Štev 50.
Cena edne številke dinar 1
Poštnina v gotovčini plačana.
13. decembra 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Izdajateo: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Na znanje občinam, v šterih se odava veleposestniška zemlja
Občine dolnjega Prekmurja so se obrnola na podpisanoga z pismom, gornje občine z rečjov i me pitale odnosno prosile, naj pri ministri za agrarno reformo zahtevam odgovor, so li dužni siromaki küpiti veleposestniško zemljo ali nej. G. minister mi je 25. nov. pod brojom 43012/25 te odgovor dao:
„Po čl. 37. zakona od 31. julija 1925. o proračunskih dvanajstinah za mesec august, september, oktober i november 1925. i po pravilniki o dovoljenom odküpi agrarne zemlje veleposestnikov od 8. okt. 1925. broj 34600/25 nišče od agrarnih interesentov neje dužen, da odküpi njemi dodeljeno zemljo. Te zakon samo da mogočnost, da minister za agrarno reformo odobri odnosne pogodbe, če se veleposestnik i agrarni interesent sporazmita pri načini odküpa.
Če interesenti neščejo odküpiti agrarne zemlje, zavolo toga ne morejo i ne bodo zgübili zemlje, nego i nadalje ostane ta z arende, dokeč se končnoveljavno ne reši agrarno pitanje i doprinese zakon, od delitve veleposestniške zemlje i od naselitve.“
To je ministrov odgovor. Ka sam vam pravo v Črensovcih i v Soboti, to vidite zdaj znova. Ne more zgübiti zemlje, ki je ne küpi, zgübi jo pa, če jo küpi i rat ne plačüje, ar zakon tak pravi. G. minister mi odgovarja tüdi, da je prošnja občin. Štero sem vložo, rešena. Rešena je tak, kak pač zakon veli i kak minister odgovarja, da nišče ne dužen zemlje küpiti i da je ne zgübi, če je ne küpi. Bodite zato mirne sirote.
Pitao sam pa jaz tüdi drügo od g. ministra za agrarno reformo. Pitao sam ga, če dobijo tüdi naši agrarni interesenti brezobrestno posojilo od države po zakoni od države po zakoni od 20. maja l. 1922? G. minister mi je odgovoro, ka majo pravico do toga posojila, a dobijo ga samo te, če bo država mela zadosta penez za to.
Tožo sam se tüdi zavolo izvažanja drv iz Prekmurja i ka se ne deli pridno po občinah teliko drv i stavbenoga lesa, kak bi se moglo po zakoni od 28. febr. l. 1922. G. minister mi je odgovoro, ka dokeč se občine same ne bodo tožile, ka menje dobijo, ne bo vödavao nikše odredbe proti izvozi drv. — Zato tanačivam, da vse občine dolnjega i ravenskoga
Prekmurja naj vložijo ostro tožbo, da stavijo telko drv doma, keliko njim ide po zakoni.
Zavzeo sam se tüdi za siromaške Madjare, da bi tüdi oni dobili zemljo, gda so že Slovenci dobili vsi, kem ide. G minister Pavel Radič mi je odgovoro, da za Madjare že nema zemlje.
Zadnje pitanje mi je bilo, če ostanejo patronatska bremena na tistoj zemlji, štero siromak küpi od veleposestnika ali nej: g. minister mi je odgovoro, da nej.
To dam na znanje vsem agrarnim interesentom, ki so se na mene obrnoli. Če što kaj ešče ne razmi, naj se obrne na podpisanoga i njemi dam drage volje odgovorov v naših Novinah. Beograd, 1925. dec. 1.
Klekl Jožef
nar. poslanec
Radikali proti Slovencom. Pucelj za vladno politiko.
Časi se spreminjajo. Na den prihajajo prijetni i tüdi neprijetni dogodki, šterih nemre nihče zakriti ali zatajiti. Istina je, da vladni listi mislijo vso stvar nekelko omiliti i se trüdijo, da bi jo kelko mogoče zabrisali, a dejstvo je i ostane, da ne vse tak, kak je bilo pred par meseci. V radikalnoj stranki vse i njemi stari voditeo, g. Pašič mora napenjati vse sile, da ne vzkipi.
Radikalna stranka je bila skozi duga leta disciplinerana, kak niedna druga v državi. Na čeli njoj je stao Pašič i ka je on šteo, to se je zgodilo. V radikalnom klubi ne bilo poslanca — zvün pokojnoga Protiča i njegovih tovarišov, šteri so Pašiča itak zapüstili — šteri bi pravo, da ne, če je Pašič zapovedao, da ja. V zadnjih časi to več ne vala. Vsigdar bole i bole glasno začnejo nešterni radikalni poslanci mrmrati, šteri s Pašičovim postopanjem neso zadovlini. Oprvim so pokazali svoje nezadovolstvo ob priliki volitve v finančni odbor. Tresti jih ne volilo, 10 pa jih je oddalo prazne listke. Komaj se je polegeo te prah, je prišlo do drügih iznenadenj. Dalmatinski i vojvodinski radikali so vložili protest proti politiki lastne stranke. Radikalni poslanec dr. Grgin je govoro proti dvanajstinam i izjavo, da duže ne bo podpirao vlade, če bo tüdi nadale tak postopala, kak do zdaj. Gda je prišlo do glasanja za nove dva-
najstine, se je okoli 30 radikalnih poslancov vzdržalo glasanja, „ar“ — kak piše Slovenec — „neso mogli prevzeti odgovornosti za sprejetje teh dvanajstin, štere jako obtožüjejo njüve volilce.“
A ka delajo radičovci i naš Pucelj? Skoro vsi radičovski poslanci so glasali za nove dvanajstine. Posebi pa moramo govoriti o Puclji, ar on igra dvostransko igro. Gda je doma med slovenskim narodom, obleče ovčjo obleko. Obraz raztegne, kak da bi z ljüdstvom vred jokao nad težkim, žalostnimi razmerami, v šterih se nahaja ves slovenski narod. V gospodarskom pogledi obečavle svojo pomoč, obsoja one, šteri ljüdstvo mantrajo. Gda pa pride v Belgrad, pozabi na vse. Pozabi, da se je v Sloveniji vdeleževao protestnih shodov proti krivičnim, neznosnim davkom, na šterih shodaj se je govorilo o zednačenji davkov, pozabi, da je obečo ljüdstvi pomoč i da je naglašao, da se bo vojsküvao za pravice Slovencov; on pozabi na vse i se globoko prikloni pred Pašičem, še bole globoko pa pred Štipicov (Radičom) i njima izjavi, da je najpokornejši slüžabnik. On je najvekši zagovornik zdašnje vlade i tüdi njene politike. Pri glasanji za dvanajstine je ne začüto trplenja slovenskoga naroda, ne vido njegovih skuznatih oči, ne čüo težkih vzdihov ino obüpnih klicov i je glasao za dvanajstine, štere še bole globoko potisnejo slovensko kmetsko ljüdstvo i njemi vsečejo še bole globo gospodarsko rano. On nas je zatajo, zapüsto, samo zato, da bi si s tem pridobo Radičovo i Pašičovo prijatelstvo.
Poslanec Sernec za autonomijo Slovenije i proti sporazumi.

Poslanec Jugoslovanskoga kluba g. Dušan Sernec je obdržao v parlamenti govor, šteri je zbüdo velko zanimanje i pri opoziciji i v vladnih vrstaj. Njegov govor je bio obsodba centralizma i razlaganje, da smo mi Slovenci kak Slovenci autonomisti. Mi mamo svojo narodnost, svoj jezik, svojo kulturo. Vse to si moramo ohraniti i ne moremo ino ne smemo zaiti v valove nekakšega meglenoga jugoslovanstva...
Zdašnjega sporazuma mi Slovenci nemremo priznavati. Ar če te sporazum istinsko ob-
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
— Bog jim bodi smileni!
Od motora pa se niti za vlas ne geno. Naj ga strelijo, na straži, a ka je da roko, od tistoga ga niti ogen iz štüka ne odtira.
Eden uradnik je lecajoč prišeo naznanit:
— Uporniki so razbiti. A krv, krv! Mrtveci, ranjenci.
— Jih je dosta spadnolo? — je pitao Elemér.
— Ne vem, kelko. A vnogo. Ostali, bežijo, bežijo.
— Tak trbe nevalancom, se je oglaso inžener.
Elemér pa je postao bledi. S šklepetajočimi zobmi je mrmrao Oča naš.
Roka pa še njemi je izda počivala na zdigalnom mosti, da bi bilo naednok vse tmično, če bi bilo potrebno.
— Ne bojte se več, — je pravo inžener, gda je vido kak odločno brani svoje mesto. — Več ne pridejo nazaj.
17. Zora.
Stari kapitan je spuno svojo reč.
Drügi den predpoldnom je pohodo Eleméra.
— Mogoče še niti niti spali nesta? — ga je pitao, gda je stopo k njemi.
— Nemrem spati. Čüo sem prasketanje pušk, v srce se mi je zapičilo javkanje.
— Dragi prijateo, inači je ne. To je boj za obstanek. Što je močnejši, zmaga. Zakon je močnejši od posameznoga človeka. Zakon je v rokaj predstojnikov. Mogoče ga slabo rabijo. Celo vnogokrat ga gotovo slabo rabijo. A što nema moči, naj ostane pri meri. Spuntani delavci dnes že vidijo, da bi bilo bolše mimo se pogoditi. — O dosta krvi še preteče do tistoga časa, gda ljüdje sprevidijo, da se ne niti tak žmetno deliti si juš, samo naj bo vsakši zadovolen s svojim talom i naj nešče biti oroslan, šteri bi tüdi tao drügih rad požvo.
— Dnes se teda itak sklene mir?
— Seklene. Se že pogajajo. Na te način vi prle dobile svoje mesto. Ar zagotovleno vam je. Kak friško bote prosti, se samo javite pri povelniki parnika. Nato vas prosim, da mi včasi sporočite o svojem stališi.
Obinola sta se i ločila.
Drügi den so se istinsko pogodili. Elemér
neso dali samo obečane plače, nego so jo zavolo batrivnoga nastopa podvojili.
Naravno je, da je tak vrloga dečka povelnik parnika rad prejeo.
Prle kak je stopo na ladjo, je dao dve pismi na pošto.
Edno kračiče, to je bilo za Treziko. Sporočo njoj je samo to, da se njemi dobro godi.
Dugše je poslao Farkaši. V tom je popisao vse, ka je dozdaj doživo i preživo.
Fabrikant je prle dobo pismo. Elemér najmre ne znao, da je Trezika že v slüžbi i je poslao pismo v klošter.
Gda je prečtela dugo zgodbo iz Farkašovoga pisma, je še ednok pretrpela vse muke preteklih mesecov. V hiši ne mela obstanka. Prosila je dobro gospo, da bi smela iti od doma. V cerkev bo šla. Potom pa malo okoli pogleda.
Gospa je dopüstila.
Kak se je zradostila, gda je dobila od prednice pismo, štero je Elemér njoj poslao.
Pismo je bilo gorvtrgnjeno.
Prednica je poslala tak. Odpüščanje prosi, da je tak včinila. Zna, da ne bi smela. A gda je spoznala Elemerovo pisavo, se ne megla premagati, ar bi rada znala, ka se je z njim godilo.
(Dale)
2
NOVINE
13. decembra 1925.
stoji, obsega samo Srbe i Hrvate, Slovence pa izklüčüje. A to niti ne sporazum, ar se ne sklepao med strankami, štere bi bile bar približno ednako močne, nego je delüvala na ednoj strani potreba (Radič je bio v vozi., njegova stranka pa pod obznanov), na drügoj strani pa pritisk (radikali so meli vso oblast v rokaj i so mogli z radičovci postopati po svojoj voli.)
NEDELA
III. adventna. Evang. sv. jan. 1, 19-28. — Jaz sem glas kričečega v püstini.
Sv. Ivan Krstiteo je bio prvi oznanüvalec Kristušov. Preroki so ga tüdi že vnogo prle napovedali v svojih prorokbaj, a on ga je s svojimi očmi spoznao i s prstom pokazao na njega. „Glas kričečega v püščavi sem,“ je svedočo sam o sebi. — Misijonar je bio, ar je govoro nevernim pismoznancom i farizejom od Kristuša.
Kelko je nevernikov raztepenih po toj velikanskoj zemli. Na miljone i miljone jih je. V močnoj tmici živejo, brez najmenšega žarka, brez najmenše iskrice istine, pravoga, zveličavnoga navuka. Iz te nepregledne tmice se čüje slaboten glas misijonarov: „Glas kričega v püščavi sem. Pripravlajte pot Gospodovo! Pomagajte, da se razkadi tmica nevere, se raztrga mreža zmot i se prikaže žarek nebeske istine.
Što ne bi pomagao? Što ne bi rešavao düš? Tistih düš, za štere je tekla Zveličitelova presveta, predragocena krv, za štere je vmro sam boži Sin, a štere še neso tak srečne, da bi to znale, da bi poznale lastnoga Zveličitela, da bi bile razsvetlene z žarkom svete istine. Ne zaperjamo vüh pred tem „glasom kričečega,“ nego odprimo srca i pomagajmo. Edna düša je več vredna, kak vse bogastvo sveta.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Sprijem v Marijino drüžbo v Dolnji Lendavi se je vršil, kak so to „Novine“ že pisale.
Gostilničarska obrtna zadruga v Dol. Lendavi. 1. Naznanjam vsem članom zadruge, da mesečne sezname za davek telesnih delavcov, po razpisu Delegacija minstrstva financ, od dne 16. nov. 1925. štev. I. A. 4673 se lehko sumarično izkazüjejo, štev. delavcev, šuma izplačanoga zaslüžka i odpadajočega davka, samo pod sledečimi pogoji: a) da vodijo „kontrolno knjigo delavcev“ kak je predvidena v točki 7. navodil i z štere more biti razviden posameznim delavcom izplačani zaslüžek i odtegnjeni davek za mesec posebi, b) da imajo davčni organi vsaki čas pravico pogledati v to kontrolno knjigo. Na zahtevo pristojnega davčnoga urada ali davčnoga oblastva jo mora delodajalec tüdi predložiti na vpogled. 2. Opozarjam vse člane, šteri ešče neso vplačali članarine za 1923-24-25, da v tekom 14 dni poravnajo, tembolje, ar v nasprotnom slučaji bomo prisiljeni potom srezkega poglavarstva izterjati.
Ivanjkovci vinarska razstava in sejm!
Kakor že objavljeno se vrši ta prireditev po tukajšnji vinarški zadrugi „Jeruzalemčan“ dne 10. decembra t. l. Veliko število vinogradnikov iz Ljutmerškega in Ormoškega okraja je prijavilo znatne množine vina. Interesenti bodo imeli take priliko se prepričati o kakovsti letošnih vin tega vinskega okoliša in videti da se je vino veliko boljše razvilo kakor se je pričakovalo. Preizkusili bodo pa tudi starejše letnike. Železniške zveze omogočijo dotičnim, kateri imajo malo časa na razpolago da opravijo ta izlet v enem dnevu. Vlak ki ima zveze iz Ljubljane iz Zagreba prihaja sem ob 11. uri in se vrača v tej smeri ob ½16 uri. Što pa ima več časa, pa ima priložnost si pobljižje pogledati lepe Ormožke in Liutomerske gorice. Razstava se vrši s sejmim v dvorani tik tukajšnega kolodvora tako, da je udeležba tudi v najneugodnejšem vremenu mogoča.
 Smrtna Kosa. Umro je g. Koloman Paller upokojeni vučiteo dne 7 decembra v Dolnji Lendavi, šteri je duga leta slüžboval v Polani, kak učiteo. Pogreb je bil, 9 dec. — Bodi mu zemlja lahka!
Uradna naznanila
Svarilo občinstvu, da skuša vojaške straže. V noči od 4. na 5 t. m. je straža na ljubljanskem polju pri municijskem skladišču v Ljubljani ustavila dva civilista, ki sta se bližala skladišču, ker najbrže nista poznala poti. Ker se na poziv straže nista ustavila temveč pobegnila, je straža strelila, k sreči pa nobenega ni zadela. Občinstvo se zato ponovno opozarja, da je vsako približevanje municijskemu skladišču, oziroma vojaškemu poslopju, ki je zastraženo po vojaku, posebno pa noči, strogo prepovedano. Da se preprečijo nesreče, ki bi mogle nastati vsled neupoštevanja te prepovedi, se opozarja, da je vsakdo, ki bi ga ustavila straža, dolžan pokoriti se povelju ter na poziv straže obstati, da se izogne suma, da se je bližal skladišču z zlobnim namenom. (Veliki župan mariborske oblasti. U. br. 1243/3)
SREZKI POGLAVAR v DOLNJI LENDAVI. Štev. 5049/1.
Glasom sporočila srezkega sanitetnega referanta v Čakovcu je v kr. državni bolnici v Čakovcu na zdravljenji 25 betežnikov vsled ugotovljene škrlatice, nad temi 3 slučaji iz Čakovca.
Štev. 5285/1.
Glasom brzojavnega obvestila s strani srezkega poglavarja v Čakovcu je v Podturnu ugotovljen slučaj pegastega legarja.
Domača politika.
Spor med episkopatom i vladov. Jugoslovanski püšpecje so bili pred kratkim v Belgradi, da bi z razgovori z minisirom ver i z drügimi ministri rešili pitanje zavoda Sv. Jeronima i še drüga važna pitanja. Ob toj priliki neso bili sprijeti na dvori, ne pri predsedniki vlade, Pašiču, pri ministri ver pa jako hladno. Episkopat je mišlenja, da je vlada s tem pokazala, kak malo joj je na tom, da bi vladale med njov i katoličanskov cerkvov dobre razmere i da bi se mogla rešiti sporna pitanja. Belgrajski listi vidijo v vsem tem, da je prišlo med episkopatčm i vladov do spora.
Delo opozicijonalnih strank. Ar opozicija s svojov manjšinov v parlamenti — pri glasanji — malo doseže, ščejo opozicijonalne stranke na te način dosegnoti kakše vekše i menše uspehe, da stavlajo na ministre različna pitanja i zahteve. V tom pogledi se odliküje posebno Jugoslovanski (Korošcov) klub. A ministri se teh interpelacij bojijo i če je le mogoče, se jim izognejo. Na takši način ide v zgübo vnogo hasnovitih predlogov i vnogo pitanj ostane brez odgovoro.
Radič rüši vlado. Že trikrat je prišlo do toga, da bi Radič s svojim nastopanjom skoro povzročo vladno krizo. Svojega jezika tüdi kak minister nemre vüzdati i tak pove mnogo takšega, ka zbüja pri njegovih radikalnih prijatelaj nezadovolstvo.
Svetovna politika.
Locarnska pogodba podpisana. Dne 1.
decembra so se v Londoni zbrali zastopniki držav, šteri so se vdeležili mirovnih pogajanj v Locarni. Te den so podpisali pogodbo, štero so med seboj v Locarni sklenoli. izmed zastopnikov je falio samo Musolini. Kak poročajo listi, so angleški železničari sklenoli, da začnejo štrajkati, če stopi Musolini na angleško zemlo i po vsoj priliki je ravno to bio vzrok, da je Musolini ostao doma.
Slovaška ljüdska stranka za pravice Slovakov. 27. novembra so izbrani slovaški poslanci i senatori obdržali svoj strankin sestanek. S toga sestanka so poslali na ljüdsvo oglas, v katerem so navedene glavne zahteve Slovakov: 1). Znižanje dače i izednačenje bremen; 2). V Slovaškoj morejo biti Slovaki uradniki po načeli: Slovaška Slovakom. 3). Slovaška mora meti svojo autonomijo. 4). Slovaškim podvzetjam trbe davati državne podpore 5). Železniške tarife morajo biti znižene. 6) Staviti se morajo vsa politična preganjanja. — Če vlada
teh upravičenih zahtev ne sprejme, slovaški poslanci najdejo nove poti, da osigurajo bodočnost svojega naroda.
Šramek sestavla novo vlado. Predsednik Čehoslovaške republike je zročo mandat za sestavo nove vlade predsedniki češke ljudske stranke, Šrameki. Pri sestavi vlade trbe premagati različne težave. Edna najvekših je nesporazumlenje med katoličani i češkimi socialisti.
Gospodarstvo.
1. Zrnje.
100 kg.	pšenice	250	Din.,
„	žita	175	„
„	ovsa	175	„
„	kukorice	160	„
2. Živina:
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 16—18 D. 14 D.	20 D.
v Ljubljani „	16—18 D. 14 D.	20 D.
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70—100 D.
Zagrebečka borza
dne 10. decembra 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar	D	 55.40
Schiling	D	7.90
Čeho-Slov. krona, 1 K	D	1.66
20 kronski zlat	D	205 
Francoski frank, 1 frank	D	2.20
Madjar. K 100 (nova em.)	 D 0.075
Švic. fran., 1 fr.	D	 10.85
Talijanske lire, 1 lira	D	2.25
Zürich:
Dinar, 100 Din	Šv. frcv 9.175
Cakovečka-Medjimurska štedionica d. d.
U ČAKOVCU. Utemeljeno god. 1871.
Prevzema vloge na knjižice i v tekočem računi z najboljšlmi intereši.
Posodi peneze na vknjižbo (intabliranje) i na mjenice (vexel) pod najugodnejšimi pogoji.
KÜPÜJE I PRODAVA DOLARE,
TÜJE VALUTE i D E V I Z E.
Prvovrstne zveze s vsemi sosednjimi državami.
Izvršüje poverila i izdaja čeke na vsa tu i inozemska mesta.
POOBLAŠČEN ZAVOD Z IZDAVANJE „UVERENJE“ ZA IZVOZ.
BAVI SE S VSEMI BANKOVNIMI I HRANILNIMI POSLAMI.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbole dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Podpirajte Novine!
Obrtna Banka d.d. v Ljutomeru.
Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja, daje kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Odgovoren urednik: H. Holsedl, D. Lendava.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.