___A jT Mjj X Kjé ì ice Uni: d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR > SGPKOGRAD DRAVOGRAD IliniGEM ENOTE IGEM GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d.o.o. INŽENIRING d.o.o. TRGOVINA d.o.o. • Dravograd - Orna • Slovenj Gradec - Mislinja - Prevalje - Nama Ravne • Lena Levec - OBLAZINJENO POHIŠTVO MK4 IZDELANO V SLOVENIJI Tovarna oblazinjenega pohištva, d.d. 2380 Slovenj Gradec ■ Pod gradom 4 tel.: 0602 42 051 « fax: 0602 50 500 CIRUS PLATANA GLOSA POPOTNIK PRIDE V AFRIKE (PARDON: RAVEN) PUŠČAVO... Popotnik, domač, poldomač ali tujec, se čuti utesnjenega, ko se komaj prebija po glavni cesti proti Ravnam: na levo Votla peč, nadalje prvi trdnjavi Raven kinodvorana in zadruga, potem pa: pomirjujoč pogled proti farnemu turnu sv. Egidija na levo, pa prelestno izbrana serija mlečno oranžnih vrtnic pred Petrolom. Srce se polni... a kako žalosti: nepopleskana železna ograja, kako razkopan rob ceste in dalje kakšno čigavo parkirišče; če že morajo biti tovornjaki in njihove osamele prikolice prav tu, kot vstopnica za Ravne, naj bodo na urejenem prostoru, za nasadom drevja in cvetja. Petrol je skušal s svojo gredico rešiti kompletno sramoto, a oko je iskalo še, še lepih barv vrtnic. Moja gospoda ravenska, kje vse se po svetu vehementno potikate? Kolikokrat na dan se vozite mimo svoje vstopne sramote, medtem ko imate domač zaplankarski kotiček dlakocepsko urejen? Še se odločate za naslednje zaplankarske občine (Kotlje, Strojnska Reka sta naslednji?!): če imate samo fikus, brez mize in tajnice, to veliko stane in ustrezno manj bo ostalo za komunalo in vstopnico na Ravne. Ostane le še prostovoljno (včasih brigadirsko) delo! Naj gremo v času naprej ali nazaj, tu se začne domača kultura bivanja, pustimo Evropo ... (Namesto fotografije ob tekstu si oglejte situacijo v živo!) Pračka Iz vsebine: Priročnik m Midate ■ zmagovalce ‘98 .9 5 Pomori: ■ Vinko Poderžan 9 ■ Janez Proper to MšmLepoje pri Hajevski Upi 19 Splavarstvo na reki Pravi 16 18 Nagrada za dober spis 23 fuMtt sveže ideje za prihodnost 29 Tisnikar v Caleriji likov- mh umetnosti SC 27 MjMmOKhiinar in NK Korotan 30 Protestna izjava občanov pod Colico 39 Na naslovnici: Tjaša Ciganovič Posnetek: Tomo Jeseničnik P RE Pl H Koroški časopis Izdaja ČZP VORANC, d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava in filmi: Blaž Prapotnik, CERDONIS, d.o.o., Slovenj Gradec Tisk: Tiskarna ODTIS, Ravne Naslov uredništva: ČZP VORANC, d.o.o„ Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel. & faks: 0602/22-999 Na osnovi mnenja republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis medpro-izvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Poletno branje malo drugače... PRIROČNIK ZA KANDIDATE -ZMAGOVALCE ‘98: DRANJE ZA VROČE DNI (po svetopisemski predlogi stare in nove zaveze) Sveto pismo obsega več knjig: ene so zgodovinske, druge preroške, tretje zopet učijo versko modrost in dajejo navodila za vsakdanje življenje... Sveto pismo je knjiga, "...ki je spremenila svet. To zmore tudi danes, saj je napisana zato, da bi bil človek za vsako dobro delo pripraven” (2 Tim 3,17) Jože Pogačnik, Lj. nadškof, 1968 IZHODIŠČA Kakor je Bog ustvaril zemljo in vse živo na njej, tako smo si ljudje izmislili demokracijo in pravila v njej... Kakor je cilj vseh smrtnikov priti v nebesa, tako je glavni cilj kandidata - zmagati na volitvah! Gospod Bog je zasadil vrt v Edenu in postavil tja človeka, ki ga je bil obdeloval in varoval. Tako naše stranke postavijo kandidata - na začetku še vse izgleda kakor v raju, dokler ne naredi greha, ugrizne v prepovedan sadež - sprejme kandidaturo. Takrat se prične boj - kot da bi kandidata izgnali med volkove (iz raja - od drevesa spoznanja ne smeš jesti, saj boš moral umreti). Bog je rekel: ”Ni dobro človeku samemu biti." Zato mu je ustvaril pomočnico. Uporabil je rebro, kandidati pa pri izbiri pomočnikov uporabljajte pamet; saj še niste v raju (še niste izvoljeni!). Sedmi dan je bog počival, vam pa se je delo šele pričelo, in DO ZMAGE - NI POČITKA! Vse življenske izkušnje, ki ste jih zbrali do danes, so že bile doživete: od stvarjenja, kače v raju, zakaj je Kajn Abela, koga je Noe vzel na barko, zakaj nikoli zgrajen Babilonski stolp, Jožefovo popotovanje, Mojzesovo rojstvo, Deset egiptovskih nadlog, Deset božjih zapovedi, Doba prerokov in še mnogo drugih poučnih ter zgodovinskih zgodb, ki dajejo navodila za vsakdanje življenje. Danes pa lahko gledamo na sveto pismo tudi skozi politiko. Tako lahko rečemo, da je bil Jezus prepričan socialist. Že njegov žlahtnik, krstitelj - Janez Krstnik - je učil ljudi: “Kdor ima dve suknji, naj eno podeli tistemu, ki je nima; in kdor ima jedi, naj ravna enako.” Cestninarjem (državnim uslužbencem) je dejal: ”Ne terjajte nič več, kakor vam je določeno.” Vojakom pa: "Nikomur ne delajte sile, nikogar ne varajte in zadovoljni bodite s svojo plačo.” Sam Jezus pa je lačnim dajal, uboge zdravil in tolažil ter nevedne učil. PRIMERJAVE Primerjajmo stare preroke in njih besede z novodobnimi - politiki in njihovimi govori in obljubami: Jezus se je povzpel na goro in si izbral dvanajst apostolov, da bi z njim in v njega imenu pridigali. Učil jih je: “Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj so pa grabežljivi volkovi. Po njih sadovih jih boste spoznali... " Učil jih je, kakor kdor ima oblast in ne kakor njih pismouki in farizeji. In množice so strmele nad njegovim naukom ... "Če kdo hoče biti prvi, bodi izmed vseh zadnji in vsem služabnik. ” Zagovarjanje pravne države...: “A ko tvoj brat greši zoper tebe, pojdi in ga posvari med štirimi očmi. Če te posluša, si svojega brata pridobil. Če pa te ne posluša. vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej cerkvi. Če pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan...” ...in tudi človekovih pravic: Zlato pravilo: Vse torej, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim; zakaj, to je postava. “Vsak, kdor se povišuje, bo ponižan in kdor se ponižuje, bo povišan. ” Učil jih je odpuščati... Dobra strategija: “Kdor ni zoper nas, je za nas! ” Napovedal je svoje odrekanje: “Veste, da ti, ki veljajo ljudstvom za vladarje, nad njimi gospodujejo in da jim prvaki dajo čutiti oblast. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor koli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik; in kdor koli med vami hoče biti prvi, bodi vsem služabnik. Zakaj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in v odkupnino za mnoge dal svoje življenje. ” Biti zgleden: “Zgled sem vam namreč dal. Da bi tudi vi delali, kakor sem vam jaz storil. Resnično, resnično, povem vam: služabnik ni večji ko njegov gospod in poslanec ne večji ko tisti, ki ga je poslal. Ako to veste - blagor vam... ” Navodilo o skromnosti: “Čez mero se ne hvalimo s tujimi trudi. Upamo pa, da bomo, če bo vaša vera rasla, v preobilni meri postali po naši dejavnosti med vami veliki, tako da bomo ponesli evangelij onkraj vaših meja in se ne bomo hvalili s tem, kar je bilo v tujem območju že prej narejeno. Kdor se hvali, naj se hvali v gospodu! Kajti ne velja za preizkušenega, kdor se sam priporoča, ampak kogar Gospod priporoča. " Naj se kandidati tudi po teh besedah kdaj zgledujejo, saj bo tako večja verjetnost, da jim sam sveti Peter (le) odklene vrata v obljubljeni raj ! Pavel P. Bil je julij '98 Vročina in železo Mesec julij je bil vroč: v prvi polovica meseca je bilo vroče v Železarni, drugo polovico meseca je zaznamovala skorajda tropska vročina, pač letnemu času primerna. Poslanci in ostali politiki imajo parlamentarne in politične počitnice šele v avgustu, zato je julij za državo in njene uradnike še deloven, za mnoge državljane pa seveda izrazito dopustniški mesec. Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je postal kar reden gost Raven in železarskih podjetij na tej lokaciji, nazadnje ga je na Ravne pripeljal Albert Vodovnik in sindikalisti so mu potožili o lastninjenju, direktorji o problemih dokapitalizacije in privatizacije. Že Dragonja je nakazal, da se bo problematika dolga Jekla Štore, ki bremeni Metal Ravne po nesmiselni in nasilni združitvi, kmalu rešila. To se je tudi Zgodilo, zaenkrat samo še na papirju. Nadzorni svet Slovenskih Železarn je namreč sprejel odločitev, da bo dolgove Jekla Štor, ki še danes bremenijo Metal Ravne in se približujejo vsoti osmih milijard tolarjev, reševali preko nove družbe, ki je že ustanovljena, vendar je doslej mirovala. Dr. Matic Tasič, predsednik uprave Slovenskih železarn je razložil, da se iz Metala Ravne tako prenesejo celotna aktiva in pasiva, obveznosti in osnovna sredstva Jekla Štore. Na ta način se bo Metal Ravne osvobodil teh obveznosti in bo lahko normalno posloval. Nadzorni svet Slovenskih železarn in vlada republike Slovenije sta v mesecu juliju obravnavala poročilo o poslovanje sistema Slovenskih železarn v prvih mesecih tega leta. Trendi so spodbudni, trdi vodstvo koncerna, medtem ko Dragonja v javnosti pravi, da s sanacijo ni zadovoljen. Od zastavljene sanacije v prvi vrsti odstopajo v dveh Železarskih družbah, Acroniju na Jesenicah in družbi STO Ravne. Pri izvajanju sanacijskega programa gre železarnam na roko tudi konjunktura na svetovnem trgu. V proizvodnih družbah Slovenskih železarn tačas odstopajo od zastavljenega sanacijskega programa za okoli dva milijona mark in vodstvo Slovenskih železarn napoveduje, da bodo ta razkorak v prihodnjem mesecu že presegli. Sicer pa za družbo STO Ravne spet pripravljajo predlog nove organiziranosti podjetja, tokrat -za spremembo? - ne reorganizacija zaradi reorganizacije. Z novo reorganizacijo nameravajo vnesti bistveno izboljšanje poslovanja in ohranitev produktivnih delovnih mest. Problemi so predvsem v programu stiskalnica, kjer letos ni naročil ameriškega partnerja Mitsubishija. Ob tem je zanimivo, da imajo podobni proizvajalci v Ameriki in Nemčiji zasedene zmogljivosti tudi za 50 mesecev vnaprej, STO pa je brez naročil. Iz družbe STO naj bi v prihodnje nastale štiri samostojna podjetja. V drugih družbah pa notranji ukrepi že dajejo prve rezultate, kot denimo v Metalu, kjer so s kratkoročnimi ukrepi znižali stroške za več kot pol milijona mark na mesec in predvidevajo, da bi do konca leta znižali stroške za 5 do 6 milijonov mark. Za uspešno sanacijo sistema Slovenskih železarn je v prvi vrsti potrebnih osem milijard tolarjev za pokritje preteklih obveznosti Jekla Štore. Za Acroni Jesenice je predvidenih 2,5 milijardi tolarjev, enako vsoto potrebuje tudi Metal Ravne (največji projekt je kovaška stiskalnica v vrednosti poldrugo milijardo tolarjev), za STO je potrebnih 1,5 milijarde tolarjev, okoli 650 milijonov tolarjev pa potrebuje koncerna, ki je prevzel obveznosti do posameznih družb, ki so v stečaju ali likvidaciji. Potreb je torej več kot je predvidenih državnih sredstev in preostali denar, to je okoli 2,5 milijardi tolarjev, nameravajo pridobiti od prodaje podjetij in drugega železarskega premoženja. Normalnemu človeku se ob teh številkah zvrti: če k vsemu temu dodamo še milijarde tolarjev ali milijone mark, ki so bile potrebne v dosedanji sanaciji, potem bi država morala že zdavnaj sprejeti zakon, s katerim bi prepovedala ukvarjati se z železarnami raznim političnim in man-agerskim diletantom, sicer nas bo vse to še prekleto drago stalo, na koncu pa bo vse vse vzel hudič. Pa gremo z železarnami še do konca in kraja... Julij je že nakazal tudi prve zaplete okrog načrtovanega projekta lastninjenja železarn. Načrtovana prodaja Armatur z Mute je naletela na protest sindikata SKEI, ki so skupaj z nekaterimi delavci na upravo in nadzorni svet Slovenskih železarn, vladi, ministru za gospodarske dejavnosti ter predsedniku državnega zbora naslovili peticijo, v kateri nasprotujejo prodaji Armatur Muta. Skupaj z Noži so Armature Muta tisto železarsko podjetje, ki v zadnjih letih posluje z dobičkom ali vsaj brez izgub in v sanacijskem programu Slovenskih železarn so Armature del tistih predelovalnih družb, ki se ne vežejo v repro-verigo in jih namerava lastnik prodati, po vsej verjetnosti nemški družbi Krombach, ki že danes dosega več kot polovico prodajnega deleža muške družbe in ima z njo sklenjeno dolgoročno pogodbo. Časovni plan prodaje je odvisen tudi od predhodnega nakupa croning livarne, ki naj bi jo Armature kupile iz stečajne mase Jeklolivarne. Armature imajo dogovorjeno predkupno pravico, saj imajo to livarno tačas v najemu. Na Muti pa so s peticijo zahtevali, da se Armature Muta v procesu privatizacije opredelijo kot družba, za katero se dolgoročne perspektive iščejo skupaj s croning livarno. Nasprotujejo prodaji, ne pa tudi vlaganjem strateških partnerjev, vendar tujec naj ne bi imel večinskega deleža. Podpisniki protestirajo proti opredelitvi, da je program Armatur izven reproverige družb na lokaciji na Ravnah, saj so mnenja, da je muški program povezan tako z jeklolivarskim kakor tudi metalurškim programom. Podoben in še širši protest so pred dnevi na papir zapisali direktorji štirih največjih železarskih družb na Ravnah (in Muti) skupaj z Albertom Vodovnikom, vse skupaj pa poslali ministru Igorju Bavčarju. Ob primeru Armatur pa so sindikalisti ponovno spomnili na družbo Jeklolivarna v stečaju. Armature so precej odvisne od Jeklolivarne v stečaju, saj imajo najeto livarno, kjer pa se že kažejo dobri rezultati. Sindikalisti opozarjajo, da se za nakup pojavljajo tudi špekulativni interesenti, kar bi pomenilo, da bi lahko bila ta reproveriga ogrožena. Tu omenjajo špekulativne ekipe prejšnjega vodstva livarne in tudi nekatere druge osebe, ki so v preteklosti po prepričanju sindikalistov delovale škodljivo, sedaj pa bi s sumljivim kapitalom vstopale v utečeno reproveriga, ob tem pa so odgovorne ali vsaj soodgovorne za stečaj Jeklolivarne. Seveda, država je še vedno v tranziciji in poteka živahno prisvajanje kapitala na razne načine. Posamezniki - sposobni, špekulanti, kriminalci in drugi - bodo v teh nekaj letih poskrbeli zase in za nekaj rodov naprej. Čez tri ali pet desetletij pa se tako in tako nihče ne bo vprašal, kako pa so ti ljudje sploh prišli do premoženja. Premoženje in vse, kar iz tega izvira, bodo enostavno imeli in ker ni bogastva brez revščine, se je večini potrebno pripraviti predvsem na revščino. Sicer pa, revščina po Koroški že dolgo udriha. Na Prevaljah so ob junijskem prazniku položili temeljni kamen za novo telovadnico. Julija so dela nadaljevali in na gradbišču je bilo prav živahno. Posnetek Dušan Petrovič Julija so v okviru prireditev Slovenjgraško poletje 98 nastopile številne plesne, glasbene in druge kulturne skupine. Poleg brazilske in ukrajinske folklore so si obiskovalci lahko ogledali lutkovno predstavo Zaljubljeni zmaj v izvedbi Jane Steržiner iz Ljub-ljane. Ljubitelji glasbe so spremljali koncert orkestra Big band RTV Slovenije z Alenko Godec in koncert Slovenske filharmonije s solistko Ano Puhar-Jerič, pa koncert Vlada Kreslina (na sliki) z Malimi bogovi. Posnetek Stanko Hovnik Podgorska prireditev Furmani po cast peljajo je tudi letos privabila mnoge obiskovalce. Pestrost prikaza starih običajev in iger jih ni razočarala, saj so imeli kaj videti. Na fotografijah: s kočijo se je skozi Podgorje popeljal tudi župan mestne občine Slovenj Gradec Janez Komljanec (posnetek Franc Jurač), policista na konjih sta hkrati posegla po klobasi (posnetek Tomo Jeseničnik), kosci so po dobri košnji veselo zapeli (posnetek Franc Jurač). Črnjani so uspešno organizirali tradicionalno srečanje pod Najevsko lipo -materjo slovenskih lip. Slavnostni govornik je bil poslanec LDS v državnem zboru Tone Partljič, šte-hvanjski mojster je tudi letos dobil lep venec, sledile so družabne igre, raj in kramljanje v senci lipe... Posnetek: Tomo Jeseničnik V Galeriji likovnih umetnost v Slovenj Gradcu so odprli retrospektivno razstavo del slikarja Jožeta Tisnikarja. Razstavo, ki bo odprta do 10. oktobra, je odprl minister za kulturo Jožef Školč. Tisnikarjeva dela so te dni na ogled tudi v Galeriji Kolar v Slovenj Gradcu. Posnetek Stanko Hovnik V Johnson Controls - NTU d.o.o. Slovenj Gradec je direktor družbe gospod Dušan Grabnar najzaslužnejšim sodelavcem podelil nagrade in priznanja za vloženo delo in trud pri razvoju in uresničitvi projekta X-65, ki je pomenil izpeljavo proizvodnega programa sedežev in vzglavnikov za novi Renault dio. Posnetek Stanko Hovnik V Slovenj Gradcu so slovesno odprli novo otroško igrišče v soseski S-8. Z atraktivnimi skoki so k odprtju prispevali tudi pogumni rolerji - gledalcem je zastajal dih. Igranje mladeži v nočnih urah je sicer v spalnem naselju povzročilo nekoliko nejevolje, vse skupaj pa se bo, upajmo, kmalu uredilo. Posnetek Stanko Hovnik Društvo za šport in rekreacijo SPLAVAR Brezno-Podvelka je sredi julija uspešno organiziralo SRP - Slovenski revialni pokal v malem nogometu, na katerega so poleg najboljših ekip iz cele Slovenije povabili tudi ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra. Prireditev je pozdravil (tudi v ministrovem imenu) domači poslanec Herman Tomažič, ki se je z ekipo poslancev Državnega zbora (ob pomoči lokalnih politikov LDS) v eksebicijski tekmi z ekipo zgornjedravskih direktorjev pomeril na vročem terenu. Rezultat - 7:6. Posnetek Dušan Petrovič Največja gala prireditev v juliju je bil izbor Miss Koroške za leto 1998. Zmagovalka Tjaša Ciganovič iz Mežice in njeni spremljevalki Klavdija Kline in Nataša Kevc se bodo predstavile na polfinalnem izboru, ki bo določil dekleta za sklepno prireditev Miss Slovenija za Miss sveta. Vso srečo! Posnetek Sebastijan Apačnik Ravenčani so (kot mnogi drugi Korošci) v najbolj vročih julijskih dneh zelo pogrešali osvežitve v letnem bazenu. Po precejšnjih zapletih je občinski svet vendarle odločil, da se namenijo sredstva za usposobitev (dovod čiste tople vode) letnega bazena Mojca, katerega upravitelj je gospod Milan Kamnik. Bazen je zdaj nared, upajmo, da ne prepozno. Posnetka: Dušan Petrovič Ob magistralni cesti skozi Radlje domače Gradbeno podjetje gradi nov podporni zid. ki bo ustavil drsenje tal pod vrsto stanovanjskih hiš. Projekt je tudi estetsko dodelan in rešil bo prvi del problema. Posnetek Kristl Vaiti Še vedno preveč drvimo! Novi prometni zakon je resda nekoliko umiril promet po naših slabih cestah. Vendar ni umiril vseh, in na tem drevesu se je končala neka prehitra vožnja. Posnetek Kristl Vaiti Trbonjski gasilci garajo. Skoraj neopazno, saj zdaj opravljajo tista notranja, manj opazna dela. Da pa ne mirujejo, med drugim kažejo tudi vstavljena okna in njihov pravi vaško-gasilski dom že dobiva pravo podobo. Samo slovesno ga še “oblečejo”, pa bo veselica. Posnetek Krist Vaiti Reko Mežo je konec julija ponovno prizadela velika ekološka katastrola, ko je iz cisterne v TAB v Žerjavu iztekla večja količina koncentrirane žveplene kisline. Po neuradnih ocenah je bilo v dolžini več kilometrov uničeno vse življe v strugi reke, najbolj žalostno pa so v mrtvo reko gledali koroški ribiči. Kljub učinkovitemu čiščenju bo trajalo kar nekaj časa, da bo v Meži življenje zopet steklo kot pred zadnjo katastrofo. Pogovor Vinko Poderžan: ZA CELOVIT PROGRAM RAZVOJA DRAVOGRADA Dravograjska občina Je doslej edina na Koroikem, kjer so se predvolilne aktivnosti za Jesenske volitve županov že razmahnile. Znana sta vsaj dva kandidata Iz različnih taborov, značilnih za Dravograd. V prejšnji številki Prepiha Je spregovoril župan Rado Krpač, tokrat pa smo dali besedo neodvisnemu kandidatu za župana občine Dravograd, gospodu Vinku Poderžanu. Uspešnost, poštenost, solidarnost in pravičnost so besede, ki okarakterizirajo vašo osebnost, bi dejali tisti, ki so vas imeli priložnost nekoliko bolje spoznati. To pa so tudi besede, ki so zapisane kot volilno geslo v programu pregledno pripravljene zgibanke, ki jo je vaš volilni štab razposlal občanom Dravograda. G. Poderžan, ali je te pojme sploh možno v politiki (občinski) združiti? "Je možno in celo zelo potrebno je. Saj vendar pravijo, da je politika umetnost možnega. Če teh stvari v politiki ni, pa naj gre resnično za občinsko politiko, potem pridemo do stanja, kakršno vlada sedaj v Dravogradu. Mislim, da če izpade samo eden od naštetih pojmov, se še tako lepo načrtovane stvari sesujejo oziroma se za posameznika vrnejo kot bumerang z vsemi negativnimi predznaki. Zato pravim, da dologotra-jna samovolja in nepotrebno leporečje, pa če tudi gre za občinski praznik, nimata z uspešnostjo, poštenostjo, solidarnostjo in pravičnostjo nič skupnega. In prav to so razlogi ter vedenje, da takšna politika občinskega vodstva ne vodi v dobrobit Dravograda, da sem na pobudo prijateljev sprejel kandidaturo neodvisnega kandidata za župana občine Dravograd.” Vaš program je celovit in sega v vse pore živjjepja občanov Dravograda... “Kot kandidat za župana s svojimi sodelavci se tega dobro zavedam in bom nosil tudi vso odgovornost zapisanega. Program je sestavljen iz strokovno pripravljenih aktivnosti, ki bodo učinkovito nadoknadile zamujeno obdobje ter hitro in prioritetno reševale ključne razvojne naloge. Se vedno pa je dana možnost vsem občanom Dravograda, da opozorijo na nepravilnosti, pomankljivosti oziroma da dajo svoje konstruktivne predloge k programu. Pomembno je, da naš program dobiva korenine v sleherni krajevni skupnosti občine.” Prosil bi vas, da naštejete nekaj najpomembnejših točk iz predstavljenega programa. “V programu ni bolj ali manj pomembnih področij. Vsa so opredeljena po zmožnostih in s prioriteto. Pa vendar, ker vem, da na tem mestu ni moč predstaviti celotnega programa, bi dal poudarek na delovanje krajevnih skupnosti, ki je sedaj absolutno zanemarjeno. Spomnimo se samo, kako pomembno vlogo so včasih imeli zbori krajanov... To ni vračanje v preteklost, ampak gre za skupno razmišljanje ljudi, ki jih tarejo najrazličnejši problemi. Vsekakor pa bi tudi rad izpostavil gospodarske dejavnosti in malo gospodarstvo, ki je tudi zelo pereče področje, katerega je sedanja oblast dobesedno prezrla. Kaj smo v programu zapisali o tej problematiki? • občina bo po svojih možnostih začela voditi domiselno in aktivno politiko v razmetju do gospodarstva; • z odlokom bodo določeni pogoji za nove investitoije; • občina bo pomembno vplivala na razvoj prostocarinske cone; • proračun bo zagotovil znatna sredstva za kreditiranje razvoja malega gospodarstva; • s sosedi preko meje bomo vzpostavili trajne gospodarske, športne in kulturne vezi; • ustanovljen bo razvojno-podjetniški center, ki bo dobil polno materialno, finačno in kadrovsko podporo občine. In tako je vsako področje (turizem, kmetijstvo, komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, ceste in drugi komunalni objekti, zdravstvo, šolstvo in socialno varstvo, kultura, šport in dejavnosti mladih, prostorski in ekološki problemi, vse do proračuna) v programu natančno opredeljeno. Program smo zaključili s poglavjem, imenovanim DEMOKRATIČNOST ODLOČANJA in ena izmed točk se bere takole: bistveno večjo težo bo dobila stroka, občani pa bodo neposredno informirani.” Današi\ji prvi mož občine je v nedavnem razgovoru za Prepih dejal, da je pravzaprav vesel, da ste kandidat prav vi... “No, mislim, da bo kandidatov verjetno še več. Vsak s svojim programom, s svojim načinom razmišljanja. Seveda tudi mene veseli, da bo protikandidat Krpač. Zato obstaja dosti razlogov. Eden je ta, da je svojo štiriletno priliko imel, da pa jo je dokaj slabo uporabil. Nedvomno mu ni možno očitati vložene energije in naporov. Vendar vse, kar dela, ima zanimiv značaj poslov, primernih za malo občino ali večjo krajevno skupnost s tisoč prebivalci, ki ima predvsem infrastrukturne probleme. Nič pa ni bilo narejenega na ključnih, dolgoročno vitalnih problemih razvoja občine. To pa so predvsem mnoga odprta vprašanja v zvezi s kadrovskimi institucijami, problem zaposlovanja mladih strokovnjakov, problem pomoči in intervencij v gospodarstvu, problem razvojnih Vinko Poderžan programov na področju obrtnih dejavnosti itd. Naša občina nima izdelanih strategij za celo vrsto področij. To pa so pomembne stvari. To je bil tudi eden od motivov, da sem se sploh odločil za kandidaturo. Za motiv te prilike, ki jo današnji čas s polno težo zahteva od slehernega župana. Razumevanje bistva funkcije župana ni v vsakodnevnih napornih tekanjih po terenu, ampak gre za trasiranje globalnih smeri razvoja, za obdajanje s strokovno razmišljujočimi ljudmi, gre za strokovno pripravo različnih programov, gre tudi za določen dialog s pomembnimi institucijami in dejavniki na določenem področju, kar pa je bilo v dosedanji praksi odločanja opuščeno...” MARJAN V. IZ PROGRAMA: Kulura, šport in dejavnost mladih... • čim prej bo prenovljena kinodvorana • zavarovane bodo naravne znamenitosti v občini • ustanovljena bosta etnološki muzej in umetnostna galerija • pripravljen bo poseben zbornik, ki bo celostno zajel dosežke domačih ustvarjalcev na področju kulture • dolgoročno bo proučen problem kulturnega doma • mladini bodo zagotovljeni primerni klubski prostori in pripravljeni programi interesnih dejavnosti • izdan bo zbornik “Dravograd v vojni ‘91” • planiran bo obsežen športni center na Meži za dejavnosti, ki ne bodo zajete na Špicfeldu • zagotovljeno bo nemoteno delovanje zimskih športnih objektov (smučišče Bukovnik in Poseka) • urejeno bo nogometno igrišče v Šentjanžu • pripravljene bodo možnosti za izgradnjo športne dvorane z najmanj 1000 sedeži, ki bo zagotavljala zadosten prostor za kulturne, zabavne, športne in sejemske prireditve • opredeljeni bodo kriteriji financiranja vseh godb na pihala in vseh kulturnih ter športnih društev v občini Janez Praper, državni svetnik in župan občine Mežica: »Zastopal bom tezo, da mora Koroška postati pokrajina« Janez Praper je župan občine Mežica. Janez Praper je tudi svetnik v Državnem svetu Republike Slovenije. Janez Praper je tudi predsednik komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v Državnem svetu. Kot predsednik te komisije je imel v zadnjih mesecih gotovo veliko dela, saj je bila v parlamentarni proceduri poleg ustanavljanja občin še vrsta drugih pomembnih zakonodajnih pobud, ki se tičejo lokalne samouprave. Skratka, dovolj razlogov za Prepihov intervju. Janez Praper, državni svetnik in Župan občine Mežica Mineva pol leta, odkar ste poleg županovanja v Mežici prevzeli tudi svetniško mesto v Državnem svetu. Kakšno je bilo to obdobje? »V državnem svetu se srečujemo najmanj enkrat tedensko, večinoma pa kar dvakrat na teden. Res je, da smo doslej imeli dvanajst plenarnih sej, kar bi pomenilo eno na štirinajst dni, vendar je veliko dela še v komisijah. Naša komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je precej zasedala, mogoče tudi zato, ker se je problematika prvega polletja v državnem zboru dotikala tudi naše komisije. Gre za ustanavljanje novih občin, kjer smo dejansko najmanj sodelovali in na to tudi nismo imeli kakšnih pripomb. Sodili smo, da če je občina ustanovljena mimo kriterijev, potem je to pač politična presoja. V državnem svetu pa okrog tega ni bilo enotnega mnenja, nekateri so podpirali več manjših občin, drugi večje občine. Veliko bolj smo se ukvarjali z zakonom o financiranju občin in zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi. Na to temo smo tudi organizirali širšo javno razpravo.« Kje so se mnenja največ razhajala? »Jabolko spora je bilo vodenje občinskega sveta: po novem predlogu naj bi občinski svet vodil župan, vendar brez pravice glasovanja. V večjih občinah so menili, da to pomeni zmanjšanje pristojnosti občinskega sveta, vladna služba za lokalno samoupravo, ki je bila predlagatelj, pa je trdila nasprotno, češ da se pristojnosti občinskega sveta v ničemer ne spreminjajo in da gre le za tehnično rešitev, ki je v prid racionalnosti in učinkovitosti. Posebej so poudarjali, da gre na državni ravni za delitev oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno oblast. Občina pa je nižji nivo, ki ima svojo kon- trolo že v državnem zboru ali ministrstvih, zato je na lokalni ravni pomembnejša racionalnost in učinkovitost. Osebno bi se na eni strani lahko tem argumentom pridružil, posebej sedaj, ko je zakonsko povsem jasno, kdaj lahko državni zbor odpokliče župana ali občinski svet. Teoretična možnost je sicer bila že doslej, ko bi župan skupaj z občinskim svetom moral odstopiti, če tri leta ne bi bilo sprejetega proračuna, vendar do tega ni prišli. Sedaj pa je to dosti bolj izvedljivo. V bistvu pa gre za veliko večji konflikt in dilemo: zagovorniki, ki trdijo, da župan ne more biti hkrati tudi vodja občinskega sveta, trdijo, da je župan izvoljen drugače kot občinski svet in zato z občinskim svetom nima nič skupnega. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je klub temu, da ni bilo enotnega mnenja, vseeno podprla rešitev, da župan predseduje občinskemu svetu. To pa iz tega razlogov, ker menimo, da na občinski ravni ni potrebna tako klasična delitev oblasti, tako kot na državnem nivoju. Na lokalni ravni pričakujemo čim večjo učinkovitost. » Ustanavljanje novih občin, njihovo financiranje in druge zakonske spremembe so za Koroško seveda velikega pomena, prav tako tudi zakon o skladnejšem regionalnem razvoju, na katerega že kar predolgo čakamo. Ste se v Državnem svetu o tem zakonu že kaj pogovarjali? »Ko smo govorili o spremembah zakona o financiranju občin, je naša komisija skozi ugotavljala, kako je potreben zakon o skladnejšem razvoju. Nekateri ta zakon povezujejo z zakonom o pokrajinah, ko naj bi bila ena osnovnih nalog pokrajin tudi skladnejši regionalni razvoj. Vendar mislim, da ni treba čakati na zakon o pokrajinah, najprej je treba opredeliti kriterije pri regionalnem razvoju. Tokrat gre za širši zakon - prej je šlo le za demografske kazalce in smo govorili o demografsko ogroženih področjih, - saj naj bi bila v novem zakonu upoštevana razvojno šibka območja, upoštevano naj bi bili tudi upadanje družbenega proizvoda, izgubo delovnih mest in podobno. Naša komisija je posebej zainteresirana za čim bolj kvalitetno obravnav tega zakona in da pride čim prej do sprejetja tega zakona. Ta zakon naj bi bil torej širši, podobno kot tisti za Posočje, kjer ne gre le za obnovo hiš, ampak naj bi zakon omogočil ustvarjanja nekih pogojev in možnosti za razvoj.« Omenili ste zakon o pokrajinah. Na mizo ste že dobili delovno gradivo. Kakšno je vaše mnenje o tem? »Velja splošna ocena, daje gradivo dobro pripravljeno in služi kot dobra osnova za pripravo tega zakona, nekoliko je šibak tisti del, ki govori o financiranju. Glede števila pokrajin pa menim, da bo to bolj stvar politične odločitve. Naša komisija je sprejela sklep, da morajo pristojna ministrstva v devetih mesecih pripraviti nekakšen katalog nalog, ki bi jih bili pripravljeni prenesti na pokrajine. Če bi imele pokrajine prvenstveno nalogo sodelovanja v bodoči Evropi, potem bi v Sloveniji potrebovali tri pokrajine, da bi bile te primerljive z evropskimi pokrajinami. Če bo v pokrajinah mesto za skladnejši regionalni razvoj, potem bi v Sloveniji potrebovali 22 pokrajin. Hočem reči, daje obseg in vsebina nalog bistvena za to, koliko pokrajin naj bi bilo v državi. Jaz bom povsod, kjer se bo govorilo o pokrajinah, zastopal tezo, da mora Koroška postati pokrajina. Nedopustno bi bilo, da bi dobili še en center v Mariboru in v Kopru. Če bi moralo biti tako, potem je za nas boljše, da ostane, kot je danes.« O Državnem svetu se v medijih največkrat sliši takrat, ko vloži odložilni veto. Kolikokrat je Državni svet v tem času uveljavi to pravico? »V tem času smo vložili dve ustavni presoji in šest ali sedem odložilnih vetov. Ustavno sodišče je okrog taks presodilo Državnemu svetu v prid, nazadnje pa smo vložili ustavno presojo glede novega zakona o policiji, predvsem za tiste člene, kjer je lahko poseg v človekove pravice najbolj občutljiv. Državni svet sodi, da mora okrog tega svoje povedati ustavno sodišče.« Kako ocenjujete moč državnega sveta. Ste pred izvolitvijo pričakovali več? »Formalne možnosti in vpliv sicer niso velike, vendar je po drugih poteh mogoče veliko doseči.« S kom se v državnem svetu povezujete, s predstavniki lokalnih interesov ali po strankarski liniji? »Po strankarski liniji imamo formalna usklajevanja, saj se redno dobivamo v poslanski skupini SKD. Sicer pa se srečujemo tudi drugače, to je v okviru komisije, ki jo vodim in tudi s poslanci v državnem zboru.« Za konec še vprašanje, ki se dotika občine Mežica in vašega županjevanja: jeseni menda nameravate ponovno kandidirati. »Ponovno kandidaturo sem res sprejel. Avstrijski kolegi so mi te dni rekli, da imajo obstoječi župani od 8 do 10 odstotkov prednosti pred ostalimi. Nekaj resnice je v tem, vprašanje pa je, kolikšna je ta prednost. Kakorkoli že, moj koncept za naslednji mandat ostaja tak, kot je bil: čim več narediti. V teh letih bi imeli kaj pokazati, več kot 120 milijonov tolarjev smo vložili v novo šolo, urejamo zdravstveni dom, katerega investicija se vrti okoli 60 milijonov tolarjev. V prihodnjih letih pa bi se morali najprej lotili vprašanja Narodnega doma, kjer pa mora občinski svet sprejeti odločitev, ali temeljita obnova ali pa varianto, po kateri bi uredili le streho. Plinifikacija in vodovod bosta v prihodnje nadaljevala, v zadnjih letih je bilo že precej narejenega, prioriteta bo kanalizacija s čistilno napravo. Potrebno bo pomagati tudi kmetijstvu, kjer velja ocena, da bi v okviru Evrope imelo možnost preživetja kakšni 20 kmetij, ostalih 20 bi lahko preživelo s pomočjo občine in države, z desetimi pa bi bili problemi. Mislim, da bi občina Mežica v prihodnjih letih morala prevzeti v svoje roke tudi kanalizacijo in vodovod, podobno kot je to že zdavnaj naredila občina Črna na Koroškem, saj s komunalnim podjetjem Log tu ne najdemo skupnega jezika. To smo danes na občini sposobni prevzeti. V prihodnjih letih pa občino čakata dva velika problema, saj bo potrebno doreči vprašanje letnega kopališča in žičnice.« (mp) Trgovsko podjetje d. d. Žila Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec Tei: 0602 41 127, 41 426, Fax: 0602 43 756 Vas vabi v svoje poslovalnice v Mislinji, Šmartnem in Slovenj Gradcu q OBVESTILO TP Žila d.d. obvešča cenjene kupce, da je preselila svojo poslovalnico Elegance na novo lokacijo v Meškovo ulico 2, v dosedanje prostore poslovalnice Ideal. V upanju, da Vam bo tudi ta lokacija ustrezala in da boste zadovoljni z bogato ponudbo metrskega blaga, pozamentarije, prešitih odej in preprog, Vam kličejo nasvidenje v poslovalnici Elegance, v Meškovi ulici 2. ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI STROKOVNA EKSKURZIJA ?/ asiiMsKiii nate Smo študentje Smo študentje četrtega letnika računalništva Univerze v Mariboru. Konkretneje - obiskujemo smer programska oprema na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). Skozi štiri leta študija seje pisana množica več kakor sto študentov skrčila na borih deset študentov, vseh željnih pridobivanja novega znanja ter izkušenj. Univerzitetni študij računalništva traja devet semestrov. Zadnjega torej pričakujemo naslednje šolsko leto. Prav tako absolventski izlet. Vendar smo ob razmišljanju na izlet pot ubrali nekoliko drugače. Običajno prve misli ob tem predstavljajo asociacije na veseljačenje. Navdušenje nad najrazličnejšimi tehnologijami v svetu računalnikov, vpliv študija in biti drugačen pa sta nas usmerila v drugačno realizacijo. Namesto tipičnega absolventskega izleta nas bolj^ zanima strokovna ekskurzija. Zelja vsakega računalničarja je namreč enkrat v življenju obiskati Silicijevo dolino. Začutiti mogočnost vodilnih na tem področju, vsaj za kratek čas zaživeti s smetano najrazvitejših podjetij tako programske kakor strojne opreme. Neizpodbitno je namreč dejstvo, da v zahodnem delu Združenih držav domuje znanje in uspešnost. Drug, prav tako velik razlog takšne odločitve tiči v uglednosti nekaterih tamkajšnjih univerz. Sodelovanje naših univerz s tujimi je že preraslo v stalnost, vendar tega, razen pripovedovanj nekaterih profesorjev, študentje ne občutimo. Zatorej nameravamo pogledati njihov sistem študija, pogoje študija ter njihovo znanje. Kljub izredno velikemu slovesu in slovečim imenom smo namreč globoko prepričani v svojo znanje in možnost uspešnega konkuriranja njihovim veščinam programiranja. Silicijeva dolina V pestri izbiri smo izbrali le nekaj najboljših. Obiskati nameravamo Hewlett Packard, Sun, Silicon Graphics, Oracle, Microsoft, IBM ter Intel. Kolikor bo mogoče, želimo spoznati njihovo razmišljanje in skrivnosti uspeha. Namen je pridobljeno znanje uporabiti na naših tleh ter s tem doprinesti h kakovosti bivanja v Sloveniji. Z nekaterimi od omenjenih gigantov smo stike že navezali. Zelo smo bili veseli, da je navdušenje nad obiskom svojih obratov proizvodnje programske opreme pokazalo podjetje Hewlett Packard. Veliko nam je pri tem pripomoglo slovensko podjetje Hermes Softlab, s katerim se dogovarjamo o 40% kritju stroškov strokovne ekskurzije. Univerze Univerz je v zahodnem delu Združenih držav prav tako veliko. Slovitih nekoliko manj. In prav te smo izbrali v programu strokovne ekskurzije. Te so: Berkley University, Stanford University, University of California at Monterey v istoimenskih mestih ter univerzi University of California at Los Angeles (UCLA) in University of California at Irvine v velemestu Los Angeles. Na nekaterih od teh predavajo ljudje, ki so sodelovali pri postavljanju temeljev računalništva. Zaradi ozadja strokovne ekskurzije nekaterih stikov z njimi ni bilo težko navezati. Potek ekskurzije Ekskurzijo nameravamo izvesti marca naslednje leto (1999) po končanem devetem semestru. Izbiri začetka potovanja so botrovali izpitni roki ter ugodnejša cena letalskega prevoza. Prav tako smo prvotno zastavljeno enomesečno pot zaradi znižanja stroškov zmanjšali na tri tedne. Najprej bomo obiskali San Francisco. V omenjenih treh tednih pa nas bo pot vodila skozi Silicijevo dolino do Los Angelesa in San Diega, kjer bomo pričeli z vračanjem. Datumov obiskov podjetij ter univerz še nismo določili, vendar jih bomo naravnali tako, da bomo ves čas polno zasedeni. Ves čas nas bo na ekskurziji spremljal asistent dr. Marjan Mernik, ki je hkrati tudi mentor ekskurzije. Sponzorstvo Ocenjeni stroški celotne strokovne ekskurzije znašajo tri milijone SIT. Zajemajo vse neindividualne stroške: letalski prevoz v San Francisco in nazaj, bivanja in nastanitve v različnih motelih ter študentskih domovih, prehrano ter najem vozila za čas trajanja ekskurzije. Višina stroškov je že na prvi pogled astronomska in za povprečnega študenta nedosegljiva. Edini način pridobitve denarja vidimo v sponzorstvu. Tako smo tudi pričeli z akcijo zbiranja sponzorskih sredstev. Razdelili smo jo na tri etape. Prva postaja je bila kar naša Univerza, kjer smo od nekaterih laboratorijev že dobili denar. Drugi korak (ki še traja) je iskanje sponzorjev, s pomočjo katerih bomo lahko kaj ponudili drugim sponzorjem. Tretji korak, ki prav tako traja, pa je iskanje preostalih sponzorjev. Kaj nudimo sponzorjem? Tudi računalničarji se zavedamo, da je za vsako sponzorstvo potrebna pro-tiusluga. V nekaterih medijih smo dogovotjeni, da bomo objavili zahvalo. Zahvala in objava na primeren način bo prav tako na www straneh, namenjenih tej ekskurziji. Trenutno se nahajajo na naslovu http://inaribor.uni-nib.siAisa, v kratkem pa jih bomo povezali z najrazličnejšimi iskalniki in mariborskim informacijskim sistemom (MIS), ker je tam vsak dan relativno velik obisk in bomo na tak način sponzorjem omogočili reklamo. Pri vsem tem velja poudariti, da bo tega deležen vsak sponzor, smo pa veliko bolj odprti za najrazličnejše želje in pripravljeni sodelovati na najrazličnejših področjih. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi časopisu Prepih, da nam je omogočil objavo tega članka in kasnejšo objavo poteka ekskurzije ter zahvalo sponzorjem. Kontakti Da ne bi bilo zmešnjav, smo se odločili za dve kontaktni osebi: dr. Marjana Mernika, s katerim je možno komunicirati na telefonski številki 062/220-7455 oz. elektronski pošti marjan.mernikŽuni-mb.si, ter Branka Kaučiča preko telefonske številke 062/644-042 oz. elektronske pošte branko.kau-cicŽuni-mb.si. Kam zbiramo denar ? Univerza v Mariboru nam je dobrodušno omogočila uporabo njihovega žiro računa. Dodelili so nam sklicno številko. Tako sedaj sponzorska sredstva zbiramo na žiro račun: 51800-609-1060, sklicna številka 247401. Hkrati je to tudi zagotovilo o namenskosti zbranega denarja. Branko Kaučič, Sebastian Krivograd h Naši kr^ji PRIZNANJE OB ODHODU V POKOJ Zavarovalnica Maribor, d. d. je sredi julija v gostišču Bučinek v Šmiklavžu organizirala krajšo priložnostno slovestnost, na kateri so se njeni predstavniki poslovili od gospoda primarija Draga Pleščivnika, dr. med. ob njegovem odhodu v pokoj. Gospod Drago Pleščivnik, dr. med. je s svojo neizčrpno energijo in predanostjo delu in ljudem v največji možni meri sooblikoval današnjo podobo slovenjgraške bolnišnice, ki jo je dolga leta vodil, in podobo mesta Slovenj Gradca. Ob zaključku njegove uspešne poklicne poti so se mu v imenu organizatorja za plodno in dolgoletno sodelovanje z Zavarovalnico Maribor zahvalili: predsednik uprave Zavarovalnice Maribor, gospod Drago Cotar, član uprave Zavarovalnice Maribor, gospod Pajo Skorobrijin in direktor Podružnice Slovenj Gradec, gospod Janez Blagotinšek. Srečanja, ki je potekalo v vedrem in prijetnem vzdušju, so se udeležili še predstavniki koroškega zdravstva, Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, Koroške banke Slovenj Gradec, Občine Mislinja in Mestne občine Slovenj Gradec. KOROŠKI RADIO, Meškova 21, 2380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41-245, 41-818, fax: (0602) 42-600 NA 97,2 MHz USTANOVLJEN POKRAJINSKI ODBOR LDS Koroški Pokrajinski Odbor LDS je bil ustanovljen s sprejetjem akta o ustanovitvi in organiziranosti z namenom učinkovitejšega in skladnejšega delovanja stranke. Vsi občinski odbori LDS na Koroškem: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka - Ribnica, Radlje, Ravne -Prevalje, Vuzenica in mestni odbor Slovenj Gradec tvorijo Koroški pokrajinski odbor s sedežem v lokalni pisarni za Koroško na Prežihovi 24, na Ravnah na Koroškem. Osnova “PROGRAMA KOROŠKEGA POKRAJINSKEGA ODBORA LDS” je program Liberalne demokracije Slovenije (sprejet na kongresu LDS 1994 in z resolucijami dopolnjen na letošnjem kongresu). LDS se v tem programu zavzema za “več pristojnosti občinam in pokrajinam”, za “ustanovitev regij” - tako so zapisali že pred več kot štirimi leti. V LDS se aktivno ukvarjajo s problematiko urejanja lokalne samouprave (letošnja konferenca). Tako so lokalci skupaj s poslancema LDS Hermanom Tomažičem in Petrom Petrovičev začeli voditi aktivnosti za ustanovitev Koroške pokrajine z ustanovitvijo Sveta koroških občinin s sprejetjem “deklaracije o ustanovitvi Koroške pokrajine”. Koroški LDS-ovci skušajo biti tudi iniciatorji skupne (legitimne) odločitve, ki bo omogočila formalno ustanovitev pokrajin v Sloveniji. Prepihova anketa: "LEPO JE PRI NAJEVSKI UPI..." Letos (tokrat že osmič) Je Majevska lipa gostila državnike Slovenije, pod njeno nedrje pa so prišli tudi ljubitelji planin iz Mežiške, Dravske, Mislinjske In Šaleške doline. Nekateri so prišli prvič, drugi po četrtič, veliko pa je bilo tudi takih, ki prihajajo k lipi vse od začetka. Lepo je pri Majevski lipi, tako so nam povedali naši naključno izbrani anketiranci. ROZALIJA BARBIČ, upokojenka, Mežica: "Že dolgo sem imela željo, da bi videla Najevsko lipo. Danes se mi je ta želja izpolnila, ko sem prišla z domačimi na to srečanje. Tu je izredno lepo in z današnjega srečanja bom odnesla lepe spomine. Zdaj bom k Najevski lipi še raje prihajala." NEVENKA JAMER, gospodinja, Prevalje: "Tildi jaz sem ena tistih, ki so danes prvič tu pri Najevski lipi. Za današnje srečanje se lahko zahvalim možu, da me je pripeljal in ni mi žal, da sem odšla z njim. Govor gospoda Partljiča, ki ga je imel pri lipi, mi je bil izredno všeč, ker je bil preprost in zanimiv." ANTONIJA CERŠAK, upokojenka. Črna na Koroškem: "Letos sem na tem srečanju že četrtič. Taka srečanja so mi izredno prijetna, saj se srečujem z ljudmi, ki jih dolgo ne vidim. Samo srečanje pri Najevski lipi je gotovo za vsakega udeleženca posebno doživetje, posebno če je lepo vreme, to pa je letos izredno postreglo." WA ERIH KURNIK, ing. kmetijsta. Koprivna: "Ne morem se pohvaliti, rečem lahko, da sem pri Najevski lipi letos prvič. Ne vem, zakaj nisem prihajal na ta srečanja že prej. Danes ugotavljam, da je srečanje izredno lepo, še posebej, ker nas vse združuje. Posebno doživetje današnjega srečanja bo prav gotovo štehvanje, ko bomo dobili novega štehvanjskega mojstra." REGINA STRMČNIK, upokojenka, Ravne na Koroškem: "Mož Vinko me je sicer že nekaj let nagovarjal, da naj tudi jaz grem enkrat na to srečanje pod lipo. Letos pa sem se odločila in prvič sem tu. Lepo je, še lepše bi bilo, če bi se državniki in drugi pomešali med ostale obiskovalce. Tako pa jih nekako loči tisti plot. Drugače lahko prirediteljem samo čestitam za dobro pripravljeno srečanje." ŠTEFAN BOROVNIK, upokojenec, Dravograd: "Na srečanju pri Najevski lipi sem že četrtič. Zanimivo je, tu srečaš marsikoga. Danes pa sem še posebno vesel in ponosen, ko vidim na srečanju poslance DESUS-a. Upokojenci smo lahko samo veseli, da so med nami naši poslanci, in prav je tako. Tistim, ki jih danes ni na srečanju, je lahko žal." TOMAŽ KUNC, mehanik kmetij-ske mehanizacije, Mežica: "Najlepša priložnost, da med nas pridejo državniki in politiki na Koroško, je prav gotovo srečanje pri Najevski lipi. Prav je, da vidijo naše kraje in spoznajo tudi naše koroške običaje. Tako se vsaj Korošci ne počutimo tako osamljeni. Zato bi bilo zelo prav, da srečanje pri Najevski lipi ostane tradicionalno." JANEZ POLANŠEK, Prevalje: "Tildi jaz se pridružujem mnogim obiskovalcem Najevske lipe, ki pravijo, da je srečanje poseben dogodek za nas korošce. Letos sem na srečanju že četrtič, vsako leto je lepo. Še lepše bi bilo, če bi na srečanju poleg štehvanja pripravili še kakšno novo družabno igro." F. Jurač ■N PONUDBA ZAVAROVANJ NA EVROPSKI RAVNI OBMOČNA ENOTA SLOVENJ GRADEC tel.: 0602 505 611, fax: 0602 41-840 PREDSTAVNIŠTVI: Radlje ob Dravi, tel.: 0602 73-024 Ravne na Koroškem, tel.: 0602 23-658 ZASTOPSTVA: Črna na Koroškem, tel.: 0602 38-488 Dravograd, tel.: 0602 84-506 Mežica, tel.: 0602 37 026 triglav premoženje novost v ponudbi'. POTRESNO ZAVAROVANJE Ko se zamajejo tla pod nogami... V skupini naravnih nesreč, ki ogrožajo človeštvo, ima potres zelo pomembno mesto. Slovenija je potresno območje, kjer so potresi večkrat povzročili hude posledice. 14. aprila 1995 je minilo sto let od rušilnega potresa, ki je prizadel Ljubljano in okolico. Potres je zahteval temeljito obnovo in prenovo prizadetega mesta in deloma tudi njegove okolice. To je bil čas, ko seje v Sloveniji začelo intenzivno razmišljati o potresnih opazovalnicah. Sedem stalnih opazovalnic v Sloveniji zapiše na leto povprečno 2.500 potresov, od tega okoli 400 z žarišči na ozemlju Slovenije, pebivalci Slovenije pa zaznajo na leto od 20 do 50 potresov. Tudi potres z žariščem zunaj Slovenije lahko povzroči materialno škodo na naših tleh. Tak potres je leta 1976 povzročil veliko materialno škodo v Posočju in drugih delih zahodne Slovenije. Potres je naravna nesreča, ki lahko prizadene vse vrste gradbenih objektov, kakor tudi premičnine v njih.Ttej nesreči seje precejšnji meri moč izogniti z upoštevanjem inženirskih zahtev o protipotresni gradnji. Seveda pa tudi protipotresno grajene zgradbe niso popolnoma varne pred poškodbami, ki jih lahko povzroči močnejši potres. Ko se zamajejo tla pod nogami, je najpomembnejše, da rešimo življenje sebi in najbližjim, Zavarovalnica Triglav pa vam s potresnim zavarovanjem zagotavlja povrnitev nastale škode in s tem ohranitev vrednosti vašega premoženja. zavarovalnica triglav, d.d Brezno: Oživili so splavarstvo na reki Dravi V občini Podvelka-Ribnica razvoj turizma povezujejo z oživitvijo splavarjenja na reki Dravi. Splavarstvo je včasih, z vidika gospodarjenja, kot panoga pomenilo vir zanesljivega in dobrega zaslužka za prebivalce, ki so živeli takrat še ob deroči Dravi. Dejavnost se je končala z okupacijo našega ozemlja leta 1941 in razvojem drugih transportnih sredstev. Danes bodo splavi pod vodstvom kormoniša in vnuka največjega flosarskega gospodarja Franja Šarmana pluli v turistične namene od lenštata (pristana) Štimpah do Ožbalta. SPLAVARSTVO NEKOČ Prvi zgodovinski zapisi o splavarstvu na reki Dravi segajo v leto 1280. Splavarstvo se je razvijalo predvsem zaradi trgovine z lesom. Največji razmah je doživelo pred prvo svetovno vojno, zato so bili načrtovalci elektrarne Fala prisiljeni predvideti gradnjo posebnega kanala za spust splavov. Ko je bila elektrarna leta 1918 dograjena, je bila mogoča plovba skozi jez s splavi, dolžine 33 metrov in širine 6 metrov. S takšnimi splavi, v enem je bilo okoli 100 kubičnih metrov lesa, so letno v Podravino, Srem, Bačko in Banat prepeljali nad 100.000 kubičnih metrov rezanega lesa. V dejavnosti je bilo v tistem času zaposlenih okoli 600 do 700 fantov in mož, v glavnem iz Dravske doline. Sezona je trajala od marca do novembra, delovni dan pa od zore do mraka. Mentor letošnjega brezenškega flosa, z imenom taljanšček, je bil star dravski splavar Ivan Verbo-ten - Vane, ki je s flosarsko dejavnostjo začel kot sedemnajstletni fantič pri pokojnem flosarskem gospodarju Francu Šarmanu. »Začel sem prvega marca 1937 in končal šestega aprila 1941,« se spominja Ivan, ki je pomagal pri gradnji najmanj sto splavov. »Basati smo začeli po navadi v Dravogradu, vozili pa vse tja do romunskem meje. Pot je bila razdeljena na tri dele: od Dravograda do Maribora smo ji rekli ‘za gozdom’- ta je bila najtežja, od Maribora do Zemuna smo ji rekli ‘na dubravi’, naprej pa ‘šumi’. Kuhali smo sami, kar smo znali. Vsa posadka pa je ponavadi spala v huti na splavu,« se spominja Vanč in dodaja, da je bilo delo splavarjev težko, a lepo. Splavarski dan v Breznu pred slabim mesecem dni je bil zamišljen kot obujanje in ohranjanje tradicije. Prikazali so del življenja Dravski splavarjev in iz 35 kubičnih metrov lesa zgradili 20 metrov dolg in pet metrov širok splav. Vožnja z njim je zaradi narasle in deroče Drave odpadla, Fraiyo Šarman pa je obljubil, da bodo turisti letos imeli še veliko priložnosti za vožnjo. Splav so v slabem dnevu zgradili dravski splavarji Darko Kmetec, Jani Čas, Zoran Voh, Janko Zavcer, Matej Tertinek in Franjo Šarman pod strokovnim vodstvom Ivana Verbotna - Vanča. Krstil ga je predsednik občinskega sveta občine Podvelka-Ribnica Jože Volmajer. Krst splavarja Darka Kmetca je opravil splavarski župnik, ki ga je po stari navadi polil s škafom vode, vlogo botra pa je prevzel direktor ljubljanskega Gradisa Tone Zaletey. UREDILI BODO SPLAVARSKI MUZEJ Franjo Šarman je med prvimi dal pobudo za oživitev splavarstva na reki Dravi, doma pa hrani različne predmete iz časov, ko je bilo splavarstvo še v razmahu. Na domačiji v Javniku pri Ožbaltu v sodelovanju s fakulteto za gradbeništvo pripravlja projekt oživljanja splavarske tradicije z ureditvijo splavarskega muzeja in dograditvijo gostišča. Celotno zamisel pa skupaj z občinskim svetom občine Podvelka-Ribnica podpira tudi župan Anton Kovše. Spavarski dan so dravski splavarji in obiskovalci zaključili s pravim splavarskim golažem in koruznimi žganci. Jasmina Detela P/ZAMABJ/ Bor Zupančič PREPIH Naši kraji LETOVANJE NA DEBELEM RTIČU 1998 Tudi letos je 00 RK Mežiške doline organizirala deset dnevno zdravstveno letovanje otrok občin Mežica, Črna na Koroškem, in Ravne-Prevalje v letovišču in zdravilišču Debeli rtič. Letovalo je 109 otrok v spremstvu desetih vzgojiteljev. Na pot smo se odpravili ob 7.00 uri iz Črne na Koroškem. Med potjo smo se dvakrat ustavili (Trojane, Lom) in na cilj prispeli ob 13.30 uri. Sprejela nas je pedagoška vodja Petra. Namestili smo se v letni paviljon A. Otroci so bili razporejeni v deset sob, kjer so spali tudi vzgojitelji. Vsi vzgojitelji in otroci so bili seznanjeni z dnevnim in kopališkim redom. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo se pridno kopali v bazenih in morju. Čas med počitkom in zvečer smo izkoristili za razne dejavnosti. Vljučevali smo se v športne aktivnsti (mali nogomet, odbojka, košarka, plavanje, skoki v vodo, namizni tenis in igre brez meja) in družabne igre. Seveda pa smo po željah tudi risali. barvali, modelirali, prepevali... Večere smo si popestrili s plesi, modnimi revijami in izborom za MIS in MISTRA Debelega rtiča. Obiskal nas je tudi pevec Vili Resnik in svetovni popotnik Stramecki. V nedeljo, 12. julija, smo pripravili uspešen KOROŠKI predstavitveni večer. V besedi, pesmi, recitaciji in plesu smo predstavili kraje, od koder prihajamo. Nismo pozabili omeniti Uršlje, Pece, Kralja Matjaža, Železarne Ravne, Marijana Smodeta, Milana Kamnika in drugih. V treh skupinah smo se odpravili na izlet z ladjo v Piran. Skrbeli smo tudi za okolico, zato smo organizirali čistilno akcijo. Dnevi so kar brzeli mimo nas in hitro se je bližal čas slovesa. Težko smo se poslovili, saj so se v teh dneh stkala mnogokatera prijateljstva in simpatije. Na pot domov smo krenili 17. 07. ob 10.00 uri. V Ravne smo po dveh postankih (Lom, Trojane) prispeli ob 15.00 uri. Z gotovostjo lahko POSTOJ, BODI Z NAMI V okviru Andragoškega centra naše republike ter pod okriljem Centra za socialno delo Radlje so pred nedavnim zaključile uspešna druženja prizadevne članice študijskega krožka na Muti. Tokrat - študijski krožki imajo na Muti zaradi prizadevne pobudnice in neutrudne Tatije Štefl kar nekajletno tradicijo - se je enajst članic poizkusilo v oblikovanju gline in je svojemu delu dalo naslov: Postoj, bodi z nami. Ta naravni element, prežet s toplino, ki jo lahko da samo zemlja, je dekleta in žene z Mute, Vuzenice in Radelj združil v navdihu, v sproščujočem ustvarjanju in jih nazadnje nagradil ob enkratnem pogledu na ustvarjeno. Prijetno so ustvarjalke povezale tudi s koristnim. Obiskale so gospoda Igorja Bahorja, znanega lončarja iz Topolšice, ki jim je narejene umetnine tudi žgal. Hkrati so pri njem spoznale ljubiteljice gline iz Velenja, ki svoj navdih in ideje oblikujejo s pomočjo vretena ali zgolj s spretno roko. Da bi se ne paslo na lepem samo oko ustvarjalk, so svoja dela, posodice in nakit, pa prave umetelne uokvirjene slike avtorice na ogled postavile v prostorih Turistične agencye Erika v novi poslovni stavbi Ere v Radlje Nastale so umetnine, ki jih je ustvarjalo enajst TRV topHh src >__________________________________________________________, trdim, da so otroci na letovanju zelo uživali, si nabirali zdravja in domov prinesli lepe spomine. Zahvaliti se želim vsem, ki so prispevali k organizaciji in izvedbi letovanja. Kajti le na ta način se mnogim otrokom omogoči otrebno zdravljenje ob morju, e posebaj bi se rada zahvalila vzgojiteljicam, ki so se vseh deset dni z vso strokovnostjo, znanjem, izkušnjami in ljubeznijo razdajale otrokom. Velika odgovornost je namreč za deset dni in za štiriindvajset ur na dan prevzeti 109 občutljivih otroških duš. Suzana Vodnjov ZAHVALA Območno združenje Rdečega križa Mežiške doline se zah-valjuje vsem vzgojiteljicam, ki so kljub najmanjšemu plačilu nagrade na vzgojitelja v Sloveniji z vso resnostjo in odgovornostjo spremljale otroke na zdravstveno letovanje na Debelem rtiču v času od 8. julija do 17. julija 1998. Vodstvo OZ RK Mežiške doline lme mi je Jaka. Vedno kupujem le najboljše in najbol) ugodno. Želim, da tako kupujete tudi Vi. V ČASU GORENJSKEGA SEJMA V KRANJU od 14. do 23. AVGUSTA VAM NUDIMO S® JELOVICA oo u% popusta Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA Z3 Celotni proizvodni program Jelovice. Tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261, E-mail: info@jelovica.si C POTRJENA KAKOVOST - ISO 9001 Informacije na prodajnih mestih: RAVNE NA KOROŠKEM, Čečovje 5, Tel./fax: 0602/20-175 1 Prepihov Koroški obraz leta '97 je postala MISS KOROŠKE '98 Prepih že ve. Tjaša Clganovlč iz Mežice se je že lani uvrstila na najuglednejšem lepotnem tekmovanju kot prva spremljevalka Miss Koroške, vendar jo je žirija po nekaj dneh izključila Iz seznama najlepših, saj je do meseca aprila dopolnila le šestnajst pomladi. Pa je še malo počakala, Izpopolnila svoje manekenske izkušnje, postala Obraz Koroške In 17. julija zvečer zablestela pod koroškim nebom. Prireditveni prostor slovenjgraškega Trga svobode je napolnila rekordna, več tisoč-glava množica radovednežev, med njimi kopica najmlajših, ki so se prišli zabavat kar na oder, k Čukom. Glasbeniki so mladež navdušili bolj kot lepotice, saj so poskrbeli za tapravi žur. Na svoj račun so prišli še ostali obiskovalci prireditve, ko je na oder prikorakalo enajst lepih deklic, najprej v športni opravi, s katero so se predstavile pod zaporednimi številkami. Med tekmovalkami smo prepoznali le štiri “prave Korošice”, ostala dekleta so prihajala večinoma s sosednje Štajerske. V gneči med občinstvom smo lahko zopet opazili nekaj takšnih, ki bi se lahko pridružile favoritkam na odru. Kakorkoli že, med naslednjim glasbenim premorom so se dekleta predstavila v kopalnih kostumih in kljub pozni uri je postalo spet vroče. Strokovna komisija pod predsedstvom župana tukajšnje mestne občine, skupaj s častno gostjo Majo Šimec, Miss Slovenije ‘97, predstavniki medijev, umetniških in oblikoval- Šopek najlepših potuje na polfinalni izbor skih dejavnosti ter sponzorji, je imela vsekakor odgovorno nalogo. Med lepimi in postavnimi dekleti izbrati eno, najlepšo, je bilo težko. Soorganizatorji tekmovanja Miss Slovenije, ki že dober mesec dni romajo po deželi in izbirajo kandidatke, so kasneje povedali, da so bila naša dekleta ena najlepših, naše tekmovanje pa eno najbolje obiskanih v Sloveniji. Huda konkurenca med favo- ritkami in burno navijanje občinstva sta še vzpodbudila njihov nastop ob zadnjem izhodu v večerni toaleti. Tokrat je bilo treba zaključiti točkovanje in sešteti ocene. Ob polnoči, ko je nervoza kandidatk že dosegala svoj višek, je voditeljica počasi in postopoma razglasila tri naj lepše. Druga spremljevalka je postala svetlolasa Nataša Kevc z Mute, prva spremljevalka pa manekenka in plesalka Klavdija Kline iz Spodnje Polskave. Pritisk je še vedno naraščal, vse drobne želje so se združle v eno samo. “Miss Koroške ‘98 je postala kandidatka pod zaporedno številko 1”, so bile zadnje besede, tem pa so sledile solze Nekatere še zbirajo korajžo... sreče, razočaranja, čestitke in najboljše želje, tako kot vedno je- Ko smo se kasneje ob prigrizku in šampanjcu posvetili najlepši, Tjaši Ciganovič, smo se lahko prepričali, da se punca na lepotnem tekmovanju ni znašla slučajno. Nastopati je začela že zelo zgodaj, v tretjem razredu osnovne šole se je prvič udeležila manekenskega tečaja. V Beogradu, kjer je živela od svojega drugega leta, je sodelovala v plesni skupini, saj zelo rada pleše. Že od malih nog je Za naslov Miss Koroške ‘98 se je potegovalo enajst lepotic Tjaša Ciganovič nam je poklonila enega redkih, a lepih nasmeškov usklajevala svoj videz, talent in znanje. Učila se je poziranja in igre, kot najstnica je nastopala v tv reklamah, vse dokler ni dobila prve filmske vloge. Pri šestnajstih je končala manekensko šolo in osvojila vse veščine, ki jih obvladajo vrhunski modeli: hojo, vaje za lepo telo, pravilno prehrano, ureditev pričeske, make upa, styling... Podpisala je pogodbo s svetovno znano modno agencijo Elite, potem ko je navdušila strokovno žirijo največjih modnih centrov vzhodne Evrope. Dve leti je delala kot fotomodel, po vrnitvi v Slovenijo pa je morala pogodbo prekiniti, saj agencija v Sloveniji ne deluje. Thkaj se je morala Tjaša znajti sama. Ukvarjati se je začela z manekenstvom, zaradi svojega prefinjenega občutka in videza je na več modnih revijah predstavljala zmagovalno spektakularno obleko za Miss Slovenije ‘97. Še vedno dela kot fotomodel, pravkar pa je dobila ponudbo mariborske modne agencije, s katero sodeluje Bernarda Marovt, legenda slovenskega manekenstva, ki živi v Milanu. Najbrž ni potrebno ničesar več dodati. Najlepšim trem, ki konec avgusta potujejo na polfinalni izbor, vsekakor držimo pesti, da se bodo predstavile in uvrstile čimbolje. Tjaši pa želimo, da dobi letos svojo spektakularno obleko. Stanka Blatnik Foto: Sebastijan Apačnik m > □ * T I —1 N PARTLJIČ SE JEZI "Nekaj smrdi v deželici pod Alpami!" je nazorno pokazal Tone PartUič, ko je prirediteljem srečanja pod Najevsko lipo razlagal svoj odnos do "teških kalibrov", ki se letos srečanja niso udeležili. "Ne skrbi. Tone, o vsem se bomo pogovorili drugo leto, ko bo naša delegacija spet ponesla koroške dobrote v parlament in prihodnjič se jim niti sam Drnovšek ne bo mogel več upreti. Veš, Korošci smo trmasti, daje kaj," je mojstra slovenske satire potolažil Milan Savelli, predsednik sveta Občine Črna na Koroškem. sučVV j i. è NATROSIL JIH JE. Nihče nima ključa za naključja. Bolj kot kruh laže pogača. ^ Solze tečejo iz preteklosti. Kdor ima krompir, je meso. ^ Kje so zlati časi sivega povprečja?! NIKO mjm tmlški Že dolgo je (tudim bašim bralcem) znano, da direktor Hotela Kompas v Slovenj Gradcu, gospod Danilo Jakoš, zbira vrtne palčke. Gotovo je bil poleg drugih poslušalcev Koroškega radia vesel informacije o ugodni prodaji vrtnih palčkov čez mejo. Ni znano, ali je takoj odhitel po nakupih ali pa še čaka na ugodnejše cene oziroma razprodaje. Znano pa je, da ima že večino likov, od zaspančka do lenuha, in da si srčno želi popestriti zbirko s palčkom žurnalistom. Tak palček-žurnalist bi mu menda bil v posebno veselje in čast in bi imel častno mesto v domačem vrtu ob hiši. Iz zaupnih virov se je neuradno zvedelo, da gospod Danilo načrtuje posebno turistično dejavnost na domačem vrtu: ogled vrtnih palčkov z doplačilom za ogled palč-ka-žurnalista. Že zdaj si obeta dober posel. KRUH ZA MLAJŠEGA KOLEGO Franček Jurač. naš stalni zanesljivi sodelavec in sodelavec Koroškega radia, je znan tudi po svoji dobrohotni naravi. Tokrat je z očitno dozo dobre volje odrezal kruh svojemu mlajšemu (fotografskemu) kolegu Tomu Jeseničniku, ko sta se službeno srečala na podgorski prireditvi Furmani po cest pel-jajo. "Na, jej, da boš doro sliku!" je Franček podkrepil svojo gesto pri rezanju kruha. KOPUI POD BREZO... ... si je bržčas dejal znani koroški kantavtor, zasebni gostinec in upravitelj bazena Milan Kamnik, ko ni in ni hotelo biti vode za "njegov" letni bazen Mojca na Ravnah na Koroškem. In je kopal - pravzaprav ne on, ampak komunalci. In prišla je voda! Milan na naši sliki sicer opazuje še suho strugo, v katero pa so malo zatem položili rešilno cev, ki naj bi za Ravenčane pomenila odrešitev v preostanku vročega poletja 1998. PREPIH m prepihane cveke ROJSTNI DNEVI IN OBLETNICE Pred kratkim je šef turistične pisarne v Slovenj Gradcu Alojz Raško praznoval rojstni dan v družbi s sedmo silo. Lojze je namreč rad na tekočem z dogodki in izjemno ceni žive informacije iz prve roke in v kompletu s komentarjem, saj mu kasneje ni potrebno brati časopisov. Živa beseda je zanj pač več vredna kot napisana, sploh pa od kakšnih živahnih oseb. Prav nasprotno pa edini slovenjgraški galerist Niko R. Kolar bolj ceni pisano besedo, ki traja dalj časa in lahko ostane kot dokument. Poleg tega si lahko sam postreže z informacijo, kadar je pri volji, in ne takrat, ko so drugi pri volji za informiranje. Menda je pred dnevi pokupil vse tri izvode Dnevnika, ki pridejo na Koroško, ko je nastopil v tem časopisu v barvni podobi. Galerist Kolar namreč letos slavi desetletnico obstoja svoje prodajno-razstavne galerije, ki domuje v Rotenturnu. Niko zdaj čaka na podopustniško vrnitev Delovih "Solzic", v katerih že dolgo ni nastopal. Nek teniški kolega je namreč ob Kolarjevi prisotnosti izjavil, da kdor od pomembnih Korošcev v treh mesecih ni omenjen v "Solzicah", ta sploh ne obstaja več! N--------------------------J Avtorja Koroških Solzic pa so v času dopustov obdolžili, da sploh nima dopusta, saj se je sleherni dan pojavljal na Glavnem trgu na določenih lokacijah. Ne glede na to, da ni imel pri sebi ne notesa ne pisala, so poznavalci razmer ugotovili, da "dežura" na Glavnem trgu, rezultati dežurstva pa bodo znani v jesenskih "Solzicah". Podobnik Marjan ima vizije, da božja milost nas obsije z njegovo vestno pomočjo. Zato za narod trudi se tako, da sklepa kravje nam kupčije. © © © Ena sama ideologija ima več zvodnikov kot vse pocestnice tega sveta. © © © Zakon o varnosti v cestnem prometu je učinkovit, trdijo v MNZ. Brez zadržkov si upam trditi, da je učinkovit dokaj manj, kot je donosen. © © © Domnevna krivda je dejanje, ki ga je človek storil, vendar še obstajajo možnosti, da jo dobri odvetniki s pomočjo slabih tožilcev spremenijo v nedolžnost. © © © Bojim se, da bomo Hrvate rahlo razvadili, če jim bomo še naprej brezplačno dobavljali vse, od najdražje opreme za prisluškovanje do kilovatov. © © © Ne vem, zakaj vsi tako hvalijo boga, ko pa je hudič veliko bolj uslužen. © © © Kako smo Korošci pametni, Gorenjci pa gospodarni, dokazujeta Drava in Sava. Mi smo najprej zgradili elektrarne in nato reko zasvinjali, oni so reko najprej zasvinjali, zdaj pa jo hočejo očistiti in zgraditi elektrarne. © © © Piedestali ostajajo, junaki se menjavajo. V___________________________________________________________J Poletje je čas dopustov. Tudi v teh vročih dneh pa z nagradno Igro nadaljujemo In gospodično na naši sliki (če se bo seveda prepoznala) čaka nagrada v znesku 2.S00 tolarjev v Trgovini Kmetijsko gozdarsko zadruge Ledina v Mislinji. Tu jo že čaka prijeten poslovodja Marjan Sušeč, da ji Izroči nagrado, pogoj pa je, da nagrajenka s seboj prinese Prepih In s tem dokaže, da je na sliki prav ona. V kmetijski trgovini v Mislinji pa so že sedaj dobro založeni z vsem, kar kmet potrebuje pri vsakodnevnem gospodarjenju. PRAVDARJI Slovenci nismo zdravi, če se ne prepiramo, tožarimo in pravdamo. Ne oziramo se na verze iz naše himne: "Edinost, sreča, sprava...", ki jih je napisal naš največji pesnik France Prešeren. Te besede so dokončno izpuhtele v pozabo, utonile v vodo. Pa pustimo visoko leteče misli in besede o slovenski narodni spravi, ki se že vleče kot pol stoletna jara kača in stekleni polž vse do današnjih dni in pustimo zdaj raje malemu človeku do besede, kako se danes tožari in pravda za najmanjšo figo. Slovenci smo torej sploh znani pravdači in čim bolj lisjaški in zviti smo, tem bolj junaški in samozavestni smo videti. Če pa je kdo na primer miroljuben, pohleven in nepreperljivec, je "bedak, osel, copata..." in sploh zaničevanja vreden. Pa naj kdo reče, da so zdaj sodišča v krizi? Sploh ni res! Zaradi obilice dela malih pravdačev so tako natrpana, da sploh ne morejo dohiteti ljudi višjega ranga. To je glavni vzrok za počastnost naših sodišč, kadar bi bilo treba zašiti velike ribe. Življenje Slovencev bi bilo pusto, prazno, klavrno in brezsmiselno brez pravdanja in tožarjenja: navkljub slovenski samostojnosti in demokraciji se še kar naprej veselo in zadovoljno prepiramo in tožarimo. Pa naj še kdo reče, da nismo pravi pravdarski narod?! J.K. V____________________J Družabna kronika ZA DIPLOMATE SO DOBRI (Ušli so nadzoru Kralja Matjaža) Od kar Slovenci živimo v samostojni državi, se je v vladnih strukturah izmenjalo že precej politikov. Ostali so najvztrajnejši, ki se še vedno drenjajo na visokih stolčkih, ki pa nam režejo vedno tanjši kos kruha. Teh s stolčov ne more premakniti niti bataljon Matjaževe vojske, kajti če se morajo sesedati z enega dobro plačanega fotelja, se kaj hitro povzpnejo na še višjega, boljšega. Zato se nihče preveč ne razburja. Znano je, da je doslej z ministrskih in še kakšnih stolčkov odšlo že kar nekaj nadljudi v diplomacijo. Poglejmo: 1. KATJA BOH je bila pred odhodom v diplomacijo ministrica za zdravstvo. Sedaj je že nekaj let naša veleposlanica v Avstriji - na Dunaju. 2. JOŽICA PUHAR je bila ministrica za delo in socialne zadeve. Za svoj sestop s tega položaja je zahtevala veleposlansko mesto v Makedoniji, Skopju, kjer je še danes. 3. TOMAŽ MIKLAVČIČ sicer ni bil v vladi. Bil pa je javni tožilec, vendar gaje na tem delovnem mestu MLADINA "sprovocirala" in kaj hitro je odšel za veleposlanika v eno izmed Južnoameriških držav, kjer je še danes. 4. MATJAŽ ŠINKOVEC je bil poslanec Državnega zbora. Znašel se je in je v Angliji zasedel svoj tron. Bojda ima od tedaj Anglija poleg kraljice Elizabete še kralja po priimku Šinkovec ! 5. DIMITRIJ RUPEL je med vsemi imel največjo srečo, ker gaje KUČAN na njegovo veliko veselje diplomatsko "rešil" zavoženega županovanja v naši Metropoli, ter ga poslal v ZDA, v Washington za veleposlanika, česar se je še posebej razveselila njegova Meta. 6. TIT TURNŠEK bo, kot kaže, novo pečeni veleposlanik Slovenije v daljni in še edini močni komunistični državi na tem planetu. Turnšek je sicer dober Kučanov prijatelj, kljub temu, da je za seboj kot vojni minister pustil kar burno zgodovino, zlasti z vohunsko afero v Zavrču. Titu se na Kitajskem brez dvoma obeta mirnejše in lepše življenje. Svojo črno aktovko bo pač zamenjal za diplomatski kovček in v njem v prvi vrsti nosil sloven-sko-kitajski slovar. F. H. m ros ® VstS'n^o^'SE5EM V O"1'!'’ B30 Cg^‘a! 0d 22. do 30. r ISO 9001 £ — NIEROS Metal d.o.o. 2380 Slovenj Gradec, Gmajna 55, Slovenija Telefon: 0602/507-100 Tekefax: 0602 / 44-078 NAGRADA ZA DOBER SPIS Ob dnevu policije je Uprava za notranje zadeve Slovenj Gradec razpisala likovni in literarni natečaj o policiji in njenem delu. Prvih pet najboljših likovnikov in mladih pisateljev je dobilo priznanje, avtorje najboljšega likovnega izdelka je čakalo križarjenje s policijskim čolnom po slovenskem morju, avtorica najboljšega spisa pa se je popeljala s helikopterjem. Objavljamo spis nagrajenke Nine Petek, učenke osnovne šole iz Mežice, in njene vtise z nagradnega potovanja s helikopterjem, ki se ga je udeležila tudi mentorica Mirjam Lapanja. Eno je film, drugo je resničnost... S HELIKOPTERJEM NAD GORENJSKO Moj štiriletni bratec pogosto pravi: »Ko bom velik, bom policaj!« Občuduje policiste, ker vozijo hitre motorje, avtomobile, helikopterje in ker imajo pištole. Najraje se igra s policijskimi avtomobili in naš mali Jon poklic policaja vidi le v nezahtevni, sproščeni in zanimivi obliki. Gotovo je še veliko ljudi, ki razmišljajo tako kot moj bratec. Vendar, delo policista pa je gotovo težje, kot se kaže otrokom ali kot se nam zdi na prvi pogled. Predvsem je to odgovoren in tudi težak poklic. Res pa je tudi, da se včasih na policiste ljudje jezijo, posebej takrat, ko jih na cesti ustavijo zaradi prehitre vožnje ali kakšnega drugega prekrška in je potrebno seči v denarnico. Pri tem pa ljudje pač ne pomislijo, da so naredili prekršek in da s kaznijo skuša policija le podučiti, naj tega v prihodnje ne delajo več: s tem ogrožajo sebe, predvsem pa druge ljudi. Moj oče rad reče, češ kazen je vzgojna, če pa mora zaradi napačno parkiranega avtomobila plačati kazen, pa se vendarle jezi, tudi na policiste. Razmišljala sem o policiji in policistih, brskala sem po knjigah in enciklopedijah, Zelo rada pogledam Dosjeje X in kar odkrito priznam, da mene pač ne zanimajo policijski avtomobili in njihovi hitri motorji. Bolj všeč mi je delo kriminalističnega policista ali policistke. Raziskovanje težkih kaznivih dejanj, umorov, trgovanja z mamili, ki trgovcem z belo smrtjo prinašajo velike koristi, mladim pa nesrečo, raziskovanje gospodarskega kriminala in podobno. To je vznemirljivo in napeto. Oče mi sicer pravi, da preveč gledam televizijo, toda - takšni filmi in nadaljevanke so pač najbolj zanimivi. Res je, eno je film, vse kaj drugega pa je resničnost. Ta pa je tudi za policiste lahko razburljiva, vesela in zadovoljna, lahko pa šokantna, žalostna in polna razočaranj. Najbrž takšna, kot je življenje nasploh in takšno, kot so tudi drugi poklici. Nina Petek, 12 let, OŠ Mežica, 6. B Čakali smo na letališču Brnik. Veter je pihal, letala so vzletavala daleč pod modro nebo in bila vedno bolj oddaljena od nas, kmalu so se na nebu za njimi videle le še črne pike, ki pa so se čez čas tudi te izgubile v daljavi. Tam, na desnem delu letališča nas je čakal helikopter. Za vodičem, ki nam je poprej razkazal policijske helikopterje in jih opisal, smo se odpravili k vratom helikopterja. Propelerji so ropotali in rezali zrak, da smo si vsi zatiskali ušesa. Posedli smo se na sedeže v helikopterju, se pripeli z varnostnimi pasovi, vodič in policaj, ki nas je počakal na letališču, sta nam zaželela varno in prijetno vožnjo. Pilota sta se še nekaj pogovarjala, mi smo si Triglav travico in obdajajočim se skalovjem. In končno, pilota in policaj so pokazali smer, kjer se je dvigal Triglav. Opazili smo Aljažev stolp, ob katerem je že počivalo nekaj planincev, ki so že premagali naporno turo in prispeli na veličasten vrh Triglava. V daljavi se je lesketalo modro nebo, izza drobnega oblačka je prikukalo sonce in svetloba se je razlila kot rumena barva po nebu, Triglavu ter drugih veličastnih vrhovih. Tam, v daljavi, se nadeli slušalke in... napočil je trenutek, ki smo ga vsi tako težko pričakovali - vzlet pod nebo. Peljali smo se nad številnimi gorenjskimi gorami, strmimi pobočji in mogočnimi skalami, ki so gradile goro in se s svojimi mogočnimi konicami zapikale v nebo. Ni me bilo strah višine. Nasprotno. Uživala sem v tem, da letim nad pokrajino in občudujem njene lepote. Gledala sem v dolino pod seboj, peljali smo se nad majhnim naseljem, skritim v objemu gora. Hišice so bile tako majhne, da bi jih lahko skrili v svoj žep. Vsi smo napeto čakali, kdaj bomo zagledali ponos Slovenije - Triglav. Medtem smo leteli še nad mnogimi vrhovi, srnjaki so slišali hrup helikopterja in se poskrili med poraslo drevje. Planinci so se vzpenjali na te lepe, visoke vrhove, ponekod porasle z drobno "Posadka " v helikopterju je bleščalo Bohinjsko jezero. V čarno zeleno-modri barvi vode je odsevalo nebo. Že smo zagledali Blejsko jezero, majhno, toda skrivnostno veličino. Sredi jezera je kraljeval otok, porasel z gozdičkom in sredi vsega tega je stala cerkvica. Gladina jezera je bila mirna. Helikopterje naredil nekaj ovinkov in že smo pristajali na letališču. Šele ko je pilot odprl vrata, sem se zbudila iz te čudovite idile. Zahvalili smo se pilotoma in policajem za čudovit izlet. Ta dogodek bom vedno nosila v spominu, saj sem iz helikopterja videla nekaj najlepših naravnih znamenitosti Slovenije in bila nad Triglavom. NINA PETEK Piše: Stanka Blatnik ÌKSPIOWA sm/ff m j za prihodnost Študentje ali bolje - študentke oblikovanja tekstilij In oblačil so znova presenetile in tokrat navdušile predvsem mlajšo generacijo ljubiteljev najrazličnejših novosti. Na že tradicionalni sklepni modni reviji v zadnjih junijskih dneh so se tokrat predstavile nekoliko drugače - v zapuščeni, nekaj sto metrov dolgi hali nekdanje Rogove tovarne koles so priredile modni dogodek, ki ga je obiskala rekordna množica ljudi vseh generacij in interesov. Manekenke in manekeni so vzdolž neskončne piste, ob kateri se Je kljub neizmerni površini trlo na stotine obiskovalcev, sledili ritmu ravea in pričarali energično vzdušje. S fotografij sicer nerazpoznavna vsebina modne revije Je zaokroževala preko dvajset različnih kolekcij v celoto, imenovano RUMENA. Študentke so skušale temo prenesti v svoj domišljijski svet, ustvariti novo vsebino, zgodbo, blagovno znamko... Z ustrezno tehniko transformacije materiala, barvanja, tiskanja, jedkanja, modeliranja kroja ali še kako drugače so svojo izhodiščno Idejo realizirale v končno kolekcijo oblačil. Ker rumena predstavlja ne le barvo, ampak tudi določene občutke, lastnosti, asociacije..., je bila revija temu primerno pestra, sveža in v duhu časa. Za spremembo smo sl lahko ogledali tudi nekaj moških kolekcij, s čimer je tudi modno zapostavljeni in ogroženi spol lahko prišel na svoj račun. Ali bodo te novosti našle tudi svoje uporabnike, pa je drugo vprašanje. Stvaritve, ki so bile izpostavljene ogledom, naj bi našle ne le uporabnike, temveč tudi možnosti svojega preživetja. Mladi oblikovalci, ki končujejo svoje večletno raziskovalno delo, Iščejo možnost preživetja tudi zunaj fakultete, v oblikovalskih teamlh In modni Industriji, ki v skladu s svojo finančno krizo ne kaže pretiranega zanimanja za novosti. V upanju, da ni bil zadnja radost mladih ustvarjalcev, je želel dogodek v rumenem nakazati bolj sijočo prihodnost. Foto: Robert Krajnc JI 9 cf? cT? cf? d1? cf? cf$ cf? cf? tfo se meje med „ m MOSKM Brezskrbna mladost današnjega časa teži k iskanju osebne identitete, drugačnosti in originalnosti, oblačenje uporniške generacije pa briše razlike med spoloma. Časi, ko so moški dvorili ženskam, jih opevali in poveličevali, so že zdavnaj minili. Minilo je tudi obdobje, ko so ženske nemo gospodinjile doma, čuvale in vzgajale otroke in čakale svoje može. Ženska emancipacija je že dosegla enakopravnost in svobodo odločanja, celotno človeštvo pa se na prelomu tisočletja uči iskanja osebne svobode. Tej svobodi se najhitreje približujejo mladi s svojim neobremenjenim načinom življenja. Njihov stil oblačenja izvira iz ulic in ne z modnih pist najslavnejših kreator-jev, je najbolj originalen in neposreden, saj se prilagaja funkcionalnosti in duhu časa. Dvojnost ženske in moške narave v sebi največkrat združujejo T-shirti In jeans kultura. Jeans, ki skozi zgodovino spreminja svojo barvo in kroj, v današnjem modnem pravilniku nastopa zopet v svoji prvotni podobi -temen in trd, neobdelan in surov. Včasih, ko je vsaka proizvodnja izhajala iz kakovosti, so denim Izdelovali za večnost. Par hlač so nosili dan In noč, dva para sta zadostovala za celo življenje. Jeans Je bil uniforma. V petdesetih sta mu nepozabna James Dean In Marion Brando dala nov image. V zgodnjih devetdesetih je doživel revival z rap glasbo. V zadnjem letu so v stilu petdesetih zavihane temne denim hlače postale novi simbol, zgledujoč po še vedno zvestih rockabilijih. Unlseks oblačila nastajajo v skladu z dejavnostmi mlade generacije, dinamiko njihovega življenja in aktivnostmi, ki oblikujejo njihov stil. Bolj domiselni odstopajo od uniformiranosti In skušajo oblikovati svoj Image, sledijo pa jim vrstniki, starejši In celo modni kreatorjl, ki njihov stil nadgrajujejo v novih kolekcijah. cf? / S'fflffwniwr; '(///////HlllfillllllinniH' AV’, (ih ' _______^ n ì •Q 9 0 a £ ♦3 1 e a. s? Sr I -•lì I I a> * 6. O lf! Ui •S j? S |i! !tlf s k' 5 2 liji a .3 N £ 1 -5 ! ■■i I g f fl II I s II 11 J2. 1 z a. .S 5. f > 2 a i ® ? I O f |J •|S !l .ti a P li P It . i y o S = •- 1 •s-i 'i g fi n ^!i sij f ti ìli tli !l! !f! £■§ 1 O u S 2 II s a f s I - iiš 3 S “5 I Ui QC Š U > I lil 11 ÉÉlli!!!! mm 8j 8 8 O Oj ‘Si d d — ! fN m lf igjsls ! ! m r*v o. d; r ■ j ’=, ? : £ : J ! I I I I I It 3 - ?: 5. g, J -i a 1% I® (B a f ! 3 n |S ES ‘E n *»■5 > * S s o c fj £ >5 D. 1 |1 P -š :H I ■El •C O o os o-cs 3 I s I ll iifj Il II lil1 'S* p w ! IH! lil! > UJ M CU P 1.1 •O d! E E? ll 1 -g 1 ° £-1 g ^ I| ? = d | ••Š I 1 ¥ : n ; tl s -P O J2 £ à-'l S || H°ì! < ! LU A V f s o 5 S f S 2 a h ji S IfL uti ili! siH till ^ -3 .3, S llif IH! im s £ !!_ iil li 51 II š. W5 lil lil >/V o 1 rj ia, | n S S ^ iS|§ sil s =. = 2ish2 f Js p C.1 Sb x iCl, lili Ip l§1 I S I lil fi I It O ? 2 E 2 m 2 o. II lil! Ifl = l! !t nil £ g •s g TISNIKAR RAZSTAVLJA V GALERIJI Leto 1998 je eno čudno leto. Obeležujejo ga različni jubileji. Ko sem ob načrtovanju zadnje razstave nekoliko razmislil in se poglobil v preteklost, sem ugotovil, da poznam slikarja Jožeta Tisnikarja dobrih 30 let, da smo v okviru Galerije KOLAR proslavili, v maju mesecu, 10. obletnico delovanja in življenja v njej, in končno, da je to leto tudi leto umetnikove 70 - letnice. Velikokrat me ljudje sprašujejo o Tisnikarju, to ali ono... Še največkrat o življenju in ljudeh okrog njega, pa mi nikoli ni pretežko odgovarjati na ta vprašanja, saj je o avtorju znanih veliko resnic in spoznanj. Fotomonografije, knjižne edicije, katalogi in nekateri filmi so ga upodobili slovenski in tuji javnosti do take mere, da včasih ni več kaj dodati. Zase vem, daje to človek samoniklega, klenega in trmastega kova. Je človek velikega srca in dobrohotne narave, je človek skromnosti in potrpežljivosti. Kadar je nestrpen in vznesen, pa je to pogojeno z dogodki in priložnostmi. V njegovem življenju jih je bilo veliko. Le težko bi vseh naštel. Iz njegove bibliografije podatkov je razvidno marsikaj. Iz biografije pa je razvidno, da seje njegova življenjska pot iz Mislinjskega grabna zaustavila v Slovenj Gradcu, v mestu kulturniškega in likovnega naboja, kateremu skorajda ni para v vsej Sloveniji. Ljudje, na čelu z dr. Stanetom Strnadom, direktorjem slovenjgraške bolnišnice, so Jožeta vzeli pod svoje okrilje in bedeli nad njim. Niti gospod dekan Jakob Soklič, humanist in spoštovana osebnost, ni bil do Jožeta neobčutljiv. Nasprotno, priganjal ga je v risanje, v ustvarjanje nečesa, kar bi za takratni čas lahko rekli renesančno lepega, saj je Tisnikar moral kopirati dela starih slikarskih mojstrov iz obstoječih knjig. Po Sokličevi volji seje slikar discipliniral, obenem pa je spoznaval, da je za slikarja nujnost, da skicira in se risarsko izpopolnjuje. In kakšno naključje, da se je v tem lepem mestecu Mislinjske doline, leta 1954 naselil akademski slikar Karel Pečko. Kasneje dokazan kot izvrsten pedagog, mentor in neutrudljiv organizator likovnih manifestacij. Jožetu Tisnikarju je v začetnem obdobju dal veliko. Prikoval ga je v ambient "slikarske” prosekture ter mu usodno določil okoliščine pesimističnega in mrakobnega bivanja v bolnišnici. Tri desetletja in še nekaj čez so ga zaznamovala tista, njemu značilna ustvarjalna leta. Bila so težka in življenjsko skrajno naporna leta. Prenekaterikrat na robu obupa. Včasih se je zazdelo, da so skregana z vsako normalno pametjo in da jim ni rešitve... Pa ni bilo tako. Tisnikarjevo življenje se je hkrati obračalo še v drugačne umetnostne perspektive. Izza zidov prosekture je znal kot nasprotje smrti iskati tudi radosti življenja in jih slikarsko obelodanjati skozi prizmo gostilniških motivov, porok in sedmin, skozi jate krokarjev in portretov osamljenih ljudi. V zadnjih letih jih je obogatil z motivi iz slikarskih kolonij, od Izlakov, Mežiške doline, bivše doline smrti, iz prešernega in družabnega mariborskega Lenta, vzvišenega Sinjega vrha, ali oddaljenega Prekmurja. Jože Tisnikarje kot suveren in specifičen slikar znal zakoračiti tudi v tuji svet, od Beograda do Munchna, od Basla, Varšave do Pariza so ga vodile razstavljalske poti. Venomer z uspehom, kritike, ki so ga spremljale, so bile dobre, nikoli slabe! Tudi v New Yourk je prišel. Kdo bi si želel kaj boljšega kot v Palači združenih narodov doživeti sprejem pri samem generalnem sekretarju OZN. In Tisnikarje temu človeku, ob tej priložnosti, poklonil svoje likovno delo, kot zahvalo za pozornost in kot značilno likovno poslanstvo iz majhnega Slovenj Gradca. Veliko let pozneje je isti gospod Perez de Cuelar podpisal listino za Slovenj Gradec, nazvano mesto Glasnik miru. Morda se zdi čuden ta sprehod skozi preteklost v tem kontekstu, pišem pač zato, ker se mi zdi, da je moj publicistični delež lahko naravnan do tiste mere, ko lahko o Tisnikarju zapišem ali spregovorim iz svojih izkušenj in pogledov. O njegovem delu in ustvarjanju pa se s strokovnega vidika ne bom posebej ukvaijal. To so na najboljši način že storili likovni kritiki Marjan Tršar, Janez Mesesnel, Tomaž Brejc, Milček Komelj in še vrsta drugih! Ob tej priložnosti bi želel spomniti na poezijo Vladimirja Gajška, Vinka Ošlaka, Milčka Komelja in Daneta Zajca, ki je v vsebinskih navezah s Tisnikarjevim slikarstvom izjemna in sijajna. Prav tako kot filmski scenarji Franceta Kosmača, Rajka Ranfia, Nebojše Tomaševiča in Igorja Prodnika, ki so doživeli realizacije filmov neprecenljive vrednosti. Iddi po zaslugi Tisnikarja, ki je v vsakem od njih odigral osrednjo vlogo. Čeprav se je teh priložnosti branil in mu niso bile prijetne. So pa zanj bile prave posebnosti. Tako kot je bila posebnost Svetlana Makarevič, ki je ustvarila lutkovno predstavo Mrtvec pride po ljubico, lutke pa so izdelali po Tisnikarjevih slikarskih rešitvah. Podobno se je Tisnikar vključil v projekt za taboriščno odrsko sceno angleškega Shakespearovega gledališča v Londonu. Sam avtor pa je postal živa slika lastne prisotnosti kot igralec tudi v gledališču, v prizoru seciranja v Brigadah lepote Dragana Živadinova. Gledališka pozornost je bila hvalevredna in primerna Tisnikar-jevi osebnosti. Niko R. Kolar IZ UVODNIH BESED MILENE ZLATAR OB ODPRTJU RAZSTAVE V GALERIJI LIKOVNIH UMETNOSTI V SLOVENJ GRADCU V Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu spremljamo delo slikarja Jožeta Tisnikarja vse od njegovih začetkov, torej že štiri desetletja, kar je zasluga njegovega mentorja akad. slikarja Karla Pečka. Zbiramo in hranimo njegove slike in risbe ter dokumentarno gradivo; v Stalni galerijski zbirki imajo njegova dela posebno mesto. Tisnikarjeva ustvarjalna potenca je naravnost fascinantna, opus pa izjemen, zato smo se odločili, da likovni publiki in strokovni javnosti razgrnemo (v smislu retrospektivne razstave) širši izbor njegovih del (več kot 250 slik in risb)... ...Razstava daje s premišljenim izborom vpogled v ključne faze Tisnikarjevega ustvarjanja, jih ovrednoti in umesti v slovensko ekspresionistično pozicijo. Tisnikar pa ni zanimiv le skozi optiko formalnega likovnega razvoja, temveč tudi skozi ikonografski spekter (razpet med rojstvo in smrt ter še zlasti smrt kot ikonografska tema), ki ga obravnavamo tudi z aktualnega sociološkega aspekta. V krščansko tradicijo in ekspresivno podstat vpeti ljudje specifičnega okolja so umetniku, skupaj z zanj usodnim delom v prosekturi slovenjgraške bolnišnice, predstavljali neizčrpen vir navdiha, ki ga je slikar prevajal v samosvoje likovno sporočilo. Sugestivni likovni zapis, ki se kaže v močni ekspresivni izraznosti, je umetnik ohranil vse do danes, ob tem pa je gradil trdno likovno podobo izjemnega opusa, ki ni izvenela v izpraznjeni maniri. Tudi metje-jsko je Tisnikar izpopolnil svoje znanje, dosegel mojstrstvo in se zapisal med redke slovenske slikarje, ki so osvojili tehniko jajčne tempere... Retrospektivna razstava del Jožeta Tisnikarja Razstava na več kot 1000 m3 je na ogled v Galeriji likovnih umetnosti Sloveiy Gradec od 10. 7. do 10.10.1998, vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Za najav^ene skupine je možen ogled tudi izven urnika. Piše: Aleksander Praper CITROEN Avtomanija je na Koroškem radiu na sporedu vsakih štirinajst dni med 9. in 10. uro. V najbolj toplem delu leta, ko si zaželimo počitka, odmora in udobnega lenarjenja, smo z avtomanijo prispeli ravno do znamke, poznane po neprekosljivem udobju in nekoč tudi po ekstravagantnih oblikah. Če še niste uganili, govora je o Citroenu. 5. februarja 1878 rojeni Andre Citroen je leta 1913 v Parizu ustanovil podjetje za izdelavo zobnikov v obliki črke V. 6 let zatem je položil temelje za svoje avtomobilsko podjetje, katerega prvi model je bil TVpe A. 1920 leta so proizvedli že 11.000 vozil in istega leta zmagali na Le Mansu. Prodajati so začeli tudi na kredit, z odplačilno dobo 12 mesecev. 1924 leta se je tovarna preimenovala v Societe Anonyme Automobiles Citroen. Med leti 1925 in 1934 je bilo Citroen-ovo ime izpisano na Eiffelovem stolpu, s črkami visokimi 30 metrov, sestavljenimi iz 250.00 žarnic in 600 km kablov. Celotna površina Citroenovih podjetij je leta 1927 znašala 762.000 nr, zaposlovali so 31.000 delavcev. S svojimi avtomobili so večkrat prekrižalili Afriko in azijo in jih dali v uporabo v znanstvene ekspedicije. Leta 1934 je francoska vlada zaprosila podjetje Michelin, da prevzame Citroen, ki je zašel v finančno krizo - kar 8.000 delavcev je bilo odpuščenih, kar pa jim ni preprečilo, da so še isto leto predstavili svoj 8 valjni motor, vgrajen v model 22 CV, ki pa je na žalost ostal le prototip. Naslednje leto, 3 julija je po resni bolezni umrl Andre Citroen. Za tem, ko so leta 1929 že dosegli mejnih 100.000 vozil na leto, je ta številka padla na borih 30.000. Da bi si opomogli, so začeli razvijati majhne avtomobile, so začeli razvijati majhne avtomobile, z majhnimi motorji in nizkimi vzdrževalnimi stroški. Prvi je bil 2CV, poznan kot spaček. Razvoj tega vozila je prekinila vojna, od vseh 250 prototipov je ostal le eden, ostali so bili uničeni. Z edinim prototipom so leta 1948 pričeli oživljati proizvodnjo, ki je med vojno praktično obstala. Spaček je povzročil pravo senzacijo s svojo ekonomičnostjo, čeprav je dosegel le borih 65 km/h. Povpraševanje je bilo tako ki je pričel razvijati luksuzni 6-valjni motor za coupé SM, ki ga je leta 1970 predstavil Citroen. Ta avtomobil je imel servo ojačevalnik volana, ki je deloval odvisno od hitrosti vozila, ter kar 6 prednjih samodejno nastavljivih luči. istočasno pa so predstavili tudi novi model imenovan GS. veliko, da je bila čakalna doba šest let. Letna proizvodnja je ponovno narastla preko 100.000 avtomobilov. Odprli so podružnice po celem svetu, leta 1954 pa so avtomobilsko javnost presenetili s hidropnevmatskim podvozjem s konstantno višino od tal, pri modelu 15-six. Že leto za tem so predstavili legendarni DS, imenovan žaba, revolucionarno aerodinamične oblike, s hidropnevmatskim vzmetenjem, servo ojačanimi sklopko, volanom in zavorami. V prvem dnevu so zbrali kar 12.000 naročil, vsega skupaj so jih v 20 letih izdelali kar 1,460.000. Leta 1958 so predstavili spačka s 4-kolesnim pogonom, ki se je lahko polno obremenjen povzpel po 40% peščenem klancu. Dve leti za tem so podpisali pogodbo o sodelovanju s ko-perskim Tomosom, to leto je proizvodnja Citroenovih vozil že presegla 300.000 avtomobilov. Odpirali so nove podružnice v Kanadi, na Portugalskem in vAvstriji, podpisali so tudi pogodbo o skupnem razvijanju motorja z NSU-jem. 1966 leta so izdelali 525.000 vozil, modelno paleto pa je dopolnila Dyana. Pričeli so sodelovati z Maseratijem in Totalom, Fiat pa je pri njih vložil sredstva v 49% delež. Preostali del Citroena je ostal v lasti Michelina, in že leto za tem so prevzeli v last še Maserati, Prenovljena Xantia Za Slovenijo je bil leta 1972 pomemben sporazum o ustanovitvi Cimosa, kjer so se izdelovali spački, Dyane in GS. Pomembna prelomnica je bil lata 1974 predstavljeni CX, ki je nasledil 20 let izdelovanega DS-a. Še isto leto je proizvodnja dosegla skoraj 700.000 vozil na leto. Sledile so spremembe v vodstvu - Peugoet je odkupil 90% delnic Citroena, in ustanovil podjetje PSA. Proizvodnja je narasla preko 800.000 vozil v letu, predstavili pa so tudi nam dobro znano Viso. Leta 1982 je Citroenovemu oblikovanju pomagal Bertone s predstavitvijo modela BX, štiri leta kasneje pa so predstavili še AX-a, ki se še vedno dokazuje s svojo ekonomičnostjo. Konec 80. in v začetku 90. let je Citroen vztrajno delal na prenovi svojih avtomobilov, saj so predstavili XM-a, ZX-a in Xsantio. Z ZX-om so bili kar nekaj let nepremagljivi na rallyu Paris - Dakar. Sedaj je ponovno čas predstavljanja palete, kajti v zadnjem času so predstavili Saxo-ja, Xsaro in prenovili Xsantio. V prihodnje pa se obeta tudi naslednik XM-a. OBLIKOVANJE O oblikovanju Citroenov na kratko. Če jim kdo očita neoriginalnost, naj si kupi očala. Stara Pariz v znamenju avtomobilske znamke Citroen, fotografija iz leta 1953 popularna žaba DS je v avtomobilizmu leta 1955 naredila pravo revolcijo. Zelo dobro oblikovan je bil tudi SM, ki je nastajal v časih, ko je bil Citroen še lastnik Maseratija. Tistim mlajšim, ki se teh avtomobilov s cest ne spomnijo, je sigurno poznan XM s svojo futoristično, skoraj vesoljsko obliko. Tipična ekstravaganca Citroenov se je nadaljevala vse do srede devetdesetih let, ko so se ta vozila kar nenavadno ponormalila. Tipični volani z eno prečko, so dobili še kakšno prečko zrave. Merilniki hitrosti, ki so se čitali skozi lečo, so postali klasični. Zunanje oblike Xantie in ZX-a kakor tudi nove Xsare, pa bi lahko krasil tudi kakšen drug emblen. Še vedno so prepoznavni in originalni, francosko šarmantni in zelo udobni. Časi se spreminjajo in očitno se je zamenjala tudi tovarniška filozofija - Citroen je začel izdelovati bolj normalne, recimo, premalo abstraktne oziroma ekstravagantne oblike v primerjavi z njihovim predhodnikom - seveda. Mehke, prijazne linije tudi v notranjosti, ustrezna izbira barv in materialov, precej pripomorejo k samemu značaju avtomobila. Na splošno imajo pri Citroenu precej srečno roko, kar se tiče oblikovanja. Večina njihovih avtomobilov morda ravno zaradi nenavadne oblike zelo dolgo obdrži sodoben videz. Tudi nova Xsara si lahko obeta kakšnih 8 let uspešnega nastopanja na trgu, čeprav so jo razvijali kratkih 196 tednov. Prve skice so nastale že leta 1992 pod vodstvom Donata Coca, odgovornega za ta projekt. Oblikovalci so bili omejeni na medosne dimenzije ZX-a, kljub temu pa so morali omogočiti večjo notranjost in prtljažni prostor. Kot je že v navadi, je Citroenov oblikovalski studio tekmoval z dvema neodvisnima studiema: Stile Bertone in Heuliez Torino. Odločili so se za lastni predlog, čeprav so od Bertonetovega predloga prevzeli osnove za notranji design. Nekaj problemov je pri oblikovanju povzročila rešitev zadka, kjer so napram ZX-u čisto spremenili obliko - nastala je kombilimuzina (ali coupé) s kratkim "repkom". Decembra 1994 so zamrznili rešitve zunanje oblike. Julija 1996 so še malo dodelali prednjo masko in Xsara je bila gotova. Glede na to, da spada Citroen pod okrilje Peugeota je morda nenavadno, da nova Peugeotova 206-ica ne bo toliko elegantna, kot večji bratje, temveč bolj športna. Eleganco je očitno dobila Xsara. Prihodnjič pa kaj več o prvi japonski znamki, ki jo bo obdelala Avtomanija - o Mitsubishiju. Do takrat vam želim čimveč sončnih dni in varno vožnjo. B8 22. avgusta 1998 bo Občina Črna na Koroškem praznovala svoj četrti občinski praznik. Ob tej priložnosti čestitam vsem našim občankam in občanom in jih vabim na slavnostno sejo v soboto, 22. julija, ob 9. uri v Kulturni dom v Črni na Koroškem. Po slavnostni seji se dobimo na praznovanju 55. obletnice ustanovitve Koroškega bataljona na Pristavi pri Savelliju. VABUENIi ŽUPAN OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM Franc Stakne V ________________________f Kmalu bodo stekle priprave odbojkarjev Fužlnarja BARIČ NAMESTO GOLOBA Odbojkarji Fužinarja, letošnji državni in pokalni prvaki Slovenije, so dobili novega trenerja. Potem ko je dosedanji učitelj ravenskih odbojkarjev Branko Golob prevzel mesto direktoija kluba in bo hkrati tudi trener kadetov, bo člansko ekipo odslej vodil novi trener Leon Barič z Reke. Kandidatov za izpraznjeno mesto je bilo sicer več. Predvsem so se vodilni možje kluba pogovarjali z enim od trenerjev iz Belorusije. Možnosti, da bi prevzel zahtevno vlogo pri koroškem prvoligašu, je imel tudi sedanji selektor slovenske moške reprezentance, Kamničan Gregor Hribar, ki pa zaradi preobilice dela v službi in z reprezentanco ni mogel prevzeti profesionalno obveznost na Ravnah. Sočasno so pogovori tekli tudi z znanim bivšim hrvaškim odbojkaijem in priznanim strokovnjakom, in prav Rečan Barič se je odločil, da bo v novi sezoni vodil državne prvake. Priprave bodo stekle v ponedeljek, 10. avgusta, ko bodo z vadbo pričeli tudi novinci v ekipi Fužinaija: Jasmin Čuturič, bivši odbojkar Salonita, Mišo Pušnik, ki je prišel iz Gradisa Maribor, ter domačin Bojan Mlakar, ki se je po šestih letih igranja pri avstrijskem prvoligašu Puntigamer Dobu odločil znova okrepiti matično ekipo. Na Ravnah te dni pričakujejo tudi prihod odličnega, več kot dva metra visokega kanadskega odbojkarja slovenskega porekla (oče Poljak, mati Slovenka), ki naj bi prišel na študij v Slovenijo in tako za eno sezono okrepil "železaije". Žal se je malce zapletlo z angažiranjem podajalca Aleksa Berdona, ki je nazadnje igral pri Pomgradu v Murski Soboti, tako, da je njegov prihod na Koroško še vprašljiv. Če Berdona na Ravne ne bo, ima vodstvo kluba na čelu s predsednikom dr. Darkom Iglarjem zanj že alternativo. Pogovarjajo se namreč s sedanjim odbojkarjem Varteksa iz Varaždina Slobodanom Momičem, ki naj bi pri Fužinarju zaigral v vlogi podajalca, namesto dosedanjega "tehničaija" in kapetana ekipe Mija Vukoviča, ki se je vrnil v Salonit Anhovo. Poleg njega sta državne prvake po končanem prvenstvu zapustila še Rasto Oderlap, ki je okrepil ekipo Bleda ter Gregor Jerončič, ki bo kariero nadaljeval v Nemčiji. Pri Fužinarju so zadovoljni, da so uspeli v svoji sredini obdržati vse ostale igralce, med njimi tudi reprezentante Matjaža Hafnerja, Jureta Kokota in Davida Slatinška. Menijo, da so se dovolj kakovostno okrepili z izkušenimi odbojkatji, ki bodo skupaj z igralci, ki so ostali zvesti klubu, dajali ton Fužinarjevi igri. Cilji so jasni. Znova poseči po naslovu državnih prvakov in se poskušati prebiti v evropsko ligo državnih prvakov. To pa nikakor ne bo lahko, kajti Ravenčani so za nasprotnika v prvem kolu kvalifikacij za uvrstitev v evropsko ligo dobili močno ekipo Dorožnika iz Odese v Ukrajini. Prva tekma bo 10. ali 11. oktobra v Odesi, povratna pa čez teden dni na Ravnah. V primeru skupne zmage se bodo Ravenčani uvrstili v drugi krog, kjer se bodo v boju za uvrstitev v evropsko ligo državnih prvakov srečali 5. oz. 6. decembra doma z nemškim Friedrichshafnom, kjer sedaj igra bivši Fužinatjev odbojkar Gregor Jerončič. Povratna tekma bo teden dni kasneje v Nemčiji. V primeru poraza z Dorožnikom bodo naši odbojkarji igrali v sedmi skupini pokala evropske odbojkarske zveze (CEV) na Nizozemskem. Ivo Mlakar Marijan Kokol - Ček, dolgoletni funkcionar odbojkarskega kluba Fužinar MOŽ IZ OZADJA Vsakdo, ki je kdaj koli delal v kakšnem športnem klubu kot funkcionar, seveda dobro ve, koliko dela, prostega časa in odpovedovanja je vloženega v delo nekega kluba. Resda so prvi igralci in treneiji, vendar brez dobro utečene ekipe klubskih funkcionarjev ni uspehov. Običajno so delavci v klubih v ozadju, na fotografijah se pojavijo le ob kakšnih večjih uspehih ali jubilejih. Dvojna lovorika odbojkarjev Fužinarja in naskok na Evropo je priložnost tudi za drugačen pogled na ta klub, na pogled z očmi dolgoletnega klubskega delavca. Marijan Kokol, med Ravenčani bolj znan kot Ček, pred leti tudi dober nogometaš, je pred 15 leti zajadral v odbojkarske vode. »Spominjam se, da smo se na detekaju pogovarjali z znanimi odbojkarji, tu je bil Marijan Ban, Danilo Tušek in Igor Filipančič, beseda pa je dala besedo in pregovorili so me, da sem postal tehnični vodja prve moške ekipe odbojkarjev Fužinarja. Že prvo tekmovanje je bilo nekaj posebnega. Šli smo na gostovanje v Čapljino, kjer se je Fužinar pomeril z OK Študentom. Kot tehnični vodja sem skrbel za pot, hkrati pa prevzel tudi vlogo šoferja. Tekmo sem si dobro zapomnil, saj je šlo na pot le šest igralcev in jaz, na koncu pa smo vendarle zmagali z 3:0.« Če pogledaš 15 let nazaj, ali je danes sploh še ostal kakšen funkcionar iz takratnih dni? »Le Franjo Jež je še iz takratnih časov in je danes trener pionirjev. Sicer pa sem v teh letih sodeloval z različnimi trenerji, tudi z Ježem, pa Adolfom Urnautom, Radom Krenkerjem, Bojanom Ivartnikom, Francem Golobom. Vsem sem skušal biti nekakšen pomočnik in hkrati tehnični vodja, nenazadnje tudi blagajnik, kot sem že omenil - tudi šofer, igralcem pa - dober prijatelj.« Za Fužinar so bili v teh letih tako vzponi kakor tudi padci. Kaj ti je ostalo v spominu? »Nikoli ne bom pozabil, kako smo izgubili kar sedem tekem z rezultatom 3:2 in morali iz takratne druge jugoslovanske zvezne lige v slovensko ligo. Po kvalifikacijah v Srbo-branu je sledil zopet vzpon in uvrstitev v drugo ligo. Iz teh let se spomnim solz Bojana Mlakarja, ko se je veselil z mlajšimi igralci, ki so takrat s trenerjem Krenkerjem in tudi mojo malenkostjo ustvarjali temelje današnjega kluba. Glede uprave kluba se spominjam časa predsednikovanja Josipa Košute, ko je bilo precej govorjenja, Edi Lorber je bil predsednik leto dni, Danilo Tušek le par mesecev. Od 1. L 1992 pa nekje do leta 1995 sploh nismo imeli predsednika kluba. Pa smo kljub temu nekako delali, Miloš Jurak in jaz, pa Igor Filipančič, iz ozadja pa leto za letom tudi Brane Žerdoner. Leta 1991 smo ustanovili tudi društvo OK Marijan Kokol - Ček: Uspehi Fužinarja so največja nagrada za 15-letno delo v klubu Fužinar ter se na nek način tudi finančno osamosvojili.« Novo poglavje odbojkarskega kluba Fužinar se je pričelo pisati leta 1995. Bil je to začetek vzpona, ki je marsikoga presenetil. »V sezoni 1995/96 je ekipo prevzel znani trener Franc Golob. Ker smo ostali samo z domačimi igralci, smo bili sprva nekoliko skeptični glede uvrstitve. Kljub temu je šlo in ostali smo v LB ligi, leto za tem se uvrstili v L A ligo in osvojili četrto mesto ter tako dobili možnosti igranja v CEV kupu. Že naslednje leto smo s pomočjo Vukoviča, Oderlapa, Hafnerja, Jerončiča in seveda naših igralcev Slatinška, Kokota, Drevenška in drugih osvojili finale pokala ter postali prvič tudi državni prvaki Slovenije. Ta meteorski vzpon je bil povezan z angažiranjem mnogih ljudi, ki vselej ostanejo v senci prvakov in se o njih le malo govori.« Najbrž se je v teh letih nabralo na tisoče kilometrov in na stotine ur preživetih na sestankih. »Osebno sem v teh letih prevozil več tisoč kilometrov, od Stare Pozove, Splita, Čapljine, Modriče, Kaknja, Sarajeva, Siska, Zagreba, povsod po Sloveniji, pa do Češke in Prage, po Avstriji in drugod. Moram kar potrkati, v teh letih ni bilo niti najmanjše praske, če odštejem dve manjši okvari na avtomobilu. V teh 15 letih je bilo le nekaj tekem, na katerih nisem bil prisoten, udeležil sem se vseh priprav, nenazadnje sem uspel dobiti za klub tudi znatna finančna in materialna sredstva. Na sestankih sem v teh letih prebil od 1400 do 1500 ur. Rekel pa bi tudi tole: v vseh teh letih se je okrog kluba vrtelo kar precej ljudi, ki pa niso naredili, kar bi lahko. Ti ljudje pa tudi drugim, ki so se odpovedovali in garali, ne bi priznali njihovega truda in dela. Fužinar je Ravnam in Koroški prinesle dva laskava športna naslova, ki sta Ravnam prej prinesla Evropo, kot jo bomo videli kot država.« (mp) C \ Pavliniča nadaljujeta sijajno serijo O uspehih plesnega para Pavlinič iz Kotelj smo v Prepihu že večkrat poročali. Gre za izjemna talenta, ki nizata uspehe na vseh velikih prireditvah v Sloveniji in v tujini. Tako je bilo tudi na mednarodnem prvenstvu v Italiji -CERVIA, kjer sta konec junija nastopala v kategoriji mladincev od 12 do 16 let. Lena in Matic (13 in 14 let) sta v izjemni mednarodni konkurenci preko 150 parov edina od slovenskih predstavnikov prebila prag finala, tako v kategoriji standardnih kot latinskoameriških plesov. Drugo mesto v standardnih in šesto mesto v LA plesih je zopet pomenilo ne-nadkriljiv uspeh, posebej ob dejstvu, da sta bila Hotulj-ca hkrati tudi naj mlajša finalista. Njun čas v kategoriji mladincev šele prihaja, zato je naša napoved izvrstne sezone 1998/99 gotovo več kot utemeljena. Čestitamo! V MEDALJE KAR DEŽUJEJO Pred nedavnim se je iz Češke vrnilo šestero tekmovalcev celjsko - koroške regije, ki so se v Pragi kot gostje udeležili Specialne olimpiade češke republike. V močni konkurenci kar šestinosemdesetih ekip Češke, Poljske, Nemčije, Madžarske in Slovenije so Nada, Aleš, Aljaž, Danica, Stanko in Vida osvojili kar sedem medalj. Kljub naravi, ki ni znala biti radodarna, ko je delila zaklade tem ljudem, so oni en sam zaklad - okronani s toliko zlata, kot ga premore le malo drugih športnikov pri nas. A žal ne znamo in nočemo medijske in naše pozornosti posvečati tudi njim, čeprav Nada, Aleš, Aljaž, Danica, Stanko in Vida, - veliko, veliko jih je!!! - tako zelo toplo in tako zelo iskreno bijejo svoj boj! In vselej s solzami zrejo v slovensko zastavo, ki se dviga na drogu - samo zaradi njih. TRV Danica, Aleš in tovariš Leon skupaj s češko hosteso -utrujenost in zadovoljstvo. Tekma je za nami... Nogometaši Korotana bodo okrepljeni štartali v novo prvenstvo CIU: UVRSTITEV V SREDINO LESTVICE S tekmo 1. kroga z Muro v Murski Soboti so nogometaši Korotana v nedeljo, 2. avgusta, štartali v letošnje prvoligaško prvenstvo, kjer prvič nastopa 12 klubov. Na Prevaljah so dokaj sproščeno pričakali štart v novo sezono, čeprav so, podobno kot v preteklih pripravljalnih obdobjih, dodobra spremenili sestavo moštva. Še vedno je pri Korotanu prisotno dejstvo, da vsake pol sezone dodobra prevetrijo igralsko zasedbo, saj je v klub tudi tokrat prišlo kar deset novih nogometašev. Vendar je tokrat stanje v klubu drugačno kot pred začetkom lanske sezone, ko so igralski kader formirali dobesedno "na horuk." Res, tudi tokrat so po končanem prvenstvu klub zapustili številni nogometaši, med njimi brata Samo in Matej Vidovič, ki sta okrepila domžalski BS Tehnik. Nenad Toševski se je vrnil v matični SET Vevče, Boštjan Grizold je prestopil k ljubljanski SCT Olimpiji, Zlatko Čerimovič je odšel v Velenje, Boštjan Damiš k Aluminiju v Kidričevo. Iz kluba so odšli še Branko Božič, Dejan Srdič, Senad Tiganj, Dejan Kefert in vratar Ivan Tahirovič, za katere se še ne ve, kje bodo igrali v novi sezoni. Seznam okrepitev je domala enako dolg, tako da imata novi trener, Zagrebčan Albert Pobor in njegov pomočnik Branko Jozič iz Velenja trenutno na spisku 20 igralcev, med katerimi je tudi obetavni mladinec Matjaž Lakovnik. Na Prevalje je prišel novi vratar Robert Sraga, ki bo skupaj z domačinoma Markom Ažmanom in Dušanom Kordežem kandidiral za mesto med vratnicami. Obrambni nogometaši so Ilir Silo, Boštjan Ratkovič, Dejan Stefanovič, Luka Vidmar, Bojan Onič in Kristjan Švab, ki se je vrnil v klub, potem ko je dve sezoni nastopal v avstrijskem Šmihelu. Prišel je tudi Robert Zec, sicer doma iz Črne, kije nazadnje igral v Šmartnem ob Paki, pa Andrej Tasič iz Vevč, Patrik Okovič, ki je bil nazadnje član hrvaškega Inkeija iz Zaprešiča, Marko Barun, ki je prav tako kot vratar Sraga posojen nogometaš Maribora. Med povratniki v prevaljški klub je tudi reprezentant Alfred Jermaniš, ki naj bi bil ob Sandiju Valentinčiču (oba sta prišla iz Primotja), največja okrepitev za "modre". Novinca sta tudi Iztok Zofič, bivši igralec Elana Novo mesto in Albin Delalič (Jedinstvo Bihač), v klubu pa sta ostala kapetan Roman Plesec in Adnan Zildžovič, ki seje tik pred prvenstvom vrnil v Korotan, po neuspelem iskanju angažmana v tujini. Z nogometaši Korotana je nekaj časa vadil tudi Osman Begič, igralec Goriških opekarn, katerega pa je za prihodnjo sezono registriral njegov matični klub SET Vevče. Pretekla dva tedna je bil na preizkušnji tudi Dragan Novakovič iz Banja Luke, toda vprašljivo je, če se bodo pri koroškem prvoligašu odločili še za petega tujca, saj imajo že sedaj štiri, in sicer Sila, Zildžoviča, Delaliča in Okoviča. V novo sezono bo tako štartal močno prenovljen, okrepljen in spremenjen Korotan. Toda spisek igralcev vendarle še ni zaključen. "Iščemo še primernega igralca za položaj desnega bočnega in kakšnega vezista. Zavedamo se, kaj pomeni tanek igralski kader, kajti hitro lahko nastopijo težave s poškodbami in kartoni," pravi direktorica kluba Gina Kuserbanj, ki zatrjuje, da se pri "nakupih" ne bodo prenaglili, kot se je često dogajalo v minulih sezonah. Spremembe so tudi izven igralskega kadra. Potem ko je pred iztekom preteklega prvenstva ekipo zapustil trener Borut Jarc, je Korotan v zadnjih tekmah vodil trenerski tandem Peter Lazarevič - Ivan Marjon. Toda oba sta se po uspešnem zaključku sezone, ko je moštvo osvojilo načrtovano 8. mesto, poslovila in nadomestila sta ju Albert Pobor in Branko Jozič, ki je predtem dolgo časa treniral vrataije v velenjskem Rudarju. Trenutno v klubu tudi ni več tehnika in hkrati "deklice za vse" Ljube Miloševiča, ki je odšel zaradi finančnih nesoglasij. Iz podobnih razlogov sta Prevaljčane zapustila tudi zdravnik ekipe dr. Brane Breznikar in fizioterapevt Milan Štumfl, po petletni dobi pa je odstopil tudi sekretar kluba Damjan Hojnik. Seveda so za delo poprijeli drugi, med njimi Željko Rihter, ki je postal tehnični direktor kluba. V pripravljalnem obdobju, ko so nogometaši Korotana trenirali pretežno na Prevaljah in na Ravnah, za teden dni pa so se podali v Črno, so odigrali tudi sedem prijateljskih tekem. S Primorjem so igrali 1:0, z SCT Olimpijo 0:1 in 1:3, s Pohorjem 2:1, s Šmihelom 8:2, s Posavino iz Zagreba 0:0 in nazadnje z Usnjarjem v Šoštanju. V nedeljo bodo "modri" znova gostovali, tokrat pri murinih sosedih, pri Potrošniku v Beltincih. Šele v 3. krogu bodo nastopili pred domačim občinstvom, ko bo 16. avgusta njihov nasprotnik novinec v ligi Živila Triglav iz Kranja. Vmes bodo Korotanovi nogometaši odigrali še 5. avgusta tekmo šesnajstine finala za pokal NZ Slovenije v Šmartnem ob Paki, proti tamkajšnjemu drugoligašu, katerega trenerje že drugo leto Prevaljčan Toni Tomažič. Cilj Prevaljčanov v bodočem šampionatu je uvrstiti se nekje v sredino prvenstvene lestvice, kar bi pomenilo, da bi odpadla večna borba za obstanek v ligi. Ali jim bo uspelo? Razpored imajo na začetku izjemno težak, saj v prvih štirih krogih trikrat gostujejo, pa vendar je čutiti, daje vzdušje v ekipi, ki jo sestavljajo izkušeni in mladi igralci, dobro. Zato velja biti optimist in se nadejati dobrih iger in rezultatov. Za Korotan nastopajo igralci: Robert Sraga, Marko Ažman, Dušan Kordež (vratarji), Dejan Stefanovič, Boštjan Ratkovič, Bojan Onič, Ilir Silo, Kristjan Švab, Luka Vidmar in Andrej Tasič (obrambni igralci) ter Marko Barun, Roman Plesec, Robert Zec, Sandi Valentinčič, Alfred Jermaniš, Adnan Zildžovič, Albin Delalič, Patrik Okovič, Iztok Zofič in Matjaž Lakovnik (napadalci). Ivo Mlakar Črna kronika PREPIH Alkoholno utapljanje 11. julija okoli 2,30. ure je V. Č. iz Vuzenice vozil osebni avtomobil po glavni cesti 1. reda, iz Dravograda proti Radljam ob Dravi. Zunaj naselja Vrata je na vozišče pritekel pes. Voznik je pričel zavirati in se umikati v levo. Izgubil je oblast nad vozilom in je preko levega roba vozišča zapeljal na ustje križišča krajevne ceste ter nato preko strmega pobočja Vraškega potoka, kjer je vozilo dvignilo v zrak in je po dobrih 15. metrih s prednjim delom vozila silovito trčilo v drevo. Po trčenju je avtomobil obrnilo in ga vrglo na levo nabrežino potoka. Voznik, ki je obležal ob vozilu, je pri tem dobil tako hude rane, daje na kraju nezgode umrl. Tale dogodek - prometno nezgodo, sem tokrat izbral za začetek črne kronike zadnjega meseca dni, predvsem iz preventive in kot opozorilo, kako hitro se lahko na cesti pojavi ovira in spremenijo vozne razmere. In vožnja se - tokrat zaradi psa - konča najbolj tragično. Zato je pasiven način vožnje (predvidevati tudi nepredvidljivo), še vedno in vedno bolj edini pravi način našega vključevanja v promet. Rambo tovornjakar Poglejmo si zgodbo o tovornjakarju, ki ni želel ustaviti. Njegova "odisejada" se bere skorajda kot kakšen scenarij za film o nepremagljivem samotarju junaku Rambu. No, upajmo, da ne bo imela toliko nadaljevanj kot filmski lik. Po magistralni cesti iz Dravograda proti Radljam ob Dravi je 5. 7. 98 ob 1.30. uri vozil voznik tovornega avtomobila I. K. iz občine Muta. Zunaj naselja Muta ga je z rdečo lučjo ustavljal policist, vendar voznik ni ustavil, ampak je z vožnjo nadaljeval proti Radljam ob Dravi. V Svetem Primožu nad Muto je zavil z magistralne ceste in z vožnjo nadaljeval po ulicah na Muti. Zatem je zavil nazaj na magistralno cesto in z vožnjo nadaljeval proti Dravogradu. Med vožnjo je huje kršil cestnoprometne predpise, saj ni upošteval omejitev hitrosti, z vozilom je vijugal po cesti in tako ogrožal tudi druge prometne udeležence. V kraju Vrata je sunkovito zmanjšal hitrost in iz vozila izpustil šest oseb (avtostoparjev), ki jih je vzel v vozilo tik pred prvim ustavljanjem na Muti. V kraju Sveti duh pri Dravogradu je zapeljal z magistralne ceste na dovozno pot, kjer je vozilo ustavil, ga pustil nezavarovanega in pobegnil. Ob 3.15. uri se je ponovno vrnil do vozila. Ko je opazil policiste, je poskušal ponovno pobegniti, vendar so ga prijeli in ob uporabi prisilnih sredstev pripeljali na PP Radlje ob Dravi, kjer so policisti odredili pridržanje. Zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola je bil zoper I. K. odrejen preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, vendar je preizkus odklonil. Prihodnjega dne je bil priveden pred sodnika za prekrške. Stroj mori S smrtjo se je v tem obdobju končala nezgoda, ki jo običajno uvrstimo med delovne, čeprav bi jo lahko uvrstili tudi med prometne. Zgodila se je v Javorju dne 10. 7. 98 ob 19.45. Ob tem času je V.K. iz občine Črna Koroškem z neeviden-tiranim traktorjem, h kateremu je imel pripeto rotacijsko kosilnico, na traktorju pa ni imel kabine ali varnostnega loka, kosil travo v bližini svoje kmetije. Ko je pripeljal na strmo pobočje, je zaradi razmočenega terena pričel drseti vzvratno, zato je zapeljal proti položnemu delu travnika. Pri tem se je traktor nagnil v desno. Preko rotacijske kosilnice se je prevrnil za 360 stopinj. V. K. je med prevračanjem padel pod traktor, ki ga je stisnil in tako hudo poškodoval, daje na kraju nezgode umrl. Ugotovili identiteto Še ena smrt je, kot se je pokazalo šele kasneje, povezana s prometom, vendar ne pri nas, marveč v sosednji republiki Avstriji. 8. julija ob 6.20 je reka Drava pri hidroelektrarni Vuzenica naplavila truplo neznanega moškega. Policisti PP Radlje ob Dravi in kriminalisti UNZ Slovenj Gradec so v sodelovanju z avstrijskimi varnostnimi organi ugotovili, da gre za truplo G. R., državljana Avstrije, pogrešanega že od 26. 6. 98, ko je imel prometno nezgodo na območju Wolsberga/Volčjega v Avstriji. Med prevračanjem z vozilom je padel v naraslo reko Lavant (Labodščica), ki ga je odnesla v Dravo in v Slovenijo. Padel na obraz Traktor je sicer na štirih kolesih, vendar se dokaj rad prevrže ali obrne. Še zlasti na Koroškem, kjer je teren takšen, da je uporaba delovnih strojev - traktorjev -vedno nevarna in nezanesljiva. Toliko bolj pa je nevarna tudi vožnja na dveh kolesih. Trenutek nepazljivosti in? 27. 6. ob 1.00 se je na krajevni cesti v naselju Muta pripetila prometna nezgoda, v kateri se je huje telesno poškodoval kolesar D. P. z Mute. Peljal se je Zgornje na Spodnjo Muto. Med vožnjo po strmem spustu je s sprednjim kolesom zapeljal v utrjen odtočni kanal, trčil v betonski robnik in izgubil ravnotežje ter padel. Z obrazom je močno udaril ob oster rob zaščitne ograje in se huje poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v slovenjgraško bolnišnico. Podrl In pobegnil Še en kolesar je moral ostati na zdravljenju v bolnišnici Slovenj Gradec. Vanjo so ga huje ranjenega pripeljali dne 21. 7. 98 okoli 22. ure. Bil je to F. Š. z Raven na Koroškem, ki je vozil s Prevalj proti Ravnam na Koroškem. Med vožnjo ga je dohitel voznik osebnega avtomobila D. K. z Raven na Koroškem in ga zadel ter zbil po cesti. Voznik osebnega avtomobila je po trčenju nadaljeval z vožnjo in se odpeljal domov. Od tam pa je čez pol ure po telefonu poklical PP Ravne na Koroškem in povedal, da je bil udeležen v prometni nezgodi. Policisti so zoper njega odredili preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki je pokazal prisotnost 1.99 grama na kilogram alkohola v izdihanem zraku. Kolesar je bil v nezgodi hudo poškodovan, na kolesu in vozilu pa je nastalo za okoli 180.000 tolaijev gmotne škode. Rekorder Ostajam pri prometnih udeležencih in pri alkoholu. Poglejmo si tokratni primer rekorderja, kot pravimo tistemu vozniku, ki ga policisti zalotijo z največjo količino alkohola v izdihanem zraku. Na mesti ulici na Prevaljah je 24. 7. ob 14.40 prišlo do prometne nezgode, v kateri je nastala manjša gmotna škoda na udeleženih vozilih. Policisti PP Ravne na Koroškem so zoper enega izmed udeležencev, J.K. iz občine Ravne-Prevalje, odredili preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki je pokazal prisotnost kar 4.19 (!) gramov na kilogram alkohola v izdihanem zraku. Policisti so - razumljivo - J.K. prepovedali nadaljnjo vožnjo, česar pa ni upošteval in je ob 17.30 odpeljal proti domu. Med vožnjo je s ceste zapeljal na kolovozno pot, kjer je obstal. Ker je vse kazalo na to, da bo z vožnjo pod vplivom alkohola nadaljeval, saj ni hotel zapustiti vozila, so ga policisti ob uporabi prisilnih sredstev privedli na policijsko postajo in ga pridržali do izstreznitve. Mladca na motorju Star pregovor pravi, da "mladost skače čez potok, kjer je most". Vse lepo in prav, vendar ima tudi takšno početje svoje meje, še zlasti, če lahko ogroža druga življenja. Tako sta U. O. in njegov mladoletni prijatelj iz Velenja dne 8. 7. 98 okoli 23.30 na Poštni ulici v Slovenj Gradcu odvzela kolo z motorjem znamke Tomos ATX 500 in zaščitno čelado, last B. R. iz Slovenj Gradca. Z odvzetim motorjem sta se odpeljala po magistralni cesti iz Slovenj Gradca proti Velenju. Malo pred polnočjo, samo osem minut po tem, ko je lastnik SEEHhI! Junija 98 se je na koroških cestah pripetilo 89 prometnih nezgod, mesec poprej jih je bilo 96, junija lani pa 140. Junija je ena oseba v prometni nezgodi umrla, maja letos in junija lani pa smrtnih žrtev ni bilo. Mandatno kaznovanih je junija letos 878 prometnih udeležencev, maja letos jih je bilo 795, junija lani pa 1229. Junija lani je bilo 372 kršitev CPP, zaradi katerih je bil podan predlog sodniku za prekrške, maja letos jih je bilo 119, junija 981 pa 161. Število zaznanih pojavov z elementi kaznivega dqaiya je letos junija znašalo 135, maja 148, junija lani pa 155. Javni red in mir je junija letos kršilo (prijave k sodniku za prekrške - op. pisca) 68 občanov, maja 65, junija lani pa 69 občanov. Požarov je bilo junija letos 5, delovni nezgodi sta bili dve, maja je bilo prav tako 5 delovnih nezgod, požari so bili štiije, junija lani pa so bile 4 delovne nezgode in trije požari. Preko mejnih prehodov na Koroškem je potovalo junija letos 201.327 potnikov, maja 185.544 in junija lani 284.906 potnikov. prijavil tatvino motornega kolesa na PP Slovenj Gradec, soju zunaj naselja Dovže ustavili policisti. Zoper voznika U. O. so odredili preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki je pokazal prisotnost 1.44 grama na kilogram alkohola v izdihanem zraku. Ugotovili pa so še, da je voznik vozil, preden je pridobil pravico, saj še ni opravil vozniškega izpita. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola in vožnje brez opravljenega vozniškega izpita bodo policisti PPP Slovenj Gradec zoper U. O. napisali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja odvzema motornega vozila pa bodo zoper oba udeleženca policisti napisali kazensko ovadbo. Sezonska kraja Z opisom prejšnjega dogodka v tokratni koroški črni kroniki prehajam na kraje - drobne, a tudi velike. Med slednje bržčas sodi tudi kraja, ki lahko uvrstimo med tako imenovane "sezonske", če si lahko dovolim takle izraz. V dneh med 18. 7. in 20. 7. 98 je namreč neznanec vlomil v skladišče Kmetijsko gozdarske zadruge na Prevaljah in odpeljal neregistrirano bivalno prikolico, znamke Adria Optima. S tem je KGZ Prevalje oškodoval za okoli 500.000 tolarjev. Policisti PP Ravne na Koroškem za neznancem in počitniško prikolico še poizvedujejo. Glasbenik V noči med 19. 7. in 20. 7. pa je prav tako neznani storilec na parkirišču v Slovenj Gradcu iz osebnega avtomobila D. K. odtujil ojačevalec za radio, znamke KEN-WOOD in doma izdelano polico prtljažnika, kjer so bili nameščeni trije zvočniki znamke PIONEER in MTX. S tem je lastnika vozila oškodoval za več kot 45.000 tolarjev. Thdi za tem storilcem policisti še poizvedujejo. Vozil bi se Z dokaj čudno željo pa je dne 20. 7. ob 13.05 v prodajalno vozil (avto salon) v Radljah ob Dravi prišel vinjeni (!) D.U., doma iz občine Črna na Koroškem. Od lastnika je zahteval najem vozila. Ker mu je lastnik vozila zaradi njegove očitne vinjenosti najem zavrnil, se je D.U. močno razsrdil in pričel žaliti lastnika salona. S police je vrgel na tla osebni računalnik in pri tem razbil monitor in poškodoval nekatere druge dele računalnika. Zatem je s police prevrnil na tla še maziva in avto kozmetiko. Po salonu pa je vrgel še usnjeni fotelj. Ker se D.U. ni umiril niti ob prihodu policistov PP Radlje ob Dravi, je bil priveden na to postajo in pridržan do izstreznitve. Vinjen k nam Kaže, da se tokrat v koroški črni kroniki kar utapljamo v alkoholu. Tildi tale resnični dogodek je namreč toliko zanimiv, da se ga izplača priobčiti. Običajno bi namreč pričakovali, da bi se tuji vinjeni vozniki poskušali pretihotapiti iz naše države. A smo se lahko zdaj podučili še drugače. 22. 7. ob 18.30 so policisti PP Radlje ob Dravi na Kapli, pri ilegalnem prehodu preko državne meje iz Avstrije v Slovenijo, zalotili voznika osebnega avtomobila, avstrijskega državljana V. S. in dve sopotnici, prav tako avstrijski državljanki. V postopku so policisti opravili tudi preizkus alkoholiziranosti voznika in ugotovili prisotnost 1,1 grama na kilogram alkohola v izdihanem zraku. Vse tri so predali sodniku za prekrške. On seka, on klesti? Pojdimo za trenutek v gozd. Tudi tam namreč ni vedno tako mirno in spokojno, tudi tam se "plazijo temne sence kradljivcev". V dneh med 7. 5. in 8. 7. 98 je neznani storilec v gozdu na območju Vasi in Remšnika opravil kar temeljit poseg v gozdno maso. Posekal in odtujil je namreč 18 smrekovih dreves ali 52 kubičnih metrov bruto lesne mase. S tem je Sklad kmetijskih zemljišč Republike Slovenije oškodoval za 545.000 tolarjev. Policisti za neznancem poizvedujejo. Še je sekal Morda pa bodo policisti med poizvedovanjem za kontrabantom iz prejšnjega dogodka odkrili, daje taisti "drvar", kot za zdaj še neznani storilec, v dneh med 4. 7. in 11. 7. v Janževskem vrhu posekal in odtujil 9 smrekovih dreves, v skupni količini 33 kubičnih metrov bruto lesne mase, vredne 394.800 tolarjev. Prav za toliko je bil ponovno oškodovan prej omenjeni sklad Republike Slovenije. Udar veje Z dovoljenjem in uradno pa je dne 6. 7. ob 12. uri na Tolstem vrhu nad Ravnami na Koroškem M.Š., skupaj s sinom in znancem, podiral smreke v gozdu. Ob omenjeni uri gaje veja padajočega drevesa udarila po hrbtu in zbila na tla. Prvo pomoč mu je nudila dežurna krajevna zdravnica. Ko so ga prepeljali v bolnico, so ugotovili, da ima zlomljeno lopatico in več reber. Gnojil ribe Kako lahko ljudje včasih neodgovorno ravnamo v naravi, lepo priča primer iz občine Radlje ob Dravi. B. B. je namreč dne 30. 6. okoli 14.30 po travniku svoje kmetije polil osem kubičnih metrov gnojevke. Zaradi razmočenosti zemlje je gnojevka pričela odtekati v manjši potok, nato pa v gojitveni potok Suha, kjer je v dolžini 1500 metrov prišlo do močnega onesnaženja vode. Zaradi tega je poginilo med 300 do 400 postrvi in večje število potočnih rakov. Uničene so tudi rastline v potoku. Na kraju onesnaženja so posredovali gasilci, ki so preprečili nadaljnje odtekanje gnojnice v potok in izčrpali onesnaženo vodo iz potoka. Kljub temu pa je ribiška družina Radlje ob Dravi oškodovana kar za okoli 3 milijone tolarjev. Policisti PP Radlje ob Dravi bodo zoper B.B. napisali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja. Noč ima svojo moč Kratko policijsko sporočilo: "Dne 5. 7.98 ob 4.55 je na prireditvi Dravograjska noč, na Trgu 4. Julija v Dravogradu, prišlo do pretepa med S. M. iz Črneč pri Dravogradu in S. Č., doma iz Dravograda. Ker se S.M. ob intervenciji policistov ni umiril, so ga, ob uporabi prisilnih sredstev, privedli na policijsko postajo v Dravogradu, kjer je bilo odrejeno pridržanje. S. Č. je bil zaradi poškodb, ki jih je dobil v pretepu, z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico Slovenj Gradec." Kratek, ampak tokrat zares kratek komentar Reneja, mojega prijatelja "bifedžije" Mirana: "Ali si lahko predstavljate, kaj bi se v Dravogradu lahko primerilo, če bi svojo noč nekoliko bolj po "kulturno" ali "literarno" poimenovali po znanem Kirstovem literarnem delu Noč dolgih nožev. Kar se mene tiče, pa uporabljam nože le ob svojem znamenitem francoskem kosilu, dunajskem zrezku s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem." Trikrat Še eno kratko policijsko sporočilo: "V noči med 25. 6. in 26. 6. 98 je neznanec vlomil v gostišče 3M v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. V gostišču je razmetal inventar in odtujil za 2000 tolarjev gotovine, 25 zavojčkov cigaret različnih znamk, liter vodke, šest litrov sadnega soka in štiri cigaretne vžigalnike. S tem je lastnika V. V. oškodoval za okoli 20.500 tolaijev. Policisti PP Slovenj Gradec za neznancem poizvedujejo." Kratek komentar: lastnik lokala upa, da si neznani storilec imena njegovega lokala ne bo spremenil v 3X in ga bo še dvakrat obiskal zunaj obratovalnega časa! Škatlica Nekateri imajo kopalnico in so srečni, drugi pa imajo škatlico in -so bogati. 11. 7. med 11. in 16.30 je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo, last M. J. v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Iz spalnice je odtujil škatlico s 60.000 tolarji gotovine in zlatim nakitom. S tem je lastnika oškodoval za okoli 100.000 tolarjev. Škatlico ima! TI Koroški policisti so v obdobju, ki ga zajemam, odkrili skupino mladcev - polnoletnih in mladoletnikov, ki naj bi bili kradli konfekcijo in tehnične predmete. Policisti so med drugim opravili šest hišnih preiskav in štiri osebe napotili na zaslišanje. Ugotovili so, da so se mladeniči iz Črne na Koroškem in Mežice najverjetneje že meseca februarja dogovorili za kraje tatvin, obutve in tehničnega blaga na območju Republike Avstrije (zlasti v Celovcu). Nekaj kaznivih dejanj pa na bi opravili tudi v Mežici. Pri hišnih preizkavah so jim policisti zasegli različna, večinoma športna oblačila znanih znamk: NIKE, ADIDAS, Rebock in tehnično blago v vrednosti okoli 500.000 tolarjev. Večino zaseženih predmetov so avstrijski trgovci že prepoznali in so jim bili vrnjeni. Zoper osumljence so policisti podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec zaradi kaznivih dejanj tatvin. PROTESTNA IZJAVA OBČANOV OGROŽENEGA POPLAVNEGA OOMOČJA V ZVEZI S SPROŽITVIJO "LAŽNEGA ALARMA" DNE 7.6.1090 06 0.50 URI Preteklo je že nekaj tednov, odkar nas je sredi noči pred nedeljo, dne 7. junija, ob 0.50 iz mirnega sna prebudil predirljivo zavijajoč zvok alarmnih siren, ki opozarjajo na neposredno grozečo nevarnost pred elementarno nesrečo. Trenutki preplaha, strahu in groze so bili nepopisni, saj so se oglasile tudi sirene, ki prebivalcem pod pregrado in "plavnimi tablami" naznanjajo porušitev jezu in poplavni val. Ker smo že nekaj let neuradno seznanjeni, da so alarmne naprave priključene "v živo", ni potrebno poudarjati, kakšen strah in panika sta nas zajela, nepripravljene, v spanju ob nenadni najavi usodnega trenutka, ki se nam lahko zgodi le enkrat, prvič in zadnjič, in to prav v tem trenutku. Od dneva napolnitve jezu za pregrado HE Golica se je v nas naselil strah, ki nam je v teh letih že takorekoč zlezel pod kožo, spremlja podzavestno naš vsakdan in nažira mirno življenje. Čedalje bolj se zavedamo, da je za nas in naše potomce v tej dolini miru konec za vselej, saj lahko vsak trenutek doživimo katastrofo v pričakovanju milijonov kubikov vode, ki bo za seboj pustila nepopisno razdejanje in človeške žrtve. V teh trenutkih groze smo ob zvokih zavijajočih siren, prebujajoči se iz sna, nenadoma dojeli, daje ta usodna, uničevalna ura za nas že prišla in odbila konec sveta. O čem drugem naj bi še razmišljali, kakor na možnost rešitve golih življenj, svojih ter naših otrok in vnukov. Tkomunalcih in črvih Naših politikov, sploh Zelenih, so polna usta čistega in zdravega okolja, v katerem se gibljemo, živimo in v katerem tudi vdihavamo zrak. Žal pa veliko samospevov o res čistem in zdravem okolju ne slišijo, še manj vidijo, pa verjetno tudi ne vonjajo v komunalnih podjetjih. Bralci Prepiha se gotovo spominjajo (komunalci pa verjetno niso brali!), da smo o smradu, nesnagi ob prepolnih zabojnikih za smeti in sploh bioloških odpadkov pisali v Prepihu že sredi lanskega leta ter si dovolili predlagati, naj poskrbijo, da bi njihovi delavci vsaj dvakrat tedensko praznili zabojnike. Žal od tega ni bilo nič. Zal na občini Ravne (verjetno?) nimajo sistemiziranega delovnega mesta za kakšnega referenta, ki bi bil zadolžen in odgovoren za čistočo pri nas na Ravnah in satelitskih primestnih naseljih, ki bi se potrudil ter občasno obšel (razumljivo, z ustrezno plinsko masko) kraj in preveril, kako odvažajo smeti. Lahko bi se na lastne oči (in nos) prepričal, koliko umazanije, da o živih živalcah (črvih) niti ne izgubljam besed, se nahaja na dnu zabojnikov. Pa ne meseca decembra. Franjo Hovnik PS: Naj komunalcem na Ravnah (in še kje) zaupno povem, da recimo na Ptuju komunalci praznijo zabojnike dvakrat tedensko in da občasno te zabojnike očistijo in operejo z vodo, da tako odstranijo vso biološko nesnago, ki se nabira na dnu zabojnikov. O naših stanovanjih in premoženju ni bilo časa razmišljati, vse to je treba čimprej zapustiti in ubežati pred prihajajočo stihijo. Toda kam in kako? Sledili so trenutki, ko so ljudje v strahu in paniki doživljali travme in strese z najrazličnejšimi reakcijami v vsaki družini na enak ali drugačen način. Mrzlično smo nekateri iskali najnujnejše stvari, da bi ubežali vsaj oblečeni. Starši so morali poskrbeti za svoje preplašene otroke, ki z njimi vred niso dojeli, kaj se bo v naslednjih trenutkih zgodilo. Ulice so se v nekaj minutah napolnile s preplašenimi prebivalci, nekateri so se posedli v avtomobile in se odpeljali po poteh proti Primožu ali kar po klancu na Zg. Muto, kamorkoli se je kdo odločil, le da je ubežal nekam iz doline pred grozečo nevarnostjo, ki sojo naznanjale zavijajoče sirene. Vsi seveda nimajo avtomobilov, ali pa se v preplahu niso znašli, v stanovanjih je ostala večina starejših, bolanih in invalidnih občanov, na katere ni nihče pomislil. Vdali so se usodi in božji volji. Bilo jih je nekaj, ki so posegli po telefonih in klicali na policijo ali kar direktno na Center za alarmiranje. Na teh naslovih se je zglasilo nenadoma na desetine klicev, katerim niso znali ustreči z odgovori. Predvsem s pravo resnico dalj časa nismo bili seznanjeni iz pravega vira, in sicer to, da je bil alarm aktiviran pomotoma. Zaman smo ob odprtih ekranih in radijskih aparatih čakali na navodila po sproženem alarmu, kot je bilo v deklariranih aktih zapisano. Kljub prošnjam po telefonu te obveznosti v dežurnem centru tega niso storili, raje so čim dlje prikrivali svojo napako, preplašene ljudi pa prepustili same sebi in v paničnem strahu, kdaj bo nad nas pridivjala uničujoča vodna stihija. Enominutni znak sirene o prenehanju nevarnosti je prišel šele uro po napačni sprožitvi neposredne nevarnosti, brez ustreznih pojasnil, ki bi morala pred tem biti storjena. Pa tudi sicer nas ta znak ni pomiril. Le kdo bi to noč še mogel zatisniti oči in mirno spati, po prestanem strahu in globokem stresu, ki bo večini izmed nas pustil nepopravljene psihične in zdravstvene posledice. Kot že povedano, mirnega spanja in življenja pod pregrado in v dolini pod poplavnimi tablami nikoli več ne bomo imeli. Tokrat smo doživeli že tretji lažni alarm, zato preprostega, pa čeprav z izrazom globokega opravičila, ki gaje šele čez nekaj dni izrazil predsednik državne inštitucije za alarmiranje, kratkomalo ne bomo sprejeli. Pred desetimi leti, ko smo izvedeli za gradnjo jezu HE Golica, smo imeli vrsto protestnih zborov zoper to odločitev. Nihče nam ni prisluhnil, temveč je jez proti naši volji bil postavljen, hkrati pa je imela država in graditelji, vključno s slovenskim elektrogospodarstvom, polna usta zagotovil, daje pregrada popolnoma varna. Kljub takim trditvam pa s začuda in prav tako brez nas postavili poplavne table, s katerimi so nasprotno priznali, da nevarnost vendarle obstaja. Povrhu tega, da bi bilo vse okronano z lažnimi trditvami, je bil postavljcn'àlarmnì sistem po vsej dolini, ki naj bi nas obveščal p nevarnosti, hkrati pa nam ni nihče povedal ali dal ustreznih navodil, kaj pomeni in kaj naj v primeru alarma storimo. Če bi nas vprašali, ne bi dovolili aktivirati tega sistema, ki je v stoletju vrhunske tehike tehnično pomanjkljiv in se sproža na različne načine in na nivojih, kjer država ni postavila strokovnjakov ter ni poskrbela, da bi sistem služil pravemu namenu. Sramotno in neodgovorno za državo, ki nas je pahnila v to nepopravljivo situacijo! Ne bomo se sprijaznili s stanjem, kakršno je sedaj, nekaj tednov po sprožitvi alarma, ko smo čedalje bolj vznemirjeni in nezadovoljni. Odločno se bomo uprli prevari in ne sprejemamo usode bodočega življenja za nas, ki živimo v tej generaciji, še manj pa za račun naših potomcev, ki bodo morali živeti z nami na tem, za zmeraj degradiranem košču domovine, s poslanstvom večnega nemira in strahu pred grozečo nevarnostjo. Ogroženi občani pisno izražamo sledeče zahteve: 1. Takojšnjo odstranitev obstoječega alarmnega sistema, strokovno revizijo in določitev lokacij alarmnega sistema. Od firme KELAG in slovenskega elektrogospodarstva pridobiti mnenje o vzrokih dosedanjih lažnih sprožitev. Indikacija alarmiranja mora izhajati neposredno iz nadzora pregrade. 2. Izdelati se mora načrt evakuacije z navodili za umik, po stopnjah poškodbe na pregradi. Znaki za alarmiranje morajo biti objavljeni vsem občanom, s poudarkom na nevarnost iz pregrade. 3. Območje pod poplavnimi tablami se mora z zakonom proglasiti za degradirano, tudi glede na bodočo urbanizacijo. 4. Naše premoženje je trajno razvrednoteno! Zahtevamo nadomestilo in povrnitev za manj vredne nepremičnine. Ustrezno se mora urediti zavarovalno jamstvo za slučaj škode na poplavnem območju. 5. Za prestajanje množičnega strahu in stresa, kakor tudi neprestane psihične obremenitve, ki smo jih doživljali ob dosedanjih lažnih alarmih in v bodoče, zahtevamo odškodnino. 6. Zahtevamo resnejše delo in odgovore na legitimno postavljene zahteve, ki jih je občina MUTA na demokratični način pred tremi meseci naslovila na odgovorne državne institucije v zvezi z razrešitvijo problematike HE Golica na meddržavni ravni. Ogorčeni smo spričo nezainteresiranosti države do reševanja tega vprašanja. Svoje zahteve in pravice bomo uveljavljali v skladu s konvencijami, ki jih je podpisala tudi naša država, v smislu varovanja človekovih pravic. Za iniciativno skupino območja: Kristijan Helbl - kontaktna oseba Člani: Ernest Dobrina, Alojz Verdinek, Jože Roginas, Štefan Kunej, Drago Verdnik, Jože Kočivnik, Ivan Lesjak, Ernest Peruš, Jože Medved, Albin Kovač SROTNEK JE ZE PLAČAN Le dve posesti v Kotljah merita okrog 80 ha in s tem vsaj delno, po velikosti izpolnjujeta merila Evropske unije. To sta Lubas v Podkraju in Šrotnek v Podgori. Na Šrotneku je pred osamosvojitvijo Slovenije in proslulim zakonom o denacionalizaciji imela Kmetijska zadruga Prevalje lepo urejeno farmo za 165 krav molznic. Sedaj farme ni več, ker je bila zavestno uničena. Pet let sem bil osebno prizadet pri že tako malih osebnih dohodkih, zaradi zadolžitve zadruge pri gradnji farme. Eno leto sem prejel 60%, dve leti 65% in še dve leti 85% osebnega dohodka. Bilo je težko, toda bili smo entuzijasti in smo verjeli, da moramo najprej investirati, če hočemo delati, napredovati in zaslužiti. Danes je na žalost prišlo vse drugače. Farma je bila zavestno uničena zaradi kapitalističnih interesov. Krave so bile po sili razmer tudi pod ceno razprodane, hlevi uničeni, in danes golo zidovje žalostno propada. Srce me zaboli vsakokrat, kadar grem mimo. Vstran pogledam, samo da ne vidim krivice, ki se je zgodila ne samo zaposlenim nekoč na farmi, ampak tudi slovenskemu narodu. Šrotnek je sedaj uvrščen med denacionalizacij-ske zahtevke bivših lastnikov, ki živijo v Avstriji. Kljub temu, daje bil tem lastnikom že plačan, in to dobro, pošteno plačan. SFRJ je bivšim lastnikom plačala Šrotnek, potem ko so ti v Avstriji vložili zahtevek za plačilo zaplenjenega premoženja in so s svojo zahtevo tudi uspeli. To mi je znano, ker me je tam nekje v 70. letih v zadružnem domu obiskal notar iz Avstrije in me kot bivšega upravnika Kmetijske zadruge Kotlje in tudi Srotneka prosil, da bi skupaj pregledala seznam parcel in objektov Šrotneka. Pri pregledu sva ugotovila, da na seznamu manjkajo parcele Daljak v smeri proti Gačniku in Pavšetu, Šrotneški mlin in žaga ob potoku Suha. Na moje vprašanje, zakaj se zanima za Šrotnek, mi je povedal, da so bivši lastniki v Avstriji vložili zahtevek za vrnitev Šrotneka, ne vedo pa natančno za vse parcele in objekte. Na moje vprašanje, ali bodo s svojo zahtevo v Avstriji uspeli, mi je odgovoril, da o tem ni nobenega dvoma več. Šlo je samo še za točno ugotovitev vseh parcel in objektov. Da so z zahtevo po plačilu Šrotneka v Avstriji uspeli, mi je kmalu za tem potrdila rajna gospa Šmaucarjeva, kije bila zaposlena v pisarni takratnega mesarskotrgovskega podjetja "Mesnina" na Ravnah na Koroškem. Delal sem za Kmetijsko zadrugo pri odkupu pitane, pogodbeno vezane živine. Nekaga jutra je gospa na ves glas neutaložljivo jokala. Pomislil sem že na najhujše, daje kdo nenadoma umrl. Vprašal sem jo, zakaj tako joče. Pa mi je odgovorila: "Oh, hudo mi je in jočem zato, ker so naši v Avstriji uspeli in dobili zelo dobro plačan Šrotnek. So si pa vse drugo nakupili, samo kakšnega posestva ne!" Rok Gorenšek mali oglas Iščemo 20 oseb, ki resno želijo doseči idealno težo izklučno z zdravo prehrano. Možnost zaslužka. Tel. 0609 644 176, 041 644 176 JOZE-SILVA KREUH MLVAjS BREG I 3-MEŽICA, TEL: 38 602 35 694 VPRAŠANJE SLOVENSKIM VENETOLOGOM Z velikim zanimanjem prebiram in zasledujem trditve naših venetolo-gov o tem, da smo Slovenci potomci starodavnih Venetov. Da smo staroselci, avtohtoni prebivalci krajev, kjer živimo. Da se v te kraje nismo nikoli od nikoder preselili, najmanj pa izza Karpatov, iz širnih ruskih, beloruskih in ukrajinskih ravnin, po katerih tečejo številne velike, široke reke. Tudi jaz želim, da bi imeli naši venetologi prav, da smo Slovenci staroselci v krajih, kjer živimo. Če je tako, bi rad vedel, če smo morda nekoč odšli Slovenci čez Karpate in tam ustanovili tri mesta, ki smo jim dali imena naših krajev: Ljubno, Rečica (ob Savinji) in Mozirje. Dejstvo je, da sem tam leta 1943, kot prisilno mobiliziran nemški vojak, videl vsa tri mesta: Ljubny, Rečico in Mozir. Okrog teh mest so divjali krvavi boji. Vsako od teh mest šteje danes okrog 100.000 prebivalcev. Ležijo v Južni Belorusiji in Severni Ukrajini. Med seboj so oddaljena nad 100 km, medtem ko je razdalja med našimi kraji zaradi naše majhnosti več kot desetkrat manjša. In še nekaj me zanima. Pri nas na Koroškem, v Mežiški dolini, govorijo ljudje, ki živijo v Šentanelu in na Strojni dialekt, katerega mnoge besede so popolnoma slične besedam in govorici poljskih Goralov, ki prebivajo v gorah južno od poljskega mesta Krakova. Besedo zlomljeno na primer izgovarjajo Gorah "zvomano". Prav tako kot naši Šentanevci in Stronjanci. Podobnih pa je še mnogo besed, tako izgovorjava, kot naglas. Od naše Meže, ki je desetkrat krajša od Meže v Belorusiji, peljeta proti Šentanevu in Strojni dve dolinici, po katerih tečeta dva večja (bolj vodnata) potoka. Domačini Šentanevci in Strojanci ju imenujejo Šentanevska rieka in Strojanska rieka (reka). Mogoče pa so naši starodavni predniki nekoč vendarle živeli ob velikih rekah in so iz domotožja po njih imenovali rieka (reka) kar vsak malo večji potoček...? Vse, kar sem napisal, je vredno premisleka. Rok Gorenšek 08/VIII »avgust 1998 »cena 250 SII • folta na plačana pi. poiti Ravno no Ko oikom KOROŠKI Cfi) ČASOPIS NAROČNICO IMAJO PREPIH RO N1ŽJD CE NAROČILNICA Do preklica naročam PREPIH - koroški časopis po 10 % znižani naročniški ceni. Letno naročnino bom poravnaval(a) s položnico. Časopis mi pošiljajte na naslov: Podpis: Naročilnico pošljite na naslov: ČZP VORANC, Prežihova 24, 2690 Ravne na Koroškem ali po telefaksu št. (0602)22-999. -V Piše: Helena Merkač NOVI TISKI KOROŠKI FUŽINAR Skoraj polovica letošnje prve številke poravnava dolg glavnim pokroviteljem -občinam Mežiške doline. Urednica Andreja Čibron - Kodrin objavlja pogovore z župani Maksom Večkom, Janezom Praperjem in Francem Stakne-tom. Pri ravensko-prevaljski občini so še posebej predstavljeni njeni lanski nagrajenci, dodan pa je tudi spored prireditev ob 750-letnici Raven na Koroškem. V nadaljevanju piše Stane Virtič o Prežihovi ustanovi, Miran Kodrin pa objavlja obsežen intervju, ki gaje imel z Janezom Mrdavšičem ob predstavitvi njegove knjige Skozi soteske lani oktobra v Koroški osrednji knjižnici. Nato je beseda še o dveh, ki se "ukvarjata z besedo": Rudi Mlinar predstavlja Berto Pavlinec, Marijan Mauko pa Žarečino, prvenec pesnice Vesne Roger. "Iz arhiva" je tudi v tokratnem Fužinarju kar nekaj člankov. Marijan Gerdej je pri urejanju korespondence Frana Ksaverja Meška našel zanimivo pismo Blaža Mavrela temu "častitemu gospodu dekanu", Aleksandra Rose je na OŠ Prežihovega Voranca izvedla projektno delo Nekoč Guštanj - danes Ravne, prvo srečanje vseh zaposlenih v Kemiji Železarne Ravne (o njem piše urednica) pa je bilo povod, da sta Franci Kamnik in Jože Žlof objavila nekaj spominov na delo v železarskem laboratoriju. Gospod Wlodyga ostaja neutruden pri raziskovanju ravenske zgodovine, in v tej številki Koroškega fužinarja piše o razvoju pošte na Ravnah in v Kotljah ter pokomentira fotografijo guštanjskih deklet iz leta 1941. Iz preteklosti v sedanjost - velja, če listamo Fužinar dalje. O 30-letnici mednarodnih iger šolarjev piše Jože Šater, o svetlobi nad meglenim morjem oz. o 18. oktobru 1997 v Veliki Raduhi Milan Vošank, o ponosu Dravčbaherjeve kmetije v Šentjanžu nad Dravčami - o rdečem boru velikanu pa Čibronova. Tokratne številke, kije kljub manjšemu številu člankov, kot vedno, zanimiva, ne sklepa križanka, pač pa zahvala prijateljem Koroškega fužinarja za zvestobo, želja za prijetne počitnice in klic na svidenje spet decembra. ■v SOBE ZIMMER-ROOMS Prijetno letovanje in počitnice Vam nudi turistični objekt »KRONE« v Moravskih Toplicah 5 dni polpenzion = 16.500 SIT 7 dni polpenzion = 21.900 SIT 7 dni bivanja z možnostjo kuhanja = 10.000 SIT Otroci do 5 let = BREZPLAČNO! telefon: 069 48-646 Prijetne počitnice! mmm Borzni posredniki so v mesecu juliju vsekakor prekinili tradicijo dolgočasnih in pasivnih poletij, ko smo na trgu vrednostnih papirjev bore malo trgovali. Letošnje poletje je pravo nasprotje: močan porast tečajev delnic je vlil mnogo optimizma vsem investitorjem. Dodatni kapital se steka v vrednostne papirje, kar pa posledično vpliva na tečaje. Slovenski borzni indeks je tako porastel preko 1800 točk in se približal 1900 točkam, kjer je naslednja psihološka meja. Nakupna evforija vsekakor ne bo trajala v nedogled, saj delnice včasih postanejo tudi predrage. Pomik vrednosti delnic Petrola iz območja 22.000 tolarjev čez 26.000 tolarjev je potrdilo dolgoročna upanja, da Petrolove delnice vsekakor niso nezanimive. Mesec julij je tudi čas mnogih skupščin, največ zanimanja pa se je pokazalo za skupščino Luke Koper, kjer so delničarji odločali o delitvi dobička, pa tudi o nasprotnih predlogih države. Le-ta je letos na skupščinah aktivnejša, kar pa ne pomeni tudi gospodarnejša. V večini primerov terja od podjetij višje dividende, kar je za obstoj podjetja velik udarec. Slednji primer izstopa predvsem pri Petrolu (pri Luki Koper so namreč predlog soglasno zavrnili). Kako se bodo delničarji odločili, bomo kmalu ugotovili, ne glede na to, pa lahko v prihodnje pričakujemo aktivno trgovanje z omenjenimi delnicami. Vrednost delnice Luke Koper je po skupščini delničarjev počasi porastla preko 2.500 tolarjev, sledil je manjši popravek tečaja, vse do vrednosti 2.400 tolarjev, sedaj pa se z delnicami trguje po 2.620 tolarjev. Vrednost delnice bo padla v začetku avgusta, ko poteče pravica do tekoče dividende, ki bo letos znašala 86 tolarjev bruto. Podobno se je zgodilo tudi pri delnicah Intereurope, ki so porastle pred potekom omenjene pravice vse do 1.950 tolarjev, po poteku te pravice pa seje trgovanje umaknilo na območje 1.800 tolarjev. Kljub opaznemu padcu je povpraševanje po teh delnicah še zmeraj močno, zato nas v prihodnosti ne sme presenetiti porast tečaja. Nove najvišje vrednosti smo zaznali tudi pri delnicah Leka Ljubljane. Tečaj se je pomaknil vse do 52.500 tolarjev, kjer pa je ponudbe delnic zelo malo. Tildi Krkinim delnicam se je vrednost močno popravila, saj se sedaj trguje v območju 3.400 tolarjev. Na prostem trgu smo zaznali aktivno trgovanje predvsem pri delnicah Lisce. Tečaj je porastel iz dobrih 600 tolarjev preko L400 tolarjev, prejšnji teden pa se je trgovanje malenkostno umirilo, saj se trenutno trguje v območju 1.200 tolarjev. Glede na začetno hitenje pri nakupih obstaja sedaj velika verjetnost, da bo delnica postala več ali manj nelikvidna. Skupno s tem pa bodo šli tudi nižji tečaji. Zanimanje seje pokazalo tudi za delnice Colorja Medvode ter Heliosa. Pri obeh delnicah smo zaznali naj višje vrednosti od začetka trgovanja, pa tudi ponudbe ni veliko. Ilirika Borznoposredniška hiša d.d. Matej TOMAŽIN iliNiMKilJMttl« BIK: LEV: OVEN: Za Ovne prihaja dinamično obdobje, ki za lenarjenje v senci ne bo najbolj primerno. Ne sitnarite pa preveč, če si bodo vaši bližnji privoščili prav to, kar boste sicer težko gledali, še posebej, ko boste v največjem delovnem zagonu. Zvezde kažejo, da boste najbolj zavihali rokave doma - torej nujna vzdrževalna dela in lepotni popravki. Malo resnobno razpoloženi in v bodočnost usmerjeni boste še naprej, T T prve sadove takšne modre življenjske drže pa boste obirali šele jeseni. Tudi vam se bo »domek« zazdel kot najlepši dopustniški kraj in težko —!— se boste odpravili kam dlje. Zvezdni predlog: morda je zdaj pravi čas, da pregledate domače arhive in uredite pomembne dokumente. DVOJČEK: Trgovska žilica je za varovance boga Merkurja bolj ali manj .__ prirojena, avgusta pa jo še dodatno podžigajo zvezdni vplivi. Če boste trgovali, bo to najverjetneje s papirji ali z mobilnimi predmeti, kakšnih —— nepremičninskih rošad najbrž ne bo. Vztrajajte pa pri čistih računih, tudi pri čustvih, da vas ne bi morda Eros zapeljal na napačno sled. RAK: Kot prerojeni se boste vdajali vsemu tistemu, kar sicer ni v vašem vsakdanjem urniku. Tudi če je dopust že za vami, se boste razvajali z drobnimi nakupi, morda spremenili barvo las, oblačilni slog... pred zapravljanjem pa vas morda celo malo preveč varujejo zvezde. Vse boste dvakrat obrnili in premislili, preden bo pristalo v vaši lasti. Vaša levja narava je avgusta vselej poudarjena z močnim sončnim vplivom. Tokrat je igri v še komunikativni Merkur in vaša družba si lahko obeta, dajo boste obsijali s svojim videzom, s ponosom, dajo boste zaščitili in celo nenehno zabavali. Izogibajte se pretirane poučnosti in naj vas ne bega zasebna negotovost, ki vas občasno in na skrivaj zasleduje. DEVICA: Malce ste že utrujeni od samopotrjevanja, še posebej, ker doslej ni __ doslej pravih rezultatov. Morda pa ste si postavili nerealne cilje in VV obstaja vam ustreznejša bližnjica v katero drugo smer? Tudi o tem ^ “ boste najbrž veliko premišljevali pod avgustovskim soncem in še naprej iskali podporo in razvedrilo v prijateljski družbi. Včasih vas lahko tudi zanese v nastopaštvo, še posebej, ko boste hoteli skriti svoje skrbi. TEHTNICA: Če se vam v sanjah morda prikazuje jahta s prijetno družbo in ustrežljivo posadko, je to zagotovo odraz trenutnega razpoloženja: lenobno, družabno in po razkošju hrepeneče. Če takšno jahto morda celo imate, bo plula intenzivno plula tudi po poslovnih vodah. In tudi če je nimate - več se boste lahko dogovorili v izbranem okolju ob osvežujočem napitku kot pa za natrpano pisalno mizo. ŠKORPION: Prav sredi poletja vas romantični navdih počasi zapušča, kot da bi vam zvezde odprle oči. Strogo boste pretehtali vaše partnerske odnose. Prednost bodo dobili poslovni stiki, pa še te boste odkrito, kdaj pa kdaj tudi na skrivaj, preverjali. Prekipevate od ambicioznosti in vam zato dopustniško zatišje nič ne ugaja. Višek energije zato preusmerite v študij in v poučna potovanja. STRELEC: Še vedno vas najbrž zasledujejo skrbi in dolžnosti in vam ne ■^-l dovolijo, da bi sproščeno zadihali. Nekaj objektivnih problemov se bo Sfa sčasoma uredilo brez vaše intervencije, preostanek pa je bolj plod —I— vaših slutenj, ki se napajajo v preteklih izkušnjah. Čim bolj se poskusite oddaljiti od vsakdanjosti - če ne drugače, s kopico lahkotnejšega branja o daljnih deželah ... KOZOROG: Čeprav se vam bo preračunavanje imetja še vedno vtihotapljajo ^^1 v dopustiško razpoloženje, je zdaj čas, ko lahko pošljete zadržani del svoje narave na zapeček. Lahko se celo zgodi, da boste preživeli prvo —zares avanturistično poletje, ne da bi vam puščalo čustvene praske še za mrzle dni. Nabiranje toplih spominov torej, pa ne samo v dvoje - v družbi bo celo bolj izzivalno ... VODNAR: Avgusta se boste najbolje počutili v službi, saj vas dolžnosti kar kličejo in poslovni stiki celo zabavajo. Meja med zasebnim in javnim življenjem bo tanka, morda se boste med delom celo nepričakovano zapletli v intimnejše vezi ali poglobili sodelovanje s prijateljstvom. Če pa se prav zdaj odpravljate na dopust, bo to pravi čas za preizkušanje različnih novodobnih metod za zdrav duh v zdravem telesu. RIBI: Avgustovske zvezde vas uvrščajo med največje romantike in ^-v I zapeljivce obmorskih letovišč ali kar domače mestne promenade, f***! večernih zabavišč in predvsem kopališč. Očarali boste lahko tudi tiste, ki vas med letom še opazili ne bi, ker med vami ni temeljne privlačnosti. Kreativen in razigran dopust je torej pred vami, ali nasprotno - tudi iz službe boste znali narediti koristno zabavo zase in za sodelavce. » WiWM mmw$w mm wm PROGRAM PRIREDITEV petek, 14. avgust sreda, 19. avgust 20.00 PREDICE, SREČANJE HARMONIKARJEV IN NASTOP 17.00 N060METNA TEKMA ZA POKAL TURISTIČNEGA FOLKLORNE SKUPINE KO GOZDAR (kulturni dom) TEDNA (nogometno Igrišče Mežica) 24.00 OGNJEMET ŠKRATKOV DAN (prizorišče pred kulturnim domom) sobota, 15. avgust 9.00 TURNIR V MALEM NOGOMETU ( šolsko Igrišče) 10.00 TEKMOVNJE LOVCEV V STREUANJU GLINASTIH GOLOBOV NA JEŽEVEM KRAMARSKI SEJEM nedelja, 16. avgust 9.00 ODBOJKARSKI TURNIR 10.00 BEACHWOLLEY TURNIR- COUNTRY CLUB MIHELOVA ŽAGA 15.00 KMEČKA POVORKA (prizorišče pred kulturnim domom) ponedeljek, 17. avgust 20.00 LITERARNI VEČER Z JANEZOM MRDAVŠIČEM IN NJEGOVIM ROMANOM SKOZI SOTESKE (kulturni dom) torek, 18. avgust 20.00 Predstavitev filmov IGORJA PRODNIKA, posnetih v Črni In okolici četrtek, 20. avgust 20.00 Predavan].: VZPON NA DHAULAOIRI petek, 21. avgust 21.00 ROCK KONCERT -HOTEL CLUOKOHES sobota, 22. avgust 7.00 POHOD PO POTEH KOROŠKEGA BATALJONA 9.00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ČRNA 10.00 TEKMOVANJE GOZDARJEV ( nogometni stadion) 10.00 VZPON Z GORSKIMI KOLESI K NAJEVSKI LIPI 11.00 SPOMINSKA SLOVESNOST ZZB NA PUNGRAČIČEVIH TRAVNIKIH ob 55. obletnici ustanovitve 1. koroškega bataljona NOV In 54. obletnici večdnevnih zmagovitih bojev Koroškega odreda z nemško okupatorjevo vojsko v Bistri In Koprivni 15.00 2. GORSKI MARATON (okoli Pece) 17.00 18. MARATON KRAUA MATJAŽA 21.00 BOKSARSKA REVIJA (telovadnica OŠ Črna) nedelja, 23. avgust ,, ^ 9.oo Šahovski turnir PREPIH UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD MALOPRODAJA: Tel.: 0602 83 641,83 652 Samopostrežna z diskontom Dravograd, tel.: 0602 83 060 VELfPRODAJIVO SKLADIŠČE, Kidičeva 8, Slovenj 6radec Samopostrežna Mariborska 35 Dravograd, tel.: 0602 83 550 Tel.: 0602 42 551,42 553; Fax: 0602 42 214 / / Prodajalna Slovenj 6radec, tel.: 0602 41 048 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33,2380 Slovenj Gradec Market "Toplica" Topolšica, tel.: 063 892 033 Tel.: 0602 41 157,41267; Fax: 0602 42 404 IsBtflauUH&BfiflUHÌHSfl Bile Dravograd OSKRBITE SE PRI OSKRBI 0602 - 42 - 591 OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD r II O T « I Trabero največja koroška zabavna prireditev od 31. julija do 9. avgusta 1998 N Sodelujejo ansambli: Big Band Ota Vrhovnika Ansambel Gregorja Avsenika Power Oancers Štajerskih sedem Ansambel Gašperji Ptujskih pet Primorski fantle In Ivica Slapovi In Vesele Štajerke Miki Šarac, Foxle Teens Igor In Zlati zvoki Generacija 60, Stil 5 VABLJENI! Studijska knjižnica Ni potrebno biti šej^ prepih ^ 1 1998 na boljši izvir kvalitet I 070(497. Samo kdor navrta zares donosen vir, si je zagotovil pravi Vir. Z Za vse nadaljnje informacije pokličite Arai Super I ronie, Telefon 061/123 36 23 Hightronic in Basic- Telefaks 061/123 36 05 Tronic vam nudimo celo tri »donosne bisere«, ki vam zagotovijo najboljše počutje Vse Super. vašega avtomobila.