Odsrejeiijafadiiilldrevefizispefllka* mras preftoje in fe fneshne mozhe napoje. Zhe Kakofhne fadne pefttke in kofliize fo sa letev fo P0811^ feJane> kakor seni,)e fk?r)a smersne, ne dobre? ka\e. Jabelka in hrufhke fe fejejo od f. Mihela r . n i • i n • ii • i k* do f. Joshefa: kadar fe more vunder, pred ko je .Le is pel nek m kol niz od sdraviga drevela , r» •• r • i i n i i i i ,r ,. rii i p moflrozne. rosnen iaiene bodo ine le druffo pomlad in is popolnoma srehffa ladja, Jepe drevehza sra- , ° ., ., , ,. . ' , r n , i • / t n • vi i t r r-n •• i # Y •• -.i- selenile. Narboli je, zhe le pelhke J \ , , . i, ri_ i i i- n ii • 11 i_x • pervo pomlad selenile. Zhe le poJulhe, posneii shlahtnin pelhek boli itore, kakor is shlahtniga r, , ** ri . «• , f, • r t n r n.- r t o • • t liii -n • • r i n i •• selene. Zhe pelhke ah kolhize Ipravljalh, ne lulhi ladu. baj vidimo, zhe shlahtnejlhi le lad, flabeji ... ,.r , , • i_ • ••!_ *.'. , r . ni i • • lihnagorkim, ampak na vetru, in ne hrani jih in mani jedrate lo njegove pelhke, tadai mani ' , °. . , .r, . r , r ' ' ' c J D \ o iti • • i • v sakurjeni hilhi, ampak na mershm. perpravne sa letev in sa ralt. Bohlhi je tadai Tl ' ,r • i i • r r jt* r rf, . «. , . . , i i , • r t r • .• Koftania in orehov ni dobro jelen ladm . pelhke is puliiga. kakor is shlahtniga ladja lejati, , . , r. , , .f,. J .. . i-.'' i .i . r ii la • • • i« t- ker jim hud mras thkodva in milni sa njimi hite. lode potlej le mora s shlahtnimi zepizhi pozepih, 0 , r • i i i c ^ u , * \ ,. r j r i n V i i r Sato fe morajo v globoko jamo vluti, po verhu ker vemo de zepljen lad vlo laltnolt od plemena , . . . . ; . D. , , .. , .r,.r ^ •., f.. *ir ryy f r, s briniovimi vejami obdati, de muhi do njih lvojiga zepizha na le vsame. Zhe fe pa svershe, '. ¦¦ ': a- r *• • jm • . i,-,. r ne moraio, po tem s peritro saluti in s dilami je usrok semlja ah pa mras. , ... ;, .f, , t- rr i r n * m iii- • i i i -i - i r, pokriti, de jih mozha ne sahje. Kadar Ineg Ikop- lo vunder le velja per jabelzhmh m hrufh- r. . , r r • i i • • • i *u rui i_ Tf i r vfL i n • i i ni m mras neha, le vil iskaleni is jame vsame- kovin pelhkah. Kadar pa ladilh kolhize od bre- • • r j' n • -i /c¦ t t« i -i. ¦• « • ••• . jo m polade. lkev in zhelhpelj, ah orehe ah koftanj, jih vsami ; r od shlahtnih plemen fadja, ker fe ne fpremene Vkakfkno semljo Je morajo fadne pefhkefejati? tako, de bi fe zepiti mogle, kakor jabelka in 0 1 r. , r , 1 i u rii ci n_ • i • i • i n • • • Sadne pelhke le morajo v dobro prav vde- hrulhke. okulhnja uzhi, de is kolhize lsrejeno , • b ¦•%"•.• h • i i r i u i . ,* . f i, -iiii ii Jano semljo fejati, ktera ima zel dan lolnzhno drevo je komej olem del manj shlahtno, kakor i*- J Tnn • o ve ..a /ii • i n • t i i i -i ni toploto in veter od vhh Hrani, kemija le mora tnto od kteriga je kolhiza. Jabelzhna in hrulhkova r,,' . . , P i i • i • u-a-r fL1 / , , . , ,, rt- r •• srahlah in od viiga plevela in kamnja oznimti, pelhka pa vezh ko polovizo laftnofti fvojiara po- , , . i p n , i . V* r ;„ r 7, . , r , . ; ° r dobro je, zhe fe perft na shelesni mreshi preleje. prejlhniga plemena sgubi. « i- •• r i ni i i« u • /.-¦•¦ Semlja ]e sa fadne pelhke narbolji, zhe ni Kdaj fe morajo fadnje pefhke in kofhize Je/ati? ne prepufta, ne pre malina. V pufti semlji dre- Pefhke in kofhize le selene, kadar simfki vefiza malo korenin flore in kafno raftejo. V malini semlji fo fizer lepe in naglo raftejo, pa nikjer ne bodo rade raftle, ker fo predobre perfti navajene. Sato predobro perlt s mertvizo srne-fhaj ali s pefkam. Prepufto semljo s ftrohlivimi plevami, s zeftnim blatam, ali s drugo malino perftjo sboljfhaj. Nikdar pefhkam, ali drevelizam s shvinfkim gnojarn ne gnoji. VTak shvinfki gnoj je fadju fhkodljiv , dokler ne ftrohni; in drevo fe vfufhi, kakor bitro korenine do gnoja dofe-shejo, ker gnoj musgo ali fok drevefa, in shi-resh lefa fkasi in drevo konzha. Na folnzu in na vetru je sato dobro pefhke fejati, de fe dre-vefiza navadjo na vfako fpremenjenje vremena in vterjen sdrav lef sarede. (Konez fledi.) 22 Od srejenja fadnih drevefizis pefhka. (Konez.) Kako fe morajo pefhke Je/ali ? Pefhke fe morajo redko fejati. Na en feshen ali klaftro semlje je dofti 600 sem. Po tem fe pefhke prav plitvo , komej po pavzi globoko s grabljami ali s matiko v semljo sagrebejo. Ali pa kar je fbe boljfhi fe s drugo perftjo potre-fejo in pokrijejo. Kofhize pa fe morajo faditi ne fejati , in pa v pofebno gredizo. Hrufhkove in jabelzhne pefhke fe ne fmejo smefhane fejati, kjer jabelka navadno pol hitreji raftejo kakor hrufhke, sato bi jih satopile in samorile. Pefhke in kofhize vfaziga plemena, fe morajo pofebej fejati ali pa faditi, de fe lozhjo, in ena drugo v rafti ne sadufhe. Kako Je v/e/ane pefhke pred mifhmi in drusimi shivalmi obvarjejo ? Vsemi brinovga germovja in rasfekljaj ga, kakor fteljo sa gnoj, potlej ga na ti rti kraj, ka-mur pefhke fejati miflifh po pedi na debelo rasftelji, in ga globoko podkoplji, po tem semljo 26 poravnaj in pefhke vfej, aH pofadi. Sadnjizh pa fhe gredo s brinovimi vejami gofto pokri. To bo florilo : Pervizh. De mifhi in druge shivali bliso ne-morejo, kir fe obodi boje; tako pefhke per miru oflaneje. Drugizh. Pefhke pomlad is mehke semlje rade selene, kir brinje odnafha, de fneg perfti ne potlazhi in je deshevje prevezh ne vtepe. Tretjizh. To pokrivalo varje , de pomlad pefhke presgodaj ne oselene in de ne posebejo, kir mras slo fhkodva drevefizam , ktere fe per pervi pomladni toploti perkashejo. Zhe fo pa pokrite jim ne bo tako hitro fhkodvalo. Zhetertizh. Po simi s vejam pokrita perft , tudi po letu rahlja oftane , in drevefizam dobro flushi, kir rodovitnoft is lufta, kterga potrebujejo lahko v semljo do koreni niz pride. Petizh. Podkopano brinje in fhpizhuje je narbolji gnoj sa mlade drevefiza, torej je dobro, de fe fhe po f. Jurji veje is drevefiz vsamejo, in fe oterkajo, de fe vmef ofujejo. (Krajnfki Vertnar.)