Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K* Naročnino, reklamacije, to je vse administrativna stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Četrti občni zbor Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji se vrši dne 24. julija 1914 v Levovu ob priliki shoda vseukra-jinskega učiteljstva. Odborova seja se vrši dne 23. julija v Levovu v prostorih društva »Vzajimna Pomič Učytelska, ul. Skarbkivska št. 33. Člani zveznega odbora pridejo v Levov že 22. julija zvečer. Na kolodvoru jih bodo pričakovali člani stanovanjskega odseka. V katerih lokalih se bo vršil občni zbor, se naznani posebe. V soboto, dne 25. julija, ob 9. zjutraj, se vrši prvo zasedanje Vseukrajinske učit. zveze, v nedeljo, dne 26. julija, se vrši ob isti uri drugo zasedanje. Program Vseukrajinske učit. zveze je sledeči: »Vzajimna Pomič Haličinskych i Bu-kovynskych Učiteli i Učitelok« priredi v sporazumu z reprezentanti nlarod. učit. vseh ukrajinskih ozemelj v slavje spomina našega genija Tarosa Sevčenka ob stoletnici njegovega rojstva v Levovu v dneh 25. in 26. julija 1914. Prvi vseukrajinski shod narodnega učiteljstva z vseh zemelj ukrajinskih. Program shoda? I. Otvoritev shoda. II. Pozdrav zamejnih in tujezemskih gostov. III. Volitev predsedništva. IV. Referati na teme: Slika ukrajinskega narodnega šolstva 1. v Galiciji, 2. Bukovini, 3. na Ogrskem, 4. zamejne Ukrajine, 5. v Zedinjenih državah severo-ameriških, 6. v Kanadi, 7. v Braziliji. V. Ukrajinski pedagoško - znanstveni in stanovski tisk in literatura. VI. Ukrajinsko časopisje in literatura za mladino kot vzgojevalni. činitelj vse-ukrajinskega naroda. VII. Mezoteritorialni kolegialni stiki nar. ukrajin. učit. (Skupni znanstveni kur-zi, medsebojni obiski, izleti itd. LISTEK. V. MAZIj Ni ga! Med vsemi svojimi sošolci sem ohranil Štefana Brozgo v najhvaležnejšem spominu. Še danes ga vidim suhljatega fanta s podolgovatim obrazom, zmršenega in pretkanega, kakor je bil. Bog znaj, kod roma, kako se mu godi; nikoli ni bilo po maturi več glasu o njem. Redki časi so bili, da je prišel v šolo s kako knjigo pod pazduho. Večinoma je nosil s sabo samo debel, ob robeh zavihan zvezek, ki mu je bil obenem za shrambo svinčnika in držala. V tem so obstojale vse njegove šolske priprave, vsa štiri leta, kar sem ga poznal. Tudi profesorjem je bilo to znano, in na sleherni konferenci je bil Brozga opominjan zaradi »pomanjkljivosti šolskih potrebščin«. Toda Štefan je ostal konservativec prej ko slej, iz opominov ni bilo drugega sadu, nego da je p i 1.1. Pod vtiskom pretresljive krvave drame serajevske smo se zbrali v preprosti, a letos posebno lično po šolskem slugi okrašeni šolski sobi celjske okoliške šole. Iz srca v srca so segale besede, s katerimi je predsednik, c. kr. šolski nadzornik g. Josip Supanek, otvoril konferenco. Na kabinetno pisarno na Dunaju se je odposlala brzojavka: Kabinetna pisarna, Dunaj. Prešinjeno od najglobokejše žalosti in boli zaradi umora presvetlega prestolonaslednika in presvetle Njegove soproge ter skrajno ogorčeno nad nečloveškim činom zaslepljenega morilca, polaga danes o priliki okrajne učiteljske konference zbrano učiteljstvo celjskega okraja pred Vaše Veličanstvo izraz najglobokejšega žili drugi navzoči original in se brž po-izgubili po hodniku. Brozga in Driska pa sta se pogajala za izročitev karikature, toda vsa pogajanja so bila brezuspešna. Niti grožnja, da sicer pride stvar pred konferenco, ni mogla spraviti Brozge do predaje. In res so siromaku naprtili zato v semestralnem izpričevalu nezadosten red v vedenju. Brozga pa je karikiral še bolj pridno. Kadar je dobil le v roke košček praznega papirja, gotovo je dobil Driska na njem svoj zasluženi spomenik, ki je romal od klopi do klopi, iz letnika v letnik in rodil cele salve presrčnega smeha. Toda še bolj nego s temi mnogovrstnimi karikaturami, ki so bile res nekaj nedosegljivega, mi je ostal Brozga v neizbrisnem spominu z naslednjo originalno zgodbo: V četrtem letniku je predava! higije-no mestni zdravnik dr. Koruznik. Prihajal je vsak ponedeljek prvo uro, široko sedel za mizo, odložil ščipalnik in med neprestanim zamahovanjem rok nadaljeval svoje dolgočasno predavanje. Fraze »takore-koč«, »kot taka«, »vobče« in podobna brezpomembna šara je vezala puste otrobe od ure do ure. Sreča v nesreči je bila, da ni imel ta človek nobenega zaznamka naših imen. Njegovo maniro smo poznali še iz prvega letnika, kjer nas je moril en semester s somatologijo. Ob koncu semestra si je šele spisal naša imena in je potem v dveh urah opravil s klasifikacijo. Umevno je, da sočuvstva, neomajne zvestobe in vdanosti S prošnjo: Vsemogočni daj Vašemu Veli-čanstu prenesti tudi ta udarec! Vsemogočni čuvaj in ohrani Vaše Veličanstvo!! Odposlala se je tudi nastopna brzojavka: Dvorni svetnik Končnik, Gradec. O priliki okrajne učiteljske konference zbrano učiteljstvo celjskega okraja se usoja Vam povodom 701etnice Vašega rojstva izraziti svoje vdane čestitke ter, Vas prosi še nadaljne naklonjenosti. Za svojega namestnika je predsednik imenoval predsednika okrajnega učiteljskega društva, za zapisnikarici šta pa bili izvoljeni najmlajši tovarišici Virantova in Zdolškova iz Ljubečme. Nadzornikovo poročilo je trajal skoro eno uro. Niso bili to strogi predpisi birokrata, prihajajoči od zgoraj dol, ampak bili so očetovski in tovariški migljaji moža, ki izhaja iz stoletja stare učiteljske rodovine, moža, ki bo letos do-polninl že četrti križ službenih let. Da bi njegovi nauki podžgali pri vseh navzočih plamen ljubezni do poklica, da bi povzdignili medsebojno spoštovanje in pravo tovarištvo, da bi privedli naše delovanje, na pota, ki jih prepdpisuje duh časa, napredek in ljubezen do naroda; da bi poživljala naše delovanje naša osebnost, ker duha učiteljevega ne more nadomestiti najboljša knjiga: to so bile uvodne besede njegovega govora. Padle so gotovo na rodovitna tla. Deželni konservator dr. Hauser iz Gradca je imel tudi skoro uro trajajoč govor o varstvu zgodovinskih spomenikov. Uvodom se je spominjal protektorja dotičnega društva, prominulega presvetlega prestolonaslednika, potem nas je pa v duhu vodil v svetišča, kamor je ljudstvo od nekdaj polagalo vse pojave svoje fantazije in umetniškega čuvstvovanja, v, cerkve, vodil nas je na pokopališče ob cerkvi, h kapelicam, na kmetiški dvor, na gradove in razvaline in v idilično vasico. V drastičnih primerih je kazal, kako po barbarsko se uničujejo zgodovinski spomeniki, ki nam bi naj bili sveta dedščina ni zato ves čas nobenega poznal niti po imenu, niti po obrazu. To dejstvo smo v. četrtem letniku prav dobro izkoristili. Sedeli smo, kjer se je komu poljubilo, najmanj tretjina razreda pa je bila vsako uro odsotna, seveda izmenoma. Eni so rajši poležali doma, drugi so porabili to uro za izprehod, tisti pa, ki so bili navzoči, so večinoma izdelovali naloge za druge predmete. Trije repetentje v zadnji klopi so bili edini, ki niso nikdar »špricali« te ure, toda porabili so jo za marjašanje. Brozga pa je bil edini, ki ga sploh ves semester ni bilo k predavanju, ampak je porabljal to uro, kakor je večkrat zlovoljen pripovedoval, za »pretepanje« z gospodinjo. Ni mu namreč pustila, da bi v miru poležal »krokar krokarski«, kakor ga je zmerjala, ampak vselej ga je vlekla za suhe noge izpod odeje, in ker ji stare roke niso dosegle zaželenega uspeha, se je morala zateči naposled h korcu vode in ga oblila med ploho »najžlahtnejših« priimkov iz besednjaka izvestnih študentovskih gospodinj. »Danes sva imela zopet cirkus,« je pripovedoval, kadar sta se posebno hrabro »duelirala«. Še danes mi je žal, da nisem imel prilike videti ta »cirkus« na lastne oči, moralo je biti res nekaj za bogove. Semester se je bližal h koncu. Brozga je vendar čutil potrebo, prisostvovati vsaj poslednjim predavanjem dr. Koruznika. Do »dueliranja« z gospodinjo mu itak ni naših očetov, spomeniki, ki naj bi oživljali našo ljubezen do domače grude, bogatili našo dušo in zbujali smisel za lepoto. Učitelj, vodi otroke k spomeniku, nazoruj in vcepi mladini spoštovanje do teh zgodovinskih svetinj! Prišel je nemški gospod iz Gradca, da nas je pozival zanimati se za dela Orožnova in Stegenškova. Roko na srce! Koliko šol je član »Zgodovinskega društva v Mariboru«? Naša ni, pa upam, da postane. Foboljšajmo se iz ljubezni do naroda! O temi »Prvi pouk v čitanju: a) po fonetiških načelih, b) po analitično - sintetični metodi« je govoril tov. Levstik. Nekatera poglavja njegovega poetiško navdahnjenega govora, kakor o ljubezni do materinega jezika, o ljubezni do nedolžnih prvencev, nagovor na učičteljice, kako naj bi kal materinstva, ki jim v srcu tli, prenašale na šolske otročičke, njegov klic: nazaj k idealom, k šoli, so nas zares očarala. Z velikim zanimanjem smo pa tudi stari in so še z večjim pridom mladi poslušali njegovo na lastno mnogoletno izkušnjo se naslanjajočo vsestransko označbo obeh zgoraj navedenih metod. S kritičnim očesom je premotril tudi naše začetnice zadnjih desetletij, in tako sta prišli pod njegov kritični drobnogled obe najnovejši konkurentki, začetnici »Krulčevka« in »Widrovka«. Nastopil je pravičen sodnik in dal je obe na tehtnico. Potegnila je »Widrovka«. »Krulčevka«, četudi je na prvi pogled s svojimi izposojenimi slikami kaj gosposka in prikupljiva, ni za naše razmere. Smelo trdim, da je ogromna večina izkušenih elementarnih učiteljev tudi tega mnenja. K predmetu se je oglasil tov. Brinar, ki je predlagal: »V slučaju, da bodo druge okrajne učiteljske konference za slovenske šole na Štajerskem glasovale za uvedbo Widrove knjige »Moje prvo berilo«, (o čemer ne dvomim), se vis. c. kr. deželni šolski svet v Gradcu prosi, da dovoli tudi za naš okraj uvedbo te začetnice.« (Lani se je namreč za celjski okraj uvedla Krulčeva začetnica.) Ta predlog, s katerim je soglašal tudi gospod nadzornik, je bil brez ugovora sprejet. K temi »Razdelitev učne t v a-rine na podlagi novega učnega načrta« je gospod nadzornik opomnil, da z ozirom na to, da učni načrt za slovenske šole še ni izšel, preloži to temo na prihodnjo konferenco. Podrobna porazde- J litev učne tvarine, ki jo je morala vsaka t šola izdelati in predložiti, velja samo za-časno. Dodatno sta se sprejela nastopna predloga: a) Visoki c. kr. deželni šolski svet v Gradcu se prosi, da blagovoli izdati v najkrajšem času obljubljene, razmeram slovenskih šol, njih potrebam in koristim odgovarjajoče učne načrte, b) Istotako se vis. c. kr. deželni šolski svet v Gradcu prosi, da blagovoli vplivati, da se bodo učne knjige za slovenske ljudske šole čimprej prikrojile po novih učnih načrtih. Pregledno in kaj zanimivo, z nekaterimi tehtnimi opombami zabeljeno poročilo o tuokrajnih šolskih vrtih je podal tov. Černej. Ko je še tov. Krajnc prečital poročilo o stanju okrajne učiteljske knjižnice, so se vršile volitve. V stalni (obenem knjižnični odbor) so bili zopet izvoljeni tovariši: Čulek, Eksl, Kranjc in Pristovšek, v odbor za šolske vrte pa: Jelovšek, Karničnik, Kvac, Pečar in Sivka. Konferenca se je, izvzemši poročilo gospoda nadzornika in g. dr. Hauserja, vršila izključno slovensko. Čisto naravno je, da ta jezikovna oblika gre tudi zapisniku. Diet za konferenco še nismo dobili nakazanih, a vkljub temu smo z zadoščenjem zapuščali zborovalnico; zakaj bila je to lepa konferenca, da, meni se je zdela ena izmed najlepših, kar smo jih imeli do sedaj. Brinar. ran iu in zannia u ičenja fr ii [\ Podava R. K. (Dalje.) O omenjeni petstoletnici je v prelepih besedah prednašal tovariš Kovačič na zborovanju uč. društva za Svetolenartski okraj dne 18. junija t. 1. Naj bi seme njegovega navduševanja za narod med uči-teljstvom obrodilo mnogo sadu. Tovariš poročevalec blagovoli svoje poročilo objaviti. Učiteljstvo štirirazrednice pri Sv. Bolfenku nad Središčem je dne 21. junija priredilo šolsko veselico z živo sliko v proslavo 5001etnice zadnjega ustoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku. Treba nam je ojačiti in povzdigniti slovensko zavest ter organizovati delo za pravice slovenskega jezika: 4. s prirejanjem roditeljskih shodov s poučnim predavanjem glede na naše državljanske pravice ter na nekdanjo in sedanjo veliavo našega jezika. Čuteč to potrebo in dolžnost, je priredilo učiteljstvo v* Dobju v zmislu resolucij okrajnega učiteljskega društva kozjanskega v Dobju dne 28. junija 1914 shod roditeljev s šolsko razstavo. Na tem shodu se je predavalo sledeče : Dragi mi rojaki! Na oslavo 5001etnice zadnjega ustoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku Vam hočem danes poročati o nekdanjih in sedanjih zakonitih pravicah našega lepega slovenskega jezika. Da bodete mogli te pravice in njihovo moč bolje razumeti, Vam hočem razložiti najpreje nekatere vladarjeve pravice in dolžnosti. Ko nastopi cesar vlado, priseže v navzočnosti državnega zbora in gosposke zbornice na ustavo z obljubo, da bo trdno vladal po državnem osnovnem zakonu; v cesarjevem imenu se sodi pravica, on napoveduje vojno, sklepa mir, on je v državi najvišji vojni gospodar. Vse te in še več drugih njegovih pravic se imenujejo del naše državne ustave. Mi Dobjani imamo pravico, si voliti vsako šesto leto skupno s prebivalci celega brežiškega okraja svojega deželnega in državnega poslanca. Ta naša pravica je tudi del naše državne ustave in nam je ne more nihče vzeti. Državni poslanci naše državne polovice se shajajo vsako leto v državni zbornici na Dunaju, kjer se posvetujejo in sklepajo zakone. Tu na tej sliki vidite več * Ta govor se priobčuje iz sledečih dveh razlogov: 1. da se pomen ravno-pravnosti in veljave slovenskega jezika prav raztolmači, 2. da se poda tovarišem za oslavo te 500letnice primerno gradivo za slavnostne govore. R. K. bilo toliko, da bi ga moral baš pogrešati, zlasti še, ker ga je pričela nadlegovati skrb, da je klasifikacija pred durmi in da je mnogo zamudil. Trdno prepričan, da tisto uro še ne bo izpraševanja, ampak kvečjemu ponavljanje predelane snovi, se je napotil Brozga z mirno vestjo v šolo. Pred prihodom dr. Koruznika je še narisal prav posebno našemljeno karikaturo Driske in jo poslal »ad cirkulandum«. Smeha ni bilo re konca ne kraja, dokler si nista skočila v lase soseda Štrboncelj in Zarukan, ker si je hotel vsak izmed njiju prilastiti karikaturo. Zarukan je zmagal, Štrboncelj pa si je ohladil nevoljo s tem, da je tovarišu očital, da ni Zarukan, ampak Zarukan in da mu ne bo nikoli drugače rekel. Pozival je tudi nas druge, naj se odločimo za ta akcent, toda še preden je moglo priti do debate, je vstopil dr. Koruznik. Kakor običajno, je tudi topot široko sedel, ščipalnika pa ni odložil, in to je bilo že slabo znamenje. Ko pa je segel v notranji žep suknje, je završalo po razredu kakor v čebelnjaku. Vsak je hitel z mrzlično naglico listati po tistih bornih opazkah, ki si jih je bil tupatam nabral v kaki uri, ko je bil slučajno navzoč pri dolgočasnem predavanju. Brozga seveda ni imel ničesar. Sila je bila strašna. Dr. Koruznik je že obračal liste v notezu, in kamorkoli se je Brozga ozrl, je videl, kako so tovariši krčevito držali zvezke v rokah in nervozno listali po njih, kako se jim je gubančilo in zopet napenjalo čelo, kako so se nekateri majali z životom, ošvigali za hip zdravnika in njegov notez in zopet hiteli listati. Ustnice so jim čebljale, kakor bi hotele povleči z nepopisno in neutrudno naglico vso učenost napisanih opazk v razpaljene mo-, žgane. Bilo je zaman, ko bi se bil Brozga morda domislil iztrgati katerpmu od sosedov zvezek iz rok. Pol življenja bi bil moral dati zanj. Pa saj bi mu nazadnje tudi prav nič ne koristil tak manever, tudi če bi se mu bil obnesel, zakaj v tistih trenutkih bi mu ne mogla hasniti niti najboljša knjiga, kaj šele tiste raztepene besede, nemarno napisane, da jih še gospodar ni hotel poznati za svoje. Nič drugega mu ni preostajalo, nego vdati se resignaciji. »Saj mene ne bo poklical, menda ne, morda ne!« se je tihoma tolažil in kakor okamenel je gledal na dr. Koruznikov notez, ki so se v njem obračali listi zdaj naprej, zdaj nazaj. »Če bi šel po vrsti, bi me že poklical. Zadaj ho začel!« je dejal sam pri sebi ves vesel, ko je videl, da se je ustavil za več časa na zadnjih listih noteza, ali v tem hipu je prevrgel zopet vse liste in že se je tudi oglasil: »No — recimo — Brozga!« _ (Konec.) palač mesta Dunaja, med njimi tudi palačo državne zbornice. V tej palači so državni poslanci leta 1869. sklenili državni šolski zakon, da so roditelji dolžni svoje otroke v šolo pošiljati in da ne sme nobeden otrok brez pouka ostati. Ta zakon so potem pregledali, se o njem posvetovali in sklepali v gosposki zbornici. Člane gosposke zbornice imenuje cesar sam. Gosposka zbornica je zakon potrdila ter ga je predložila cesarju. Cesar ga je pregledal, se posvetoval s svojimi ministri, na kar ga je dne 14. vel. travna 1. 1869. potrdil in lastnoročno podpisal, od tega dne naprej je bil zakon razglašen; in veljaven za vse ljudi ter nima nihče pravice, tudi sam cesar ne, ga svojevoljno izpremeniti, pač pa imajo skupno državni zbor, gosposka zbornica in cesar pravico ga razveljaviti, oziroma izpremeniti. Naša pravica, voliti poslance, pravica poslancev in gosposke zbornice sklepati zakone in cesarjeva pravica, sklenjeni zakon potrditi ali ga odkloniti, je del naše državne ustave. V našo državno ustavo spada tudi državni osnovni zakon z dne 21. grudna leta 1867., ki določa med mnogimi drugimi našimi pravicami tudi to, da ima naš slovenski jezik v vseh uradih, šolah in v javnem življenju v področju slovenske govorice tiste pravice, kakor jih ima v področju nemške govorice nemški jezik ali krajše rečeno: Slovenski jezik je ravno-praven z nemškim jezikom. Tudi ta zakon so sklenili najprej državni poslanci, potem gosposka zbornica ter končno cesar. Ko bo torej novi cesar nastopil vlado, bo v pričujočnosti državnih poslancev, članov gosposke zbornice, vseh ministrov, najvišjih deželnih, državnih in cerkvenih dostojanstvenikov in članov cesarske hiše v cesarskem ornatu slovesno prisegel, da hoče vladati v zmislu ustave po državnem osnovnem zakonu in v soglasju s skupnimi državnimi zakoni. Tu na tej sliki vidite, kako so našega cesarja Franca Jožefa I. kronali za ogrskega kralja in kako je on nato prisegel Ogrom, da jim hoče vladati v zmislu ustave, po kateri je naša država razdeljena na dve državni polovici. Marsikdo nas si je v svoji otročji domišljiji domišljal, da ima cesar vse pravice in si je želel biti cesar le par dni, kako bi hotel vse predrugačiti! Celo pri obravnavi šolskih zamud se je tu v Dobju nekdo skliceval na cesarja, rekoč: »Še cesar oprosti vojake od vojaščine, ne pa da bi učitelji ne mogli naših otrok oprostiti od šolskega obiska!« Da, cesar je vrhovni poveljnik vojske, tam ima on po zakonu neomejeno pravico, popolnoma oprostiti vojaka od vojne službe, v šolskih zadevah pa nima niti on, niti učitelj, niti kdo drug pravice, oprostiti otroka popolnoma od pouka. V ta namen bi se moral takšen zakon šele skleniti. Iz tega mojega današnjega poročila, potem iz tu razobešenih slik razvidite, da nastopi cesar vlado za našo* državno polovico na Dunaju, za ogrsko državno polovico pa v Budimpešti. V starih, starih časih, pred 500 leti, oziroma še prej, so prišli naši vladarji k nam ter so n. pr. na Koroškem pred očmi slovenskega naroda nastopili vlado ter prisegli, da hočejo pravično vladati. Pred 500 leti je bila Koroška izključno slovenska dežela, dandanes je že nad polovico dežele ponemčene. Še dandanes stoji na Gosposvetskem polju zunaj na prostem velik v kamen vsekan knežji prestol, njegovo sliko vidite tu razobešeno. Na določen dan, ki se je razglasil po vsej deželi, se je nia Gosposvetskem polju zbrala velika množica slovenskega naroda, v neposredni bližini kamenitega prestola pa so čakali vsi veljaki dežele in naroda z vsemi župani na naznanjen prihod novega kneza. Pred kameniti prestol so po stari navadi dovedli lepega marogastega bika ter istotako marogasto kobilo, iz daljave se je culo streljanje in zvonenje, ki je naznanjalo narodu, da prihaja novi knez. Bil je za ta dan nalašč oblečen v kmetiško raševino, spremljali so ga vitezi in plemiči. Na kameniti prestol je po stari navadi sedel kmet iz rodu Blažjevskih (po nemško Ed-lingarjev). Ko se mu približa novi knez s palico v roki, vpraša kmet okolo stoječe v slovenskem jeziku: »Kdo je oni, ki tako prihaja?« Okolo stoječi odgovore: »To je novi deželni knez!« Kmet nadaljuje: »Ali je pravičen sodnik, ki išče blagor domovine? Ali je blagoroden in prijatelj ter zaščitnik prave vere našega jezika in naših pravic?« Vsi odgovore: »Je in vselej bo!« »Po kateri pravici,« nadaljuje kmet, »me more pregnati s tega sedeža?« Oni odgovore: »Dobiš 60 beličev, tega bika in kobilo, potem obleko, ki jo zdaj knez nosi ter boš ti in tvoja hiša prosta vsega davka!« Na tej drugi sliki vidite, kako šteje knez kmetu na roko 60 beličev. Zdaj stopi kmet s sedeža, udari kneza z dvema pr- stoma rahlo na lice ter ga opominja v slovenskem jeziku, naj bo vsem pravičen in si odvede živinčeti, knez pa stopi, oblečen kakor je, na kameniti prestol, potegne meč iz nožnice, zamahne z njim na vse štiri strani sveta ter priseže s tem, da hoče biti pravičen vsem ljudem, bivajočim proti izhodu, zahodu, jugu in severu. Po tem obredu se je podal knez z vsem spremstvom v bližnjo cerkev sv. Petra, kjer se je opravila služba božja. Knez je moral pri vseh teh obredih slovensko govoriti in prisegati, tudi je bil dolžan imeti v svoji dvorni službi več slo-venskh veljakov in je bil dolžan z vsakim Slovencem, ki je prišel na dvor, slovensko govoriti. Vse to nam dokazuje, da je imel slovenski jezik nekdaj veliko veljavo in moč. Kako je vendar prišlo, da je pozneje veljava slovenskega jezika upadla? Nemci, ki so bili že od starih časov naši nasprotniki, so vplivali na poznejše kneze, da so ta lepi obred ustoličenja opustili, deloma, ker se jim je zdelo poniževalno, da bi sprejemal nemški knez vlado iz rok slovenskega kmeta, deloma pa tudi za to, da bi oslabili moč in veljavo slovenstva in slovenskega jezika, kar se jim je žalibog tudi posrečilo. Zadnji koroški knez, ki se je dal po tem slovenskem obredu leta 1514. ustoličiti, je bil Ernest železni. Zakaj si niso Slovenci teh svojih velevažnih slovenskih pravic čuvali, si moremo le tem načinom tolmačiti, ker so takrat nastali turški časi. Slovenci so morali skoro vsako leto bežati pred temi kr-voloki v večnem strahu za svoje imetje in družine, so pozabili na svoje pravice napram vladarju, kar je bilo poznejšim knezom všeč. Slovencem, ki so dohajali na dvor, je knez kratkomalo odgovoril: »Ich verstan diner sprach nitt!« s čimer se ga je popolnoma odkrižal. (Dalje.) Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Iz Zaveze avstr. jugoslovanskega učitelj-stva. Za letošnjo XXVI. glavno skupščino je prijavil dalje poročilo Radoslav Knaflič, nadučitelj v Dobju: »Petstoletnica zadnjega ustoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku; zgodovinske i današnje zakonite pravice slovenskega jezika ter slovensko učiteljstvo.« Naslov Miro Šijančevega referata Se glasi: »Pouk tujih jezikov in dušeslovje«, kar smo zadnjič napačno navedli. O regulaciji učiteljskih plač — poročilo za posamezne kronovine. Za Kranjsko poroča Engelbert Gangl, za Primorsko Peter Medvešček, nadučitelj v Križu na Vipavskem. Prosimo, da naj se določijo poročevalci še za druge dežele. Na posredovanje vodstva Zaveze nam javi uprava Učiteljskega doma v Cirkvenici, da da Zavezinemu učiteljstvu, ki pride v to primorsko kopališče, 10% popusta na stanarini. Cene in drugo je razvidno iz prospetka, ki ga na zahtevo dopošlje imenovana uprava. Vodstvo Zaveze. Štajersko. Učiteljsko društvo za ormoški okraj zboruje v četrtek, dne 16. julija t. 1., ob 3. popoldne v šoli na Humu po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik zadnjega slavnostnega zborovanja ob priliki naše 401etnice. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Poročilo tov. predsednika o novem osnutku plačilnega zakona. 4. Razgovor o letošnjih konferenčnih vprašanjih. Referenti so napro-šeni, da podajo svoje teze in opozorijo na eventualne vire. 5. Volitev enega delegata in enega namestnika za Zavezino skupščino v Ptuju — v zmislu novih pravil Zaveze. 6. Slučajnosti. — Ker je to zborovanje sklicano na prijazni Hum, kamor nima predaleč učiteljstvo iz Ormoža, Središča, Sv. Bolfenka, Sv. Miklavža, Svetinj, Ru-neča in Velike Nedelje, in ker je vrhtega sklicano zborovanje na 3. uro popoldne, tako da ostane ves dopoldan za drugo delo in se obed lahko opravi doma, pričakuje obilne udeležbe od vseh imenovanih šol ter se nadeja, da bodeta edini bolj oddaljeni šoli Sv. Tomaž in Sv. Lenart poslala vsaj po enega zastopnika. Odbor. Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 16. julija ob 10. uri dopoldne pri Kapeli, po z dne 26. junija v »Učit. Tovarišu« objavljenem sporedu. Trst. Učiteljsko društvo za Trst in okolico je zborovalo dne 28. junija t. 1. na Ciril-Meiodovi šoli na Acquedottu ob precejšnji udeležbi. Po kratkem nagovoru pozdravi tov. Kleinmayr zastopnika »Istrskega učit. društva« tov. Fr. Ferjančiča in da besedo tov. dr. Merharju, ki je s svojim predavanjem o samoizobrazbi učitelja potom znanstvenega dela podal uvod in obenem tudi program dela naše učiteljske ograni-zacije za prihodnjo jesen. Naj podamo tu nekoliko glavnih misli: Sodi se splošno, da učiteljstvu ni treba prevelike izobrazbe. Dovolj je, da ve toliko, kolikor rabi v šoli. Tudi je razširjeno mnenje, da mora dati višjo izobrazbo edino-le latinska šola. Vsakdo je prepričan o važnosti ljudske šole. Tu postavlja učitelj temelje izobrazbe tudi prihodnjih učenjakov, tedaj mora tudi imeti nekaj dušnega kapitala, in če mu ga ne da šola v zadostni meri, si ga mora ustvariti sam z lastnimi študijem. Potrebo samoizobrazbe priznavamo tudi s tem, da se shajamo v lastnih društvih, katerih največji namen je samo-izobrazba učitelja samega. Ali samoizo-brazba nima uspeha, če se ne goji siste-matinčo ali po gotovem načrtu. In to je nekako znanstveno delo, ki dvigne učitelja preko onega predpisanega kroga, ki mu ga nalagata vest in paragrafi. Pri tem ga vodijo seveda nesebični smotri, a ima tudi lahko gmotne koristi. Če imamo idealne smotre pred seboj, nam je največja korist tax da občutimo neko notranje zadovoljstvo takrat, ko smo premagali vse ovire. Ta nagon umstvenega dela najdemo pri posameznikih v najrazličnejših merah. Marsikdo odneha že v prvem začetku, ker vidi pred seboj edino-le neuspeh. Temu je največ kriva nezadostna priprava (šola), kjer se povsem zanemarja samostojnost opazovanja. Lahko pa je tudi krivda v tem, da si ni izbral vsakdo pravega torišča za svoje delo. Zato je treba izbirati po srcu. Znanstveno delo je vztrajno in koncentrirano opazovanje predmetov, ki jim posvečujemo svojo pozornost. S tem si krepimo voljo in razum. Mi jo iščemo, ker hočemo spraviti z delom vsako dejstvo v okrožje znanstvenega sveta. Na ta način postane vsak posameznik delavec pri zgradbi velikega kulturnega svetišča. To rodi samozavest, pogum, ne-ustrašenost, a tudi skromnost. Postanem možato-skromen, ker čim več delam, tem bolj spoznam, kako malo sem storil in v tem najdem merilo tudi zato, kar so drugi storili. To je morda ena izmed najlepših potez značaja izobraženih ljudi (resnično izobraženih). Tega ne moremo seveda zahtevati od učitelja, ker nima ne časa, ne denarja, da bi se nemoteno oprijel takega dela. Zadovoljiti se moramo z dosegljivim in se lotiti tega, kar nam dovoljujejo življenjske razmere-in naša sposobnost. Ni toliko važno, kaj delamo, ampak da delamo. Ako govorimo o samoizobrazbi, ne mislimo, da bi bilo izobraževanje omejeno na samo eno osebo ali da bi bilo znanstveno zanimanje po osebah. Ne! Nastopamo skupno, ne da bi pri tem grešili proti posameznikom. Ločiti bi se morali po strokah ali skupinah. Pri takem delu bi se morali zavedati: 1. načina (znanstvene metode), 2. kritike. Metoda je pot, ki me najprej privede do smotra. Kritika pa je pretresovanije golih faktov. Tedaj nam je duševno imetje pomnoževati in urejevati. Po takem znanstvenem delu postanemo duševno zmož-nejši. In za nas je posebno važno, da ne okostenimo (odrevenimo), zakaj le tako ostanemo dlje časa duševno mladi. Vsak drugi je ali pedant ali pa klepetec brez duše. Presojevati moremo vsekdar o vsaki stvari in družabnem pojavu prav in tako si ustvarimo samostojno svetovno naziranje. Seveda se pri tem ne smemo Specializirati, ker se nam s tem rado skvari duševno ravnotežje, kar se ne sme zgoditi njemu, ki ima mladino v rokah. Mi ostanemo tedaj le znanstveni diletanti v dobrem pomenu besede ali drugače: ljubitelji znanstva. Na ta način postanemo boljši vzgojevalci. Začeti moramo s svojim delom tam, kjer se najložje izvrši. Naše narodno življenje ima še mnogo vrzeli, ki čakajo delavnih rok. Če zbiramo razno gradivo, ki ga nam nudita Trst in okolica, storimo s tem veliko uslugo sebi in zanamcem. Pravimo, da poznamo svojo ožjo domovino, a to je le čuvstveno poznavanje, ki nas lahko vara. Treba je, da kritiško opazujemo ini da napravimo štatistiko, ki nam edina pokaže realno sliko domovine brez fantastičnih barv in odsevov čuvstva. Dva načrta sta, ki si jih je predavatelj zamislil, in sicer: 1. a) Opazovanje duševnega stanja otrok. b) Kako vpliva n. pr. stan, poklic staršev in domače razmere na sposobnosti učencev itd. 2. Načrt sega na polje narodopisja (etnografije): a) Antropološki študij našega človeka. b) Študij jezika. (Vsaka vas ima jezikovne posebnosti v svojem narečju). c) Študij stanovališča (imena njiv, hribov, travnikov, potokov itd.). č) Domača hiša in obleka (narodna j noša itd.). d) Razna juridična vprašanja in kombinacije. e) Psihična etnografija (o Bogu, o vražah itd.). f) Folklora (kaj se poje in pripoveduje med narodom?) S tem konča predavatelj svoje lepo predavanje, in tov. predsednik se mu naj-topleje zahvali ter omenja, da bi imel učitelj še eno veliko korist od takega dela, in sicer: Tako bi se jako uspešno gojil stik med domom in šolo. Zatem poroča o odgovoru predsednika »Pol. društva Edinost« g. dr. Wilfana na našo zadnjo resolucijo, ki je bila sprejeta na prejšnjem zborovanju in ki se peča z razmerami na c. kr. šolah, z obrtno šolo, z gimnazijo itd. Dalje konštatira, da se je vršila v mestnem svetu pri obravnavanju proračuna za leto 1914. jako živahna razprava o šolstvu sploh. Omenja, da se zviša število definitivnih mest na okoliških šolah in da bodo celoletni suplenti plačani tudi za počitnice. Poroča, da sta podprla našo akcijo pri mestnem magistratu posebno svetnika g. dr. Wilfan in tov. Št. Ferluga, za kar jima izreka toplo zahvalo vsega učiteljstva. Tudi socialista svet. Doff-Sotta sta se energično zavzemala za izboljšanje tržaškega šolstva. Vršili so se razni roditejski sestanki, in sicer eden v Skednju (predav. Klein-mayr) in dva v Barkovljah (predav. t. Bukovec). Na zborovanje »Istrskega učit. dr.« smo poslali svoje delegate, ki so stavili znan predlog o medsebojnih stikih sosednjih društev. Tako storimo tudi z bližnjim »Učit. društvom za Sežanski okraj«. Izvolijo se delegati in namestniki za zborovanje Zaveze v Pulju, in sicer: Del. tov. Kosovel Rafael, mestni učitelj, tov. Marija Čokova, mestna učiteljica. Namest. delegata tov. Karel Gruntar, mestni učitelj in tov. Amalija Čokova. Sprejme se brez ugovora poslovnik za šolarske knjižnice. Končno poroča tov. predsednik, da je prejel tri predloge, ki se pa bodo zaradi važnosti obravnavali na prihodnjem jesenskem zborovanju. Vošči tovarišem in to-varišicam vesele počitnice in zaključi zborovanje. __S. Književnost. »Zvonček« objavlja v 7. številki letošnjega letnika to-le izbrano vsebino: 1. Fr. Roječ: Visoki gost. Mladinska dvo-dejanka. (Dalje.) 2. Borisov: Dober nasvet. 3. Fr. Roječ: Deček ob studencu. Pesem. 4. Borisov: Na gostiji. Pesem. 5. Lad. O.: f Vladimir Ilešič. V spomin mlademu trpinu. (S podobo.) 6. Ivo Trošt: Pes Lovi in gosi. 7. Deklica pod drevesom Podoba. 8. Fr. Ločniškar: Te rože! Pesem. 9. Božidar Borko: Slovo pomladi. Pesem. 10. Davorinov: Spoznanje. 11. F. K.: Prijatelja. (S podobo.) 12. Slovan Slovanov: Tone. 13. Davorinov: Pravljica o zlati kroni. Pesem. 14. Tinče Ravljen: Pomlad se poslavlja... Pesem. 15. Bo-rivoj: Vetrič. Pesem. 16. Pouk in zabava: Mladi risar. — Rešitev in rešilci. — Uganka v uri. — Pretkanost vrabcev. — Visoka redka starost. — Kje največ delajo? — Kako se množe muhe. — Kotiček gospoda Doropoljskega. Učiteljski konvikt. Letnina: Fran Potokar, nadučitelj v Dragatušu 4 K (za 1. 1913. in 1914); Janko Fürst, učitelj v Negovi; Rudolf Horvat, nadučitelj v Trnovem; Fortunat Lampret, učiteljica v Trnovem; Bibijana B i z a i 1, učiteljica v Trnovem. Dar. G. dr. Josip Lavrenčič, odvetniški kandidat v Ljubljani, 3 K. Hvala! Prošnja. P. n. gg. šolske voditelje in voditeljice večrazrednih šol prosimo, da pobero letnino pri učiteljstvu dotične šole; lepa prilika za pobiranje letnine so tudi zborovanja okrajnih učiteljskih društev in okrajne učiteljske konference. Tovariši in tovarišice, ganite se in položite vsak 2 kroni na oltar učiteljskega konvikta! »Moja setev«. Zbrani mladinski spisi. Spisal I v o T r o š t. Prvi zvezek. V Ljubljani leta 1914. Last in založba »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta«. Natisnila »Učiteljska tiskarna«. Cena vezani knjigi 1 krono. Vsebina: Oživela resnica. Povest, ki vsebuje te-le oddelke: 1. Junaštvo. 2. Čuden človek. 3. Z nagrado in brez nagrade. 4. Greh in krepost. 5. Denar in usluga. 6. Kdo je na boljem? 7. Naprej, naprej — do sreče! 8. Sreča. Dodatek. — Vsa povest je zelo zanimiva. Prepričani smo, da bo mladina rada se- j gala po tej knjigi; zato jo prav toplo pri- i poročamo za šolarske knjižnice. Kranjske vesti. t ANDREJ KMET. Umrl je v Kranju dne 3. t. m. popoldne vpokojeni nadučitelj tovariš Andrej Kmet. Rojen je bil v Naklem leta 1853. Ljudsko šolo in spodnjo gimnazijo je pohajal v Kranju, učiteljišče pa v Ljubljani. Učiteljeval je v Voklem, Tržiču in Cerkljah. Bil je orjaške postave in je slovel, dokler ga ni obiskala zavratna bolezen, kot izboren basist. V službi je bil vseskozi vesten in natančen, kot nadučitelj pa je bil blag in kolegialen. Za vzgojo in preskrbo obeh sinov in hčere je žrtvoval zadnji vinar. Izredno se je zanimal za vsa šolska in učiteljska vprašanja. Učiteljstvo ga je povnovno volilo kot svojega zaupnika v c. kr. okrajni šolski svet. Učiteljsko društvo kranjskega okraja, ki mu je bil rajnki vesčasni društvenik in dolgoletni odbornik, mu je v znak spoštovanja in zaslug podelilo ob vstopu v penzijo častno članstvo. Po napornem učiteljskem življenju počivaj, dragi Andrej, v domači gomili v miru in pokoju! čast tvojemu spominu! —r— Iz Loža nam pišejo: Dne 2. julija t. 1. se je odkril na tukajšnjem pokopališču nagrobni spomenik prerano in tragično umrli tovarišici Franici Valenči-čevi, bivši učiteljici v Starem trgu. Spomenik so sicer postavili sorodniki. A naš tovariški čut do pokojnice je veleval, da smo se radi odzvali pozivu okrajnega učiteljskega društva in se udeležili odkritja v prav častnem številu. To bi bilo gotov še naraslo, da ni pristostvovalo učiteljstvo iz krajev ob železnici prevoznemu vlaku umrle cesarske dvojice. Zadržan je bil tudi predsednik tov. Punčuh. Navzoče je bilo starotrško učiteljstvo s šolsko mladino z zastavo na čelu, učiteljstvo iz Igavasi, Gor. Jezera, Blok. Sv. Trojice in Grahovega polnoštevilno. Tovariš Urbančič je po kratkem, jedrnatem govoru odkril spomenik, ad hoc sestavljeni pevski zbor pa je zapel »Blagor mu«. Po preprostem kosilu smo se razšli z zavestjo, da smo storili svojo dolžnost. Ti pa, tovarišica, počivaj v miru, ki ga tu nisi mogla najti! —r— Zahvala. Povodom odkritja nagrobnega spomenika naši nepozabni Franici Valenčič, bivši učiteljici v Starem trgu, si štejemo v dolžnost izreči č. g. župniku Kromarju za darovano sv. mašo, velecenjenemu učiteljstvu za obilo udeležbo, g. Urbančiču za lep govor, pevskemu zboru za žalostinko ter vsem drugim udeležencem najprisrčnejšo zahvalo. Bog plačaj! — Žalujoči sorodniki. —r— Počitniški tečaj Slov. Šol. Matice v Ljubljani od 31. avgusta do vštetega 12. septembra 1914. 1. je zagotovljen. Zglasilo se je zadostno število slušateljev in slušateljic; vendar pa je mogoča še nadaljna priglasitev udeležencev. V to svrho je vposlati predsedniku Slovenske Šolske Matice, gospodu ravnatelju Schreinerju v Mariboru, udeležnino 20 K. Da se omogoči tudi gg. abiturijentom in gospodičnam abiturijentkam udeležbo, je sklenil pripravljalni odbor, da plačajo ti le 5 K udeležnine. Poseben odbor bo skrbel tudi za primerna stanovanja udeležencev tečaja. Priglašeni slušatelji dobe v kratkem urnik in vse podrobnosti o zanimivem tečaju. — Slov. Šol. Matica. —r— Ljudsko šolstvo. Na mesto obolele učiteljice Gizele Tavčarjeve je imenovana za suplentinjo v Domžalah bivša suplentinja v Jaršah Katarina Košišova. Na mesto obolele učiteljice Pavle Vilhar-jeve je imenovana za suplentinjo v Kalu bivša proviz. učiteljica Viktorija Zagor-janova v Gabrijah. —r— Nova osemrazrednica v Tržiču na Gorenjskem. V četrtek preteklega tedna se je sešla komisija sklicana od c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kranju, da se dogovori končno o zgradbi nove šole. Okrajni glavar je pojasnil stališče glede nove šole. Razločno je povedal, da sta prejšnji nemški občinski odbor tržiški in krajni šolski svet zaprosila osemraz-rednico in zgradbo novega šolskega poslopja. Ker se je agitiralo s tem, da naj se stara šola vzdigne za eno nadstropje, je g. glavar temu odločno oporekal, češ, da se to ne bo dovolilo in bi tozadevni stroški znašali 100.000 K, kar se uvidi iz proračuna, ki ga je dal napraviti prejšnji župan. Pri teh stroških bi ne bilo drugega nego staro skrpucalo. Po raznih intrigantih in hujskačih zapeljani Lomlja-ni so slednjič iz dokazov g. glavarja uvideli, da je zanje mnogo bolje pristopati za tržiško šolo, nego imeti dve novi eno-razrednici. Soglasno so se vsi izjavili za novo šolo. Tudi zastopniki vasi Bistrice, ki je že všolana v Tržiču, so se izjavili soglasno za novo šolo. Na predlog g. notarja se je za tržiški občinski odbor vršilo poimensko glasovanje. Vsi navzoči občinski odborniki so glasovali za novo šolo. Celo zastopnik Nemcev, ki je pobiral glasove zoper slovensko šolo, je glasoval z da. V imenu krajnega šolskega sveta je predsednik Potokar izrazil željo, naj se vse nepotrebno pri novi šoli opusti ter pazi, da bodo stroški kar najnižji. Zgradba se razpiše v nekaj tednih in se prične z delom še letos. —r— Šolo za vojaško godbo nameravajo napraviti v Novem mestu, pozneje pa v Ljubljani in Postojni. Šola v Novem mestu bo sprejela začetka 26 mladeničev, ki se bodo zavezali, da bodo izučeni vstopili v vojaško godbo. —r— Mestni dekliški licej v Ljubljani dobi napis »Cesarja Franca Jožefa I. mestni dekliški licej«. —r— Mestni dekliški licei v Ljubljani. Vpisovanje v dekliški licej bo v pon-deljek, 13. julija, od 4. do 6. popoldne, sprejemni izpit 14. julija ob 8. zjutraj. Jeseni se bo vpisovalo 16. septembra. —r— Iz učiteljske službe. Za ravnatelja na c, kr. rudniški deški ljudski šoli v Idriji je imenovan dosedanji tamošnji učitelj in c. kr. okr. šol. nadzornik v Kočevju Josip Novak, za začasnega šolskega voditelja na isti šoli pa učitelj Rafael Go-stiša. V višje plačilne razrede so pomaknjeni: ravnatelj Josip Novak v I., šolski voditelj Rafael Gostiša v II. in učiteljica Marija Pleskovič-Črček v III. razred. Za stalno učiteljico je imenovana Loti pl. Ko-schinova. Na mesto obolelega nadučitelja Jožefa Cepudra je imenovana za suplentinjo na 3. mestni deški ljudski šoli Amalija Cepudrova in na mesto obolelega učitelja Jožefa Ambrožič je imenovana za suplentinjo na 1. deški ljudski šoli Ana Likozarjeva. —r—Razpisana služba. Na štiriraz-redni ljudski šoli v šmartnem pri Litiji je razpisana učiteljska služba. Pravilno o-premljene prošnje je predložiti predpisanim potom do 1. avgusta 1914. Štajerske vesti. —š— Koncert »Savinjskega učit. društva. Za koncert »Sav. učit. društva« na Vranskem dne 28. junija je postavila tvrdka M. Ropaš v Celju izboren klavir popolnoma brezplačno. Izdelke imenovane domače tvrdke, ki lahko tekmujejo z vsemi inozemskimi, prav toplo priporočamo slovenskemu učiteljstvu. —š— Dne 6. julija 1914 je umrl za težko boleznijo gospod Mihelič Jožef, nadučitelj pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Blagemu nadučitelju blag spomin. R. i. p.! —š— Društvo »Selbsthilfe der Leh« rerschaft Steiermarks«. Društveni odbor naznanja: Član nadučitelj Fric Reichen-pfader je 24. aprila t. 1. umrl. To je 123. smrtni slučaj v tekočem letu 4. — Posmrtni znesek po 2 K naj se čimprej vplača, ravnotako še morebitni zastanki za 121. in 122. smrtni slučaj. —š— Na slovenski gimnaziji v Celju (»nemško-slovenski samostojni gimnazijski razredi«) se je končalo šolsko leto v soboto 4. julija. Na zavodu je podučevalo letos deset rednih in dva pomožna učitelja. Koncem šolskega leta je bilo na zavodu 199 dijakov in 4 deklice; od dijakov je dovršilo razred z odliko 32, z dobrim uspehom 149 dijakov; pet jih je padlo, 13 jih ima paiuavljalni izpit. Od dijakov jih je bilo 181 iz Štajerskega (med njimi 52 iz Celja in okolice); po maternem jeziku so bili vsi Slovenci. Za podporo revnim dijakom na zavodu sta skrbeli dve društvi: Podporno društvo, ki je imelo dohodkov 1062 K 40 v in izdatkov 1016 K 09 vin. ter Dijaška kuhinja. Ta je dajala 68 dijakom slovenske gimnazije na teden 198 obedov. Učiteljskemu zboru moramo dati lepo izpričevalo, da se ni vestno brigal samo za pouk, temveč tudi za socialne razmere dijaštva. Pregledala so se vsa stanovanja, dijakom se je dajalo, oziroma preskrbelo zadostno hrano in v premnogih slučajih tudi obleko in knjige. Obisk na tem vzornem zavodu je od leta do leta večji — samo to dejstvo že govori jasno dovolj, kako potrebno je razširjenje v višjo gimnazijo in kako hudo tlačijo zavod sedanji nezadostni prostori. V soboto so se vršili sprejemni izpiti za prvi razred; izpit je prebilo 35 dijakov. —š— Učitelj utonil. Preteklo soboto je učitelj Franc Kuhar utonil pri kopanju v Dravi nad Mariborom. —š— 70letnico svojega rojstva je praznoval dvorni svetnik Pet. Končnik v Gradcu. Bil je tudi na Kranjskem od leta 1900. do 1903. deželni šolski nadzornik. —š— Iz Slovenske Bistrice. V četrtek, 25. junija, so napravile učenke 3. razreda tukajšnje ljudske šole pod vodstvom učiteljice Feiglove izlet v Celje. Deklice so si ogledali pri tem tudi stari grad nacE Celjem in cinkarno v Gaberju pri Celju, —š— Gospod Anton Kolenc, trgovec v Celju, je za tukajšnjo šolsko mladino1 podaril večji znesek, za kar se v imenu; učencev podpisana zahvaljujeta. I.učer dne 25. junija 1914. Fr. Zemljič, nadučitelj;: Franc Grabner, načelnik, _ ... .... —š— Kje ima nemški Schulverein naseljene nemške otroke za napolnitev svojih šol. V Konjicah so dobili takih otrok šele pred kratkim, in sicer šestero. Nekaj jih je tudi v Sevnici in Brežicah, največ pa V Št. Lenartu, Št. Ilju in Cešaku. Goriške vesti. —g— »V spomin prestolonaslednika Frana Ferdinanda.« Odbor moške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici je na svoji izredni seji sklenil: Dvo-razredna narodna šola D. sv. C. in M. na Blančah v Gorici se razširi. Nova štiri-razrednica naj se imenuje po umrlem pre-stolonsledniku nadvojvodi Francu Ferdinandu. Odbor naj izposluje na pristojnem mestu dovoljenje, da sme imeti nova šola na pročelju napis »V spomin prestolonaslednika Fran Ferdinanda« in da se vzida V šoli spominska plošča. — Nova šola bodi trajen spomenik goriške slovenske dece in naj priča o spoštovanju, zvestobi in vdanosti do umrlega prestolonaslednika. — V imenu ženske in moške podružnice Dr. sv. C. in M. v Gorici se je izrazilo g, c. kr. naraestn. svetniku Rebku iskreno sožalje in globoko sočutje nad neizmerno izgubo, ki je zadela Najvišjo vladarsko hišo in vso monarhijo. —g— Koncert učiteljiščnikov. V soboto zvečer so priredili na. vrtu hotela »Zlati jelen« goriški učiteljiščniki koncert. Orkester učiteljiščnikov je dober in ima par izvrstnih godcev, kar se je posebno pokazalo pri proizvajanju Haydnovega kvarteta in pri solistovskih točkah. Tudi pevski zbor je s svojim petjem zadovoljil v polni meri poslušalce, posebno pa se odlikuje baritonist tov. Šimenc, ki razpolaga z obsežnim in krasnim materialom. Zasluga za lepe uspehe učiteljiščnikov gre tov. Sirci, ki je spretno vodil orkester. — Koncert je bil dobro obiskan in se je razvila po koncertu animirana zabava, da so bili vsi kar najbolje zadovoljni. —g— Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu je bil sklep šol. leta v soboto, dne 27. pret. m. — Vseh gojencev je bilo 23, izmed katerih jih je izvršilo z dobrim .uspehom. 19. — Obenem se obvešča si. občinstvo, da je c. kr. ministrstvo to šolo opustilo; edina pripravnica za učiteljišča je sedaj ona v Gorici, ki je združena s c. kr. moškim učiteljiščem. Pripravnica v Tolminu je obstojala 9 let; tekom tega časa se je izšolalo 163 gojencev, izmed katerih jih je vstopilo na učiteljišče 122; drugi so si izbrali kak drug stan; pri sprejemnem izpitu za učiteljišče je padel v vseh teh letih 1 sam gojenec. — Vodstvo se. vljudno zahvaljuje staršem, ki so kazali veliko zaupanje do tega zavoda, kakor tudi vsem blagim dobrotnikom, ki so podpirali ubožne dijake. —g— Ženska obrtna šola Šol. Doma v Gorici otvori svojo razstavo dne 12. julija t. 1. ter bo. občinstvu odprta dva dni. —g— »Lega« v Gorici je imela v preteklem letu dohodkov 18.522 K 04 v, izdatkov pa 12,426 K 92 v; prebitka torej 6095 K 12 v. Največ denarja gre v Pod-goro: za otroški vrtec 3632 K 40 v, ljudski laški šoli v Podgori dajejo 1106 K. Torej 4700 K za potujčevanje Podgore! Za otroški vrtec v Zdravščini je dala Lega lani iz Gorice 1328 K 20 v, podpira vrtec v Ogleju, furlanskemu konviktu je dala 6000 K, za ubožne učence 100 K. —g.— Goriško šolstvo. Iz Gorice: Slovenska gimnazija v Gorici je zaključila šolsko leto z dobrim uspehom. Padlo je povprečno le 18%> učencev. Starši pošiljajte svoje otroke v — slovensko gimnazijo! — V prvi razred c. kr. slovenske gimnazije se je oglasilo 144 učencev, od katerih je bilo že sprejetih 136. Ker se oglase, v septembru brez dvoma še drugi, bodo prihodnje leto najmanj štiri paralelke I. razreda. — Na realko v Gorici je sprejetih za prihodnje šolsko leto v prvi razred 24 učencev; med temi je 18 Slovencev. — Na moško učiteljišče v Gorici je sprejetih za prih. šolsko leto v prvi tečaj 40 gojencev, torej predpisano število. — Razstava na realki. Tudi letos je tukajšnja realka pokazala svojo umetnost v risanju, pri svoji razstavi, ki je trajala tri dni. Slike so bile rzstavljene v dveh sobanah in so bile splošno lepe. Kot rečeno, je bila razstava lepa in to se imajo zahvaliti dijaki prof. Vohanka in prof. Zni-derčiču, kot tudi asistentom Cossarju in Fornazarigu. Toda ne samo prostoročne slike so bile hvale vredne, temveč tudi geometrične, izvršene pod nadzorstvom prof. Nachtigalla in prof. Thonerja. Udeležba je bila velika in lahko je žal onim, ki si razstave niso ogledali. — Razstava risb in ročnih izdelkov tukajšnjih učiteljiščnikov je bila v soboto, dne 4. julija (od 9. do 12. ure dop. in od 3. do 6. ure pop.) ter v nedeljo, dne 5. julija (od 9. do 12. ure dop.) v prvem nadstropju »Šolskega Doma«. — »Slovenski dekliški zavod« v Gorici, ViaPonte Isonzo 32. Učenke in dijakinje, ki želijo vstopiti v slov. dekliški zavod, naj pošljejo svoja oglasila s semestralnim šolskim izvestjein do 15. avgusta t. 1., in sicer naravnost v zavod v Gorici. Via Ponte Isonzo 32. Na željo se dopošljejo tudi prospekti, v katerih so označeni vsi pogoji natančno. Tržaške vesti. —t— Vpisovanje na C. M. D. šolah v Trstu. Vodstva C. M. D. šol naznanjajo, da se bo vršilo vpisovanje za šolsko leto 1914/15. v septembru t. L, in sicer 12., 13., 14. zjutraj in popoldne pri Sv. Jakobu in na Acquedottu. —t— Slovenske šole v Trstu. Kakor doznajemo, bo vlada z bodočim šolskim letom podržavila deset učiteljev na šolah Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. S tem doseže število podržavljenih učiteljev na slovenskih zasebnih šolah v Trstu 25. —t— Ravnateljstvo »Slovenske trgovske šole s pravico javnosti v Trstu« (ulica Stadion 21, I. nadstr.) naznanja, da se otvori na šoli s prihodnjim šolskim letom tudi I. tečaj dvorazredne dekliške trgovske šole, ako se oglasi vsaj 20 učenk. V slučaju, da se tega števila ne doseže, se uvrste učenke — kakor v tem letu — kot hospitantke v deški tečaj. —t— Vseskupni učiteljski zbor vseh šol CMD. v Trstu je imel dne 1. t. m. izredno učiteljsko konferenco, na kateri je izrekel svoje sožalje na smrti Nj. ces. in kralj. Visokosti prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove 'soproge. Zapisnik o konferenci se je izročil namestništvenemu svetovalcu s prošnjo, da ga predloži na Najvišjem mestu. —t— Iz seje tržaškega mestnega sveta. Svetnik Nicolao je zahteval večjo skrb za snažnost v šolah in za razsvetljavo ter kopelji. Uvedle se naj bi nove klopi ameriškega sistema. Daljša debata se je vnela zaradi vprašanja, če smejo sluge prodajati kruh in druge stvari šolarjem. V krepkih besedah je nato nastopil svetnik Wilfan za slovenske šole v mestu. Svet. Ferluga je predlagal ustanovitev dveh slovenskih rikreatorijev v okolici. Predlog se odstopi odseku. O nedostatkih otroških vrtcev je govoril nato svetnik Nicolao. Telovadba se ne goji tudi v okoliških šolah. Zato je proti temu odločno nastopil svet. Wilfan. Zaradi interpelacije svet. Fiamina na župana, če v resnici pošiljajo šolska vodstva šolski komisiji tajna kvalifikacijska poročila učiteljev, kar je popolnoma nepravilno, je vstal dr. Wilfan in potrdil vprašanje. Stavil je nato predlog, da naj šolska komisija izdela takoj načrt, da dobe mestni uradniki svojo službeno pragmatiko, enako oni državnih uradnikov. Predlog je bil sprejet. — Precej viharja pa je bilo, ko je predlagal dr. Pertot, da se naj v rojanskem rikreatoriju nastavita dva slovenska učitelja. V debati so Italijani jasno pokazali, zakaj ustanavljajo rikreatorij. Samo v svrho poitalijančeva-nja. Predlog dr. Pertota je bil seveda odbit. V daljšem govoru je nastopil nato dr. Wilfan za podporo »Tržaški kmetijski družbi«, ki ne dobiva nobenih podpor, dasiravno je veliko važnejša, ko laška »Agraria«. Kako velikanska je laška kri-vičnost, se vidi iz tega, da so dovolili brezpomembni »Agrariji« 14.470 K letne podpore, slovenski pa niti 2400 K, temveč le veliko ničlo. Dr. Wilfan je govoril dolgo in s prepričevalno silo, nakrat pa je vstal ves jezen svetnik Braidutti, kričeč: »Čas je, da konča.« Po krepki repliki dr. Wil-fana je izrekel župan svoje obžalovanje nad dogodkom. — Mestni svet je dovolil za »Lego Nazionale« podporo 15.000 K. Dr. Wilfan je med drugim predlagal, ako se že da Legi ta znesek, naj se da pa C. M. D. 10.000 K. Puecher je predlagal, naj občina prevzame vse zavode, ki jih vzdržujeta Lega in C. M. D. Wilfanov predlog je bil* seveda odklonjen in istotako Pue-cherjev. Glasovali so za samo Slovenci in socialisti. Sprejet je bil predlog dr. Sla-vika, da se pri Sv. M. Magdaleni sezida tudi slovenska šola obenem z laško. vestnik. PO ATENTATU. Iz Prage poročajo z dne 5. t. m.: Tukajšnje jugoslovansko dijaštvo je imelo danes, ker je policija prepovedala javni shod, zaupno posvetovanje. Sprejeta je bila resolucija, ki izreka ogorčenje jugoslovanske nacionalistične omladine nad krivičnimi in protipostavnimi protisrbski-rni pogromi v Bosni, Hercegovini, na Hrvatskem in v Dalmaciji. Resolucija tudi odločno protestira proti temu, da se vali krivda na žalostnem sarajevskem atentatu na ves srbski narod. — Z Dunaja prihaja z dne 5. t. m. nastopno poročilo: C. kr. kor. urad poroča iz Belgrada: Dne 2. t. m. se je vršilo v Belgradu zborovanje jugoslovanske nacionalistične omladine, ki se je pečala s sarajevskim atentatom in posledicami tega atentata po jugo- slovanskih avstrijskih deželah. Na zborovanju je bila sprejeta sledeča resolucija: Jugoslovanska nacionalistična omladina v Belgradu odločno obsoja barbarsko postopanje zavedene množice proti nedolžnemu srbskemu prebivalstvu. Protestira pred vsem kulturnim svetom, da so avstrijske oblasti razsajanje nezavedne mase proti Srbom odobravale in podpirale. Omladina se veseli, da je skoraj celokupna jugoslovanska javnost obsodila izgrede frankovcev. Pozdravlja Hrvate, Slovence in Srbe, ki prenašajo in trpe pod temi nezaslišanimi krivicami. Resolucijo so priobčili vsi belgrajski listi, razen »Samouprave«, ki je uradno glasilo Pašičeve vlade. Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se vrši sprejem učencev izključno le v jesenskem terminu pred pričetkom novega šolskega leta, in sicer se vpisujejo učenci vedno vsake tri dni pred otvoritvijo vsake učne priredbe. Natančneji podatki se nahajajo na črni deski zavoda, objavili se bodo pa pravočasno tudi po listih. Želje državnih srednješolskih učiteljev in suplentov. Pri naučnem ministrstvu se je oglasila deputacija državnih učiteljev in suplentov, da ga prosi za skorajšnje uveljavljenje finančne strani učiteljske službene pragmatike. Odposlanstvo je dobilo zagotovilo, da bodo materialne določbe glede suplentov in pokojnin še tekom tega šolskega leta naredbenim potom izvedene. Tudi glede drugih želj je obljubil naučni minister, da se bodo po možnosti izpolnile. Duplikati obrtnih izpričeval. Neki urarski pomočnik, ki je hotel po dolgih letih postati sam svoj gospodar, je bil že davno prej izgubil svoje obrtno izpričevalo. Ker ga je sedaj nujno rabil, je zahteval od svojega bivšega mojstra, naj mu napravi duplikat. Mojster tega ni hotel storiti, a tudi sodnija, ki se je s to zadevo pečala, je izrekla, da nobeden mojster ni siljen napraviti drugega izpričevala, ako se. je prvo po krivdi lastnika izgubilo. Iz te razsodbe je razviden za mlade pomočnike in učence prav koristen nauk, da naj svoja izpričevala hranijo prav dobro, ker jim ihojster ni nikoli primoran napravljati drugih. Preiskave slovenskih dijakov. — Po slavnih veleizdajniških procesih med Hrvati in Srbi išče sedaj policija lavorik pred slovenskimi dijaki, ki se upajo pripadati jugoslovanski nacionalistični omU-dini. Policija je uvedla obširne preiskave med dijaki na Dunaju in v Pragi. Preiskala ie_vso korespondenco. Dosedaj sta bila aretirana dva dijaka, ki sta pa zopet prosta. Zatrjuje se, da ima policija v rokah obširen material in da obnovi dijaške preiskave med ljubljanskimi srednješolci. Preiskavo vodi ljubljanski policijski komisar Skubl. Srečni smo pač! Proti šolam Komenskega. V tretjem okraju na Dunaju so imeli od nemškega »Wehrausschussa« sklicano zborovanje, da protestirajo proti zadnji razsodbi upravnega sodišča glede šol Komenskega. Govorniki so vehementno napadali oblasti, zlasti pa upravno sodišče, češ, da hočejo Čehom omogočiti, da tvorijo na Dunaju češke šole. Seveda ni manjkalo hujskanj. Kazali so na atentat v Sarajevu in zahtevali, da vlada z vso odločnostjo nastopa proti slovanski »ošabnosti«. Pozneje se je vršila demonstracija na cesti. Demonstranti so hoteli razbiti šipe na češki šoli, kar pa je policija preprečila. Zato se je drhal znesla nad nekaterimi Čehi. Lex Kolisko. Dne 24. pret. meseca se je zglasila pod vodstvom poslanca Kittin-gerja deputacija nižjeavstrijskih deželnih poslancev pri grofu Stürgkhu in urgirala sankcijo zloglasnega lex Kolisko. Deputacija je poudarjala važnost sankcije zakona za red in mir v nemških deželah, češ, da nastanejo sicer v teh deželah lahko ravno take razmere, kakršne so v dvojezičnih deželah. Grof Stürgkh in naučni minister Hussarek sta deputaciji odgovorila, da so ovire za sankcijo imenovanega zakona naravnost nepremostljive. Niso sicer politiške, pač pa državno-pravnega značaja. V Šmartnem pri Litiji je razpisano učitelisko mesto. Prošnje do 1. avgusta t. 1. O vprašanju reciprocitete zagrebškega vseučilišča. »Südslavische Rundschau« piše: Predvsem je avstrijska vlada proti temu, da bi se priznale študije, oziroma izkušnje avstrijskih državljanov na zagrebški univerzi. Navidezno se je sicer vdala tozadevnim zahtevam jugoslovanskih poslancev in podvzela gotove korake v tej smeri. In sicer je poslala hrvatski deželni vladi predlog, da bi se v izpra-ševalne komisije zagrebške univerze, pred katerimi bi imeli polagati juridične izpite ' avstrjski dijaki, privzeli avstrijski izpraše-valni komisarji s polno glasovalno pravico. To da bi bil modus za priznanje zagrebških juridičnih študij v Avstriji. Ta predlog pa je bil namenoma stavljen v taki obliki, da se ni strinjal z državnopravnim stališčem Hrvatske in je bil tudi poniževalen za zagrebško univerzo, tako da je bila avstrijska vlada lahko gotova, da bo njen predlog odklonjen. Vrhutega naj bi tako-zvana reciprociteta veljala le za Dalma-tince ali kvečjemu še Istrane, nikakor pa ne tudi za ostale avstrijske pokrajine, t. j. tudi za Slovence. — Avstrijska vlada je mnenja, da bi bilo za korist naše države jako neugodno, ako bi v Zagrebu skupaj študirali vsi Jugoslovani, ker bi potem politiške vezi med njimi postale premočne. To vladno stališče je neomajno. Avstrijska vlada bi bila rajša pripravljena svojim Jugoslovanom — obljubiti posebno vseučilišče, bodisi na Kranjskem ali pa v Dalmaciji. V tem oziru so z vlado popolnoma solidarni tako avstrijski Nemci kakor tudi ogrska vlada. Katere je zadela kap, se prične občutek s tem, da dobi bolnik v glavi neko topo bolečino. Polagoma se jamejo razvijati tudi druge prikazni, kakor vrtenje v glavi, šum v ušesih, vročina na licu, bolečina v sencih, temnitev pred očmi. Bolnik pride ob zavest in tako nekako zaspi za zmerom. Pomoč takim bolnikom obstoji v tem, da jim takoj pripomoremo do svežega zraka. Polivati ga je s hladno vodo. Glavno pa je, da mu izkušamo izbu-diti umetno dihanje. Če se nam posreči oživiti bolnika, mu dajmo krepke črne kave. V težkih slučajih vbrizga zdravnik bolniku v žile vode, v kateri je raztopljena sol. Mirovna konferenca. Nizozemska vlada je predlagala svoječasno vladam vseh držav in dežel, ki jih je povabila k udeležbi drugega mirovnega kongresa, da naj se sporazumejo za izvolitev odbora, ki bo imel nalogo, da sestavi končni program za tretji mirovni kongres. Temu pozivu so se odzvale vse vlade in so imenovale svoje zastopnike v ta pripravljalni odbor. Skupno se je sedaj na podlagi teh odgovorov raznih vlad sklenilo, da se skliče ta pripravljalni odbor dne 1. julija 1915 v Haag. Da bi le obrodil kaj sadu. Bremena, ki jih zahteva militarizem, so že tako ogromna, da ljudstvo umira pod njimi. _ Razgled po šolskem svetu. — Izum hrvatskega učitelja. Umirov-ljeni hrvatski učitelj Poturičič je izumil aritmetično tablo za računski nazorni pouk. Njegov izum je baje velikega pomena za učitelje in učence, ker se bodo otroci igraje učili računstva. Na svoj izum je že dobil avstrijski patent. — Proti analfabetizmu na Hrvatskem jako uspešno deluje društvo ABC, ki mu pomagajo vsečiliščni dijaki in krajevni činitelji. Nedavno se je v Križevcih vršila sklepna izkušnja v tečaju za analfa-bete, ki se je ondi vršil in katerega je obiskovalo 50 oseb. Vsi ti so se naučili citati in pisati. Koncem tečaja je vsak dobil po eno ali dve knjigi, najboljšega učenca so pa vpisali za dosmrtnega člana Svetoje-ronimskega društva. — Zanimiv incident na praškem nemškem vseučilišču. Iz Prage poročajo z dne 19. t. m. Na tukajšnjem nemškem vseučilišču je prišlo danes do jako interesant-nega in mučnega incidenta. Vršila se je promocija dr. Gabriela Krausa. Dr. Kraus je imel po ceremoniji običajni zahvalni govor pred rektorjem in dekanom, tekom katerega je izvajal: »Slavni gospodje! Hočem se poslužiti svobodne besede, ker stojim prvič pred vami kot svoboden mož. Konštatirati moram na svojo žalost, da je na praškem nemškem vseučilišču znanost čisto navadna dekla nacionalističnih in terorističnih stremljenj. Povsod drugod sta znanost in umetnost mednarodna, le pri nas se izrabljata v čisto druge na- th Otroci bi sploh ne: smeli piti msate: kave, temvež Ss dobro mleko s Kethrelnerjsvo Knelppovo sladno Kavo. & l. M pilo gorica ali mrzli, matej le Kathrelnariava popolnoma naikod-IJIva, ugajajofa In fpriio svoje priprave u nalheHšesa slada lake krepim«. Vprašajte, prosim,: o tem Svojega •hišnega zdravnika. mene.« Do tu je prišel dr. Kraus s svojim govorom, nakar so pričeli nemško-nacio-nalni dijaki ostro protestirati proti nadaljevanju govora. Tudi komisija je z veliko nejevoljo pobegnila iz dvorane. — Ureditev učiteljskih plač na Hrvatskem. V četrtkovi seji preteklega tedna je sprejel hrvatski sabor v tretjem branju zakonski načrt glede ureditve plač ljudskošolskih učiteljev, glede ureditve uradniških pokojnin in glede oskrbe uradniških vdov in sirot. — Za hrvatsko šolo na Reki. Dne 13. t. m. je imelo na Reki svoj občni zbor »Društvo Ljudevit Gaj« .za ustanovitev hrvatske šole na Reki. Iz blagajnikovega poročila izhaja: Dohodek v minolem letu je znašal 15630 K 80 vin., strošek 5666 K. Ostalih 9964 K se pridoda glavnici, ki znaša sedaj 60.368 K 15 vin. Potreba, ki ji hoče to društvo odpomoči, je res nujna, in merodajni činitelji naj delajo na to, da tisoči Hrvatov na hrvatski Reki že enkrat dobe svojo šolo. — Nižjeavstrijski deželni zbor. — Učiteljsko vprašanje. Nižjeavstrijski dež. zbor je sprejel poročilo deželnega odbora glede regulacije plač na nižjeavstrijskih deželnih srednjih šolah in seminarjih in resolucijo poslanica Helingerja, ki poziva vlado, da naj stori vse potrebno za takojšnje uveljavljenje službene pragmatike državnega učiteljstva. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Štev. 963/m. š. sv. Razpis službe. Na II. mestnii deški ljudski šoli v Ljubljani je vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 19. junija 1914, pod št. 4124 popolniti mesto stalnega učitelja s sistemiziranimi prejemki. Prosilcem za omenjeno službeno mesto je pravilno opremljene prošnje vlagati po predpisani službeni poti pri c. kr. mestnem šolskem svetu ljubljanskem najjasneje do 31. julija 1914. Zakasnelih ali pa pomanjkljivih prošenj se pri oddaji službe ne bodo vpošte-valo. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski, dne 3. julija 1914. Štev. 2098—14. Razpis učiteljskih mest v definitivno nameščenje v sežanskem okraju. 1. Mesto nadučitelja - voditelja na dvorazredni ljudski šoli v Zgoniku. 2. Mesto učitelja-voditelja na enoraz-rednih ljudskih šolah: Barka, Misliče, Škofije in Štjak. 3. Mesto . učiteljice na dvorazredni ljudski šoli v Zgoniku in Kostanjevici. Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14. januarja 1906 dež. zak. in uk. štev. 10. Za mesta, navedena^ pod št. 1 in 2, zavrača se na določbo § 48, 2 odstavek drž. šol. zakona od dne 2. maja 1883 drž. zak. štev. 53. Pravilno opremljene prošnje morajo se predložiti službenim potom podpisanemu okrajnemu šolskemu svetu do 6. avgusta 1914. Nezadostno opremljene in po določenem roku vložene prošnje se zavrnejo. C. kr. okrajni šolski svet v Sežani, dne 4. julija 1914. Predsednik: Lasič, 1. r. Tovariši in tovarišice! Ali ste ie {lan učiteljskega podpornega društva „Jubilejska samopomoči" Glejte inserat! Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so: Učiteljski Tovariš---- - - - Popotnik, Zvonček. Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo! Ali ste že član društva,Jubilejska samopomoč1? Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let. Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine. Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h. Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonitim dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti. Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje predsednik IVAN SCHMEIDEK, učitelj v Krtini, p. »ob. Staršem, mladinoljubom, šolskim vodstvom, krajnim šolskim svetom in cenj. knjižnicam priporoča „UčiteJjska tiskarna' v Ljubljani sledeče „Mladinske spise" 1. Mišjakovega Julčka zbrani spisi I., II., III., IV., V. in VI. zvezek................a K 1"— 2. A. Rape: Mladini, I., II. in III. zvezek......„ „ r— 3. E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. in III. zvezek . . . . • „ „ 1'— 4. A. Rape: Dane..............„ „ l-— 5. J. Slapšak: Turki pred sv. Tilnom . ........„ 1'20 6. Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel...........„ —'80 7. Jos. Ribičič: Vsem dobrim..........„ „ 1*— 8. Pav. Flere: Babica pripoveduje..........„ —60 Tav. Flere: F. Palnakovi spisi, I. in II. zvezek . . „ „ 1 — lo. wo Trošt: Moja setev, I. zvezek ......... „ I'll. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino, I., II. in III. zvezek................. B —-20 Zahvala. Za prijazne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga in dobrega očeta, oziroma starega očeta, brata, svaka, tasta, strica in bratranca gospoda ANDREJA KMETA, nadučitelja v pokoju se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, zato naj sprejmejo srčno zahvalo tem potom tudi vsi oni, ki so dne 5. t. m. spremili blagopokojnega na kranjsko pokopališče. Posebei se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, prečastiti duhovščini, vsem, ki so nam stali v bridkih urah ob strani, zlasti g. učit Vilko Rusu, ter vsem sorodnikom, znancem in stanovskim tovarišem, ki so prihiteli v velikem številu iz dalnjih krajev, dalje poinoštevilnemu učiteljskemu zboru iz Cerkelj pod vodstvom g, naduč. Jos. Lapajneta, ki je pripeljal zadnje pokojn kove učence k pogrebu, slavni .Narodni čitalnici" v Kran u za častno spremstvo z zastavo, predvsem pa čitalniškemu pevskemu zboru in gg. učiteljem-pevcem za pretresujoči žalostinki. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala! KRANJ, 9. julija 1914. Žalujoča rodbina A. Kmetova. Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini A. & E. Skaberne "V Ljubljana, Mestni trg 10 L Velika izbira t Solidna postrežba! Slovenska Šolska Matica ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", L, II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v »Pedagoškem Letopisu". , Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica; 1. A. Črnivec: Navodilo k t. zvezku „Ra-čanice za obče ljudske šole". Cena 1 K. 2. Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin. 3. Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin. 4. Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin. Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta. avstro-ogrske monarhije n.a, IDu.na.j-u., , T^ipplingerstrasse 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah. Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja j ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja teh ugodnosti pridružila so se največja, ULČiteljslra d2ru.štT7-a Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji Niike premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka. Garancijsko premoženje leta 1913.......86 8 milijonov kron Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 milijonov kron Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128-5 milijonov kron Pojasnila daje brezplačno In, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti Glavni zastop uradniškega društva za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystra6e 10. —' Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem. Tovariša. Najizvrstnejše in najboljše ta m b urice izdeluje ia j razpošilja Prva sisečka ročna izdelovalnica tamburic J. Stfepušin Sisek. t . _ Odlikovana na pariški izložbi 1.1900 in na milenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, gitare, mandoline, harmonike, okarine i. t. d., za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilustrovan cenik tamburic pošljem vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom „Tamburica", ki prinaša razun pouka tudi tamburaške partiture ter stane letno samo 8 K. luasne Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice Marije Jirsove učiteljeve soproge v Novem Hradku p. Met. 95 (em. dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko. Orgle, harmonije piana in planina dobavi c. kr. dvorni dobavitelj Jan Tucek Kutna Hora, Češko. Pošilja cenike brezplačno Ustanovljeno leta 1869. in franko. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrov kn» tadruga i omejenim lamstvom. Promet do 30. junija K 112.81420. Uradne ure: Vsak čet/tek od »/»Ž.—7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Prva gorenjska razpošiljalnica IVAN SAVNIK Kranj 172 razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3-— dalje. Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno. Za neagajajoče se vrne Meseca avgusta izide bogato ilustrovan cenik. Knjigoveznica Anton Janežič ZLjj-CLloloa.in.a, norijsuislsa. lolica, se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajačih llimillllUNIIIIIIIII dd« "MUMmHIIIHHIIIIIIU Pri večjih naročilih 10 °/0 popusta. Anton Krušič, o c krojaški mojster in trgovec T7- GrOrlci Tržia^lsa -ulica, šte-v. ±S v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št 39. Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole. Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren za vsak stan. Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v --mestu in na deželi. Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Engelbert Ganglova knjiga „Moje obzorje", ki se dobiva po vseh knjigarnah,K [kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več. Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige. Mestna hranilnica ljubljanskaj Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. IbTsij^T-ečja, sloverislra i^ra/r^Il-nlca. I Denarnega prometa koncem leta 1913 . . K 700,000.000'— Vlog..............„ 48,500.000'— Rezervnega zaklada.........„ 1,330.000'— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 41 o o brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrola c. kr. deželne vlade. :: Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. :: ■miHua.dinnminiHmmininmmmmminmuulliilliiiiil|i,ll,nilllllinniln [ Zaloga pjhi- [ g Afll 1/ ■ LJ"bljana,Ma- f [ štva Iia tapet- 1 fl® JI tlMSiljIilfl [ rije Terezije c. f j niškega blaga j mizarstvo. I ^ 11 (Kolizej) f ■ * "S I""""".........................................M......................... s Zaloga spalnih ter je- [ Zaloga otomanov, di- [ \ dilnih sob v različnih 5 : c vanov, žimnic : l : s ' S f : najnovejših slogih. : j in otroških vozičkov. : i K 350-- zgotovijena iz tu- ali inozemskega oreha ali hrasta. Ker je trpežni izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo. Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en umivalnik z marmomasto ploščo in ogledalom. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 mod. slik. ■") Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko ■ (> O i r A. Sc E. Skaberne % \ \ * '{'J11 ' ^ v, ¿' Ljubljana, Mestni trg 10 0 \V obstoji od leta 1883. ® Vzorci poštnine prosto l ! Izredno nizke cene l FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9o izprašani optik, -bo c Tovarniška zaioira oriznano Zalagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, t domobrancev i. t. d. Očala in ščipalniki natančno pozdrav- niških predpisih. Toplomeri, baro- metri, mikroskopi, daljnogledi Busch, Ooerz, Zeiss i.t.d. Fotografi čni aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. Ceniki O brezplačno. Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih nr kakor tudi zlatnine in srebrnine. Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdka!! Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne! Postrežba točna! Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1'50 naprej Učiteljska tiskarna v Ljubljani reg. zadr. z omejeno zavezo Frančiškanska ulica štev. 6 se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. uciteljstvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. stroko spadajočih tiskovin, w V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".