru 2000 bo sledil 1. januar 2001. Nagrado prejme: Ja.smina Skale, Grušovlje, 63311 Šem- peter v Savinjski dolini. GLASBA 12. DECEMBER 1991 - STRAN 21 Pripravljajo drugo kaseto Med najstarejšimi aktivni- mi ansambli na Celjskem je prav gotovo Hmeljarski in- strumentalni kvintet iz Veli- ke Pirešice. Ansambel se sicer ne ude- ležuje festivalov domače glasbe na Ptuju in v Štever- janu pa tudi prepogost gost raznih revij ni. Je pa stalni udeleženec revije v Libojah, po uspešnih nastopih pa ga poznajo v nmogih krajih žal- ske občine pa tudi izven nje. »Pred leti smo izdali pr\'o kaseto, zdaj pripravljamo drugo, za katero smo že po- sneli tri komade. Upamo, da bo vse nared in da bo kaseta izšla na pomlad prihodnje leto,« pripoveduje vodja an- sambla Martin Krajne. V skupini se lahko tudi pohvalijo, da nimajo večjih kadrovskih sprememb, kar je vsekakor dobro. Na zadnji reviji v Libojah so posebej navdušili z izvrstno skladbo, valčkom Pšenični lasje, za katerega je tekst napisala Brigita Kodela, melodijo pa vodja Martin Krajne. Z Met- ko Bračko je kot gost zapel Sandi Plaskan, ki je bil do nedavnega član zabavnega ansambla Mr. Paul. Ker bo Mr. Paul igral samo še na maturantskih plesih, je tako Sandi prost in se bo poskusil tudi na področju domače glasbe. Krst v Libojah je uspešno prestal in morda bo za dalj časa postal stalni član Hmeljarskega instru- mentalnega kvinteta, ki je star že petnajst let. Na posnetku je sedanja za- sedba Hmeljarskega instru- mentalnega kvinteta Martin Krajne, Branko Prnovšek, Marjan Šertl, Metka Bračko, Sandi Plaskan, Franc Kra- ner in Andrej Novinšek. T. VRABL EDI MASNEC Alfi zmagovalec Lojtrce Brez velikega javnega fina- la, ki je bilo zadnja leta de- cembra v dvorani Golovec, so finale letošnje Lojtrce doma- čih odpravili kar preko radij- skih valov na pr\'em programu Radia Slovenija v nedeljo, 8. decembra, od 16. ure dalje. V finalu je sodelovalo deset mesečnih zmagovalcev, konč- nega zmagovalca in najboljšo letošnjo melodijo pa je izbralo deset petčlanskih komisij slo- venskih lokalnih radijskih po- staj." Pri ocenjevanju so sode- lovale radijske postaje Tržič, Slovenj Gradec, Maribor, Ko- per, Murska Sobota, Ptuj, Ce- lje, Brežice, Trbovlje in Novo mesto. Melodija leta je Ostal bom muzikant izvajalca Alfija Ni- piča in njegovih muzikantov, ki je osvojila 96 glasov. Za Ni- pičem so se uvrstili Slovenski muzikantje, Slak, Ptujskih 5, Bratje iz Oplotnice, Flere, Ža- gar in Jevšek, zadnje mesto pa si delita ansambla Draga Eli- kana in Mira Kltnca. Tudi tokrat je bdela nad iz- vedbo Lojtrce na pr\'em pro- gramu Radia Slovenija Irma Rauh, ki je takole ocenila ce- lotno akcijo: »Žal mi je, da zaključek le- tošnje prireditve ni bil javen, tako kot je bil prejšnja leta. Organizatorjem ni uspelo zbrati potrebnega denarja. Kljub kriznemu času je Lojtr- ca še vedno popularna in pri- ljubljena tako med izvajalci kot med poslušalci, zato sem prepričana, da jo moramo tudi v prihodnje nadaljevati. Ob- staja možnost, da bodo letošnji mesečni zmagovalci, ki niso nastopili na javni prireditvi, dobili priložnost nastopa v enem izmed televizijskih Vi- deomehov prihodnje leto.« Po petih letih obstoja je tako popularna Lojtrca prvič ostala brez javnega finala. Dvomimo, da se ne bi dalo zbrati dovolj denarja za zanimivo priredi- tev, toda akcijo bi bilo treba začeti pravočasno, ne pa tik pred zdajci. Vse pač zahteva svoj čas, zlasti zdaj, ko je treba vložiti več napora kot nekoč. Potruditi bi se kazalo že zara- di ansamblov in predvsem za- radi tistih, ki so jih vedno radi prihajali poslušat. TONE VRABK Orfejeve stopničke na Ptuju Tudi na Radiu Ptuj po- svečajo precej pozornosti domači glasbi, kar je ra- zumljivo, saj so organiza- torji najstarejšega slo- venskega glasbenega fe- stivala s tega področja, pa tudi veliko domačih ansamblov je pri njih ak- tivnih. Tako v posebnih oddajah vsak mesec dobi- jo zmagovalca, vsi naj- boljši pa so se uvrstili v finale, ki bo 26. decem- bra pod naslovom Orfeje- ve stopničke. Letos bodo med nastopajočimi tudi Alfi Nipič in njegovi mu- zikanti, Edvin Fliser, Me- talurgi, Prepoi-od, Ptuj- skih 5, Štajerskih 7, Brat- je iz Oplotnice in drugi, s celjskega območja pa se jim bo pridružila Slove- nija z gostom iz Škotske, s katerim so posneli nekaj skladb za najnovejšo ka- seto, ki bo izšla ob njihovi petnajstletnici. Na finalni prireditvi bodo izbrali naj melodijo za letošnje leto. Glavna kandidata za zmagovalca sta letos najuspešnejša na tem področju Nipič in Fliser. Zanimivo je, da se doslej v direktnem dvo- boju nista nikoli srečala, Ptuj pa bo priložnost za to. Kdo bo boljši, Nipič ali Fliser, ki je zmagova- lec Ptuja, Števerjana in Vesele jeseni? Program pripravlja Ljubo Huzjan, poskrbel bo tudi za hu- mor. Čisti dobiček prire- ditve bodo ptujski radijci porabili za nakup novega oddajnika, da bo kasneje njihova slišnost moč- nejša. TV Deja se prebija Deja Mušič, pevka ex skupi- ne De Gazelas, ki se je pred dvema letoma odločila za živ- ljenje v Londonu, je pred ne- davnim posnela malo ploščo. Sestavila je skupino The Are, v kateri nastopajo priznani angleški glasbeniki, vodilni kitarist skupine pa je Ljub- ljančan Simon Krevs, ki se je poizkusil tudi že v Združenih državah Amerike. Deja je po prihodu v London pričete delati v WBTM študi- jih, kjer je posnela nekaj demo trakov in se s svojo glasbo predstavila v nekaj angleških klubih. V enem izmed njih je spoznala tudi Mauricea Vero- niqua, direktorja agencije Mu- sic by Appointment LTD, ki organizira nastope številnih popularnih pevcev in skupin. Maurice je v Deji videl pevko, iz katere bi se dalo kaj naredi- ti. Kasneje se je Deja tudi za- poslila v že omenjeni agenciji, obenem pa je iskala glasbeni- ke, s katerimi bi sestavila sku- pino, ki bi imela možnosti kaj doseči v svetu glasbe. Tako je Deja napisala bese- dilo in glasbo za skladbo z na- slovom Hold me, ki smo jo lah- ko slišali že na valovih našega radia in ki naznanja, da se na- merava Deja poizkusiti z ro- ckom. Sedaj snuje načrte za turnejo s skupino The Are v prihodnjem letu, ta naj bi bila v Veliki Britaniji, v tele- fonskem pogovoru pa je tudi dejala, da se namerava pri- hodnje leto predstaviti še slo- venskemu občinstvu, obenem pa že piše in sklada pesmi za album. Skladbo Hold me je že predstavila tudi v Nemčiji, kjer je naletela na ugoden odmev. N. G. ^ TAMI p. O. CELJE tapetništvo-mizarstvo Celje objavlja prosto delovno mesto vodje računovodske službe Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri - 3 ali 5 let delovnih izkušenj na področju računovod- skih opravil Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogo- jev ter opisom dosedanjega dela, naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: TAMI CELJE, Kosova 10. Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina objavlja prosti delovni mesti za nedoločen čas: 1. vodja skladišča gotovih izdelkov Pogoji: - ekonomist - VI. stopnja strokovne izobrazbe ali skladiščni oz. ekonomski tehnik - V. stopnje strokov- ne izobrazbe - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj - 2 mesečno poskusno delo 2. tajnica Pogoji: - administrativni ali ekonomski tehnik - V. stop- nja strokovne izobrazbe - aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika (nemš- čina, angleščina) - 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu - 2 mesečno poskusno delo Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, naj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi v ča- sopisu na naslov: Steklarna Boris Kidrič, Ul. talcev 1, 63250 Rogaška Slatina. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav. 22. STRAN - 12. DECEMBER 1991 NMC ZA RAZVEDRILO Z MONARHI IN DE KLERKOM V ŽEPU Piše JANKO PETROVEC 2. nadaljevanje Kljub razmeroma samo- stojnemu in mirnemu življe- nju, pogosto izoliranemu od vsega, kar se dogaja po sve- tu, se Lesoto, tako kot ostale afriške države, ni mogel ubraniti evropskemu vplivu, pa naj bo ta materialnega ali spiritualnega značaja. Kato- liški misionarji so bili prvi prišleki v te kraje. V začetku devetnajstega stoletja so se morali še spopadati s hordo ljudožercev, ki je stahovala na jugo-zahodnem delu Le- sota, in je z njimi v 50. letih obračunal Moshoeshoe. A prav ti misijonarji so ustvarili temelje za razvoj krščanske religije, ki ji danes sledi velika večina prebival- stva. Katoličani, ki jih je več kot sedemdeset odstotkov, so seveda drugačni od katoliča- nov pri nas. Vera je bila pač cepljena na drugačno civili- zacijo, kar ne spreminja le ljudstva, temveč tudi obliko verovanja; najbrž se je nekaj podobnega dogajalo pred stoletji, ko so krščanstvo ce- pili na Rimljane, in potem, ko so taisti Rimljani cepili krščanstvo na novodošle barbare, in še potem, ko so ti barbari krenili v križarske vojne pokristjanjevat tiste, ki do takrat »pravega boga še niso našli«. In ker se zave- dam, da je alpsko katoličan- stvo le eno izmed mnogih oblik te vere, tudi tisto v Le- soto jemljem kot drugačno, a vendarle razumljivo obliko. In kakšna je? Predvsem ji ne sledi tako močna etična komponenta, kot se to doga- ja v Sloveniji. Ali pa vsaj ne etika, kot jo poznamo mi. Življenje je v Lesotu malo vredno in sovražniko\^ nihče ne ljubi. Medvaški spopadi so vsakdanja stvar: bojujejo se za zemljo, pa za živino, ki je prebegla, za žene, ki so sosedom preveč zaupale, in zaradi maščevanja sorodni- kov. Spominjam se mlajših angleških prijateljev, ki so se vročega poletnega dne okrog Božiča namenili s splavom po toku reke Caledon. Kakih trideset kilometrov je od Te- yateyanga, kjer so pričeli svojo pot, do Maseru, kjer so se ustavili, in pot jim je vzela domala ves dan. Vmes so jih pastirji, ki so tukaj fantiči osmih, devetih let, z obale smejoč kamenjali in Patricia ter Reinhard sta se vrnila s krvavečima glavama. Deč- ke so kasneje prijavili polici- ji, ki jih je prebičala. Bičanje je nasploh najbolj »priljub- ljen« način medsebojnega obračunavanja, če odmislim obešanje, s katerim kaznuje- jo najhujše prestopnike. Le v letu 1989 je uradna stati- stika zabeležila 1200 umorov (država ima ok. 1,5 milijona prebivalcev); največ žrtev je padlo pod bičem zaradi medsebojnega obračimava- nja v vaških skupnostih. Največkrat morilcev ne naj- dejo, saj je policija neučin- kovita in se v obračune, ki izhajajo iz tradicionalnega načina življenja, ne meša. Kakor hitro se porodi so- vraštvo, se porodi tudi prija- teljstvo. Na to me vežejo iz- jemni spomini. Na šoli, pa tudi v mestu, sem najhitreje sklenil prijateljestvo z do- mačini. Pristni so in iskreni. Vsako prijazno besedo ceni- jo, z vsako gesto zanimanja in razumevanja si jim bližji. Manj izobraženi so v odnosih z belci previdni in včasih izražajo meni sprva nera- zumljeno strahospoštovanje. Tokrat sem prvič sprevidel, kako gromozansko daleč prideš s toplo besedo razu- mevanja in spoštovanja dru- gačnosti. Spominjam se Jo- nasa, ki je vsakega belca imenoval My boss, meni pa je povedal, kako se je pri petdesetih poročil z mladen- ko in ima štiri leta starega otroka. In še, da moški ni tam spodaj nikoli star... Opravljal je preprosta dela na šolskih igriščih in mi ved- no široko nasmejan poma- hal, ko me je videl stopiti v pisarno; oči so mu žarele od hvaležnosti in samozave- sti, ko sem ga kdaj s šolskim kombijem zapeljal v mesto, kolegi pa so ga zavidljivo po- gledovali. Spominjam se či- stilke Emily (njenega imena v domačem jeziku Sesoto se ne spominjam več), s katero sva skupaj nakupovala šol- ske potrebščine. V svoji po- lomljeni angleščini mi je kaj- krat zatrjevala, kako leni so njeni kolegi, o čem govorijo. kadar staknejo glave in žla- budrajo v jeziku, ki mi je z izjemo osnovnih vljudnost- nih izrazov ostal do kraja nepoznan, pa o najnovejših zdrahah v mestu in o tem , kako se s tristo randi na mesec ne da živeti. Pa čeprav najbrž s svojo družino vred živi v kakšni izmed tistih majhnih, okroglih in s slamo kritih hiš, ki razmetane po gričevju oblikujejo mestna predmestja. Spominjam se Sela, ki sem ga po naključju spoznal v hotelu Victoria, kjer sva se vsak po svoje utapljala... Bil je svetovalec za razvoj, s čimer se peča ve- čina propadlih študentov iz dobrih družin. Takrat je bil do vratu v dolgovih in ni smel preko meje zaradi poli- tične preteklosti. Pred leti je bil eden izmed vodij skupine ANC na univerzi Wits, ki je druga najboljša južnoafriška imiverza, seveda še vedno v rokah režima. Selo je eden redkih izobraženih mlajših moških, ki ostanejo doma. Nadaljevanje prihodnjič Tipične podeželske hišice v Lesotu. Bodice Ob sanjah z odprtimi očmi se slabo piše - »preveč budnim«. Volkovi najhitreje me- njajo dlako - pred novi- narskim mikrofonom. Najbolj nevarno po- dročje je tam - kjer v so- žitju živita kameleon in jastreb. V večini držav na svetu je skupna lastnost - skrb za polno politič- no zadnjico. Zdi se, da bo Slovenija v Evropi zaigrala vlogo - Hlapca Jerneja. Mlekarska industrija ne bi bila v krizi, ko bi lah- ko vnovčila - maslo z glav politikov. Delavčev hrbet vse bolj postaja - »divje odlaga- lišče« političnih od- padkov. Ponavljanje zgodovine je tudi - »odkrivanje Amerike 500 let po Ko- lumbu«. Tudi odgovornim v ES delajo največje pregla- vice - volkovi v ovčji koži. Namesto preimenova- nja ulic bi bilo pripo- ročljivo - »preimenova- ti« vodilne položaje. Z uvajanjem verouka v šole ne bomo izgnali - hudiča iz politike. MARJAN BRADAČ ZA RAZVEDRILO 12. DECEMBER 1991 - STRAN 23 Direktorski besednjak Tudi obstaja, seveda. Če- prav se v šoli nikoli nismo učili o njem. To so bili na- mreč »enakostni časi«, ko smo bili vsi Titovi in Tito ves naš in smo bili vsi samo de- lavci: livar je bil delavec v proizvodnji, tajnica delav- ka v administraciji, direktor pa delavec na vodilnem po- ložaju. O vodilnem delu vodilnih delavcev takrat ni bilo pa- metno govoriti, vedelo se je namreč, da je njihovo delo tako premočno vodilno, da o njem nevodilni nimajo kaj govoriti. Zato pa v šoli pri slovnici tudi nismo nič slišali o vodil- nem, direktorskem besed- njaku, ki ga naklepam skri- tizirati v nadaljevanju tega nesramnega pisanja. Lansko leto se je, kot je znano, zgodil narod in z na- rodom je izbruhnila demo- kracija. Z demokracijo pa direktorji. Človek bi pričakoval, da se bo direktorski tabu zvalil s svojega stolčka - pa se ni. Kaj še! prav nasprotno: zdaj sedi na tronu in vse bolj se zdi, da ga bomo jutri gledali na oltarju. Direktor je zdaj tudi urad- no postal direktor, tisti livar iz prvega odstavka pa ni nič postal, ampak je ostal livar - pa še to na čakanju. Am- pak pustimo zdaj to tragiko- medijo, ko delavec nima de- la, njegov direktor pa ga ima še preveč - že vrabci čivkajo, kakšnega. Zima je pred vrati in tetka Kriza je vse bolj žleht, gospodje direktorji mi zato ne bodo zamerili, ker bom dregnil v nekaj značil- nih direktorskih fraz. To je moj prispevek k raziskova- nju »Zatajenega« direktor- skega besednjaka. Razumljivo je, da se vodil- ni besednjak znajde zlasti v tujkah, giblje pa se - kar je posebej zanimivo - v okvirih psihologije in psihiatrije. Tako izrazi, kot so cinizem, dre jene, ki so v skladu s pra- vili tega besednjaka edini lahko arogantni, pri direk- torjih namreč takega psihič- nega defekta preprosto ni. Kaj pa kolerik? Če vam di- rektor reče: »Ne izzivajte me, bom postal koleričen!« to ne pomeni, da ima kolero, pač pa nekaj za bregom - re- cimo knjižico. KOZERIJA arogance, kolerik, niso nič več samo strokovni termini psihologov in psihiatrov, ampak tudi direktorjev in seveda politikov. Kakšna je zveza med politiko in direk- torji, je splošno znano, kakš- na je pa zveza med psihologi, psihiatri in direktorji pa manj. Sicer pa o tem navk- ljub demokraciji ni pametno govoriti. Ampak vrnimo se k cinizmu, aroganci in kole- rikom. Kadar direktorja presene- tite z neprijetnim vpraša- njem, ki je kritika na njegov račun, vam bo zabrusil: »Go- spod Maček, ne bodite cinič- ni, lahko bi vam stopil na rep.« Pri tem ni nepomemb- no, kdo je v tej besedni igri pravzaprav maček in kaj je pri vsem tem rep in kdo je ciničen. »Ne obnašajte se tako aro- gantno do mene, vam bo žal!« se sliši po pisarnicah. Direktorja arogantnost ni- koli »ne tangira«, pač pa po- ln tako dalje in tako na- prej. Zadnje čase o direktor- skem besednjaku dosti raz- mišljam, hočem mu namreč najti kontro. Za začetek bom poskusil - in to priporočam tudi vam - svojemu direk- torju, kadar bo tečen, odgo- varjati v njegovem besednja- ku. Na primer: »Prizanesite mi s svojim cinizmom! Ob- varujte me svoje arogance! Vam bo žal! Kdo pa mislite, da ste!? Ne izzivajte me, bom postal koleričen!« Pravim - bom poskusil. Čeprav se močno bojim, da iz tega ne bo nič dobrega. Znan je namreč tisti ljudomili rek, ki pravi: »Kar je dovoljeno bogu, ni dovoljeno volu.« Kdo je v teh »časih neena- kosti« bog in kdo vol, pač ni težko ugotoviti. Nove razme- re v slovenskih direktorjih nam to vsak dan znova do- kazujejo. CINIČEN VOL 2k. STRAN - 12. DECEMBER 1991 NASVETI KMETIJSKI NASVETI Kaj bomo delali v decembru December je po navadi sne- žen. Na vrtu torej ne bomo de- lali. Morda bomo jemali zele- njavo izpod tunela. Če jo bo- mo, moramo vedeti, da je po- trebna previdnost. Pri nizkih temperaturah ne odkrivamo tunela. Tunel se lahko brez skrbi odkriva le, če je tempe- ratura vsaj nič stopinj Celzija. Torej, ne pod nič stopinj, am- pak nič ali več stopinj Celzija mora biti toplo, da smemo brez pridržka jemati zelenjavo izpod tunela. Ta mesec še silimo radič. Sorta vitlof se sili v zemlji, vse ostale pa tako, da debele kore- nine radiča damo v posodo. Korenine dobro zalivamo in skrbimo, da se ne izsušijo. Ra- dič silimo v toplem in svetlem prostoru. Za vse, ki ne vedo, kaj je to siljenje, pojasnilo. Ce želimo imeti pozimi svežo solato iz radiča ali regrada posejemo rastline že maja in jih pustimo, da rastejo na gredi, kjer imajo dovolj prostora. V jeseni jih iz- kopljemo s korenino vred. Li- ste porežemo dva do tri centi- metre od korenine. Odberemo le tiste korenine, ki so debelejše od palca, jih damo v posodo, zalijemo in postavimo na svetel topel, pro- stor. V takem prostoru začno iz korenine poganjati listi. Li- ste sproti pobiramo za solato. Ko korenine nehajo poganjati liste, je proces končan. Dej- stvu, da korenino prisilimo, da žene liste, čeprav ne raste več, pravimo siljenje. Pri siljenju je voda po- membna, ker rabijo rastoči li- ^ti veliko vode. Vse odmrle li- ste lončnic odstranjujemo in jih sežgemo, da s tem prepreči- mo širjenje bolezni. Sedaj tudi posadimo čebulo amarilisa. Pred sajenjem jo namočimo za kako uro v eno- vit metil ali benlate. To nare- dimo takole. V posodo damo toliko vode, da bo prekrila če- bulo. V to vodo pa malo enovit metila ali sredstva benlate. Kako malo? Raztopina mora biti le 0,1%. To se pravi, da pride na sto litrov vode deset dekagramov sredstva. V liter vode pa en gram ali za dve noževi konici. Čebulo posa- dimo. Nanjo poveznemo tulec, ki smo ga naredili iz papirja. Lahko pa nanjo poveznemo tudi manjši cvetlični lonec. V temi bo začel amarilis hitro odganjati. Ko opazimo, da bo- de zelenilist iz čebule, uma- knemo tulec ali lonec in ama- rilis pridno zalivamo. Poglejmo, če imajo azaleje in rododendron dovolj visoko pokrovno plast, ki jih varuje pred mrazom. Okrog rododen- drona in azalej je treba potro- siti listje dvajset centimetrov na visoko. Če tega ne naredi- mo, bo zemlja zmrznila. Listi bodo potrebovali vodo. Iz zmrznjene zemlje je ne bodo mogli dobiti. Listje se zato posuši, rastli- na propada. Pokrivanje zemlje okrog vseh rastlin, ki imajo ze- lene liste tudi pozimi, je nuja. Pa na vrtnice ne pozabimo. Ce jih nismo pokrih z zemljo, jih moramo pokriti s smrekovimi vejami, sicer nam bodo preveč pozeble. Kdor jih pokriva z zemljo, mora vedeti, da je treba nanje nasuti zemlje dvajset centimetrov visoko, ne le za dober naprstnik. Izšel bo lunin setveni kole- dar za leto 1992. Sedaj je pravi čas, da si ga kupimo. Kakšna reč je lunin setveni koledar? To je z barvami ozna- čen koledar dnevov, ki so pri- merni za setev raznih rastlin. Naši predniki so vedeli, da je treba ob stari luni podirati drevje v gozdu, kositi, sejati, saditi in izkopavati krompir, orati zemljo in klati prašiče. Ob polni luni je tudi primeren čas, da obrezujemo vinsko trto. Če pa želimo, da bo nekaj hitro raslo, delamo to v mladi luni. Kmetje tedaj nalivajo vo- do na droži, na katerih pri- pravljajo kis. O mladi luni ce- pijo drevesa, da bodo cepiči hitreje rasli. O mladi luni so včasih tudi strigli ovce, da je volna hitreje rasla. To so stare modrosti, ki še zmeraj držijo. Seveda pa je učinek lune majhen, če upo- rabljamo pri kmetovanju so- dobna sredstva. Dušik popol- noma izniči koristni učinek planetov pri rasti rastlin. To so potrjena dejstva, ki jih lahko vsak vidi na svojem vrtu, če gnoji z gnojilom, ki se mu pra- vi KAN ali UREA. Vsem, ki nameravate pri- hodnje leto začeti biološko vrtnariti, priporočam, da na- menite biološkemu vrtnarje- nju le eno četrtino vrta, tri če- trtine pa obdelujete kot ste jih doslej. Tako se boste izognili razočaranju, ki ga nujno pri- naša biološko vrtnarjenje vsa- kemu začetniku. Vrtna zemlja mora biti do- bro preskrbljena s humusom. Ko na pol zamižite, morate vi- deti črno, ne rjavo barvo tal. Če vidite tla črna, so tla pri- merna za biološko vrtnarjenje. Če je zemlja rjava, je za tak način vrtnarjenja še nepri- merna. IDA TEPEJ ZŽV Celje BIOENERGETIK ODGOVARJA Sinove težave Pišem vam, ker ne vem več kaj narediti. Sin se je julija letos hudo poškodoval pri sko- ku v vodo. Takoj je prejel zdravniško pomoč, tudi opera- tivni poseg so opravili, vendar pa ima od takrat hude težave z dihanjem in izkašljevanjem. Zaradi tega zapada tudi v ne- ke vrste psihične krize in v takšnih trenutkih bi tudi sa- ma potrebovala pomoč. Zdravniška diagnoza njegove bolezni je Tetraparesis post fracturam luxativam c-5. Sin je še vedno v bolnišnici v Celju. L. P. iz Vojnika Poškodba in operacija sta povzročili blokado zaradi ka- tere se tkivo ne more sprostiti. Vitalizacija tkiva se po narav- ni poti opravi sama, vendar traja zelo dolgo, s pomočjo bio terapevta pa bi se dalo zadevo pospešiti. Problem je v tem, ker je vaš sin še vedno v bol- nišnici in ker nekateri zdrav- niki žal ne pristanejo na sode- lovanje. Nočem pa biti vsiljiv ali delati za hrbtom zdravni- kov, ker bi to lahko pacientu samo škodovalo. Dogovorite se z njegovim zdravnikom, če bi bil pripravljen sodelovati z mano, ali pa počakajmo naj medicina konča svoje delo, ko bo sin prišel domov, pa me po- kličite, ali pridite, da se dogo- vorimo. Vaše upanje glede si- nove ozdravitve pa skušajte še poglobiti. Marjan Knez MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH'ŽEROVNIK še dobrih štirinajst dni nas loči do zadnje, najdaljše noči v letu. V tem času si lahko rav- no še izdelamo ali pa samo malce predelamo lansko oble- ko, pripravimo kakšen modni dodatek, ki bo prehod iz letoš- njega v prihodnje leto še pope- stril in polepšal. V modnem klepetu v Opol- danski mavrici Radia Celje zadnjo soboto v novembru smo govorili prav o tem. Naša modna svetovalka Vlasta Cah- Žerovnik je nanizala nekaj na- svetov, v tej in prihodnjih šte- vilkah Novega tednika pa bo o modi za Silvestrovo še pisa- la. Je že res, da smo v praznič- nih dneh radi nekoliko lepše oblečeni in tudi, če bomo Novo leto pričakali doma, v krogu družine in prijateljev ali pa pred televizijskimi sprejemni- kom, tega ne bomo storili v trenerki. Sicer pa je letošnja moda za slovesne priložnosti prav pri- jazna. Naklonjena je idealnim postavam, prav nič pa se ne morejo pritoževati tudi tiste s kakšnim kilogramom preveč ali centimetrom premalo. Mo- da je namreč široka, vsaka pa se bo odločila po svojem okusu. Naj vas tudi danes povabi- mo k sodelovanju. V uredni- štvu pričakujemo vaša vpraša- nja, veseli pa bomo tudi kakš- nega predloga oziroma pobude za Modni klepet v letu 1992. Vašo pošto pa bomo seveda upoštevali pri letošnjem zad- njem žrebanju. Pa lep poz- drav. Uredništvo Decemberske slovesnosti December - najbolj razgi- ban mesec v letu, nam poleg veselih pričakovanj, zabav- nih srečanj, velikih in malih slovesnosti, prinaša tudi nevšečnosti in skrbi. Za dobršen del predstav- nic nežnejšega spola pa tudi slabo voljo ob pogledu na odprto omaro in prazno de- narnico. Tisti večni »nimam kaj obleči« je v decembru sli- šati še bolj pogosto, kot sicer. Danes, pa vse tja do konca leta, bomo zato klepetali o modi za slovesnejše trenut- ke, predvsem pa o možnosti prenove stare garderobe. Se- veda pa moramo, preden začnemo razmišljati, kako bi prišli do nove ali »pomlaje- ne« stare obleke, poznati vs^j nekaj bistvenih modnih smernic letošnje sezone. Drugače se nam namreč lah- ko zgodi, da z drobno preno- vo ali dodatkom, obleko si- cer res spremenimo, ne dose- žemo pa željenega modnega efekta. Pa poglejmo, kaj nam predlaga za letošnje zimske svečanosti svetoviia kreator- ska elita! Brez dvoma že dolgo ni bi- lo večerno modno prizorišče tako pompozno vznemirlji- vo, romantično, polno stilizi- ranih barvno sijočih efektov, predvsem pa zelo velikoduš- no. Dovoljuje namreč dolgo, krinolinasto napihnjeno, kratko, bogato nabrano ali pa še krajše, atraktivno opri- jeto in dekoltirano. Če se je ob razmišljanju o letošnji silvestrski obleki tudi v vas naselila dilema, ne prezrite torej prihodnjih modnih klepetov! VLASTA Bioenergetiku Marjanu Knezu lahko zastavite vprašanja pisno, na naš na- slov (NT&RC, Celje, Trg V. kongresa 3 a, za bioenerge- tika), vprašanju pa obvez- no priložite kupon »bio- energetik odgovarja«. Mar- jan Knez vam bo odgovoril v svoji rubriki v Novem tedniku. i TELEVIZIJSKI SPORED 12. DECEMBER 1991 - STRAN 25 26. STRAN - 12. DECEMBER 1991 12. DECEMBER 1991 - STRAN 27 28. STRAN - 12. DECEMBER 1991 INFORMACIJE INFORMACIJE 12. DECEMBER 1991 - STRAN 29 10. STRAN - 12. DECEMBER 1991 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 12. DECEMBER 1991 - STRAN 31 32. STRAN - 12. DECEMBER 1991 KRONIKA NOČNE CVETKE • Nataša R. iz Trubarje- ve res ne more biti zado- voljna s svojim atijem, ki jo namesto s pravljicami za lahko noč obdarja s klofu- tami. Tako neugodnega razpoloženja je bil ati tudi v ponedeljek, 2. decembra popoldne, in takrat se je Nataša odločila, da svojega roditelja prijavi policiji. Ob tej priložnosti je pove- dala, da je bila v zadnjih treh dneh kar trikrat tepe- na. Ko ati pride domov, najprej vso hišo zasmradi z alkoholom, potem pa jo vleče za lase. V ponedeljek jo je menda hotel celo za- daviti. Ker se mu je uprla, jo je ugriznil v roko. Polici- sti so ugotovili, da gre za pogosto pijanega ata, ki res pretepa svojo hčerko. Za kazen bo moral k sodniku za prekrške, poročilo o ne- prijetnem družinskem vzdušju pa bodo prejeli tu- di na socialnem skrbstvu. • Nekateri si domišljajo, da so natakarice kot nalašč za zmerjanje. Resda so vse- ga hudega navajene, a ko jim prekipi, znajo tudi pri- memo ukrepati. Tako je to- čajka Anica Ž. poklicala iz hotela Merx, ker jo je Slav- ko P. iz Dobrteše vasi v po- nedeljek zvečer okrancljal s samimi žaljivkami. Ob srečanju s policisti je bil Slavko čisto pohleven in tak je potem tudi ostal. Jo bo pa v kratkem mahnil k sodniku za prekrške. • Ponedeljek je bil sploh cveten. V samskem domu sta se zvečer sprijela dva samca, Cvijo in Ivo. Po kratkotrajnem ravsanju je odšel Cvijo v sobo in tam z vilicami nataknil Branka T. in ga lažje telesno po- škodoval. Ker je bil v enem večem to že drugi greh samca Cvijota, so ga polici- sti povabili v avto in ga od- peljali v alko kamrico. • V torek, 3. decembra popoldne je Ivan M. vstopil v enega od celjskih butikov in brhki prodajalki glasno sporočil, da jo bo nemudo- ma posilil. To pa je slišal prodajalkin brat, se zaka- dil v nevljudnega prišleka in ga pregnal iz butičnika. Sestra mu je bila za blisko- vito akcijo nadvse hvalež- na, potencialni posiljevalec Ivan pa bo moral k sodniku za prekrške. • Minulo soboto zjutraj je Petra M. neznanec poz- dravil s pljunkom v obraz in ga spotoma še obrcal. To se je zgodilo v Višnji vasi, \ neprijetnega pljuvača pa policisti še iščejo. • Mirsad M. iz Celja je . sobotno popoldne izkoristil ■ tako, da je namlatil svojo ' ženko Faketo in jo s tem po , telesu vidno zaznamoval. : Zaradi nasilniškega obna- šanja so policisti zoper , Mirsada napisali kazensko ovadbo. M. A. Tri ure za smrtno kazen Epilog zmontiranega procesa zoper tri celiske trgovce - RehabllltacUa za Pšeničnika, Dobovičnika in Stermeckega Trije celjski trgovci, Miloš Pšeničnik, Franc Dobovičnik in Rudolf Stermecki bodo po šestinštiridesetih letih rehabili- tirani. Namestnica celjskega javnega to- žilca, Alenka Mežnar, je prejšnji teden umaknila obtožnico zoper Miloša Pše- ničnika in Franca Dobovičnika, ki sta bila na začetku leta 1946 pred senatom Vrhovnega sodišča v Ljubljani obsojena na smrt z ustrelitvijo, ter zoper Rudolfa Stermeckega, ki je bil obsojen na odvzem prostosti in prisilno delo ter izgubo dr- žavljanskih časti za dobo desetih let. Preganjanje omenjenih trgovcev s tek- stilom se je pričelo v decembru leta 1945,* ko je okrajni narodni odbor za trgovino v Celju »ugotovil«, da se stranke nad temi trgovci pritožujejo, češ da pri njih ne dobijo želenega blaga na nakaznice, da nekatere vrste blaga skrivajo in da ga izbrancem prodajajo izpod pulta, med- tem ko ubogo ljudstvo pošiljajo k držav- nim podjetjem oziroma zadrugam itd. Zoper Miloša Pšeničnika, Franca Do- bovičnika in Rudolfa Stermeckega je 24. decembra 1945 stekel sodni proces, ki ga je vodil sodnik dr. Ivan Šket. Javni toži- lec dr. Jože Žabkar je namreč sestavU obtožnico, ki je obdolžene bremenila kr- šitve »Zakona o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže.« Glavni bremenilni priči na procesu v Ce- lju sta bili Nestl Žgank (takratni načel- nik okrožnega odbora OF Celje, odseka za trgovino in preskrbo) in Marica Špar- hakel (vodja odbora za razdeljevanje blagovnih nakaznic). Po končanem soje- nju je Okrožno sodišče vse tri obsodilo na odvzem prostosti s prisilnim delom, na izgubo državljanskih pravic, na prepo- ved izvrševanja trgovske obrti in na za- plembo celotnega premoženja. Rudolfu Stermeckemu je bila odvzeta prostost za dobo desetih mesecev, Francu Dobovič- niku za štiri leta in Milošu Pšeničniku za dobo šestih let. Sojenje v Celju je potekalo pod hudim pritiskom javnosti. Vsemogočni partijski sekretarji so tik pred pričetkom sojenja nahujskali nezadovoljno in obubožano ljudstvo ter poskrbeli za poulične de- monstracije, v katerih so Celjani in oko- ličani zahtevali za obdolžene stroge kaz- ni. Iniciator te demonstrativne akcije je bil partijski sekretar, tovariš Draksler. Materialni dokaz o pobudi za demon- stracije je bil do nedavna shranjen v ar- hivih CKZKS, na tej listini pa med dru- gim piše, da mora ostati ta partijska po- buda v strogi tajnosti. V tistem času je bila v Uradnem listu FLRJ objavljena odredba o »ustanavlja- nju posebnih svetov pri federalnih vr- hovnih sodiščih.« Celjski javni tožilec Jože Žabkar se zoper sodbo Okrožnega sodišča Celje ni pritožil, so pa, na osnovi omenjene odredbe, zadevo odstopili v obravnavo posebnemu senatu Vrhov- nega sodišča v Ljubljani. Republiški jav- ni tožilec Jernej Stante je celjsko obtož- nico preprosto umakrdl in 4. januarja 1946 vložil novo. Poseb.ii senat jo je pre- jel ob 21. uri, že čez pičle pol ure pa se je pričelo sojenje. Po dobrih treh urah obravnave je ljubljanski senat pod pred- sedovanjem dr. Helija Modica obsodil Miloša Pšeničnika in Franca Dobovični- ka na smrt z ustrelitvijo, Rudolfa Ster- meckega pa na odvzem prostosti za dobo desetih let. Ob tem je treba povedati, da je ljubljanski senat sodil obdolženim po istih določilih Zakona o pobijanju nedo- pustne špekulacije in gospodarske sabo- taže. Obtoženi v času sojenja niso imeli nobenih pravic, zaslišali niso nobene pri- če, prebrali so edinole izjavi glavnih bre- menilnih prič s celjske obravnave, torej Žganka in Sparhaklove. Vse, kar so ob- toženi izjavili, se jim je štelo v zlo. Brez navedbe kakršnih koli konkretnih doka- zov so v sodbi, med drugim, zapisali, da so obtoženi »v teh težkih časih brezob- zirno ravnali zoper narodne koristi,« da je »gospodarstvo utrpelo veliko škodo,« da je bila storjena »huda škoda« in da »naj bo strogost kazni resen opomin vsem drugim izkoriščevalcem ljudstva.« Letos januarja so Pšeničnikova hčerka Milena Hohnec, Dobovičnikov sin Franc Dobovičnik in Dobovičnikova hčerka Ida Didek ter vnuk Rudolfa Stermecke- ga, Igor Kobi, zahtevali obnovo kazen- skega postopka, nakar se je republiški javni tožilec v aprilu odločil, da ne bo vložil zahtevka za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče je nato presodilo, da je šlo v resnici za nepravilno vodeni sodni postopek in da bi moralo priti, po vseh pravilih in pravici, do oprostilne sodbe. V Ljubljani so določili, naj obnovitveni postopek izpelje celjsko Temeljno sodiš- če. Na Temeljnem javnem tožilstvu v Ce- lju pa so se, v prid racionalnosti postop- ka, odločili za umik obtožnice, s tem pa bo ta odmevni in razvpiti proces zaklju- čen in v prid pravice. Naloga celjskega Temeljnega sodišča je zdaj le še ta, da krivično sodbo formalno razveljavi in s tem vse tri žrtve procesa javno rehabili- tira. MARJELA AGREŽ Sodišče spoznalo sokrivdo železnice šest UesetletiJ po tragični nezgoHi Med najtežjimi prometnimi nesrečami, ki so se zgodile na Celjskem, sodi po številu žrtev še vedno v sam VTh nesreča, od katere je minilo okroglih šest desetletij. Kljub tej precejšnji časovni oddaljenosti se je mnogi starejši občani še goto- vo dobro spominjajo. Devetega decembra 1931 je na prehodu ceste preko želez- nice v Medlogu avtobus, poln potnikov, zapeljal na tire pred savinjski vlak. Ugasnilo je tri- najst življenj. Ob dejstvu, da bi takšna katastrofa še danes prišla na prve strani vseh čas- nikov, si lažje predstavljamo, kolikšno pozornost je priteg- nila v času, ko je v Celju vozilo vsega skupaj nekaj desetin av- tomobilov. Sodobniki so jo oz- načili za eno največjih dotedaj v Evropi. Tega dne je voznik mestnega avtobusnega podjetja odpeljal iz Celja proti Vranskem z av- tobusom, ki je po voznem redu vozil ob pol enajstih dopoldan, s 5 do 10 minutno zamudo. Vo- zilo na tej progi je bilo ob tej uri vedno polno, saj so se lju- dje po dopoldanskih opravkih vračali iz Celja. Tokrat je vsto- pilo 23 oseb, večina tik pred odhodom. Odtod tudi zamuda, ki se je kasneje izkazala za usodno: voznik je namreč sam izdajal vozovnice. V Celju in okolici je bila ti- sto sredo izredno gosta megla. Poročila trdijo, da ponekod ni- ti na dva metra ni bilo moč zaznati predmetov ali oseb. Voznik avtobusa, znan kot previden šofer, je zato vozil s prižganimi žarometi, s hupo in rogom pa je pogosto dajal tudi zvočne signale. Na odseku od mosta čez Ložnico je hitrost zmanjšal na 10 do 12 km na uro. Megla naj bi bila tako go- sta, da niti objektov ob cesti ni mogel videti, in tako je, ne ve- doč kdaj, zapeljal na nezava- rovan železniški prehod. Vlak, ki ga je zagledal na levi tik pred seboj, ga je popolnoma presenetil. Skušal mu je uiti, vendar se je lokomotiva že za- rila v avtobus za njegovim se- dežem, snela karoserijo s šasi- je in jo vlekla s potniki in prt- ljago vred nekaj metrov, nato pa jo treščila v dvojni drog te- legrafa. Nesreča bi bila manj- ša, če ne bi bilo tega droga. Na kraju nesreče je obležalo 8 mrtvih, med v bolnišnico prepeljanimi jih je umrlo še pet. Na vlaku je bil slučajno tudi duhovnik, ki je dajal od- vezo težko poškodovanim. Ne- poškodovan ni ostal nihče iz- med 24 oseb v avtobusu. Lažje ranjene so prepeljali v bolniš- nico kar z vlakom. Težke posledice nesreče so v Celju in Savinjski dolini zbudile ogorčenje zaradi pre- pričanja, da železniška upra- va, kljub številnim nesrečam ter zahtevam oblastnih orga- nov in javnosti, ni storila do- volj za zaščito prometa na omenjenem železniškem pre- hodu. Priče nesreče so za na- meček še trdile, da vlak, kljub megli, ni imel prižganih luči, niti ni dal zvočnega signala pred prehodom. Kasneje je za avtobusne pre- voznike pri sestavljanju voz- nih redov veljalo določilo, da morajo na relacijah, kjer cesta prečka železniško progo, izde- lati takšen razpored voženj, ki bi, kljub zamudam, izključe- val možnost srečanja vlaka in avtobusa. Mestni avtobus Celje, po- djetje, čigar vozilo je doletela nesreča, je z njo utrpelo hud udarec. Škodi zaradi popolno- ma uničenega novega Merce- desovega vozila, ki ni bilo niti zavarovano (bilo je za rezervo in je vozilo le izjemoma) se je pridmžila še velika odškodni- na, ki jo je podjetje v nasled- njih letih moralo plačevati po- škodovancem in svojcem umr- lih. Šele leta 1938 je pritožbe- no sodišče v Zagrebu razsodi- lo, da je dolžan plačevati polo- vico rente oškodovancem, po- leg avtobusnega podjetja, tudi državni proračun, in s tem spoznalo sokrivdo železnice za to veliko nesrečo. BOJAN HIMMELREICH PROMETNE NEZGODE Trčil v kolesarja V torek, 3. decembra zvečer, se je pripetila nezgoda na ma- gistralni cesti v Smarjeti pri Celju. Ena oseba je bila hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 37 tisoč tolarjev. Po magistralni cesti je iz smeri Škofje vasi proti Celju vozil osebni avto voznik Anton Pevec (56) iz Celja. V bližini stanovanjske hiše Šmarjeta 29 je dohitel kolesarja Alojza Go- leža (60) iz Celja, ki je vozil v isto smer. Voznik Pevec je z desnim delom vozila trčil v levi bok kolesarja, ki je padel na vozilo in nato na dovozno cesto, kjer je obležal s hudimi telesnimi poškodbami. Odpe- ljali so ga v bolnišnico. Čelno trčenje Na lokalni cesti v Trnovljah pri Celju se je v torek 3. de- cembra zvečer pripetila nez- goda, v kateri so bili trije ude- leženci hudo telesno poškodo- vani, eden lažje, gmotna škoda pa znaša okoli 300 tisoč to- larjev. Po lokalni cesti je iz smeri Ljubečne proti Celju vozil osebni avto 21-letni Matjaž Falnoga iz Arclina. V bližini stanovanjske hiše Tmovlje 140 je v ostrem levem ovinku trčil v betonski obcestni robnik, za- peljal preko njega na pločnik, od tam pa nazaj na vozišče, kjer ga je zaneslo na levo polo- vico vozišča. Zaneslo ga je v trenutku, ko je iz smeri Celja pripeljala voznica osebnega avtomobila Marija Bohinec (46) iz Celja. Vozili sta čelno trčili, pri čemer so hude teles- ne poškodbe utrpeli voznik in voznica ter sopotnik v vozilu Matjaža Falnoge, 20-letni Pe- ter Straus iz Tmovelj. Drugi sopotnik, Dimitrij Pire (19), iz Šmarjete je bil v nezgodi lažje poškodovan. Peška umrla v bolnišnici V petek, 6. decembra zjutraj se je pripetila nezgoda na Kersnikovi ulici v Celju in ter- jala človeško življenje. Pavla Justin (71) iz Celja je na Kersnikovi ulici v Celju ne- nadoma prečkala cestišče, v trenutku, ko je iz smeri Deč- kove ceste proti Gregorčičevi ulici pripeljala voznica oseb- nega avtomobila, 36-letna Dragica Vnmč iz Celja. Vozni- ca je peško zadela s prednjim desnim delom vozila in jo zbila po vozišču. Hudo poškodova- no Pavlo Justin so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je poškodbam podlegla. Umrl na kraju nezgode V soboto, 7. decembra se je, ob pol enih ponoči, pripetila nezgoda na regionalni cesti iz- ven naselja Mozirje, v kateri je ena oseba umrla. Jani Jager (24) iz Letuša je vozil osebni avto iz Nazarij proti Mozirju. V bližini Dele- jevega jezu ga je zaneslo desno z vozišča, kjer je trčil v beton- sko cev. Po tem je vozilo obr- nilo na streho in je po 20 me- trih drsenja obstalo na kanrni- ti ploščadi ob stmgi Savinje. Voznika je pri prevračanju vr- glo iz avtomobila, zaradi hu- dih poškodb pa je bil na mestu mrtev. Njegov sopotnik, 20- letni Aleš Tržan iz Letuša je bil lažje poškodovan. M. A. UstrellenI v kritičnem stanlu v diskoteki CheiTy v kraju Bezina na Konji- škem je v soboto v času med 2. in 3, uro prišlo do streljanja. Miran M.(25) iz Mari- bora in Ivan E. sta se spr- la in stepla. Med prete- pom sta ju dva redarja razdvojila in umirila, a je Ivan E. kmalu za tem šel proti Miranu M., ki je iz žepa potegnil pištolo ter izstrelil naboj proti Iva- nu. Zgrešil je, a je v glavo zadel redarja Edija R. (25) iz Slovenskih Konjic. Zelo hudo poškodovane- ga Edija so pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer se borijo za njegovo živ- ljenje. Miranu M. so poli- cisti odvzeli pištolo kal. 9 mm in ga s kazensko ovadbo privedli k prei- skovalnemu sodniku, ki je zoper storilca odredil pripor. M. A. MINI KRIMIČI Bosonogi opel Jutro, 3. decembra, je opel, ki ga je lastnik pustil na parkirišču pred bloki na Titovem trgu v Slovenskih Konjicah, pričakal bosih nog. Neznani storilec mu je sezul vse štiri gume s platišči vred. Brez papirjev za i pištolo I Policisti iz Slovenskih KonjidB so na Miklavžev dan v gostilnil Lovski dom v Slovenskih Konji- cah zasegli plinsko pištolo, ki jo je brez dovoljenja nosil Stojan J., Konjičan. Ugotovili so tudi, da je bila pištola na plin predelana pi- štola kal. 6,35 mm. Za storjeni prekršek bo moral Stojan k sod- niku za prekrške. Izdaten plen v noči na petek, 6. decembra je neznanec kradel v bifeju Liman v Ljubnem ob Savinji. Otovoril se je 2 barvnim televizijskim sprejemnikom, igralnim avto- matom, sproti pa je pobral še nekaj naših tolarjev in drugih drobnarij. Vse skupaj je bilo vredno okoli 100 tisoč tolarjev. Predpraznični darovi? Noč pred prihodom Miklavža je neznanec izkoristil za vlom v skladiščne prostore Merxove prodajalne v Rimskih Toplicah. Od vsega, kar je bilo na ogled, se j je odločil za dva zavitka cigaret, nekaj različnih čokolad in za bu- teljčna vina najboljših sort. Gozdne tatvine Tatvine v gozdovih pa se še nadaljujejo. Tako je, naprimer, neznanec v mesecu novembru po- sekal v gozdu v Veterniku devet smrekovih dreves ali 18 kubič- nih metrov lesa na škodo GG Brežice. v gozdu »Resevne« v Vodružu so v novembru izginila štiri bu- kova drevesa in en kostanj ali okoli 8 kubičnih metrov lesa. S tem je bil lastnik Hinko K. oškodovan za okoli 50 tisoč to- larjev. v GG Celje, enota Pohorje v Vitanju, so prijavili, da je nek- do, v času od 30. novembra do 5. decembra, posekal tri smreke, v gozdu v kraju Hudinja pa 11 smrekovih dreves. Gozdno go- spodarstvo je s tem oškodovano za okoli 18 kubičnih metrov lesa. M.A.