Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi Je moči GLASILO SVO-BO-DOMISELJVIH SLOVBffCEV V AMERIKI Od boja do zmage 1 Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Štev. 47 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act ot March 3rd, 1879 Chicago, 111., 25. novembra 1910 Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo I Leto IX LEV NIKOLAJEVVIČ TOLSTOJ MRTEV. Nazadnje je konec prišel; to je vse.” Car Miklavž II. je izjavila “Ljudstvo je zgubilo pravega .prijatelja.” Petrograd, 21. nov. — Poročila iz Moskve poročajo, da je v nedeljo zjutraj ob 6:05 umrl največji izmed učenjakov, filozof» pisatelj in zagovornik vseh ubogih in tlačenih tega sveta, grof Leo Nikolajevič Tolstoj. Lev Nikolajevič Tolstoj se je rodil 28. avgusta (po našem koledarju 9. septembra) 1. 1828 iz slavnega ruskega grofovskega rodu v Jasni Poljani, ki je oddaljena kakih 15 vrst od Tule, glavnega mesta gubernije južno -od Moskve. Mati pra je umrla ko je bil tri leta star, oče pet let pozneje. Svoja otroška leta je preživel v vasi Jasnaja Poljana in t,am tudi obiskoval ljudsko šolo. Leta 1843 je stopil kot vseuči-lišriik v kazansko univerzo, da bi -se učil turško-arabsko literaturo in orijentalslih jezikov. Vzdržal pa je pri filologiji samo leto dni: zanimal se je pač bolj za plesne dvorane bogatih plemičev, kot za predavanja. Užival je v polni meri “akademično svobodo”. Leta 1847 se je vrnil na posestvo v Jasno Poljano. Tu se je začel zanimati za modroslovna vprašanja nadajoč se, da najde tako cit za tečaj svojemu bodočemu življenju. Jasna Poljana je postala njegova last in veselilo ga je, v svojem carstvu vladati toliko mu-žikov po svojih idealih. Pustil pa je zopet to življenje in se podal v armado. Udeležil se leta 1853 turško ruske vojske, kjer je bil tudi med ranjenci. Tolstoj je bil ves čas v vojni kot zapovednik gorske baterije. Po vojski ni prijel več za meč temveč, pero. Vojna, ki se je je udeležil Tolstoj z vso hrabrastjo in domoljubno navdušenostjo, je zbudila v njegovem srcu zlasti dvoje čustev: grozo in gnus. Od tedaj na-/ prej je ostal največji sovražnik vojne ter najvnetnejši zagovornik miru. Leta 1862 se je oženil. V zakonu je imel devet otrok. Ko ;se je vrnil iz Petrograda nazaj v -Jasno Poljano je uvidel uboštvo (kmetov. Potegovati se je začel za .nje na vse mogoče načine. Sam ■se je oblekel v obleko mužika in opravljal kmetska dela. S svojimi spisi je začel udrihati po birokraciji, carju, vladnemu režimu, vojaščini, kapitalu in cerkvi. Izobčen je bil tudi iz pravoslavne ruske cerkve, toda na smrtno uro je poslal Stolipin k njemu deputaci-jo, da se z njo zopet spravi, kar pa Tolstoj ni naredil. Danes vsa Rusija žaluje po Lev Tolstu-ju. Vse je v žalosti in cela Rusija se .-zaveda, da je umrl eden naj večjih Rusov. Kaj je preminulo z smrtjo Tolsta, nam ni mogoče vse danes povedati. Ko so sporočili carju Nikolaju smrt filozofa, je vzkliknil: “Ljudstvo je zgubilo pravega prijatelja”. Vsa policija je na nogah; vse pričakuje ob smrti ljubitelja zastiranih velikih demonstracij. Vlada svari ljudstvo in grozi, da bo ^nastopila proti vsakemu gibanju strogo. Vsem časopisom je prepovedano objavljati kakršnekoli vsebine članke o Tolstem. Sv. »Sinod mu je prepovedal cerkvene ceremonije. Ko je Tolstoj začutil konec življenju je potihem rekel: “Nazadnje je konec pri-iel; to je vse.’’ Obraz in ustnice «e drže na rahel, trpen smehljaj, «Človek bi mislil, da vidi umrlega •otročiča. S smrtjo Tolstega porečemo, da je umrl predvsem apostal resnice, pravice in ljubezni; vzgojitelj narodov in sociolog'. Ob njegovi smrti in oboževate-Ijih so pa v prvi vrsti delavci vseh dežela. Ime Lev Nikolajevič Tolstoj pa ne bo nikoli zamrlo; nasprotno. Žele prihodnji rod bo vedel «ceniti in krasiti njegovo slavo. Razgled posvetu, Državni zbor otvorjen. p Dunaj, 20. nov. -— Vlada je odredila, da se državni zbor o-tvori na 24. nov. Pričakuje se viharja, ki ga avstrijski državni zbor še ni zlepa doživel. Slovenski poslanci bodo lahko pokazali sedaj, koliko jim je za župana Iv. Ilribar-ja. — Velike povodnji na Primorskem. Posebno prizadet Trst. Dunaj, 19. nov. — Mesto Trst je jako prizadeto od velike povodnji. Ulice ob morju so vse preplavljene in hiše poškodovane. Največje gledališče Verdi se je moglo zapreti, nadalje več-kava-ren in revstavracij. Velik del prebivalstva stoji pred velikim pomankanjem. Po .nekaterih ulicah mesta stoji voda meter visoko. Pa ne samo v Trstu, temveč celem Primorskem je poplava in se ceni škoda jako visoko. Tudi na Adrijanskem morju vlada tak vihar, da je ves promet prenehal. — Reka, 19. nov. — Tudi v tem mestu je vihar naredil ogromno škodo. Podrl je tudi skoro docela svetilnik in naredil tudi ladjam ,privezanim v pristanu veliko škodo. Ljudstvo je zelo‘ zbegano. — Vlada zmagala. Kanoni se pomnože. Dunaj, 22. nov. — Avstro-Ogr-ske delegacije, ki so trajale od 12. okt. pa do danes, so zaključene in vlada se lahko veseli, ker je dosegla skoro vse, kar je zahte vala. Izdalo se bo več sto milio-nov za nabavo novih kanonov in sploh morilnega orodja. Pomnoži se armado in vojno brodovje. Pripravljajo se tudi načrti za nov davek. Vsi so mnenja.^ da je s svojim mešetarjenjem minister grof Aehrenthal lahko zadovoljen na celi črti. Slovence je v delegaciji zastopal dr. Šušteršič. Tirolska bela. Dunaj, 22. nov. — Iz cele Tirolske se poroča o snežnem me-težn. Sneg poda na debelo že cela dva dni in je že na večjih krajih promet ustavljen. Tudi brzojavne žice so pale pod težo snega. Ubožnejše ljudstvo je jako prizadeto ; vlada jim ho morala priskočiti na pomoč. Oklofutal francoskega ministrskega predsednika. •Pariz, 21. nov. — Oh priliki odkritja spomenika državniku Jules Perry v Tnelirih, je nek ra-hianten rojalist se vrgel na govorečega ministrskega predsednika Briand-a in ga zaporedoma o-klofutal pred vsem mnogobroj-nim občinstvom. Briand se je hotel hraniti, — napad je prišel kot z neha — a je napadalca že o-gorčena masa prijela in gotovo ga bi ubili z palicami, da ga ni policija rešila iz rok ljudem. Policiji je rekel, da se piše Locour in je elan eksekutive “Camelots du Roi”, mlada rojalistična stranka, ki si želi na prestol zopet kakega cesarja, a kar se jim v Franciji nikoli ne ho posrečilo. Denar za spomenik je bil nabran od dva miliona šolskih dečkov in deklic. Nabiralo se je za Ferry-ev spomenik tudi od šolskih otrok v francoskih kolonijah. Vsak je prispeval cent. Pod spomenikom, v “čevlju”, se bo hranila tudi velika knjiga, kjer so vsi mladi darovalci popisani no imenu. Tudi nekaj pristno francoskega. Gorki tudi bolan. Neapolj, 21. nov. — Na Capri, kjer se nahaja zdravja iskajoč, slavni ruski pisatelj Maksim Gorki, se mu je, ko so mu povedali, da je umrl Tolstoj, stemnilo, in padel je v nezavest. K zavesti ga niso mogli dolgo časa rvrioraviti; njegovo stanje je kritično. (Gorki je že več let jetičen.) Temperencler. Flensburg, Schleswig-Holstein, 22. nov. — Pri otvorvitvi nove mornarske akademije v Muerwiek, je imel cesar Viljem zanimiv tempereneni nagovor na vse zbrano vojaštvo. Med drugim je povdarjal, da je njegova želja da sosebno mladi kadeti opuste knajpanje, ker je jako slabo za mlade ljudi in živce. Šel je še tako daleč v svojih besedah, da bi se vojaštvo, posebno mlajši popolnoma odpovedali vsaki alkoholni pijači. (Propagando za abstinenco cesar Viljem tudi gmotno jako podpira.) Pridjal je še govoru, da tisti Narod, ki je najmanj udan pijači, je prvi v miru in vojni. Dr. H. H. Crippen je, pravi brzojavka iz Londona od 21. t. m., pri spovedi rimoka-toliškemu duhovniku Carville pripoznal lastnoročen umor svoje žene Belle Elmore Crippen, kar pa je; ko se ga je vprašalo Father Carrille, Crippenov spovednik, enostavno zanikal. In ravno danes 23. t. m. je dan eksekucije Crippena, ako se mu ne posreči na kak koli način tega odvrniti o čemur pa dvomimo, da si jo ostro obsojamo. — Los Angeles, Calif., 19. nov. — Tukaj je danes v pomanjkanju in od srčne boli radi tvojega sima, umrl Myron H. Crippen, o-če dr. H. H. Crippen, ki je pod smrtno obsodbo v Londonu zaprt radi umora svoje žene. Socialne študije. Pittsburgh, Pa. 22. nov. — Ogrski jurnalist in pisatelj Ar pad Pastor iz Budapešte inkognito potuje v imenu avstrijske, vlade po Ameriki in študira socialna reforme in stanje delavčev iz Avstro-0grške. Zadnji teden je hodil po Pennsylvaniji pobudnikih. V nedeljo se je odpeljal pa v New York na Ellis Island da vidi vso mizerijo na lastne oči in potem poroča avstro-o grški vladi. Avstrijski konzul v Pittsburgu si je tudi ogledal premogarski distrikt v deželi Pennsylvania in poslal na Dunaj poročilo da so razmere takšne, da bi bilo za delavce dobro, ko bi jim vlada — prepovedala izseljevanje v Ameriko. Seveda, pravi konzul, je to neizpeljivo, vendar si bi dalo izvesti z velikimi denarnimi sredstvi; pravi, da se nekaj more narediti za okroglo 300,000 nesrečnežev in podanikov Avstro-Ogrske monarhije. Na koncu poročila pravi avstrijski konzul, da ga že boli gledati te barbarske razmere in početja od strani delodajalcev in bossov.” Tudi je konzul obiskal štrajku-joče rojake in videl, da delo gre vseeno naprej. Informiral se je pri komaj došlih Inozemskih delavcih iz New Yorka, kateri so strmeli, ko jim je konzul povedal, da so delavci teh rudnikov na štrajku in da oni tako škodujejo štrajkarjem. Izjavili so, da se jih je iz New Yorka naravnost sem poslalo in ni nihče vedel da so skebi. Vsi enaki. New York, 20. nov. — Neka 67 letno žena po imenu Marija 67 letna žena, po imenu Marija Demeret maršira sedaj iz New Yorka v mesto St. Joe, Missouri in upa proti koncu novembra dospeti tja. Demeret ne ho hodila peš zavoljo kake morebitne stave, temveč iz uboštva. V New Yorku je toliko “humanistov”, ki nam jih slikajo rumeni časopisi, a sedaj se ni niti eden našel, ki bi prispeval ubogi ženi z par dolarji. Humbugarju Rooseveltu so pa vedno na razpolago brezplačno ekstra Pullmanovi vozovi, da teka od dežele v deželo in prodaja svoje govore po senzaciji koprneči masi. — So vsekakor vsi ljudje enaki v tej deželi. AKO ŠF, NISTE, POŠLJITE NAROČNINO. Iz delavskih krogov. RAZMERE V WESTMORELAND OKRAJU V PA. Glavni uradniki ondotnega o-krožja so zadnji teden prejeli menjico za $25,000 v podporo štirajkujočim, katero je dovolila konvencija A. F. of Labor v St. Louis, Mo. Kakor razvidno, se vojna za pripoznanje unije med delodajalci in delavci-štrajkarji nadaljuje.- 14. t. m. so pričeli graditi potrebne hiše za revnejše štrajkar-je, ki so dosedaj živeli v šotorih. Zarentali so v okolici tudi vse hiše, kar so jih mogli dobiti, tako Jbodo spravili v najkrajšem času vse pod streho — da si bojo v ne-kterih živele po dve in več družin skupaj — bo vendar pomazano v toliko, da bodo še v teku tega tedna vse družine pod streho. Tudi za šolstvo-poduk otrok je preskrbljeno, odkar je A. F. of A. prevzela vodstvo štrajka. Za par dni ali teden, kakor hitro bodo od vodstva potrebne formule lokalnim unijam predložene, pride finančna pomoč tudi od teh. Gospodična Emma Pitt, potomka angleškega državnika lorda Pitt, in Rev. Schultz iz Pitts-burga, sta nabrala veliko vsako-jakega živeža, oblek in drugih potrebnih stvari, in na stotine revnih otrok in žensk v prizadetih krajih nosijo sedaj zopet enkrat čevlje. Yendar pa to še ni doseglo vsih potrebnih zatrjuje se pa, da bo pomagano v najkrajšim času vsem. 40 odstotkov unijskih premo-garjev iz Grensbury-Irwin okraja delajo v Pittshurškem premo-garskem okrožju, 60 odstotkov jih je pa brez dela. Podpredsednik Van Bittner pravi nadalje, da bodo skoz zimo vzdržali vse štrajkujoče v popolno zadovolji nost. Postaje za odpomoe so že postavljene in nektere tudi že delujejo. * ŠTRAJKARJI POZOR! — Iz glavnega odbora U. M. W. of A-mefica se nam poroča, naj svarimo rojake štrajkarje pred agenti iz zapada, ki se nahajajo sedaj med vami z namenom, izvabiti vas v Colorado in druge kraje, koder je še štrajk. Pozor toraj! Vsi za enega, e-den za vse; v tem znamenju bodete tudi zmagali, toraj naprej, od boja do zmage! Tudi štrajk krojačev v Chicagi gre svojo pot naprej, brez kakega zbližan j a ali sporazuma od strani milionskih tvrdk in njih' štrajkujočih delavcev. Chicago Daily Socialist, je bil zadnjo soboto posvečen popolnoma štrajkarjem, ne le v duševnem pač pa tudi o popolnem gmotnem oziru. Prodalo se ga je 62.000 komadov, ki je štrajkarjem prinesel čistega preostanka okolu pet tisoč dolarjev. Štraj-karjev pa je okolu 50,000. Konvencija A. F. of L. nadaljuje. Konvencija gori imenovane, največje delavske institucije v Ameriki nadaljuje s poslom v St. Louis, Mo. Sprejet je bil tudi predlog, ki se je poveril upravnemu odboru. Predlog je bil stavljen po nasvetu predsednika Gompersa, da naj si organizacija postavi lastno poslopje, kjer bi bili uradi organizacije in kjer bi se naj vršile se ie. Sedaj plačuje organizacija letno od uradov $10,000. Je toraj upanje, da predblog prodre. ZAHVALA. Tem potom se žensko družtvo št. 47 S. S. P. Z. toplo zahvaljuje vsem posetnikom svoje veselice. Posebna zahvala družtvu Slovenski Dom št. 86, ženskemu dr. Nada št. 102 in Samostojnemu dr. Danica. Zahvala tudi bratom družtva št» 1, kakor tudi vsem posameznikom. Za dr. št. 47 S. S. P. Zveze Antonija Ivanšek, tajnica. Razne novice. KAM GRE DENAR. J. J. Hill, največji kapitalist severozapada daruje in razsipa vsak dan nekaj od svojega, od “dela” dobljenega denarja. Ta teden je podaril neki rimsko-ka-toliški cerkvi" v St. Paul petsto tisoč dolarjev. Pokrovitelj te cerkve je znani nadškof John Ireland. Ravno tisti kapitalist je obljubil trideset milionov podpore za neki minnesotski kolegij in ponudil T. Rooseveltu letno dvesto tisoč dolarjev plače, če sprejme vodstvo kolegiji. Potem pa še nekaj govorijo, da ljudstvo voli nadzornike šol, ja, tiste ki jih jim predlaga Hill! Tako kapitalisti, združeno z cerkvijo poskušajo ljudstvo držati v temi in jih ob času volitev z prižnic strašijo s “slabimi časi”, če ne volijo vsezveličavno republikansko stranko. Delavstvo! Ne poslušaj takih profetov, ki žele, tebi na “o-nem” svetu dobro, sami pa skr-be, da se jim sedaj pečejo piske! Kapitalistična predrznost. Pekoče vprašanje zadne dneve v (Milwaukee je, kako oropati Victor ja L. Berger njegovega sedeža v kongresu Zdr. držav. Ljudje, ki nameravajo to lopovstvo izvršiti, pravijo, da ne delajo tega zato ker je Berger socialist — oh, no! — ampak zato, ko je “revolueijonarec”. Nadalje pravi poročilo, da Berger nima pravega rešpekta do ustave ameriških Zdr. držav, pač pa, da je še toliko predrzen, da kritizira svetost tega dokumenta. To naj bode toraj podlaga Co-chema, republikanskega kandidata in njegovih privržencev, advokatov in politikarstrov, katerega je Berger pri volitvah 8. nov. premagal, da odstranijo Bergerja od bodočega kongresa. Stvar je resna, toda preneumna, da bi se jo smatralo za resnično ; da si je kapitalizem smešen, vsaj v tena oziru, kapitalizem je korumpiran skoz in skoz ter lopovski na vse mogoče načine, je pa stvar vendar preresna da bi jo prezrli sosebno, ko tako močno diši po korumpiranosti Kranjske politikujoče klerikalne stranke. Pfuj Teufel! New York, 21» nov. — Dva zvezima državna inšpektorja sta konfiscirala 720 zabojev polnih jajc — klopotcev; skupno so va-gali dve toni in so last “National Poultry and Egg Co.” iz mesta Atchinson in poslana v mesto Brooklyn. Dokazali so, da se v e-nem gramu snovi nahaja 2,300,-000 škodljivih bakterij. Ubogi ljudje! Radi praznika izide list Glas Svobode namesto 24. že 23. t. m. Upravništvo. ^ ZAHVAT.att DAN.________ _ • Zahvalni dan je zopet tu in ljudstvo se pripravlja, da ga i to leto počasti in se nahvali bogu za vse dobro, za vse dobro pravimo? Gotovo! Saj je vendar Zahvalni dan, dan odpočitka, premišljevanja in najlepših uprav da drugi ■zahvalni dan še lepše obišče zemljane. Kar se pa tiče nas, Slovencev v Ameriki, delavcev in podpira-teljev kapitalizma, mi se lahko ob tem trenotku raje zalival spomnimo gorja in znoja, žrtev tega, leta in gotovo zopet znoja, še mnogo, mnogo zahvalnih dni. Cerkve in alt.arji, gledališča in hoteli, vse je eksti-a razsvetljeno. Vse se veseli zahvalnega dne 'n vsi ti možje, žene in njih hčere se vesele tega včera, ki jim je dal zopet prilko. da sc v javnosti dokažejo z svojimi diamanti in brdanti. Vsak od ten ljudi moli po svoje. — Porieimo n. pr. onega moža. Je nfilantronist, ki “daje” kruh 10.000 delavcem ves čas, dvanajst ur na dan, sedem dni v tednu — po 15 centov na uro. Na zahvalni dan je podaril nove orgije za svojo cerkev. In oni drugi, zraven njega? To je pa vefik spekulator. Z žitom je “naredil” v dveh letih $5,000.000. Tudi on se zadovoljno smeje in najlepše praznuje zahvalni dan. — Vsak moli po svoje. Tudi Standard Oil družba, železniške družbe, družba jekla so tudi poslali k bogu po Morganu peticijo, naj bi se dividende do prihodnjega zahvalnega dne vsaj zvišale do petsto odstotkov; nadalje prosijo razne žene zdravja za svoje pse in pudelne im upajo, da jih bog usliši in jim ne vzame tega o-tročjega veselja. Ni niti eden govoril ter molitev, a molž z Marsa jim je to bral iz srca. Tudi je te kristjane še za prihodnje leto priporočil bogu. — Tu se pa sliši druge vrste prošnja: “Pomagaj nam, o Bog; u-mreimo drugače od gladu! Male zebe, ki od gladu mrejo; lačni •smo, pozabljeni, izgnanci in slabši kot sužnji. Naši očetje že osem mesecev štrajkajo in mi trpimo skupino! O Bog, daj nam umreti, nam in našim malim, daj o Bog, odrešenje. Glad je naš sovražnik in — prijatelj, saj nas popelje v smrt.”------- Bodi hvaležen! Zakaj? V preteklih dvanajstih mesecih je bilo 10.000 morilcev, 17.000 samomorilcev, 50 procentov več od prej-šnega leta. Veliki in ponosni smo, o naš bog! V naših blaznicah je danes 150.000 žrtev; trikrat več pa jih je še v družbi, ki ne dobe prostora. Zahvalni dan? Zakaj in čemu? Psi se vozijo v automobi-lih in spe v palačah na perzijskih preprogah; otroci se pa rode na cestah ! In to se imenuje vesel zahvalni dan! Vesel? Za katerega? Za 50.000 otrok v New Yorku, ki gredo vsako jutro lačni v šolo — ali 1,320 nnlionarjev v istem mestu -— zahvaljajoči se — kdo? V tej deželi cerkva in ljudskih šol, kjer 65,000 delavskih žen dela špalir na peti avenue in kjer se potika 600.000 prostitutk in koliko more biti padlih mož! Bogataši so jako ta dan zadovoljni. Ženske bogatinov so razdelile u-božnim deklicam lepe “dali” in fantje so dobili sablje in vojaške čake; odračunili so svojo vest, saj je vse zadovoljno na lep zahvalni dan . . . Kako se vesele tega dne več kot dvainpolmiliona dečkov in deklic, delavcev v tovarnah za igrače, rudniki!? in predilnicah. Vsem tem milionom dečkom jo vzeta — mladost, in danes, zahvalni dan, imajo prosto, ah kako se vesele — vseh takih dni, ki jim da prostost in počitek štirin-dvajsetur! In za vse te sladkosti življenja naj se zahvalujemo — vi in vaši delavski otroci — v življenju za igračo, trpljenje in smrt. Tekstilne tovarne so ravno ta teden zaprle vrata — ker je že preveč blaga — tisti pa, ki so to blago izddali, bodo zmrzovali morebiti celo zimo. Komu se naj zah val lijejo ehikaški krojaški št.rajkarji na zahvalni dan?; seveda hod® po cerkvah pridigali in prodaia-li boga še naprej in se zahvaljevali — dhlagodarjeni! Naš zahvalni dan še ni v nobeni pratiki. Delavstvo se bo moglo še kruto boriti, prej ko mu bodo zvonovi oznanjal,]' zahvalni dan, miru, veselja in ljubezni. DENARJE Y STARO DOMOVINO poSiljsmo: za $ 10.30.................. 50 kron, za $ 20.40 ............... 100 kron, za f! •>O 80 ............... 200 kron, za * 102.00 ............... 500 kron, za * 20.1.50............. 10OO kron, za $1015.00 ............... 5000 kron, Poštariha je všteta pri teh s/otah. Dnma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše •lenarne noZiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. dol2. dneh. Denarje nam poslati je n-ajprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske o Pome-tie Postal Money Order alip» New York Draft; FRANK SAKSFR PO. $2 t’nrtlHnd N«w York <194 St. Clair Av«., 2i. E. Cwlemd, Ohia ZAPISNIK tli* a m II. glavnega zborovanja S. S. P. Z. v Chicago, 111. >*»***! Za paragraf 75. se določi sledeča vsebina: “Slovanske žene od 16 do 45 leta smejo v mestu, kjer ni ženskega družtva, pristopiti k možkemu; ako se pa v teku časa v dotič-mem mestu vstanovi žensko, so primorane k istemu prestopiti.” a) “Osem ali več žensk zmožnih kakega slovanskega jezika lahko ustanovi druž-tvo, pod istimi pogoji, kakor določujejo mož-ka pravila; podvreči pa se morajo slovenskega uradovanja. b) Ženske druge narodnosti, da so možje Člani te Zveze in obratno možki, se lahko tudi sprejmejo.” c) Ob času poroda in mesečnih period so po preteku 14 dni upravičene do bolniške podpore. — Radi te točke se je vršila daljša debata in po katerej so bili stavljeni sledeči podpirani predlogi: Predlog br. Pečnik-a: Ženske so deležne bolniške podpore po preteku 3 tednov po porodu in mesečnih periodah. Protipredlog br. Batieh-a: Po preteku 1 meseca. Vrhovni predlog br. Potočar-ja: Po preteku 2 tednov. Vrhovni predlog brata Potočarja sprejet z 7—5 glasov. Sprejme se tudi predlog brata Konda, da ee ženskam nesdovoli vplačati pri vstopu, kot možkim, za 6 mesecev v naprej s katerim bi bilo deležne bolniške podpore z 1 dnem po pristopu. Prgrf. 176. se naj glasi: “Osem ali več slovanskih žen lahko na isti način in pod istimi pogoji kot možje, ustanove družtvo S. S. P. Z. ki se zove: “Žensko Svobodomiselno Podporno Družtvo štev. -------” in sicer pod sledečimi pogoji:” —• a) “Vstopnino plačajo ravno isto kot možki razven tiskovnega sklada.” (Glej toč-k° —); b) “Mesečnih prispevkov plačujejo 80c, kateri se razdelijo: 50c v usmrtninski sklad, 25c v bolniški sklad in 5c v tiskovni sklad”; c) “dobivajo po šestih mesecih po stopu $4.00 tedenske podpore; vzemši periode in poroda v prvih dveh tednih. Ako so pa tudi v tem slučaju po preteku tega časa nevarno bolne, se jim v naprej izplača vsa podpora.” Dalje se vname kratka debata; ali se smejo ženske udeleževati konvencije kot de-legatinje? — Po zaklučku debate sta bila stavljena predloga: Predlog br. Kalan-a: Ženske nimajo pravice se udeležiti konvencije kot delegatinje. Protipredlog brata Košmrl: Ženske se lahko udeležujejo konvencij, ne smejo pa biti voljene v gl. odbor. — Sprejet je bil z večino predlog brata Kalana in za vsebino točke d) se določi sledeče besedilo: “Nemorejo se u-deleževati konvencije kot delegatinje; poo-jlbl astijo pa lahko kakega možkega delegata ali katerega člana glavnega odbora, da zastopa njihovo družtvo; f) “glede uradov za ženska družtva, veljajo ravno ista pravila kot za možka družtva, in morajo vse to zadevne točke spolne-vati.” g) Kadarkoli se v teh pravilih omenja možki, je tudi ženska zavzeta; in besede elan in brat zavzemajo besede članica in sestra. Brat Konda doda k tem pravdam sledeči predlog: “Žensk ob času periode in v drugem stanu se ne sprejema v Zvezo; kateri predlog je bil sprejet soglasno. Seja zaključena ob 12. uri opoludne. j 1 XIV. SEJA. K"' Otvori jo predsednik brat A. Mladič točno ob 2 uri popoludne dne 10. oktobra 1910. Navzoči so vsi glavni uradniki in delegat j e. Zapisnik zadnje seje se prečita, odobri in sprejme. XXII. poglavje. To poglavje pravil se sprejme in sicer da: Paragraf 177. ostane neizpremenjen. Prgrf. 178. sestavi v tem smislu kot je sedaj, odbor za sestavo pravil. S tem se konča s pravili, ter preide k točki: Razno. (Dodatek k pravilom.) Brat Konda prosi, da bi smel utemeljevati paragraf 116., to je o bolniški podpori,-kar se mu dovoli. Po daljšem razmotrivanju in vsestranski debati stavi tudi predlog, da naj bode vsak član za nadaljnih 6 mesecev deležen samo polovične podpore, to je $4.00 na teden ali 57c. na dan. Brat Kužnik pa stavi protipredlog podpiran od brata Rusa, da naj ostane točka neizpremenjena. Sprejet je predlog brata Konda z 17—5 glasovi; in stem se popravi v tem smislu vse te zadeve se tikajoče točke. Dalje se spuste bratje Pisher, Iyošir, Kužnik, Kalan, Čuk, Pečnik, Košmrl in Glojek v daljše debatiranje radi: Koliko časa naj bode vsaki član deležen podpore? — Po zaklučku debate stavi brat Glojek sledeči predlog: Člane, kateri prejmejo od Zveze svoto $312.00 kot bolniško podporo, se za dobo 6, mesecev suspendirajo od vse bolne podpore; po preteku tega časa so pa zopet upravičeni do nje kot novo pristopli član. — Predlog sprejet z večino. • Sledi 10 minut odmora. Po odmoru stavi brat Benko predlog: “Neozdravljive, sumljive osebe, katere želijo dobiti odpravnino se morajo podati v mesto, kjer se nahaja glav. odbor, ter se tam podvreči zdravniški preiskavi. —• Sprejeto soglasno. Na to poroča na zahtevo -brata Čuk-a odbor, kateri se je pri odvetnikih informiral o otroški zavarovalnini, da inkorporaciski zakon drž. Illinois nikakor ne dovo ljuje, da bi kaka podporna organizacija sprejemala za člane osebe pod 13. letom, posebno za bolno podporo. — Po tej izjavi, sledi daljša debata, katere se udeleže brez izjeme vsi zborovalci in po zaključku iste stavi brat Duller predlog, da se otroške zavarovalnine ne upelja v Zvezo. — Brat Kužnik stavi proti predlog, da se naj otročji oddelek vstanovi; ako se za to izreče konvencija. Sprejet je bil predlog brata Duller z 17 proti 8 glasovi; in s tem se zadevo predloži na prihodnjo konvencijo. Brat Konda stavi predlog: “Ako katero družtvo želi imeti svoja lastna pravila, ali se . inkorporirati, ima v eventuelnem slučaju o-boje glavnemu odboru v potrditev predložiti. Po kratki debati se soglasno sprejme z določbo, da se ima uvrstiti v pravila. Sledi kratka debata radi upravilnika; nakar se na predlog brata Pečnik-a, da glav. odboru pppolna moč, da sestavi novega. Brat Konda prečita članek katerega naj bi se uvrstilo v pravila, tikojoč se “o razpustu družtev” kateri se pa na predlog brata Košir-ja ovrže. Brat Glojek svetuje: Naj se kaj ukrene za slučaj izvanredne konvencije; nasvet se pa z ozirom na dovolno jasnost pravil, katera dovoljujejo, opusti. Po kratkem posvetovanju radi vrhovnega zdravnika, se soglasno, na predlog brat Kužnik-a, pooblasti glav. odbor, da si istega preskrbi v nadalje in da se mu določi primerna plača. Radi tiskovin se zopet vrši kratka debata, po katerej se prepusti stvar glav. odboru, da iste po možnosti okrajša ali spopolni; in sicer se v prvi vrsti zahteva, da se kolikor mogoče okrajšajo “prošnje”. Brat Konda stavi predlog: Vsi bondi ali poroštva naj se jemljejo pri Surety Co. in plačajo naj se iz Zvezine blagajne; z dodatkom, ako kateri dobi dober zasebni (privatni) bane, se istega tudi sprejme, je bil predlog sprejet soglasno. Brat Glojek poda načrt, po katerem naj se izdelajo pravila in se glasi: Poglavje I. Ime, namen in organizacija* II. Pravila za predlaganje novih udov. III. Dolžnosti in pravice udov. IV. Vstopnina in asesment. ” V. Odstopi. VI, Suspendacija in zopetna sprejetja. ” VII. Izobčenje. IVTII. Pritožbe in prošnje. IX. Potni listi in premeščenje . stanovanja. ” X. Bolniški odbor. XI. Bolniška podpora in onemo- glosti. XII. Usmrtnina. XIII. Starostni člani. XIV. Družtva in njih dolžnosti. XV. Društveni uradniki in njih * dolžnosti. XVI. Delegatje za konvencijo. XVII. Konvencija. XVIII. Glavni odbor in njega dolž-, nosti. ” XIX. Poroštva. XX. Uradno glasilo. XXI. Znaki in pečati. ” XXII. Članice. XXIII. Konstrukcija in popravek. Se sklene, da se pri sestavi po možnosti ravna po tem vzorcu. Brat Čuk predlaga, naj se uvrsti v pravila sledeče: “Vsako osebo, katera je predlagana pri društvu in priporočena od zdravnika, se sprejme; ako nima na vprašanje predsednika: ako ima kateri član zoper do-tičnika ve kaj poročati. — Ako se pa član kateri je bil pri sprejemu istega, kaj proti njem oglasi ali izpovedaje v kasnejši dobi, se do-tičnega elana, jednostavno izključi. Sprejeto. Prečita se ravno došlo brzojavko: Milwaukee, Wis. Oct. 10—10 Konvencija S. S. P. Z. 2005 Blue Island Ave., Chicago. •Cenjeni delegatje! Volite trezno in premišljeno! Živela konvencija! Zadnji pozdrav A. Bergant. Na vrsto pridejo pod točko: Razno; spadajoče zadeve, kot pritožbe, prošnje itd. Predloženi račun družtva štev. 8 se vzame na znanje in odobri. Povrne se dotieni-kom vožnina in $3.00 dijete za zamudo časa. Nadaljevanje sledi. Hrana zdravilo. Da se vzdrži telo zdravo in močno, za to ni boljšega in zanesljivejšega zdravila od hrane. Tako dolgo pa, dokler lahko spreje-1 mamo in tečno zavžito hrano točno prebavljamo, smo tudi zdravi. Ako pa ni redne prebave za pobito hrano, potem naj se takoj ■abi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ono je izdelano iz naravnega rdečega vina ter zdravilnih želišč in je dobra grenčica. Ono očisti želodec, črevesa in ostalo drobje ter jih primora do rednega delovanje. Vidno znamenje vračujočega se zdravja je slast do jedi, in radi tega priporočamo Trinerjevo A-meriško zdravilno grenko vino v vseh slučajih raznih bolezni, so-sebno pri izgubi teka. moči ali vznemirjenosti po zavžiti hrani. Rahite ga v vsih slučajih želodčnih bolezni in črevesju, kakor tudi v slučajih nervoznosti, oslabelosti in melanholije. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner. 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!” L Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka. 538 W. 145. St., New York, N. T. R. Richter “PAIN EXPELLER Kaj tikomtijo mlSice, crpi& na revmatizmu. dobro Tclrs^n ti takoj vlaiSi oWine in odstrani njih vzrok-«, f o25c. in 50c v vseh ek i-nah. Reintiold Kroll Trg ovec z risom in likerji na debelo ‘WEN BELI ” naša Specialiteta. 410 Greenfie’d A ve Milwaukee, Wls. Phone: 1547 J. Phone 3724 L, GOST LN* !!! JOHN DOBNIK 300 Bee’. St Milwi kee.WiS. Biljard na razpolago!!! GOSTILNA J J. Voda* in sinoii 1825 Loomis St. cor. 18 Place Dvorana za zabave in zborovanja. Tel Canal 1386. J. F. HALLER GOSTILNA prve Trste. M»«net pivo, mrzel in gorak prigriirk. Domaîi in importirani likerji. Tel. Canal 8066. 2*03 Bine lsl*»d Av. tor. 18. Place Phone: Cdnal 80. H0E»BER’S CtfEAM OF MALI Mirria Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. In Lincoln Street Prost gorak in in.zel prigrizek vsak dan. ss. i Ul LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO V RaVENSDALE, WASHINGTON Ustanovljeno I II 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: P red se dal k: PAVEL KOS, Taylor, Wash. Taj lin: CIRIL BRUENC, Ravensdale, Wash. Blagajnik; JOHN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: ANDREJ GORJUP, Ravensdale, Wash. POROTNI ODBOR: RUDOLF PEČNIK FRANK JERAS FRANK PUSTOSLEMŠEK. Pruštvera seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Geoigtown pri Frank Marcus v prvem nadstropju. 7l\ K ^emu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati sve 'e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433, £3 M. A. WEISSKOPF, M. D. B ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 478 Uraduje na svojim domu: od 8. —10. ure predpoludne od I.—3. ure popoludne io od 6,— 3:30 ure večer. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.- -10, ure dopolnilne doma in to le izjemoma v prav uujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m © *44444444»»» 444444444444444444444444444»»» »»» » OTTO HORACEK «h * Diaimnti. ure. stenske ure ii zlatnina * i - - ■ ■ ' -■ .... ■ ■ * * 1343 Blue Island Avetiue, Chicago, lil. ... « Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in >* druge zlatnine. Izdelujoči zlatniitar. J OČI pregledamo zastonj, t fi)^»»»»»»»»»»»»»»fr»»»»»»»»*»»»»»»»»»»»»»»»»»»444 * S s * * « 4 * 4 I 4 4 ! 3 » \ GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse bo »e dolbi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, HI. Telefon Canal 1439. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plač*. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo mli io spomlatlnG Mi trgovina s novodobnim obu valmo Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chicagl le J. P. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fin* vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja s pijačo samo ibo. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOL EK 1870 Blue Island Avenue vogal 19. ni. Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Bank. SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bo^emio” kjer se toči izborno imports rano plzensko, Aiheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Fina vina in smodke. Za obilen poset se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.m zap. 18.■ 1. Gostilna “Slovenski Dom" na 8238 So. Wood oest« to je med Blue Island ulico in 24 Mladič & Krampat» AneteSiina S=SaW!S Slovnica, Tolma in Angl. Slov. Slovar stane sam« $1.00, in je dobiti pri J. V. KUBELKA 538 W. 145 St.. New York, N. T-Največiz zaloga alov. knjig. Pišitt po cenik! J» »OOOOOOOOOOOOOOOOOOOM j’JOSIP KOMAR I 164 Reed St. MILWAUKEE. WIS. GOSTILNA Snažno prenočišče se ( vedno dobi. J Rojakom tukaj živečim in onim, ki potujejo skozi naše mesto se 1 priporočam. • Telephone South 3457. «MCMOOOOOOOOOOOOOOOOOOMy Slovenska Svobod misel. Podp. Zveza USTANOV. 1908 JNKORPORINA 1909 GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIC, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISHEK, pod'predeedui k, Bax 227 Not omis, 111. JGSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111. M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, I1L -TV AN KALAN, blagajnik; 841 — €th St., Milwaukee, Wia. NADZORNIKI: ^JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pullman, IlL •JOS. WERŠČAJ, 1504 S. 57th Ct. Cicero, 111. LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111. POROTNIKI : JAKOB ZAJC, (predsednik) ; Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 238 — 136. St. Chicago, 111. JOS. MATKO. Box 481, Claridge, Pa. POMOŽNI ODBOR: TV AN MLADIČ, 2236 Wood St.. Chicago, HI. SEVAN GESHELL, 2470 Blue Island Ave., Chicago, 111. WILLIAM BUS. 11316 Fulton Ave., Pullman, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Or. B. J. DVORSKY, 1800 Fisik St., Chicago, HI. ‘Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati «a tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. tjrsudno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu Chicago, Illinois. KAPITAL IN MOČ. Na čemu sloni moč, in kaj je vzrok ubožtva? O tem bi se lah-ko govorilo in pisalo mnogo, S vprašanje je sltoro bi rekel nerazrešljivo. Če pogledamo nazaj v zgodovino, vidimo, da je imel ti-j sti več moči, kdor si je podjarmil več zemlje in zmagani narod na-! redil za hlapca ali sužnja svoje- j mu narodu. Tako so delali pred 1 Kristusom, v času Kristusa in Rimljani po Kristusu. Malo drugače se godi danes na Ruskem in v — Zed. državah. V Ameriki je danes velika revščina in uboštvo. Nekaj tisoč ljudi je prišlo do o-gromnega bogatstva, masa ljudstva sicer to ve,1 a ji uepreostaja •drugega kot prodati sebe danes tej tovarni, jutri oni. V tej deželi je moč kapital, ki ukazuje vlado, in nadzorujejo vse nas, čeprav to ne vidno. Kapital ima oblast čez velike planjave, gozde in reke, žile zlata in srebra, čez gore premoga, bakra in železa. Vse, kar je narave, vse kar bi moralo pripadati ljudstvu, vsegatega mu zakoni ne prinožnajo in ne dajo. Še produkt tvojega znoja, ne smeš, delavec, vživati, kot ti ga primeroma gre. ne tudi tega ne. Kupi pa ga dobiš, sad svojih žuljev! Meč je torej vzela ljudstvu vse zaklade: zemljo. V tej deželi mu jo je vzel kapital; vzel vse vodne ceste, reke in jezera in jih porabil v svoj prid. Nikoder pa ni zapisano, da je tista reka zato tam, da par ljudi z njo bogati, drugi, -od svojega rojstva živeči ob tisti reki, pa nesmejo loviti malih rib, brez “pravice”. Kapital ima torej že vse v rokah. Nima še kaj? Manjka mu rok, da bi mu vse to obdelale in izdelale in prinašale dobiček. To edino mora kupiti tudi meč, kapital.------ Zakaj se pa prodajajo telesa v tako suženjstvo? Zato, ker se morejo, ker so jim pokradeni vsi •drugi viri, priti do življenskih potreb, stran služiti kapitalu in pritem “narediti” življenje po vladajočih razmerah. Saj oni-ni-majo zemlje, nimajo globokih gora polnih premoga in gozda in drv, ne jabolk, in ne živine. To vse ima V rokah trust jekla, samo •ubogi nimajo nič od vsega bogastva, danega jim od boga. Vsa la krivica se pa godi, danes, pred našimi očmi in dokler ne bo tega monopoliziranja zemlje in narave konec, do takrat bodo na svetu dvoje vrste ljudje, bogati in ubogi. Ni to samo naša misel, temveč to^ trdijo vsi politični a-meriški ekonomisti in to je tudi ■resnica. Prej, dokler ne pride čas, kot bo na.iubožrejših starišev novorojenček imel tisto udobnost in privilegij, kot novorojenček naj-fbogatejših starišev. do tega časa ne bodo ljudje, ljudem enaki, bodo vedno na svetu ubogi in bogati. Si prebral morebiti zgodovino de^vskenra položaja sto let nazaj? Če to narediš boš videl pod kakimi razmerami so “živeli” takratni delavci in kmetje. Pa ni potreba tako daleč nazaj v zgodovino. Leta 1848 so še v Avstriji ljudje tlako delali graščakom in sploh gospodi. Kmečke sinove se je pri vojaščini pretepalo in mučilo na vse mogoče načine. Ljudje so bili kupljeni in se jih je tudi lahko prodajalo, temu ali onemu cesarju za klanje in pomoč v vojski. Kar se je pridelalo ni imela masa, temveč vse so, z malim godrnanjem, kot da to more biti, oddali za svoje zatiralce, gosposko — moč. O kakem luksusu še za misliti ni bilo. In kot so se takrat ljudje zadovoljili z usodo, srečni da ni bil pri delu še tepen z bičem, ravno tako se je delavstvo Amerike privadilo na obstoječe moreče razmere in je zadovoljen, da sme dihati “svobodo, enakost”. Mnogo se pa je od starih grdih, časov spremenilo, a še vedno je tako gorje, da vse gleda po odrešenikih. Gospodinje štejejo krompir in tehtno režejo že kruh svoji deri; kolikor višje nekateri lete, toliko nižje druge padajo. Sveta poklic je bratstvo in svoboda. Tu ni druge poti do sreče, vseh sreče. Do danes pa je bilo še malo svobode in bratstva med ljudmi. Ni bilo je nikoli zadosti; in tudi prihodnjost ne nosi znakov bratstva, svobode, enakosti. Kaj pa drži ljudi nazaj od teh naukov in njih večnega cilja? Medsebojno sovraštvo, nekdaj porojeno in pohlep, postati nekak nad človek in gospod in za-povedovalec svojih bližnjih in razliko med človekom vidi človek takrat, kadar pride do moči — kapitala. LEPO KRŠČANSKO SAMARI-JANSTVO. (Iz Cleveland, O.) Kdor sliši govoriti lepe besede, o ljubi domovini in besede o pravem krščanskem samirijanstvu,' ta naj si vzame v zgled župnika Rev. Grško vica in doktorja Bian-Knija iz Chicage, .in vsklikniti more;. Ah kako so srečni Hrvatje v Ameriki, ki imajo take može in borilce! A da so ljudje (tudi nekateri Slovenci) v zmoti, jim pojasni sledeča krščanska slikica samarijanstva. ki je sicer žalostna, a tem bolj resnična in verjetna. 19. oktobra 1910 dospel je iz stare domovine v New York patriot g. Biankini. Na isti ladji se je z njim vozila tudi neka Hrvatica, po imenu Marija Sirovatjja.' Ko je. parnik dospel v New York je bila, omenjena žena tako bolna, da ni bila v stanu povedati, kam je namenjena. Gospod Biankini je vso nesrečo videl, a se ni j niti najmanj zmeni! za ubogo že^ no — rojakinjo. Na smrt bolno jo je pustil samo v milionskem mestu. Drugi dan, 20. okt. je omenjeni gospod dospel v Cleveland in bil gost župnika Grškoviea, kateremu je tudi povedal da je ta in ta Hrvatica ostala v New Yorku radi hude bolezni, brez vseh sredstev. Mož dotične naseljenke pa stanuje ravno na isti cesti kot župnik hrvaške cerkve, in zraven še njegov faran, a mislite, da je krščanske ljubezni do bližnjega navdahnjeni božji pastir obvestil nesrečnega moža o stanju svoje žene? Ne! tega ni storil, ampak, mož je zvedel, ko je bilo že pre-kasno za kakšno pomoč ubogi ženi. Po preteku devetih dni je o-menjena žena v New Yorku izdihnila, in brzojavka, (naslov za moža so dobili v žepu krila) iz New Yorka mu je javlia prihod in smrt svoje žene. Nato je žalujoči in potrti mož poslal v New York denar in truplo so pripeljali in pokopali v Clevelandu. Gori omenjeni slučaj je jasni dokaz delovanja takih gospodov za svojega bližnjega in ubogega •delavca. Ko se je pa mož umrle Marije Sirovatka, g. Štefan Sirovatka, vozil v Ameriko, (in tu ne mislimo povdarjati njegovih zaslug za vero i domovino), se je tudi vozila na ladji neka siromašna žena, njemu popolnoma neznana, in ki je začela po več dnevni truda-polni vožnji blazneti. Uslužbenci so jo hoteli zvezati, a Sirovatka Štefan jih je prosil naj tega ne narede in jo naj dajo njemu v o-skrbo, v kar so zadnji privolili, in tako jo je čuval in negoval do New Yorka, kjer so že zanjo preskrbeli domači ljude. Ta žalostna, a resnična prigod-ba nam sili pero v roko, da zakličemo vsem delavcem: Proč od teh ljudi, ki se rede ob vaših žuljih, in ki vas v nesreči ne poznajo! PLEMENITA LAŽ. (Napisal Guy de Feramond; prestavil —c—). “Dragi moj gospod”, rekel je priprost človek v delavski obleki, “moja hčerka je bolana, zelo bolana. Ravno je bil pri njej zdravnik in pravil, da ni več rešitve, da so njeni dnevi šteti. Tako lepa je bila in naša jedina hčerka. Dali smo jo izučiti; ker je pridna in ima dober okus bi si bila kot modistka lahko dosti zaslužila. In mi sami smo se veseli-/ li, da bodemo lahko pri njej preživeli svojo starost. A sedaj . . . sušica to ni šala . . In delavec si je utrl solze, ki so mu tekle po lieu. Mladi dijak je segel v žep in hotel ubogemu delavcu nekaj dati; a delavec mu je to zabranil in rekel: “Zato nisem prišel; hvala bogu, ne potrebujem ničesar. A poslušajte me dragi gospod. Od onega časa, ko je moja hčerka, legla, govori vedno samo o Vas. Y vročici njena usta neštetokrat izgovarjajo ime: gospod Gregor. Začetkoma nisem vedel, kaj da to pomeni. Pa hišnik me je opozoril, -da se vi tako imenujete in za-tao sem prišel tudi k vam. Oprostite cenjeni gospod, nimam pojma, kaj da se je zgodilo med vami in mojo hčerko. Prej bi bil mogoče radi tega hud, kajti v teh stvareh ne pbznam šale. Umirajočemu se pa mora odpustiti — in končno saj smo vsi vendar ljudje. Lahko razumem, da se moja hčerka ni mogla ustavljati možu, kakoršen ste vi.” “Kaj hočete s tem reči prijatelj?”, je zaklical mladi mož nekoliko razdražen, “kaj vse to pomeni? Vas in vaše hčerke-sploh ne poznam in vas nisem nikoli preje videl.” ! “Prosim vas lepo, ne razburjajte se” je rekel delavec. “Nisem hotel trditi, česar ne morem dokazati. Če človek ničesar ne ve, lahko samo domneva. Ni li to resnica? Ampak, da vam razjasnim, zakaj sem prišel k vam : moja hčetka govori vedno le o vas. To mora imeti gotovo kak vzrok, nekako privlačno silo k vaši osebi.” “To je mogoče; pa kaj morem jaz za to? Bodite prepričani, da čutim z vami v vaši nesreči...” Po teh besedah se je dvignil, in dal neznanemu razumeti, da pogovor že predolgo traja. “Dragi moj gospod”, prosil je delavec, “samo trenutek me še poslušajte. Mogoče se je moja hčerka v vas zaljubila. To vendar ni zločin. Vi ste tako krasen in dober človek, in moja hčerka sedaj tako trni. In v vročici delujejo njeni možgani, da videlavnikih od i do 4 tire popol, V nedeljo od 11 do ? ure popoludan. ATLAS BREWING C0. «luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. (j LAQER j MAGNET | GRANAT gj Razvaža piyo v steklenicah ua vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi so oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. T Pustite si napraviti svojo ob'eko po meri, kar je končno še najceneje, sosebno ako vam ga naredi po meri CHAS. TYL p a p ul ar ni kroj n č 1945 So. Halsted Street, Chicago, Illinois Ravno nasproti 20. ceste. ČE3K0-SL0VA2TSKA BANKA 966 63-70 West 18. Street »a—»CHICAGO, ILL Mi prodajamo prekomorske vozne listke za vse kraje sveta in obratno. Pošiljamo denar v domovino točno, brzo in ceno, kakor tudi na mestno hranilnico ljubljansko. Izdelujemo vse v notarsko področje spadajoče stvari. Sprejemamo denar na vloge in shrambo za kar se plača letno samo $3.00. F. J. SKALA & CO. Potniki Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. -New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodl, La Provence .30.000 HP .22.000 HP La Lorraine........22.000 H P La Touraine........20.000 HP ncago, nov parnik.....9500 IIP tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe. ¡Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedil* Pristanišče 57 Kirm Ruer vziožji iS.tt St, New Yjrk City Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York._ MAURICE W. K OZ JI INSKI,- glavni zastoppikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, IH. Frank M od osli, agent na 9478 Ewing Ave. S- Chicago, Tli. A. C. Jankovfch, a.gpnt na 2127 Archer Ave. Chicago. Tli. » N* M » Pijte najboljše pivo I 7/<_ S Pater Schoentioffen Brewing Co. » i* S3 PHONE: CANAL. 9 CHICAGO 11 L. **Glas Svobode (Tub Voice of Liberty) weekly published by The (.Has Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement Brvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. •Glas Svobodk’ izhaja vsaki petf:k in velja---------------- «A AMERIKO: Za celo leto............ 42.00 za pol leta ......... fl.00 «AJEVKOPO: Začelo leto.............. za pol leta...............|1.25 Naslov ba Dopise in Poïiljatvb jb GLAS SVOBODE CO. 1518 West 20TH ST.. Chicago. Ill Pri spremembi bivališča prosimo naročnike 5. nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Itahi naslov. 831 Človek brez sovražnikov, človek brez prijateljev. ( -------■ je Življenje je človeštvu v vese- lje, a malo jih je, ki ga vživajo. Po rojstvu si sti republikanska in demokratska stranka — dvojčka. Danes živi na svetu 1,407.000.-000 ljudi. Iz tega števila je večina še sužnjev. Naš naprednjak Teddy Roosevelt še po volitvah piše, da je socializem v Ameriki — utopija. Če danes kaka dežela izdeluje nove bojne ladje, ji že hitro sosedna sledi. Amerikanee pravi: “Monkey sees, Monkey does”. Kakšna živina je voj^k, lahko razvidimo iz zadnjih dogodkov na Portugalskem. On lahko osvobodi, ali uniči, kralja lahko odstavi, ali mu pomaga ua prestol. PtfEJ IN SEDAJ. Naročnikom in čitateljem Glas Svobode v pretres. Nad tri milijone otrok je danes v Zed. državah, ki delajo v zaduhlih tovarnah, medtem ko je nad tri miljone mož brez dela. V Ameriki je dandanes vse praktično, kar nese. Morebiti kdo misli da se dajo stari običaji lahko uničiti? ta se moti. Francoska revolucija bo marsikaj in je že mnogo dobrega zapustila za seboj, kar bi brez nje danes ne bilo storjeno. Basti-la je odpravljena. To ni noben špas, temveč gola resnica, da so imeli psi kralja Francoske, pred revolucijo, več plače kot Akedemieni profesor-i ji. Psi 40,000, profesorji 30.000, psov je bilo 300, elanov akedemi-je 30. Odkar je železničarski magnat Mr. Harriman umrl se je, pravijo, njegova lastnina precej zvišala in sicer za $75,000,000. Zakaj? Enostavno zato, da si je Mr. Harriman prenehal, ko je umrl delati, toda mi dihamo. Zmaga Demokratov je imela hiter uspeh. Dan po volitvah so takoj purani padli v ceni za 1,4 centa v Chieacri. 2 centa pri funtu pa v New Torku. Če bi pa vsak volil demokratsko stranko, se bi danes razdajali purani zastonj. Peki v Londonu so zvišali ceno kruhu 4 funte hlebu za en «ent. torej bo v bodoče 4 funte hleb kruha v Londonu stal 12 centov namesto enajst. Tukaj v Ameriki pa stane 4 funte težak hleb kruha 20 centov — pet cen tov za en funt štruco. Ni dolgo tega ko je višji državni sodnik stopil v pokoj, dobival pa bo letnih $12,000 penzije. Delavec pa, kadar odstavi delo, stori to vsled starosti in onemoglosti, in namesto penzije, porinejo ga v revno hišo, če že po-pred na nlici ne pogine. To pa se pravi, da “smo pred postavo in zakoni vsi enaki”. Ni nas iznenadila novica, ko smo čitali, da je prav tedni respectable drhal v Tampa Floridi linčala dva delavska organizatorja. Respectable drhal je pred de-vetnajststo leti križala Krista na gori Kalvariji, pa če križanje Krista ni ugonobilo kristjanstva, tudi linčanje dveh delavskih u-radnikov nebo pokopalo delavskega gibanja. Svet se obrača in ljudsko mnenje se spreminja s tekom časa. Bili so časi, za nas Slovence tu v Ameriki, ko ni smel nikdo niti misliti na nemoralnosti raznih cerkvenih in posvetnih vsegamo-gočnežev, kaj šele javno nastopati zoper nje. Prvih par časopisov pisanih v naprednem in svobodomiselnem duhu so ti magnati s svojim svetohlinsko-hirenskim tulenjem ubili, toda časi tlake in inkvizicije so minili in ne povrnejo se nikoli več. Časopisi in e-den prvih teh, ki je oral ledino in se boril za obstanek leta in leta, je list Glas Svobode. Premagal je, ni pa še zmagal, ker boriti se mora od leta do leta, od meseca do meseca in tedna do tedna za svobodne ideje, delavske pravice in lastni obstanek. Delavci pa, za katerih pravice se že deveto leto bori in od katerih je odvisen naj bi se vprašali: “Sem li pri normalni pameti? Ali sem pošten? Sem li pravičen sebi in svoji družini? Ali sem delavec, ali v pravem pomenu besede, li spadam med delavce, to je, da ne podpiram kapitalistov. — Se li živim od dela svojih, rok, in ne od dobička.” Sem delavec in k delavcem spadam, a na delavski list nisem naročen. Vsi kapitalistični časopisi zagovarjajo kapitaliste, ker živijo od njih, pa tudi vsak kapitalist ima dandanes že po eden in več svojih listov, ki zagovarjajo svojega bossa ter zastrupljajo tebe delavec in druge nezavedneže. Delavci zavedajte se ter pomislite, da noben kapitalističen list, katerega citate, Vam ne podaja pravega jedra. Samo oči je treba odpreti, pogledati okolu sebe in pripoznati morete, da pišemo resnico, golo resnico. Obrnite svoj pogled na razne premogarske katastrofe, v zadnjih dveh letih, in pripoznati morate, da je bil list Glas Svobode prvi, ki se je zavzel duševno in gmotno za vdove in sirote. Videli bodete tudi zavijanja kapitalističnega časopisja, ki v takih slučajih nikdar ne pove resnice, da si je dokazano, da je povzročitev eksplozije smrtonosni plini, medtem, ko kapitalistično časopisje zatrjuje, da je vzrok eksplozije — skrivnost. To pač ni nikakoršna skrivnost, če se postavo države, postavo narave in najpoglavitnejšo postavo humanitete za — človeško varstvo — zavija in prezira. Ali ni potem v interesu vseh delavcev, da se naročite, citate ter vsaj stem podpirate delavsko časopisje, ki edino brani in zagovarja Vaše praviee? Gotovo! Kateri list se je bolj vneto boril za vse delavske pravice od Glas Svobode? Nobeden! In kaj si delavec storil obratno Ti zanj? Popolnoma nič! Ali je to pravično? Je li to enakopravna mera za vse? Nikakor ne! To se pravi pluvati na razredno delavstvo. Delavec vprašaj se: Zakaj ne delaš za svoje lastne koristi in koristi svoje stranke, ne pa za stranko, ki se živi in se redi od žuljev tvojih rok. Ali morete |biti pravični delavski stvari, ko ne podpirate, ne citate delavskega časopisja, da si se zavedate reka “od boja do zmage”. Vzemimo na pr. katastrofo pred par leti v Cherry, 111. kjer je veliko tudi naših rojakov ponesrečilo. Ali ni bil list Glas Svobode prvi, ki je pričel nabirati milodare med rojaki, in tudi nabral lepo svoto, nad $200.00. Sicer neverno živi li sedaj tam še kaj naših rojakov ali ne, ker naročnika tam nimamo NOBENEGA. Nabirali smo tudi za ponesrečene v Primero, Colo. in druge, kakor tudi sem in tje za kakega posameznika, in kaj smo imeli od vsega tega? Nič, in zopet nič! Spominjamo se nekega člana S. S. P. Zveze ki ga je v rovu težko poškodovalo, in ker podpore še ni bil deležen smo pred letom tudi zanj nabirali, moledovali in prosili, kakor delamo to sedaj za uboge štrajkarje v Westmoreland o-kraju. Dotienik je pa bil slučajno tajnik pri družtvu, in v zahvalo, ko smo zadnjo svoto mu poslali je odpisal, “vstavite sedaj list na moje ime, ker čitam društveno glasilo, katerega tajnik sem.” Dragi rojaki, tako nemore iti več naprej, nestjie iti. Vam je znano, da je osobje pri listu takorekoč darovalo vse svoje duševne moči in fizične sile svojim čitateljem; izdajateljstvo pa ravno tako, iz borega prvotnega lističa 6 kolon na 4 straneh se je list povspel na 5 kolon 8 strani in zadnjič na 6 kolon 8 strani. Njega volja je tudi sedaj list povišati, toda pod takimi okolnostmi to nikakor ni mogoče. Delavci čitatelji naj pomislijo, da nima izdajateljstvo poleg lista nobenega postranskega businessa in torej tudi nobenega postranskega zaslužka. Ko smo zadnjič povečali list, smo od istega, to je, za kompozicijo, tisk, papir 3000 komadov lista in ekspidicijo plačevali tedensko $40.00 danes pa že $53.00. Potem pride še uredništvo, u-pravništvo, najemnina, poštnina in razni drugi stroški, kar skupno znaša koli $100.00 na teden. Če torej v zalogi ni denarja, kje ga vzeti? S 15. t. m. smo vstavili okolu 100 zanikernežem list, in do Novega leta imamo še dober mesec, prosimo toraj one, ki dolgujejo na naročnini, kakor tudi one ko jim bo ista med tem časom potekla, da nam vsaj do Novega leta vsak, ki še ni, zaostali dolg poravna oziroma obnovi. Tudi osobje pri listu ima svoje potrebe — mora živeti, kakor tudi njih žene in otroci, se oblačiti. H koncu naj opomnimo, da je naša najsrčneja želja list še bolj razširiti med zavedno delavstvo. Delalo se bo tudi na to, da bo list prinašal zanimive, podučljive in izobrazujoče č lanke, tičoče se delavstva in svetovnega položaja sploh in tudi najzadnje pomembne novice. Že leta in leta, ima Glas Svobode najboljše povesti, vzete iz zgodovine in katere so pri čitateljih napravile velik utis in se je njih vsebina razširjala od ust, do ust. Te zgodovinske povesti so odkrile delavcem ves švindel rimsko-katoliške cerkve, vse poboje in-svinjarije, cesarjev, kraljev, knezov, kapitalistov itd. Ob tej priliki naj opozorimo vse naročnike in še-ne naročnike, da začnemo z Novim letom priobčevati, ves svet pre-tresujočo in na vse svetovne jezike predstavljeno povest pisatelja Michel Zevaeeo: OTROCI PAPEŽA. Roman iz rimske zgodovine. Bili so časi, ko kaj takšnega ni smelo v tisk in je bil vsakdo izobčen iz rimske cerkve, če je isto le bral. A baklja luči in resnice prodira v najtemnejše kote sveta — tudi v delavska stanovanja in pest se človeku dviga proti nebu, ko bere, kako so ljudje, če jih moremo tako imenovati, ki so bili papeži in apostoli miru in sprave, klali ugonabljali, sežigali in mučili do smrti, popolnoma nedolžne ljudi, in to vse pod znamenjem križa. Opozarjamo še enkrat, da romana kot je “Otroci papeža” ni zlepa za dobiti v pregled in to še v slovenskem jeziku. Vsakemu bo žal, kdor ga ne bo čital. ^ Upravništvo GLAS SVOBODE. VENDAR ENKRAT. Koliko se je že pisalo o groznih nesrečah v ameriških rudnikih in apeliralo na vlado, direktno in indirektno, naj kaj stori za varstvo delavstva, ki je vedno v smrtni nevarnosti. Vse prošnje niso pomagale nič; vendar se je pa tudi v vladnih krogih v Wash-ingtonu začelo misliti na premog, katerega preide skozi ogenj na tisoče ton v nič. Od kar stoje rud "Ji niki, je že pogorelo za bilione dolarjev premoga. Statistika nam kaže, da so se, kar rudniki obstoje pojavljali v njih manjši in večji ognji, pri katerih je zgubilo življenje na tisoče in tisoče delavcev, rudarjev. Ker je bilo slabo iladzorstvo, niso vedno ognja pogasili popolnoma. Pod mestom Carbondale, Pa., gori rudnik že sedem let, ki je^kmičil že več mi-ionov vrednosti premoga in po-oneal na sto in sto ljudi. Velike nesreče in ognji v rudnikih ve Statistika navesti z dežele Colorado, Utah, Wyoming, A-rizona in Pennsylvania. Vlada tudi dela velike priprave, da reši v mestu Mauch Chunk, Pa., 400,-000.000 ton gorečega trdega premoga, cenjenega na $2,000,000.-000. V omenjenem rudniku so o-genj v prvo zapazili 15. feb. 1859, in od takrat nadalje je tlelo in tlelo in danes grozi vse uničiti, zato, ker se ni opomoglo v času, ko ni bil ogenj še tako močan. Vse to so zagrešili v prvi vrsti lastniki in v drugi vrsti vlada, ki se je tudi že mnogokrat pregrešila na bogatstvu danem od narave. Kako pride v rudnik ogenj, vlada navaja sledeče pomislike. Večkrat se je užgalo od strele, mnogokrat so Indijanci zažgali planoto in ogenj je dosegel tuldi pota v zemljo. Vse te označbe so verojetne. Indijanski rod Sioux v N. Dakota, so večkrat, ponoči, zapazili dim in goreč plamen prihajati iz zemlje; imenovali so to “kadečo zemljo”, kar jih je navdajalo tudi s strahom, da so se z tistega kraja preselili. Taki so bili vzroki mnogo let nazaj. Danes pa je vzrok ognju in nesrečam v rudnikih drugi, vidnejši in krivdo nosi v naj večjih slučajih lastnik ali družba ki lastuje rudnik. V našem času so vsaki dan ognji v rudniku; vsaki dan novice, toliko in toliko ljudi zgubilo je svoje življenje, vzrok po kapitalističnih poročilih — neznan. Dobro vedoč, da je eksplozicija vnetje plinov in premalo varnostnih naprav. Družbe raje plačajo za par ljudi, po par sto dolarjev za njih telesa, kot da bi popravile v rudnikih to, kar vsi vejo, da povzroči nevarnost in izgubo toliko nesrečnih žrtev svojega poklica. Toda vse zastonj. Ko so se pa jadnja leta nesreče tako množile, da so se ljudje že naveličali brati in slišati o njih in ko se je vse zgražalo in škandaliziralo nad obstoječimi razmerami, je neki faktor, vlada sprevidela, da je ona poklicana, da to rano zaceli in jo začne zdraviti. Pa saj se pri tako malih socialnih reformah te dežele, tudi ne sme pričakovati, da se bodo delodajalci in lastniki omenjenih človeških žrel vzeli skupaj in storili kaj. Torej kot pravimo, je vlada tisti faktor, ki si je vzela v nalogo, da se tem razmeram naredi, čeprav v teku časa, konec in da ne bo delavčevo življenje tako na vagi vsako minuto. Mi tak korak vlade oddobrava-mo in nam je le žal, da se ni ta ukrep storil že leta nazaj. No, pa samo da se je enkrat začelo. Cel urad stoji pod vodstvom rudniškega veščaka, direktorja Josipa A. Holmes, kateri ima za prvo potrebo na razpolago $500.000. Holmes pravi v svojem poročilu na ljudstvo, da je vlade resnična in trdna želja, da se naredi konec pogubnim rudniškim ognjem, in konec umiranju ubogih delavcev v takih rudnikih. Pa še nekaj. Temu odseku je na razpolago večja bolnišnica, samo za ponesrečene rudarje in v rudniških okrajih bodo vedno pripravljeni bolniški vozovi in izurjeni ljudje, da podajo ranjenim hitro prvo pomoč. Bolniške postaje so razdeljene na sledeča mesta: Knoxville, Tenn.; Urbana, 111.; Seattle, Wash., in v McAlester, Okla. Vlada upa, da se v preteku par let to število postojank podeseteri. Da bi le ostala pri svoji obljubi! Ta vladna naprava bo naši državi prihranila vsako leto več mi-lionov dolarjev, in ravno ista naprava bo rešila sto in sto delavcem življenje. Prav tako. — Cenili knjig, katere se dobe v zalogi , “GLAS SVOBODE’’ Co. 1518 W, 20 Street« Chicego, 111. Cankarjevi spisi: Znamenje štirih Veliki trgovec General l.avdon Črni bratje Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25 Kralj na Betajnovi $1.00 Hiša Marije Pomočnice $1.00 Andrej Hofer 7. Princ Evgen Savojski Viljem baron Tegetthoff V tujih službah Nina $1.00 Na bojišču Marjetica Hlapec Jernej - —.75 *1 flft V gorskem zakotju Iiijada Za križen .$1.50 Krištof Kolumb Uporniki Kurent OO Vojska na daljnem vzhodu -.6S> .—.39» .—.5* .—.2» Hlapci.............................$1.00 Zadnja kmečka vojska..........—.8#- „ ...... 1 Odkritje Amerike ..........91-08 Kersnikovi spisi: | Go;!dov.nik 2 zvez skupaj....... Ciklamen, I. snopič..........*’.25 ^ Materina žrt€V ................—.5*. Repoštev .......................—.2*. Agitator, II. snopič.............$1.25 Na žerinjah, III. snopič.........$1.25 Lutrski ljudje, IV. snopič_______$1 25 Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.25 lara gospoda, VI. snopič ....$1.25 Gospod Janez, VII. ln VIII. sno- pič RerPe novice, IX. snopič.... ....$1.75 Kritika-Komentar XII zvez.. Trdinatovt spisi: Bahovl huzarji Bajke in povesti, I. zvezek.. $1.00 H »» »» D. «s • • ....$1.00 »» Pf f» III. «« • • $1.00 .. . IV ....—.80 w *» ti v. »• • • ....$1.25 » » M VI. zvez ....$1.25 Jurčičevi spisi: I. zvezek II III. rv v. „ VI. „ VII VIII. „ IX ... .—.60 X XI Sienkiewiczyvl spisi: Rodbina polaneških r 3 delih... .$5.00 Mali vitez v 3 delih.............$3.50 Potop I. in II. zvezek...........$3.20 Križarji v 4 delih...............$2.60 Za kruhom .......................—.15 Z ognjem in mečem, v 4 delih.. .$2.50 Brez dogme ......................$1.50 Stritarjevi spisi: Pod lipo ........................—.60 Jagode............................—.60 Lešniki .........................—.60 Zimski večeri A...................—.60 Knezova knjižica: I. zvezek .....................—.40 II. VII. IX. X. XI. XII. XV. .—.40 .—.50 .—.40 .—.40 .—.40 .—\40 .—.75 Tavčarjeve povesti: I. zvezek .................. II .......................... III .......................... IV .......................... .$1.35 .$1.35 .$1.35 .$1.35 Babica ........................... .68 Robinzon .......................—.68 PripovesM o Petru velikem.......—.88 Pod turškim jarmom................—.28 Štiri povesti ...................—.28 Izdajavec.............—.69 Križem sveta ....................—.3® Zlatarjevo zlato ................$1.08 Miklova Zala ....................—.48 Zmaj iz Bozne......:..............—.58 Pri stricu ......................—.48 V delu je rešitev...............—.3® Knez črni Jurij .................—.28 Nikolaj Zrinjski ................—.28 Na 'krivih potih..................—.48 Domači zdravnik .................—.68 Pravila dostojnosti .............—.28 Slovenski pravnik, vez...........$2.88 Občna zogodovina, skupaj 5 delov ...........................$7.k> Kitajci in Japonci................—.68 Ročni slovensko-angleški In angleško slovenski slovar ........—.68 Avstralija in nje otoki...........—.79 Razporoka .......................$1.08 Ponižani in razžaljeni...........$1.58 Luči . ............;............—.78 Ruska moderna ...................$2 08 Ben hur ........................ $2.29 Iz knjige življenja II. zvez.....$1.5® Vaška kronika .....................—.89 S‘epni kralj Lear ...............—.68 Straža ..........................$1.29 Islandski ribič .................— 6® Z viharja v zavetje .............$1.00 Reliefi . $1.0® Slučaji osode ...................—.75 Beračica ........................—.2® Mladost .......................... .4® Božična noč .....................—.4® Kirdžali ........................— RO Pot za razpotjem.................$1.5® Novele ln črtice.................$1 8® Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.3® Pred nevihto......................—.3® Strahovaici dveh kron 2 zvez____$1.0®’ Barvaste črepinje ................—.3® Mož Simone ......................$1.0® Malo življenje................... .5® Deteljica ....................... .3® Oče naš ......................... 75 Pnktor Kolman ...................:_.25 Tartariniz Taraskona...............60« Trije mušketirji ................$2.5® in Dvajset let pozneje...........$3.n® O 'e ženske ......................$10® Grof Monte Cristo I. zvezek......$2.0® .............II. .. $2.00 Dlje ko gremo, bolj se dozdeva, da je bila prva Ameriška revolucija velika napaka. Podložniki so bili Angleški medtem, ko smo sedaj podložniki trusta. — Državni tajnik Knox in eks-župan Pitsburga, Guthrie, nista, mogla voliti, ker se nista registrirala. Kpox je prišel nalašč na volitev v svoje rojstno mesto, a so mu povedali, da se ni ravnal po zakonih dežele Pennsylvanije, torej, nemore voliti. Isto županu Guthrie. Tako gospod Knox m šel k volilnim barakam, ampak z najveejim stoicizmom prebil čas s prijatelom Guthrie. »• .. $1.35 Tolstojevi spisi: Dama s kamelijami Preko moria Vohun Ana Karanina Kazakl . ... Korotan sike Dovesti ... Čez trnje do sreče Venec slov. povesti: III. zvezek V znamenju življenja Bolgarija ln Srbija Utrinki tl DA iv V. VI Tolstoj in njegovo poslanstvo. ..—.30 VII Veliki punt VIII V naravi IX Zadnji rodbine Benalje Zabavna knjižnica: Iz nižin življenja Blagor na vrtu cvetočih 13. zvezek Dve noveli , K. Rdeči smeh , 15 fio Mali lord is ;;; Kratka zgodovina 17. 20. .—.40 .—.75 Knjižnica Nar. zal. v Celju: I. zvezek ..........................49 n- •. .....................$1.00 Itaznl drugi «piši In prevodi: Momenti Spomini «1 nn Iz naših krajev Obsojenci Igračke Tilho in drugi Reformacija Spolne bolezni Dodbra gospodinja Primož Trubar , Kapitan Žar Na divjem zapadu Džungl *1 nn Na rakovo nogo Srce ti An Slovenski fantje v Bosni, 2 irez. po Vfarfea Spominski Usti —.40 Burska volska Avstrijski junaki Kako pišejo ženske..............$1.5® Navihanci . ...................$1.29 Znanci...........................p.o® Jari junaki ...................$1.25 Ljudska knjižnica 3. zvez.......—.3® Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.5® Naš dom 8 zvezkov po............—.25 Zločin in kazen sknpaj 3 knjige $5 25 Zarnik I. zvezek.,....,.......... .5® Pesnitve, Aškerc................92.0® Stara Devica........................ Kacijanar .. . ...................>j Lazarič Lindarski..................gg Grča, igra .............; ...... "5^. Quo Vadiš, vezan...............$2.75. Skrivnosti srca........ f....... 59 Krvava noč v Ljubljani.......... 403, Naročilom Je priložiti denarno vre® # noat, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en alt dva centa. Poštnina Je pri vseh teh cenah že všteta. Vsak slovenski delavec j in napredno misleč človek j bi moral brati “Glas Svo. j bode” in se nanj naročiti, j + Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Ustanov. 21. nov. 1909 Društvo Incorp. 15. marca 1910. OARRAOH, PENNSYLVAPilA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Boot 5L ČAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. t EAPISNMAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Joa. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88. NADZORNIKI: ....... . ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. 'j JAKOB ŠE-TINA, Adamsburg, Pa. Box 108. «LAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK j fvft GEORGE BOEHM, Arona, Pa. Skozi Slovanski Jug! ■ ■" ■■■■'-- • Spisal Dr. Slano. Pri Kostanjevici v Bosni je bi- j nost v kmetsko domovanje, in a-1* videti zadnja turška cerkev, ko se pogleda že zdaj po naših mošeja, in bil sem na hrvaški: krajih, najde se, da je slov. kmet zemlji. In na Hrvaškem se pozna j vendar le najpridnejši kmetova-velik razloček med današnjim j lec na slovanskem jugu in morda stanjem pred 30—40 leti. Sisek ! tudi v Avstriji. Tak dober elove- — Zagreb —, krasna mesta m o-kolo njih dobro obdelano polje, lepše hiše, gozdarska poslopja v redu. Zagreb se je uprav čudovito spremenil v najmodernejše mesto. In v tem mestu je edino vseučilišče na južno slovanski zemlji. Nima še zdravniške šole, ali upljiv višje šole se pozna v tem mestu. Koliko je tukaj učeče se mladine! Tudi iz Bosne Hercegovine prihajajo ista sem. In v mladini je bodočnost vsacega naroda. In ta mladina se pridno uči, si vežba telo, si širi duševno ob-rorje tudi s potovanjem. Da bi le še Slovenec imel pristop do tega vseučilišča! Ali skušnje napravljene na zagrebškem vseučilišču ne veljajo pri nas. (Avstrijski državni zbor že sedaj dela priprave za to.) To je tako po pameti uravnano, da se mi Slovenci ne preobjemo, da ne vidimo, da nas je več in veliko, ker so nas obsodili Nemci, Lahi, da moramo iz sveta kot narod. Ali menda še ne bo tako hitro to šlo. — Ob Savi in žez Krko vozaril sem se proti domu, doma sem bil zopet in videl tu doma zdaj po pogledu druzih krajev, da se naša Dolenjska lepo razvija, da bogati na kmetiji in tako tudi drugod na Slovenskem, in si rekel, ne bo nas še tako hitro konec! In če naš kmet tako naprej gospodari, mu ne bo treba več iti v Ameriko, — njega bo- bogatila doma živinoreja, posebno pa svinjereja, kuret-nina, sadjereja. Že si je slov. kmet po večjem postavil nove hiše, nova gospodarska poslopja, — te so ga malo zadolžila, vinogradi tudi, pa čez nedolgo bo iz dolgov in potem ho prišlo veselje in trez- ški material si bo že poiskal tudi sam pota, do dobrega kosa kruha in bode varoval, kar je njegovega in bo ostal na svoji grudi. Ko Slovenec potuje po slovanskem jugu, prinaša seboj prepričanje, da D/a miljona Slovencev ne bo umrlo narodne smrti, ne u-tonilo med avstr. Lahi in Nediči, da-si so cislitvanske vlade bile doslej nemške, ki so svoj živelj in laški negovale pred slovenskim, hrvaškim v Istri — Dalmaciji — in vse storile, da se ta svet potujči. Nemcev je v naši državi le kakih 11 milionov, Čehov in Slovakov do deset, Poljakov deset, južnih Slovanov do deset miljonov — Madjarov komaj pet miljonov z onimi Hrvati vred, katere računajo kot Madjare. Poljaki so že dlje časa skrbeli v avstr. drž. zboru le za-se, zdaj so Čehi postali močni, in ne da se mirno vladati, ako ti niso zadovoljni s kako vlado. Ti Čehi so gospodarsko že močni in imajo veliko o-miko in taki ljudje se ne morejo postavljati v kot. Čehi zahtevajo svoj del vladnih moči, svoje rojake na višjih mestih državnega u-radništva. Tudi dalmatinski Hrvati so se oglasili in zahtevajo od Dunaja podpore za svoje dežele. Slovenski poslanci so skoraj skoz in skozi od farovža odvisni, ker pri nas kmet odločuje pri volitvah in tega vodi kaplan ali župnik. Ali narodnostna zavest je med Slovenci v mestih in že tudi v bolj šolanih kmetih toliko razvita, da slov. poslanci v drž. zboru, dasi so vpreženi v voz, ki vozi dobrobit kat. duhovenstva, morajo s Čehi, Dalmatini soglašati, potezati se za korist svojega na- roda. Seveda to storijo s pogledom na papeštvo in druge činite-lje, ki so merodajni v tem, ako se hoče kat. duhovniku puščati kaj prostora v vladah. Tako kakor češki, dalmatinski poslanci pa ne nastopajo za gmotne koristi naroda in ne v jezikovnem, narodnostnem oziru. — V Avstriji je cesar merodajen v velikih vprašanjih države. Važna so vprašanja, kako spraviti vse narode v Avstriji v soglasno življenje. Boj obstoja med posameznimi ljudmi za boljši prostor pod solneein, boj je med posameznimi stanovi v ka- j kem narodu in narodi se tudi v j mnogojezični državi sami med J sabo bijejo za dobra mesta v vla- j dah, ker vlade lahko kak narod postavijo na solnce, ali v senco, | ali na dež, pod kap. Ako so v državni vladi slovanski ministri, višji uradniki v upravi države, se bode Slovanom boljše godilo, ako so Nemci, se bodo obračale državne moči, davkarski denarji 'v korist Nemcev. V Avstriji stremlji-jo vsi narodi in devet jih je, da dobijo mesto za svoje može v vladah, za ta mesta se bijejo hudi boji; Nemci, Madjari bi tudi radi pridobili več zemlje, kar se dosega stem, ako se ponemčijo, po-maijjarijo drugi narodi. Slovani pa se tudi ne bodo branili, ako pridobijo lepe plodonesne nemške, madjarske dežele, mesta in kmetijsko zemljo v njih. Vlada ima v tem bojevanju vseh avstr, narodov težavno stališče. Nemcev, Lahov ne sme žaliti, lahko pride naša država zaradi teh v vojsko z Nemci v rajhu in z Ita-Ijani v Italiji. Madjari pa strem-Ijijo za tem, da postanejo sami svoji in le nekaka vez z drugo avstrijsko državo. Madjari ne poznajo šale, so se že pokazali s punti. Ako postanejo Madjari celo samosvoji in dobijo Hrvate v Hrvaški, Bosni in Hercegovini v svojo državo, Hrvate ložje Ma-djarijo, in svojo državo s temi deželami pomnoževajo. Tako obstoji važni del vladanja v Avstriji v tem, da se izigrava pametno narod proti narodu, da se kakemu narodu odpre pot do državne vlade, drugi pa zapostavlja, al o heče prepožrešen biti, ali ako ven škili‘čez meje avstr, države; narode se pa upošteva po tem, ako so bogati po gosppdarstvu, omiki in vsaj mnogoštevilni. Po pri-klopljenju Bosne Hercegovine, je sedaj deset miljonov Jugoslovanov v Avstriji. Jugoslovani si bodo vredili svoje domove tako, da bo enkrat lepota videti v vseh deželah slovanskega juga. Zdaj se bo v priklopljenih deželah kmet, ki še tlakuje begom-veleposestni-kom, jim odrajtuje neki del pridelkov, oprostil tlake-desetine, zdaj bo prosto razpolagal o svoji kmetiji in še več železnic se bode zidalo v teh deželah ter jih vezalo z drugo državo in adrijanskem morjem, kamor bodo izvažali svoje pridelke. Meščani pridejo v teh novih deželah v drugo gospodarstvo, v tako, kakor je pri nas v drugih državah, in tako bo v kratkem času tudi v Bosni Hercegovini enako gospodarstvo, enaka omika, Jtakor pri nas. Slovenci in Hrvati smo se zbudili, smo na potu do pridobivljanja večje omike, modernega, gospodarenja. Dalmatinske Hrvate in nas Slovence sili yedno preteče tujčenje in naselitve Lahov in Nemcev v naših 1 rajih, da branimo našo grudo. Branitev je pa le uspešna tedaj, ako postanemo enako izobraženi, spretni kmeti, rokodelci, fabrikanti, kakor so Nemci, Lahi. Le-to nas more obraniti pred zasedanjem naših krajev po tujcih in tako pred narodno smrtjo. V Ameriko ne bo smel na delo v bodeče naš boljši, pametnejši, priden človek, treba ga bo doma. Tako bo prišel čas, ko bodo vrhovne državne vlade, da rešijo Trst in obmorje pred Lahi v Italiji, ki bi radi pridobili te lepe, zaradi morja bogate kraje, se naslanjati morali na nas Slovence, Isterske dalmatinske Hrvate in Srbe in na ves avstr, slovanski jug in to tudi proti Nemcem, če bi ti hoteli biti preobjedni. Vladni krogi, ki stojijo nad strankami in se ne smejo zavzemati za kako verstvo ali narodnost, katerim, še bo kaj za rešitev Trsta in obmorja, ne bodo smeli pripuščati dalje, da bi se Slovence .isterske, dalmatinske Hrvate tujčilo in tako zadrževalo v duševnih in gospodarskih razvojih ter vtrje-valo Italjane; ti krogi be lo morali pospeševati z drž. moč ui razvoj novodobnih šol in gos :>odare-nja v teh krajih, da ojačijo to važno stražo proti Italjanstvu, ki bi bila trdnejša straža proti Italja-nom v Italiji in doma, kakor trdnjave, kanoni in bojna mornarica. Če bi se le zavedal naš kmet svoje vrednosti in sam kaj več premišljal o gospodarstvu, o šolanju, o tem kaj so drugi stanovi bi tako našel, da je ravno v jugoslovanski krajih on važnejši človek, ki ne sme prepuščati svoje usode jezdecem, ki ga jašejo. U-pajmo, da ta spregleda. KONEC. Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca oktobra 1910 je vložilo 1380 strank 804.838 K 05 vin., 1 1292 strank pa dvignilo 855.983 K 97 vin. Stanje vlog koncem meseca oktobra 38,643.326 K 58 vin. —• Stanje vložnik knjižic 27.892. Glasilo hrvaških in srbskih svobodnih misliteljev. Četrta številka glasila hrvaških in srbskih svobodnih misliteljev “Svobodna Misao” je pravkar izšla. Vsebina lista je vseskozi zanimiva. Na čelu lista je pesem, posvečena Ferrerju. Izmed važnejših člankov navajamo te-le: “V skupnosti z velikim svetom”, “Življenje in delovanje Frančiška Fer-rerja”, “Obnovitev procesa proti Ferrerju”, “Nova republika”, “Kaj pravi cerkvena povest o papeževi nezmotljivosti”, “Budizem in svobodna misel” itd. I Največji čudež današnjega dne. % * * % * * * * * * * * * * T«1 grafično pošiljanje dtnarja ! v stari kraj za SO centov. Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor je navadno plačal pri pošiljanju denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denarja tele-grafično v stari kraj. J Denar je že drugi dan v Evropi nakazan in izplačan, a čez 10 do 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte Prijemnik denarja v starem kraju i,e lača niti vinarja, kadar prejme denar. Ni potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa prijem-nika ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino. Pusknsite la prepričajte se. Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v regi-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila. Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo. * * * * * * * * * * * * 4 4 ❖ * J| 457 Washington Street, New York. N. Y ¡J d 444444444444*444*4*4*44 *$»4*4*4*44 ¡g IVAN NEMETH, % BANKIR 4 Biv. cesarski in kraljevski koasnl. agent. 4 Y IV času dela in jela, spomni se | |na ne-delo in ne-jelo. 9 Zemlja za kmetije, in kmetije § § MISSOURI! MISSOURI! | J/f Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake fir H! vode, gozd ali deloma posekano, aker od i8—22 Kf dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25 — 50 dol, ut ** aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. Kmetije 16—30 dolarjev aker. Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz gL ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz ko- (gj reninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. | F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. | AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO. AVSTROAMERIKANSKA-LINIJA, NOVI PAROBROÓI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO M PARNIKI PLftJEtO IZ NEW YORKA; Oceania ......23. Nov. 1910 Alice./....... 30. Nov. 1910 M. Washington .... 1. Dec. 1910 Argentina.....21. Dec. 1910 P arniki odp'ujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bash’s Stores, Pier No. 1 na koncu 5Jte ceste v South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO FOTOGRAFI JS KI závod v Ameriki Izdelujemo slike v vseh velikostih, nam! 1439 W. 18. cesta nasproti C. S. A. dvorane. KECeoui/iS. ustanovitelj i AKO TRPITE NA: Želodčnej bolezni, slab* prebavi, drizgi, kožni bo-lezni, ali oko imate reu-matizem, glovobolj, škro-teljne, hripavost, naduho ali jetiko, srčno napako, nervoznoznost,zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledic ušes ali oči. Napihnjenost trebuha , katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neuralgio , mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode poma-gano. Pošljite 10 centov v znamkah,in dobili bodete brezplačno znamenito od Dr. E. C Collinsa spisano knjigo, Človek njegovo življenje in zdravje kate ra je v vsakej hiši zelo potrebna. VERUJTE IN ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE sama onemu, kateri vam črno na belem svoje upljivno delovanje in mnogobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže. Prazno oglaševanje, prazne obljube in samohvale še nikdar niso nič veljale. Ljudje naj nas sami hvalijo in priporočajo. Poslušajmo resne besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili in ne zametujmo ga mladoletnim neiskušenim zdravnikom in samohvalnežem, da bi se nad nami učili in prakticirali. Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute kateri je največji in najslavneji v celi ameriki, smemo reči najpriporočljiveji na celem svetu, — zamorejo dokazati preteklost katera ne najde para na celem svetu. To vam na tisoče in tisoče originalnih, javnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod solnce dokazuje. 1 Berite te pisma naših rojakov in sodite sami: Moj dragi zdravnik! Nevem ako še kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako strašno je boljevati na maternici in ostalih ženskih bolezni. Moje prijateljice me niso več spoznale, tako sem upadla in, me je bila samo še kost in koža. Špecijalisti, profesorji in zdravniki so poskusili najboljše z mano ali vse je bilo brez uspeha in kazalo, da ni več pomoči za mene. Brez kakega upanja sem še še na Vas obrnila in danes se počutim tako dobro kakor da bi bila prerojen^. Sprejmite prosim moje najlepšo zahvalo in dajte to v časopis, da moje prijateljice vejo kje da se ženske bo-toko čudodelmo ozdravijo. 'zahvala in Vam ostajam hvaležna Kalman, 354 E. 54 Str , New York. Julija Kalman. Spoštovani gospod! Dobri in slavni zdravniki od The Collins New York Medical Institute zaslužijo največjo zahvalo od trpečih in bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila leta in leta ali mojega težkega dihanja, slabega teka prsne bolečine in srčne napake se nisem mogla rešiti ter sem postajala dan za dnevom slabša dokler se nisem obrnila in poskusila zdravljenje od teh zdravnikov. In hvala najvišjemn in njim ker so mi tako lepo pomagali. Danes po kratkem zdravljenju sem ozdravljena. Prosim, da jim izročite mojo najlepšo zahvalo. Jaz jih bodem vsem K. Kleinschmidt mojim prijateljicam najtopleje priporočala, ker to zaslužijo. Z velespoštovanjem Mrs. Karolina Kleinschmidt, 124 4th Str., Olean, N. Y. Ako na katerej koli bolezni trpite obrnite se takoj osebno ali pa pismeno na Dr. S. E. Hyndman vrhovnega zdravnika od THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE Velecenjeni zdravniki , Pred nedavnim časom sem bil popolnoma pobit, duševno in telesno uničen in tudi spolne moči so me že skoro popoln oma zapustile, tako da sem brez premisleka okoli blodil in že na samomor mislil. Ko me je pa moj prijatelj nasvetoval na Vas, sem se podal v Vaše zdravljenje in sem sedaj najsrečnejši mož na svetu. Vi ste napravili čudež nad menoj, radi tega Vas vsakemu rojaku v takem položaju kod f*,m jaz bil najtopleje priporočam. Antony Bartasevich. 27 Hatching Str., Batavia, N. Y. Antony Bartasevlch. Moj dragi zdravnik 1 Vi ste me tako dobro ozdravili moje telesne bolezni in spolnili slabosti, da ne morem najtidovolj hvaležnih besed za Vas in za Vaše hitro ozdravljenje in dobroto katero ste mi skazali. Vza-men si prostost da Vas najsrčn-eje priporočam vsem mojim rojakom kod najboljšega in najveščega zdravnika, katerega namen je ozdraviti vsakega bolnika in si pridobiti prijatelje po celem svetu. Z. spoštovanjem Mike Polak 358 Helen Str., Mc. Kees Roeks Pa. 140 WEST 34th STREET NEW YORK Uradne ure, za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan Ob uedeljae in praznikih od 10 do 1 popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure. JDCXPISI. Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik: — Gotovo ste že mislili, da sem kje zmrznil, ker se bliža zima. No, pa pri meni se tega ni treba bati, če tudi smo enkrat tu imeli nekega “gospoda”, kterega so na Ketcliam St. prav radi imeli, ki bi bil lahko večkrat v kakem jarku zmrznil, ker je moral pre-'¡cej težko domu nositi. Mi smo tega križa rešeni; kakor pa vidim in berem v Vašem cenj. listu, preobrača tisti “gospotd” svoje kozle v krščanski ljubezni do bližnjega po Clevelandu. Molčal sem malo časa, ker sem si mislil: Se pes ima rad pri jedi pokoj, zakaj bi ga neke vrste ljudje pri nas ne imeli? Pa ga res niso imeli; ko je prišla sobota, niso mogli ne jesti ne piti, iz strahu, komu bo zopet Gl. Sv. povedal resnico v obraz. Letali so od hiše do ¡hiše, da bi prebrali list — seveda bral bi vsak, a plačal nobeden — in če so ga dobili, so se skoro stepli za njega, kakor psi, če vržeš med nje kako kost. — Rekel sem, da jih bom pustil nekoliko pri pokoju, zato sem se podal malo na rajžo, posebno, ko smo ob sobotah čisto zaštapali, mislil sem, da bom vendar kje našel “izgubljeno ovco” ali bolje ko-štruna in ga pripeljal nazaj v naročje njegove ljubice. Strtina tudi še ni počila, a “per mej diiš”, Jbrenka kakor bi bil pradpust! In tako jo mi dragi furamo, kakor po navadi. — Meseca junija in julija je naš Ivan, katerega ime-nittie rokopise hranijo v Jolietu, v posebni boxi, ves gorel ljubezni in skrbi za ubogi, trpinčeni narod. Ker smo dobili vsak mesec tiskan račun v roke, smo vedeli, kje je denar in koliko ga je. Ivana, ki se je pa kot eden iz u-bogega “naroda” ob nedeljah vozil z buggy-jem na sprehod, so pekli r^zni lonci in Čepine, ktere je morala fara plačati in prav po farizejsko je zdihoval, da župnik ne vidi žuljev ubogih delavcev. Sedaj so se pa časi naenkrat tudi pri naših svetohlincih spreobrnili. Od avgusta meseca naprej ne slišimo ne “mev”, ne “bev”, ne vemo, koliko je prinesel bal; neverno, koliko se nakolekta po hišah itd. kakor nekateri že delajo, bom storil tuldi jaz: Do sedaj sem včasih dal kak kvoder, zdaj Si bom pa tudi jaz premislil, ker modri Ivan img le prav: Skrb za ubogi narod! — Pa to samo tako tnimogrede! Nesreča tudi pri nas ne počiva! Prav na nagloma je Umrl Prane Blatnik; majhna koščica, ki se mu je vstavila v grlu, je bila njegova smrt. V starem kraju zapušča ženo in otroke. V društvenem gibanju prav “napredujemo”; družtev dosti, a eadruženosti in sloge pa presne-sto malo. Vsak bi nosil rad veliki zvonec in imel prvo “čast”, a kdor pa v resnici dela za povzdi-go in provzbujo naroda, s teh pa se norčujejo, dasi imajo Idotični-ki razun truda še gmotne stroške. Sedaj pa še nekaj! V Milwaukee je vstal nov “prerok”, ime mu je, kakor sam pravi, Janez' Hauptman. Zima se bliža, čas koljin, a takih klobasanj, kakor jih enkrat prinesel Glas Naroda o cerkvi in duhovnih itd., in kakor jih je prinesel dvojni “Am. Slov.” o vojakih in vojaščini, še nismo brali. Bojim se, da bi Janezu iz Milwaukee in Am. Slov. ne obležale v želodcu. Gospod J. Hauptman se kaže izvrstnega po-znavatelja vojaških razmer, ob enem pa rešuje tudi ta socijalni problem. Jaz mislim, da bi ga v stari Avstriji sprejeli z odprtimi rokami. Bolje bi pa bilo, ko bi nam Amerikancem ne pokladal takih “klobasanj”, žalostno pa za urednika lista, ako! nima za narod dragega čtiva, kakor take budalosti. Naj zadošča za danes?! Upam pa, Ida je nekaterih že pošla radovednost, kdo je..Klubaš št. 2. Sublet, ~WyO. Uredništvo Glas Svobode: — Naj tudi enkrat zagrmi glas iz Suhlečkih hribov! Kar se tiče delavskih stvari, smo še precej na dobrem stališču. Človek se. lahko pošteno preživi in še kak kozarec pri strani spije. Naša naselbina v Sublet je še mlada, kot samo mesto. Vendar na imamo tukajšnji Slovenci družtvo, ki pripada S. S. P. Zve- zi. Drugo je družtvo sv. Barbare in tretje podružnica hrvatske Za-jednice. Torej vidite, da smo v slučaju kakih nesreč dobro preskrbljeni priporočati je 1$ vsem Slovencem, da so tudi dobri člani. Opozarjam pa na tem mestu vse člane dr. št. 12 iz Cumberland, Glencoe in Diamondviile, da se vrši 11. decembra ob 2. uri popoldan glavno zborvanje in volitev novega odbora. Kdor ne bo vdeležen prvi seji, in to brez razločljivega vzroka bo po pravilih kaznovan. Torej, vsi na sejo! Naj mi bo dovoljeno, da položim na srce vsem članom S. S. P. Zveze, da je ja vsak naročen na list Glas Svobode, ki nas delavce veldno pošteno zastopa in ki prinaša le delavska poročila in druge stvari delavcem v prid. Tudi kot glasilo S. S. P. Zveze je ta list bil vedno vnet njen zagovornik in razširjatelj. Lahko trdim, da ga ni za delavstvo boljšega slovenskega lista v Ameriki, kot Glas Svobode. V tem listu, tudi mi delavci dobimo besedo. Tudi sam priložim za polletno naročnino in povrhu še 25c listu v podporo. Od dela, do zmage! John Jfrolar, ta j. /dr. št. 12 S. S. P. Z. Cleveland, O. Listu Glas Svobode: — Že dolgo se nisem nič oglasil, ampak ne štejte mi tega v zlo, pa od sedaj naprej kaj več. V Clevelandu so stvari jako pri starem, vse v redu, plača majhna. Kar se pa tiče društvenega življenja je Cleveland v zadnjih dveh letih zaostal, pravim zaostal. Kje je tisto življenje po dvoranah in pri veselicah? Ljudje so tako polni strankarstva, da je vse, kar ni priredilo njih družtvo ali kaj drugega, za nič in z neke skrivne želje so odsotni vsaki napravi drugega Idružtva. Če pa oni kaj prirede se jim pa od. druge, prej prizadete stranke isto povrne. Mislim pa da to ne vlada samo v Clevelandu. To pa ni prav. Napredek vsake reči je z druženimi močmi. Sicer lahko kak posameznik mnogo naredi, a če ga masa ne podpira, ne bo delo obrodilo sadu. Tistim, ki vodijo vse to v Clevelandu, bi raje medsebojnega sovraštva priporočal več skupnega stika in kakega možatega pogovora. Vemo, da ni mogoče, da se v vseh stvareh strinite, malo več medsebojnega delovanja smo pa upravičeni želeti. Z željo, da bi te vrstice kaj s več resnosti pripomogle, zabilje-žim s pozdravom na vse Slovence. I. L. Livingston, 111. Uredništvo Glas Svobode: — Če človek potuje danes po A-meriki, povsod že naleti na kakega Slovenca. Tu v Livingston-u nas je tudi precej, a medsebojno se drugače nepoznamo, kot iz sa-loonov. V tem mestu je tudi mnogo Nemcev, ki imajo lepe klube in svoja zbirališča. Kar nas je Slovencev smo brez všake zabave in društva in shajališča. Po večjih hišah vidiš pri Slovencih kapitalistične liste iz St. Louis in nobeno prigovarjanje ne pomaga, naj bi se podpiralo slovenski delavski list Glas Svobode. Slovenski proletarci v Livingston-u! Pustite take liste in naročajte se na list, ki gre in bo šel i v nadalje v boj za Vaše pravice; le to nas je mogoče pripeljati do večjega blagostanja in znanja. Kar se pa dela tiče, je nekako sreldnje. Ne bom pa priporočal rojakom, da ga naj tukaj iščejo. Pozdrav Slovencem. Anton Kropušek. Dunlo, Pa. Cenjeni g. urednik : — Tudi tukaj smo se začeli zbujati k napredku in blagostanju svojih rojakov. Z veseljem vam poročam da smo ustanovili družtvo in ga priklopili S. S. P. Zvezi v Chicago, 111. Zatoraj rojaki, kteii želite pri stopiti, pridite pod okrilje mlade a lepo se razvijajoče organizacije. Nesreča nikoli ne praznuje, nravi star pregovor; dobro je, da si v slučaju bolezni zavarovan in denarno podpiran, da ni treba notem, ko se ponesreči kdo rojakov nadlegovati z prošnjami za tega in tega ponesrečenca. K ustanovi novega društva je takoj pristopilo 14 članov, nismo pa ustanovili da ne bi dobro preudarili v kakem stanju je ta ali drugi kraj in tudi postavili za vsacega res dobre pogoje. Zatoraj rojaki, kteri želite pristopiti k društvu pridite v nedeljo 11. decembra k sobratu Ivan Dolezu in se upišete proti mali pristopnini. Z delom gre še precej dobro; zasluži se kakor ima kteri prostor in ako dobi vozove. Kar se tiče drugega se tudi do-Ibro razumemo ako ravno je nek naročnik iz tukajšne naselbine pisal, da ni sloge in da nas “nebeški” agent prav pridno skube; ne rečem pa drugega k temu, kakor, Ida smo sedaj ustanovili družtvo na svobodomiselni podlagi in da ne vpljiva ona notica na nikogar nič. Sploh neverno katerega ima v mislih. — II koncu mojega dopisa pozdravljam vse člane S. S. P. Z., kakor tudi vse čitatelje lista Gl. Svobode. Louis Strle. Cleveland, O. Glas Svobode: — Zadnja številka Clev. Amerike št. 85 prinaša nek puhel članek pod naslovom: “Nov vir dohodkov”. — Pisec se,bavi prav po-nepotrebnem s takimi stvarmi in z tujimi ljudmi, ki mu nič ne koristijo, ne škodujejo. Rogovilež omenja, da je od 60 do 62 ceste pet slovenskih trgovin, ki proda-jejo klobuke. Kdor pa Cleveland pozna od 60 pa do 62 ceste, pore-jče z nami, da je to perfidna laž! Morda prodaja klobuke tudi g. Kaiser ali njegov sosed, ki ima v znamenje trgovine za klobuke, velik rdeč vinski sod, kamor hodi ravno omenjeni pisec gori navedenega članka se vsaki dan zalivat? Je morebiti tudi tista trgovina slovenska?! Kaj ni od 60—62 ceste nobene slovenske gostilne? Prej se naj pred svoj prag pogleda, potem še-le čez drugega zabavlja! Take zglede kot dajejo gospodje okoli Cl. Amerike je pa tudi vredno si zapomniti. Z nasvetom, da se nebi pisale *r cle-velanskem listu več take oslarije, ostajam Vaš A. A. IZJAVA! Na P. Avbeljnov odgovor v listu Gl. Svobde št. 43 omenim, da sem jaz napravil pomoto, ko sem pisal, da je šel F. Avbelj na delo 21. septembra. On se je pa sam proti meni izrazil, da je šel nekoliko popred na delo, seveda mi ni hotel povedati ob kateri uri. Jaz sem nadalje mnenja, da bo premogar že vedel, kedaj je prišel F. Avbelj na delo. Drusrič pa je tudi več imen z takozačetno črko, kdor pa ni seveda prizadet ga malo briga kdo je “ta pravi”. Potem sem jaz pisal, da na tak način se lahko zasluži od $30—50; nisem pa pisal, da jih je zaslužil. Kar se tiče hra-nilnične knjižice sem pisal, da sem cul, ne videl. Nadalje imam priče, da je on naložil, prej ko smo mi drugi prišli na delo že dVa voza premoga. Konsekvenc se ne bojim. Resnica se pa lahko dokaže kot drugod. Josip Šemo, Moon Run, Pa. AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO. CUNARD Ogrsko - AmerU anska črta V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO-PRIMOR JE UBft. Ako ste bledega obraza, ali rmenega, je to viden dokaz zgube vaše krvi. V nji ni več zadostno število pomnožujočih telesc, in je toraj slaba, ali polna nečistih snovi. Vzrok tek snovi pa je neredno prebavljenje hrane. Simptoni nerednega prebavljenja potem so: JOSEPH TBINHS’3 «gg* HEOISTCRE* Rmena barva obraza, vodni glavobolj, slab tek, slab duli, vznemirjenost po jedi zabasanost, in vnetje. S temi simptoni združene so še drage nerednosti, ki se razlikujejo po znakih razmer, v kakoršnjih človek živi. Mi vam ponudimo, kot zanesljivo zdravilo v takem položaju, | Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko vino. Opozarja se vas, da se je še ne dolgo tega, formula tega zdravila nekoliko spremenila in je sedaj dokaj močneje. In kakor sedaj, so manjše, toda veliko upljivejše. Delež si vredite lahko sami. To zdravilo ima prednost pred vsemi dragimi, zato ker: popolnoma očisto telo ne da bi ga oslabilo. Ojači vse organe, naredi redno in popolno prebavljenje. Staro, slobo in nečisto kri nadomesti hitro nova, bogata in čista, ki potem deli pripomočke vsem‘delom telesa. V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH. JOS. TRINER IZDELOVATELJ KEMIKALIJ 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. MLADI MOŽJ STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI. Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno knilžico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju. Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljenje krvi ali sifiti£, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni. Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživljenje potom te dragroceue knjižice. Zaloga znano-. sti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož. Ne trosite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne čitate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi. Odrezek ze brezplačno knjižico. Pošljite danes. DR. JOS. LISTER & CO. Aui. 301. 22 FIFTH AVE., CHICAGO. GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj. IME... NASLOV Velikanski novi pftrobrVi&t ČARMANI A s tremi vijaki Največ ja ladja s tremi vijaki na vodi, in nje sestra CA RONI A s dvemi vijaki Obe ste 67G čevljev dolgi, norite iO.CCO tonov ter FRANCjONuS^1 in nosi S.CCOton. ) I9il. ) CAR M ANI A odpluje 2 6. nov,, 7. jan. 18. Feb. CARON1A odpluje 2*. jan. FRANCONIA odpluje II. mar. Trva vožnja Ogrsko-Arnenška rastrežba Iz NEW YORKA v REKO č^z GIBRALTAR, GENOV O, NEAPOL V TRST Moderne na dva vijoka ladje. S a X ON I A - - 14.300 to^ov CARPATHIA - 13.6CO torov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - I0.4C0 tonov Prve vrst»» kabina f(’0. do Ncapola 165, do Reke Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY. Ltd. S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago. or Local Agents Everywhere. The Kontad Schreiet Co. Sheboygan Wls, Varitelji najboljšega piva v sodih in steklcnicsb. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše. NAJEUNTK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACH MA N 1/19 So. Cenlie Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvo nih znakov, gumbov, zastav in vsakerib. potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči z* pristnost In okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. • . - /. f '-v v: RAZNO IN DRUGO \ Petrograd. Sekcijski načelnik v «ninisterstvu notranjih del, Petrov, je uradoma obiskal prosluli samostan v Čenstohovu. Naprarn nekemu uredniku lista “Novo Vremja” je povedal, kako razkošno so menihi živeli. 19 duhovnikov je imelo 40 služabnikov. Vsak menih je imel dve bogato o-pravljeni sobi. Posebno odkar je na čelu samostana opat liejman (ki je bil v “Slovencu” siliyo proslavljanj, so menihi živeli posvetno in razuzdano. Pravda ljubljanskega škofa z bivšim njegovim oskrbnikom ima že na sebi nekako škandalozen značaj in meče jako čudno luč na škofa. Že dejstvo, da je škof zapleten v tako pravdo, je nekaj izrednega. Missija bi se gotovo ne bil nikoli spustil v tak proces. A še nekaj je spravila ta pravda na dan, kar ima svoj pomen za javnost. Pokazala je, da vodi škof vse svoje gospodarstvo v nemškem jeziku. Vse njegove trgovske knjige so nemške. V redu niso, vsak kramar ima svoje trgovske knjige v boljšem redu, ampak nemške so! Ej, ta narodni škof ima narodnost tudi samo na jeziku. Ali je to znamenje napredka? Avstro-ogrska vojska šteje v času miru 380.866 mož in 28.742 častnikov; torej prihaja na vsakih 14 mož en častnik. Na enega učitelja prihaja v naših deželah povprečno 60 otrok, v mnogih krajih je tudi po 100 otrok. Pa naj reče kdo, da Avstrija ni napredna država! Testament nadškofa Varosyja. V Kaloči na Ogrskem je umrl nadškof Varosy Julij. Te dneve so odprli njegov testament. Nadškof zapušča 225.000 K katoliškim nunam, ostalo premoženje Švojim bratom in sestram. Ubogi revež! Usmiljeni brat pobegnil iz samostana. V Lučavi v severni O-grski je pobegnil iz samostana u-smiljenih bratov brat Josip Rol-pik. Brat je bil izobražen mož, ki je zdravil svoje bolne sobrate. Brat Josip je izstopil iz reda u-smiljenih bratov, da bo mogel zdraviti mlado dekle, s katero se hoče poročiti. Vtihotapljenje jezuitov. — V Nemčiji imajo takozvano jezuitsko postavo, po kateri je jezuitom prepovedano naseljevanje v Nemčiji. Kljub tej postavi se je v zadnjem času naselilo na posestvu grofice Stollberg več jezuitov. Vtihotapili so se na Nemško na ta način, da se izdajajo za profesorje. Zlato na Koroškem. Blizu Bek-Stajna na Koroškem so stari zapuščeni zlatokopi, katere je pred leti kupil neki švicarski konsor-eij. Dotični konsorcij je dal kopati v več jamah in kakor se poroča iz Malniča, ne brezuspešno. Konsorcij bo začel v najkrajšem času z večjim obratom. Bližajo se torej Korošcem zlati časi. Svojo ženo zaprl v svinjak. 41-letni čevljar Štefan Sabadai iz Gorice, stanujoč v ulici “Lungh’ Isonzo”, je zaprl svojo 411etno ženo Frančiško v svoj svinjak, kjer je bila tri dni brez jedi. Le njen sin se je je usmilil ter ji na skrivnem dostavljal semtertja nekoliko kruha in vode. Sabadai je svojo ženo zaprl v svinjak, ker se je ta bila odstranila za tri dni od doma. Sabadaja so aretirali ter ga odvedli v sodnijske zapore. Njegovo ženo so prepeljali v bolnišnico, ker jo je njen mož, predno jo je zoprl v sinjak, sunil z nogo v želodec, vsled česar je obolela. čuden krompir. Na nebi ladji v Ženevi so carinski uradniki pregledovali blago, da odmerijo «arino. Ko so bili že gotovi, se prevrne zaboj s krompirjem. — Mornarji so hitro • pospravili krompir ter ga zopet zložili a zaboj, le nekaj krompirjev je o Stalo raztresenih po ladji. Sijalo je najlepše italijansko solnee, kajti v Italiji imajo zdaj najtoplejše poletje. Solnee je pripekalo tako zelo na raztreseni krompir, da se je jel polagoma tajati. Ca rimskim uradnikom, ki so to opazili, se je zdelo zelo čudno, zato so si krompir natančno ogledali. Njihovo presenečenje je bilo velikansko. Pokazalo se je, da je bil napravljen krompir iz voska, v čegar sredini so se nahajale najdragocenejše čipke. V neka^ terih krompirjih so bili najdragocenejši biseri, v drugih zopet so se poleg čipk svetili krasni briljanti. Vrednost v vosku nahajajočih se stvari znaša baje več milijonov. Italijanska vlada dobi od tega blaga 750.000 lir carine. Mrtvec v železniškem vozu. — Dne 1. t. m. so ob dveli zjutraj izvagonirali v Brucku nekega hrvaškega preddelavca, katerega so našli v vagonu mrtvega. Do zdaj je delal dva meseeana v Jesenicah. Zadela ga je kap. Začetkoma so mislili, da je umri na koleri, toda natančna preiskava je dognala, da to ni resnica. Nemiri v Bosni. V zadnjem času se vedno bolj širijo nemiri v Bosni in Hercegovini in razmerje med mohamedanskim in krist-janskim prebivalstvom postaja vedno bolj napeto. Zadnje dni je prišlo med mohamedanci in Srbi do boja v vaseh Vragolovi. Vje-trnik in Kusturica. V teh spopadih je bilo ranjenih več srbskih kmetov. Češka visoka politična šola in tečaj za žurnaliste v Pragi. V kratkem se ustanovi v Pragi češka visoka politična šola, na kateri bodo predavali češki vseuči-liški profesorji in ugledni politični strokovnjaki. S to visoko šolo bo- združen tudi poseben tečaj za žurnaliste. Znamenita predavanja voditelja belgijskih socijalistov v Budimpešti. V Budimpešti je imel vodja belgijskih socijalistov Vandervelde v družtvu za soci-jološke vede predavanja o narodnostnem vprašanju v Belgiji. Razpravljal je o razmerju med flamskim in valonskim prebivalstvom. Naglašal je, da je flamski narod konservativen in bigoten, valonski narod, to je francoski, pa napreden in svobodmiseln. Zato napredujejo Valoni, nazadujejo pa na vsej črti Flamani. Vsak meščan, vsak inteligent razven duhovnika je že Francoz. — Flamskemu ljudstvu je ostala samo duhovščina. Flamstvo propada očividno. Vzrok temu je, ker med Francozi ni šovinizma. Belgijski parlament je dovolil flamske šole že pred desetimi le ti, toda flamskemu narodu to ni prav nič koristilo. Narod propada, kakor poprej in njegovi najboljši sinovi pripadajo sedaj Francozom. To je posledica re-akcijonarstva in konservatizma, ki vlada v flamskem narodi). U-resmičuje se tukaj načelo, da gi-nejo konservativni narodi brez kakršnegakoli nasilstva ali pritiska, ako žive v njegovem sosedstvu narodi, ki so prožeti z naprednimi in svobodomiselnimi i dejami. Na predavanju navzoči žurnalisti so izpraševali Vander-veldeja, kako bi on rešil narod nostno vprašanje, ako bi bilo to v njegovi moči, na Ogrskem. Odgovoril je tako-le: Ne poznam sicer razmer popolnoma natanko, vendar to zatrjujem z vso gotovostjo, da je treba vsak narod vzgajati v njegovem maternem jeziku, to se pravi, treba je delovati na to, da bi se Slovaki in drugi narodi na Ogrskem vzgo-jevali v njihovem maternem jeziku in 'da bi vsak narod dobil svojo pravico v svoji materinščini. — Predavanje odličnega voditelja belgijskih socijalistov je v Pešti izzvalo veliko zanimanje, njegova izvajanja pa naravnost kolosalno senzacijo. Stric morilec — oproščen. V Varaždinu je stal pred sodiščem stari Janko Franjčec, ki je u-strelil svojega 11 let starega nečaka Slavka, ker ga je hotel vzeti od njega nazaj Slavkov oče Blaž, ki je grozil, da bo otroka pretepal in mučil ter je obljubil ljudem pet goldinarjev, ako mu otroka ubijejo. Ko je ustrelil Slavka, je Janko Franjčec tudi nase streljal, hotel se je ustreliti, a se ni dobro pogodil. Zagovornik je zavzel stališče, da je stric postal morilec radi prevelike ljubezni do svojega nečaka in Janko Franjčec je bil res oproščen. Prihodnji kongres esperantistov se vrši prvikrat na Hrvaškem, in sicer v Zemunu meseca maja 1911. Kongresa se udeleži 5000 esperantistov iz Evrope in Amerike. V Slavoniji ima esperanto še malo privržencev. Maczohovi privrženci morilci. “Vossische Zeitunor” poroča iz Varšave: V vasi Broilea je povzročil mlad človek v cerkvi velik nemir. Ko je katoliški duhovnik s prižnice propovedoval o ljudski nemoralnosti, je zaklical t mladenič: “Pojdite pridigovat v, Censtohov k Mačzohu!” Vsled' tega medklica je nastal v cerkvi pretep in mladenič ter njegova obitelj, skupno osem osel), so bili umorjeni. Senzacijonalen proces proti duhovniku morilcu. V Reggio di Ca-labria se je pričel senzacijonalen proces. Leta 1908 je duhovniku Albancse v cerkvi, ko je pil pred oltarjem iz keliha vino, postalo naenkrat slabo. Zaklical' je mež- \ — narju: “Pij iz keliha!” in mež-j i nar se je pozivu duhovnika odzval. Oba sta takoj nato umrla. Preiskava je dognala, da je duhovniški -sobrat Naso pomešal med vino strup. Sedaj je Naso obtožen umora. Celovški škof dr. Kahn je res ^ odstopil. Kar na tihem je izginil ^ s površja. Izvedelo se je za nje-•1 gov odstop šele v trenotku, ko je bilo razglašeno imenovanje nje-1 ^ govega naslednil a. Kahn je mo-! ral odstopiti zaradi tatvin in go-1 ljufij, ki so se zgodile v zvezi ko- j roških klerikalnih posojilnic Bil je škof od 1. 1887. Kdo je sposoben za duhovnika. K nekemu kmetu, Li je imel tri sinove, je prav rad zahajal domači župnik. Nekoč je dobil vse tri sinove lepo skupaj doma in je vprašal očeta, kaj misli z njimi storiti. Ta je odgovoril: Prvi bo bržčas kmet, ker je najraje pri ZA BOŽIC in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj ra-di DARILA svojcem v staro domovino in iz Zedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi FRANK SAKSER Co. 82 Cortlandt St., 6104 St. Clair Are N. E. New York, N. Y. Cleveland, Ohio. volih in vozovih. Drugi bo menda a sja«! aaaa s® *iaa aaataaaansa ®s aa®®®aa®EEaa®a a Navadite se uživati Severova Družinska Zdravila ® ® v slučaju bolezni. mesar, ker najraje lovi muhe in a vsako ubije. Tretji pa bo gotovo , mašnik. “Zakaj?” vpraša rado- j—- vedni župnik. — “Zato, ker neče nikoli moliti drugače, kakor če mu dam l rajcar. ” Prva poroka v slovenskem jeziku v poreški baziliki. Piše se: Zadnji mesec se je vršila t.poreški evfrasijanski baziliki poroka zavedne slovenske dvojice iz ta-mošnje okolice. Ta poroka je namreč znamenita za to, ker se je v poreški baziliki takrat prvič izvršila popolnoma v slovenskem jeziku, v katerem sta tudi poročena storila zaobljubo. Narodni dvojici je poročil kanonik Orlan-dini. Poneverila denar in pomočnika. V neki pekariji v Celovcu so imeli deklo, ki je strankam raznašala pecivo. Te dni je poneverila svojemu gospodarju 40 Iv, ter je odrinila v daljni svet. S seboj je odpeljala tudi nekega pekovskega pomočnika, da ji bo delal kratek čas. Ali je to res narodno? V nekem ljubljanskem listu smo čita-li, da v zadnji opereti ni bilo treba ruskega velikega kneza, ki igra smešno vlogo, premesiti v rumunskega kneza, češ naši živci so že toliko močni, da ne pademo v omedlevico, če vidimo na o-dru tepca, ki je slučajno Slovan. Japonska gledališka družba v Opatiji. V Opatiji so imeli izreden užitek: imeli so prilko videti japonsko gledališko družbo, ki je priredila pod vodstvom znane japonske umetnice madame Ha-nak,o posebno predstavo v Opatiji. Z Reke je vozil k predstavi poseben parnik. “Svobodna Misel” je prišla nekoliko iz redu, ker so člani konzorcija, visokošolci, ki so o-pravljali vse upravno in uredniško delo, letos po državnih izpitih odšli na vse strani. Cenjene naročnike prosimo torej nekoliko potrpljenja. Letos so izšle številke 1. do 4., tako, da ni treba reklamirati, kdor je prejel te. Nujno pa prosimo vse , dolžnike, ki nam dolgujejo lepo svoto stotakov, naj zaostalo naročnino pošljejo čim preje na naslov: “Svobodna Misel”, Praga, Vino-hradi, Češko. Če bi ti zaostali po-časneži vršili svojo dolžnost, bi list lahko vzdrževal posebnega u-pravnika ter tako redno izhajal. Ne delajte torej klerikalcem tega veselja in listu nepotrebnih težav. Vsaj je pri današnjih kranjskih razmerah in razbitosti v naprednih vrstah podoben neodvisen list naravnost kulturna potreba. Nobena struja pa, ki nima opore v najširših slojih, nima praktičnega pomena, a široke sloje na Slovenskem moremo pripravljati za kakršnokoli napredno in socijalno organizacijo le potom časopisja. Kolera na Dunaju. V kavale-rijski vojašnici so zboleli 4 vojaki za znaki kolere. Dognalo se je, da so se zastrupili z zavžitjem slabih klobas. S a a a a a a a a m a a a i a a a s a a a a la 1 a a a EDINO ZDRAVILO DOMA Res redkoma se pripeti, da mine štiriindvajset ur, ne da bi kdo v družini potreboval zdravilo proti boleznim, kakor so rane, uljesa, odrge, otekline, nevralgija, revmatizem živo meso, opahki, otrplost, piki, ledvena bol, bol v prsih, zmučkanina, ožganina, vnetiea, ozeblina, bol v hrbtu, bol v kolku, ali razna druga obolenja, katera bi lahko našteli. Če imate samo eno zdravilo doma bodi isto Severovo Olje sv. Gotharda. To je izvrstno mazilo, ki je zadovoljilo in zadovoljuje tisočere bolnike, ki ga rabijo vsak dan. Cena 50 ct. “Severovo Olje sv. Gotharda je najizdatnejše zdravilo za navadne bolesti in slučajne poškodbe,” piše g. J. Paleczny iz Kewa-nee, Ul. “Mnogo trpljenja okrajša, dostikrat prihrani zdravnika in znatne stroške. Severova Zdravila so na prodaj v lekarnah skoro povsod. Zahtevajte pristnih. če ni lekarnika blizu vas, pišite nam in povemo vam, kako jih najhitreje dobita. ZA ZA zimski kašelj, dušljivi kašelj, snhi kašelj, oslovski kašelj, hripavost, razdražbo v grlu, in druge pljučne in, vratne neprilike bledost, slabo prebavo, telesno oslabelost, z »peko, žolčnico, zlatenico, . otrpla jetra in glavobol Uživajte Uživajte Severov Balzam za pljuča. Severov Življenski Balzam. Cena 25C in 50C. Cena 75C. a a a a a a a Nudimo vam zdravniški svet od enega najodličnejših zdravnikov zastonj. \Af ET Qrwr'n a CEDAR RAPIDS \rw ■ ■ ■ \DE V ER A WO. IOWA ODVETNIK PATENTI GARL STROVER (Sabe štev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tbl. 3989 MAIN BÄÄÄÄÄÄAÄÄÄÄÄAAÄÄAÄÄÄAAAiS Dobra UnljsVa Gostilna,‘j,",;' r'ilSÄES; Jos. S. Stastny 2005 Blue Island Ave. deliká Dvorana za dru&tvene in unijske Be)«, in Vraga dvorana sa konoerte. ženitve in zabave. SALOON z lepo urejenim kegljačem in sveže Schoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue Island Ave. Chioago Ul ♦t «S ^8 potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Največja zaloga moške obleke, srajc klo-bukov in spodnega perila na zapadni strani. «8 «8 Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu. t» & Hr t» » H* «J. J. DVORAK & Co.£ « « m 1853-55 Blue Island Ave. Telefon Canal 1198. » » f pT A O $ Reči, katere potrebujete sedaj tukaj % Iv veliki množini in po priznano| | nizkih cenah. —— ^ Oglejte si jih ta teden. Ženske kožuhaste suknje, lepe lukstriozno črne podložene, s finim satinom, velikim ovratnikom ter lepimi ornementalnimi o-kraski in nazaj zavihanimi rokavi, cena......................... Ženske Pony suknje, 54 palcev dolge,' fino podložene, s trdim ovratnikom, nazaj zavihanimi rokavi in dvakrat podlo- (PIC flfl ženimi prsi. Velikost 34 do 42, po. .u) J. c. lil) Velikosti 13 do 19 zagospodične po $10.00. Suknje za mladenke, 54 palcev dolge, krasno mešano blago s črnimi prevleekami, visokim vojaškim ovratnikom, z lepo kapuco, našite z lepimi trakovi in zlatimi gumbi, velikosti 16 do 20, cena.... Suknje za otroke do 7 leta, narejene iz čiste volne, težkega sukna, zapenjajoča se do vrata z doli jemajočim ovratnikom, na-lišpani z lepimi trakovi in gumbi, podloženi rdeče, zeleno, sivo ali rujavo, (h J flfl velikost 3, cena...................(])4illU Angova kožuhovine za otroke, prepletene s satinom, podšite s težko svilo, okrašeni z raznimi živalskimi glavami, posebne hi QQ velikosti, le bele barve, kos po....U)l,uO Šali iz kužuhovine, črni in rujavi, French Coney, štirioglati, okrašeni s štirimi naravnimi repi, prevlečeni z Skinner sa- (h O tinom. Posebna cena..................wU.tiU Črne lepe risove pelerine in mufe, posebno težkemi f.ranžami, lepo obrezane in prevle- po............................. čene z Skinner satinom, komat «2 $10.75 Posebno velike in pripravne, prevlečene z striženimi Peau de Cygne in zlatorujavih pillow mufi in ovratniki podloženi z težko svilo in okrašeni z lepimi ornamenti, izvrstna vrednost....... Možke črne Kersey sukne, lepo delane podložene z težkim satinom z žametnim ovratnikom; suknje narejene za pro- (Pin fil dajojo po $15.00 sedaj po . . ...'. .tbiU.L" Deške zimske suknje, lično narejene s finim satinom podložene in s žametnim o-vratnikom za dečke od 3 do 8 leta, prejšnja cena $3.00 sedaj samo........................... $1.68 $3.48 Deške športne suknje, sive in rujave barve, najnovejše mode in kroja, trdno podložene, s svilnato žametnim ovratnikom, prej $5.00 sedaj samo.... Možke srajce. Možke sive in modre flanelaste srajce z ovratnikom, na prsih podložene, z belimi gumbi, vse velikosti 14 do 17, dobre kvalitete komad ........................... .SLI D Žensko spodnje oblačilo, ženske krimaste težke, toplo podložene jopce in hlače, najboljše kvalitete, velikosti 4 do 9 posamezen kos po.................... Ženski lakirani čevlji, s gumbe ali trakove, ročno šivani, vse velikosti in širja- (ftl OP ve prej $3.00 sedaj...................U)l,dD Ženski kožuhosti nočni čevlji (Julietz) vseh velikosti, na razpolago v vseh barvah, prej $1.50 sedaj............ Njej se je pridružil ruski cesar Pavel kot zavetnik malteških videzov, ki so ga izvolili za svojega velikega mojstra; Turška je stopila \ zavezo zato, ker je Napoleon osvojil Egipet; v Neapolju \a je kraljica Karolina bila zoper Francoze, odkar je nesrečna jjena sestra Marija Antoinetta poginila na giljotini, in že maja neseca 1798 je zaradi vojske sklenila posebno pogodbo z Avstrijo. ?a vojsko je bila tudi večina lemških državnih knezov, posebno tisti, ki bi po sklepih v Rastad-;u izgubili dežele svoje; le pruski kralj Friderik Viljem III. in se nekateri drugi knezi na severnem Nemškem so ostali mirni in niso potegnili na nobeno stran. Dalje prihodnjič. Listnica uredništva. Ml (V odgovor ženski, ki nam je poslala pred par dnevi pismo in na koncu pisma sledeči dodatek:) “Ako pa tega ne storite, bodemo dale pa kam drugam natisnit in Vaše polno ime zraven; kaj mislite da smo res tako zabite, da ne vemo komu to gre; če je kdo kaj pod nos dobil radi šaljive pošte, to nam nič mar ne gre; me jo ni-» smo ta prve začele.” Ko smo to prebrali smo se mogli od srca smejati. In ko je gospodinja vprašala, čemu se toliko smejemo, podali smo omenjeno pismo tudi nji, da ga prečita, in potem se je šele spomnila, da je našla pod vratimi, ko je . ista pred par dnevi odpirala, neko pismo, ga vtaknila na steni viseč koledar, potem pa na njega popolnoma pozabila. Kar verjeti nismo mogli da bi bilo pismo od tajnice ženskega družtva. — Zahvalo seveda pri-občimofna drugem mestu, kar bi bili tudi storili pa če bi bila vzela celo kolono. Iskreno pa se moramo dotičnej gospe zahvaliti za brco, ker bi bila mogoče zahvala drugači v koledarju na steni zaspala — mi pa ostanemo pri svo-jej kritiki — mogoče bo v bodoče pomagalo. yelika francoska revolucija 1789 do 1815. Direktorij (1795—1799. Napoleon v Egiptu. Drugače je bilo v svetovalstvu “petstoterih”. Tu se je takoj v začetku vnel hud prepir, ko je Napoleonov privrženec Gaudin nasvetoval, da naj se voli odbor, ki bi imel odpraviti nevarnosti, ki baje groze republiki. Nasprotniki so jeli na vso moč kričati: “Ustavo ali pa smrt! Mi nočemo nobene diktature! Smrt diktatorjem!” in nastal je tak hrup, d.a ga predsednik Lucijan Bona-parte ni mogel potolažiti. Hote ali nehote moral je on in vsak drugi poslanec slovesno priseči na ustavo. V tem stopi Napoleon v dvorano. Ni prišel sem, ampak vojaki z nasajenimi puškami prišli so ž njim ter se postavili za vrati. To je poslance razkačilo, da so kar besni jeli vpiti na-nj: ‘ ‘ Kaj! Bodala in puške v svetišču zakona? Zapodite diktatorja! Posekajte ga!” Jeden je Napoleona zgrabil za vrat, in že so se tudi dragi vzdignili na-nj in zadavili bi ga bili, ko bi ga ne bili vojaki z golimi sabljami o-branili in peljali iz zbornice. Kmalu za njim pripeljali so vojaki tudi njegovega brata Lucijana, ki se je bil zahvalil za pred-secjniško čast. Sto-pivši pred zbrano vojsko vzkliknil je Lucijan: “Morilci nam hočejo zatreti svobodo! Rešitejo!” “Zgodilo se bo na Vaše poveljp”, zavrnil mu je Napoleon, in takoj so bobni za-bobnali in vojščaki so se v bojnem redu z nastavljenimi puškami pomikali v zbornico. Čisto prepadeni so bežali poslanci, kamor je kdo mogel, jeden skoz vrata, dragi skoz okno, samo da je prej bil zunaj. Ob jedna.istih zvečer ste obe zbornici imeli zadnjo sejo. “Stari” so prišli skoraj vsi, od “petstoterih” pa se je zbralo le kakih petdeset poslancev. Brez u-govora se je zgodilo, kakor sta se bila Napoleon in Sieyes prej ta dan dogovorila. Obe svetoval-stvi ste sklenili, da ima direkto-rij jenjati, odbor od pet in dvajsetih udov iz vsake zbornice pa ima izdelati novo ustavo; a med tem imajo kot začasni konzuli vladati Napoleon, Sieyes in Ro-ger Ducos. Nato ste se obe sveto-valstvi razšli. Dne 10. novembra 1799 ob štirh zjutraj bila je nova državna prekucija dognana brez prelivanja krvi. V Parizu je bilo vse mirno, nihče se ni ganil, ampak vsakdo je bil zadovoljen, ko se je Napoleon takoj drugi dan v novi časti svoji nastanil v luksemburški palači. Druga vojska zaveznikov zoper Franco*sko republiko. Po miru v Campo-Formiju (1797) imeli so se na shodu v Ra-stadtu urediti meje in druge državne razmere med republiko francosko in raznimi nemškimi' knezi; ali zastopniki nemških dežel se nikakor niso mogli sporazumeti s Francozi, ki so trdovratno zahtevali ves nemški svet do reke Rene. To bi bila cela prekucija za nemško cesarstvo; \ajti kar bi kdo od nemških knezov izgubil onkraj Rene, to bi se mu takraj reke imelo po mogočosti nadomestiti s takimi deželami, ki bi jih morali vzeti duhovni gospodi. Ko niso Francozi nikakor hoteli odjenjati in se jeli prevzetno groziti, udala se je zastrašena gospoda na shodu v Rastadtu po dolgem obotavljanju in že so sklenili, da se bodo škofje”m drugi višji duhovniki morali odpovedati vsej posvetni oblasti, kolikor so je na Nemškem še v kakem kraju imeli. Toda prodno so vladarji te sklepe odobrili in podpisali. ustavil je glas o novi zavezi proti Francozom daljno dogovarjanje, vzlasti ko je avstrijski poslanec nenadoma odpotoval in se ni več povrnil. Zastopniki francoske reuublike bi bili tudi najrajši odšli domti, ali dobili so od direktorija iz Pariza ostro po- velje, da imajo prav do zadnjega ostati v Rastadtu in da se naj zaradi miru skušajo pogoditi z o-stalimi nemškimi zastopniki. Med tem se je vojska že začela, in o-koli Rastadta bilo'je že vse polno avstrijskih vojakov. Naposled so se francoski poslanci dne 28. a-prila 1799 napravili na pot. Prej ta dan so polkovnika Barbaczy-ja prosili poroštva, da bi smeli varno potovati skoz avstrijsko vojsko. Celi dan so čakali odgovora, po sedmih zvečer pa jim Bar-baezy-jev častnik prinese ukaz, da morajo najpozneje v štiri in dvajsetih urah biti za mejo. — Francoski poslanci so se pri tej priči odpeljali. Niso še bili daleč od mesta, kar plane na nje šestdeset huzarjev in obstopi vozove. Poslanec Debry jim pokaže potni list, ali surovi vojaki so mu ga raztrgali, potegnili ga z voza, vzeli mu uro in novce ter ga s sabljami posekali, da se je zavalil v jarek ob cesti Ravno tako so hu-zarji oplenili ostala poslanca Bonniera in Roberjota ter ju vrgli mrtva na cesto. Debry je bil le hudo ranjen, pa se je po odhodu vojakov vzdignil ter- se črez noč skril na drevo v bližnjem gozdu, a drugo jutro je ves krvav prilezel nazaj v Rastadt ter se še isti dan z mrtvima rojakoma od peljal črez mejo. Kdo je prav za prav kriv tega umora, ni niti dandanes mogoče za gotovo reči. Najverjetnejše je to, da je avstrijski minister grof Lehrbaeh naročil, naj bi se francoskim poslancem vze’a neka pisma, ali surovi huzarji niso ukaza prav razumeli, pa so izvršili grozno hudodelstvo. Uzrok, da so se dogovori v Rastadtu razbili, bila je nova vojska. Brž ko je Nelson pri Abuki-ru ugonobil francosko brodovje, niso Angleži več odjenjali, dokler niso nove zaveze vkup spravili. Nasilje, ki so ga Francozi prziadevali rimskemu papežu, ter samolastno njihovo vtikanje v švajcarske državne razmere, o-hrabrilo je Avstrijo, da se je odločila na volsko. posebno ker je ¡Napoleon bil takrat v Egiptu. VABILO. Na javni družtveni sestanek katerega priredi pred kratkem u-stanovljeno Samostojno podporno dražtvo v soboto dne 26. novembra ob 8. uri zvečer v Narodni D vorani na Centre ulici in 18. cesti. Namen sestanka je dati priložnost chikaškim rojakom za vstop v dražtvo in sklepanje za korist in razvoj družtva. Prineipijelno debatiralo se bo le na kak način bi se dalo privesti dražtvo na tako podlago, ki bo v korist vsakega elana ali članice za najmanjši asesment, pred vsem pa, da se v dražtvu goji bratstvo, enakopravnost in občni sporazum med chikaškimi Slovenci in Slovenkami. Razprtije med chikaškimi rojaki je bilo dovolj — čas je, da se zjedinimo in delujemo v j^cupno v korist v obče. Pridite toraj na shod, ker Vaš nasvet se potrebuje. Razume se, da noben ni siljen v dražtvo in komur se bo stvar dopadla, lahko vstopi v našo sredo. Pripeljite tudi svoje soproge. ODBOR. Standard Oil Company je kupila v Pennsylvaniji za sto milijonov dolarjev premogarskcga o-zemlja. Danes vemo, da bode vredno to ozemlje čez nekaj let trikrat toliko. Na tak način si prilašča kak finančni sindikat vse, in zasužnji na tisoče delavcev. Toda neumno bi bilo misliti, da bi se zadovoljilo amerikanslro ljudstvo s takimi razmerami. Tudi tu bo enkrat počilo, da bo joj! Na Španskem se trese krona in hlače Alfonzu pred močjo vojaštva. Vojaštvo je priseglo da vzdrži red in kralja na prestolu, a pomisliti moramo, da so tudi vojaki naravna bitja in da tudi o-ni lahko pozabijo na obljubo. Je mogoče, da tudi vojak občuti u-tripanje' sre revnih ljudi ter napove semtertje vojno vladajočim tiranom. “Kaj mi razumemo pod besedami iz sv. pisma ‘štirje koti sveta’, vpraša profesor teologije. “Rockefeller-jev kot olja, Ha-venmeyer-jev kot sladkorja, Car-negie-ev kot jekla in Pattens-ov kot žita”, odgovori novi študent. i«T NAJBOLJŠA KUHINJA! Billiards--Pool Table—Prenočišča za potnike. Domače pripravljene jf di. Odprto podnevi in ponoč P. Perič, 1412 W. 18. St., CHICAGO, ILL. .■/: f- 'm T""?** V 1 vi Pridite in si oglejte N Naši, nove vrst ve zimske fine mižke obleke iu suknji Največja izbira v Cbicagi po ecni od.............. $7.50 do $25.00 Oleke in suknje za dečke. $2.00 do $10.00 Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta. Illing Jelinek & Mayer, lastnika. n Kašparjeva Državna Banka, vogal Blue Island Ave. & 19. ul. ■ VLOGE 83,500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prva la edina češka državna banka v Chi ¿agl. Plačuje po 3 % od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse del« ^^sveta; prodajamo Sifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. Večina slovenskih krčmarjev v LaSalle, Ili. toči PERU PIVO. PERU BEER COMPANY, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! W.SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Bine Liani A ve., Chicago TELEFON CANAL9S3. Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od liar sem v tej trgovini in na istem prostoru. * - ? Največja slivenska lekarna v Chicagu Velikanska zaloga koreninic, zelišč in že izd danih zdravil, medtem tudi Severova, Triler jeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, tak at prid'te v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski_zdravniki. Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno pošiljamo torej denar popošti v domovino. Poslujemo vsak dan Co 9 ure zvečer. Pri nas obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto. Pridite in prepričajte se * * * * 4* * * »f* ^ ® ^ že 25 let v te] trgovini na itlem prostoru ^ 1801 Čemer Ave. vogal 18. St. nasproti Narodni Dvorani v Chicagu 111. Vi!' *'*’■* ¿14 ¿-p ¿fi ►f* ep ¿f* ¿$4 ¿$4 ¿$4 ¿J* 4'* *£* *+■* ‘T4 ^ ^ *$4 ^ C. G. FOUCEK * EDINA V1NARNA ki '■oči najboljša kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam ga pripeljemo na dom — brezplačno! Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni Še nikdar svOjem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došll! Jos. Bernard 1903 Blue Island Ave, Telefon Canal 842.