OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Celje - skladišče D-Per III 5/1998 COBISS a Praznični december v Žalcu Tako kot že vrsto let je mesto lepo okrašeno s tisočerimi lučmi, pa tudi izložbe trgovin in gostinskih lokalov so lepo urejene. Turistično društvo in poslovalnice na Mestnem trgu so poskrbele za lepšo urejenost, postavili pa so tudi novoletno jelko, ob kateri se bodo zvrstile številne prireditve. Tako bo 22. in 23. decembra ob 17. uri obiskal in obdaril otroke Božiček s spremstvom, vsak dan od 28. do 30. decembra ob 17. uri pa dedek Mraz. Starši lahko prinesejo darila Božičku in dedku Mrazu, ki jih bosta otrokom tudi izročila. Novo leto pa boste lahko letos pričakali na Mestnem trgu, s pričetkom ob 22. uri poleg glasbe in brezplačnega kuhanega vina bo tudi ognjemet, zbranim pa bo voščil župan nove občine Žalec Lojze Posedel. Šifreijeva pesem ui samo hit, ki ga že nekaj časa poslušamo na radijskih valovih, je pesem, ki je s svojo vsebino pravšnja za ta praznični čas. Da imamo vse manj časa za prijatelje in za strpnost, je kriv čas, v katerem živimo, lokalne volitve pa so na to žeijavico dodale še nekaj sapice. Zmagovalci in poraženci so se razšli, z njimi pa tudi nekateri prijatelji, ki bodo morda znali tudi potrpeti. “Za prijatelje vse najboljše”, pravi Šifrer, ampak za prijatelje si bo treba čas uzet Šifreijeva poslanica naj vas pospremi v te praznične dni in večkrat jo bomo zapeli, bližja nam bo. In praznična je tudi zadnja številka Savinjčana z mnogimi čestitkami, ki se jim seveda pridružujemo. Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 718-285, 715-140 Plažama in kavni butik! Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Nagrajenci 28. kroga žrebanja: 1. nagrada: Ludvik Šterbenz, Škofja Loka 2. nagrada: Jožica Mesarič, Petrovče 3. nagrada: Marija Kvaitič, Prebold Uredništvo Vsem poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in vse najlepše v prihajajočem letu _____ vaša tiskarna marginalija Okajene postrvi^ VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE OB KAVICI TROPIC. tiskarna • design • www • dtp Drešinja vas 49 • 3301 Petrovče «tel.: (063) 713 108 »fax: (063) 708 280 VOSNJAK Branko ZOTTEL, s.p. Dobriša vas 59 3301 PETROVČE tel. (063) 708-880 tel. & fax 715-484 TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, telefon: (063) 702 -100 ŽELIMO VAM MIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VESELO, USPEŠNO IN ZDRA VO LETO 1999. PROIZVODNIA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine Vsem kupcem želim prijetne božične praznike in obilo uspehov v letu 1999. Hvala za dosedanje zaupanje. V ponedeljek, 28. decembra, praznujemo obletnico poslovanja. Pridružite se nam! Naslednja številka bo izšla 20. januarja 1999 LETO XX - številka 12 - december 1998 - cena 200 SIT Savinjčan Dogodki Izvoljenih še pet županov Presenečeivje na Polzeli, v Žalcu, Preboldu in Braslovčah potrjen rezultat prvega kroga, tesen izid v Taboru Na Miklavževo nedeljo, 6. decembra, so bila volišča odprta tudi na območju petih od šestih novih občin v Spodnji Savinjski dolini. Udeležba volivcev je bila po pričakovanjih nekoliko nižja od prvega kroga volitev, povsod pa so bili izvoljeni novi župani. V občini Tabor se je volitev udeležilo 66,05% volilnih upravičencev. Piva županja te na novo ustanovljene občine je postala Vida Slakan, ki je dobila 50,13% glasov. Za Alojza Raka je svoje glasove oddalo 49,87% volivcev, ki so se udeležili volitev. V občini Braslovče se je drugega kroga volitev udeležilo 49,88% volivcev. Rezultat iz prvega kroga je bil potrjen, saj je Duško Goričar dobil 64,11% glasov volivcev in tako postal župan. Niko Rožič je dobil 35,86% glasov. V občini Prebold rezultat drugega kroga prav tako ni bil presenečenje. Od 54,52% volilnih upravičencev, kolikor jih je prišlo na volišča, jih je 66,25% svoj glas oddalo Vinku Debelaku, ki je tako novi župan. Franc Cigler je dobil 33,75% glasov. V občini Polzela se je drugi krog volitev iztekel nekoliko presenetljivo, saj Stanko Novak, ki je v prvem krogu zbral največ glasov, tokrat ni zmagal. Volitev se je udeležilo 66,49% volilnih upravičencev, ki so največ glasov -52,11% oddali Ljubu Žnidarju. Za Stanka Novaka je volilo 4789% volivcev. V občini Žalec pa se je potrdil rezultat prvega kroga volitev. Tokrat se je volitev udeležilo le 45,92% volilnih upravičencev, ki pa so dotakratnemu županu Milanu Dobniku oddali le 45,11% glasov. S 54,89% glasovi je novi župan občine Žalec postal Lojze Posedel. K. R. Občina Žalec, župan Lojze Posedel "Najprej iskrena hvala vsem, ki ste na lokalnih volitvah oddali svoj glas meni in s tem omogočili, da bomo vsi skupaj uresničili predvolilni slogan: "Kar je dobrega naj ostane, slabo skupaj izboljšajmo"! Pri tem vsekakor računam na vse občanke in občane, da se bodo po svojih zmožnostih aktivno vključili v načrtovane spremembe za izboljšavo pogojev dela in življenja v naši novi občini Žalec. Prepričan sem, da ima vsak določene kvalitete in sposobnosti, da pomaga in sodeluje pri spreminjanju in izboljšanju posameznih zadev. Potrebna sta le volja in spoznanje, da se je za spremembe potrebno malce potruditi in ne samo čakati, kaj bodo naredili drugi in potem biti s tem zadovoljni, ali pa ne. Časa in energije je bilo v pretek- lem mandatu v občinskem svetu porabljenega več kot preveč za brezplodne politične razprave in medsebojno izčrpavanje tako, da si verjetno sedaj vsi želimo usmeriti energijo in znanje k skupnim ciljem, to pa je izboljšanje pogojev za naše življenje in delovanje. Prepričan sem, da je sestava novega občinskega sveta takšna, da zagotavlja, da so predstavniki vseh političnih strank nastopili svoje delo s poštenimi in odkritimi nameni in da pri razpravah in odločanju o posameznih zadevah ne bo pomembna politična barva, ampak strokovnost in skupen cilj. Kljub temu, da je bilo v času volilne kampanje nekaj nenamernih novinarskih spodrsljajev in nekaj zlonamernih poizkusov, da se me prikaže kot pripadnika ene izmed političnih strank, lahko ponovno javno izjavim, da nisem član nobene od političnih strank in bom kot nestrankarski župan sodeloval enakopravno in korektno s svetnicami in svetniki občinskega sveta, političnih strank, ki ste jih vi izvolili in upam, da bomo v skupnem delu uspeli. Želje in cilje za leto, ki prihaja si vsak oblikuje sam. Želim vam vsem, da bi se vam vse vaše želje in cilji tudi uresničili. Predvsem pa vam želim vesele božične praznike in mnogo zdravja in sreče v letu 1999." Občina Braslovče, župan Dušan Goričar v Cimprej pridobiti ustrezne prostorske akte V novi občini Braslovče, ki zajema KS Letuš, Gomilsko, Trnavo in Braslovče so župana dobili v drugem krogu volitev, ta pa je Dušan Goričar. Po izvolitvi je povedal: "Najprej zahvala volivkam in volivcem, da ste me podprli v drugem krogu volitev za župana občine Braslovče. Iskrene čestitke tudi vsem izvoljenim svetnikom v občinski svet. Pričakujem, da se vsi izvoljeni dobro zavedamo odgovornosti, ki so nam jo izkazali volivci in da bomo dokazali in izpolnili vse tiste obljube, ki smo jih dali. Osebno se bom zavzemal, da se čimprej konstituira občinska uprava z vsemi potrebnimi organi in akti, tako da bi lahko že s 1. januarjem 1999 občina Braslovče normalno delovala. Prednostne naloge občine pa bodo čimprej pridobiti ustrezne prostorske akte, ki bodo posredno vplivali na hitrejši razvoj podjetništva in drobne obrti, kar posredno pomeni tudi odpiranje novih delovnih mest, gospodarsko močna občina pa je predpogoj za hitrejši razvoj negospodarskih dejavnosti, kot so šolstvo, kultura, šport itd. Enako velja za razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti v tej panogi, to je kmečkega turizma, ki je tudi v slovenskem merilu prednostna naloga. Verjamem v občinski svet, zato od njega pričakujem odgovorno in redno delo, sam pa se bom zavzemal, da bom v celoti izpolnil obljube, ki sej jih dal. Vsem želim lepe praznike in veliko sreče v novem letu 1999!" T.T. * m m * mm m • • * * m m » * *> Občina Polzela, župan ljubo Žnider Tudi v občini Polzela, ki združuje še sosednjo krajevno skupnost Andraž, so dobili župana v drugem krogu. To je ljubo Znider, ki je po izvolitvi povedal: "Čaka me težko in odgovorno delo "Zahvaljujem se občanom in občankam za zaupanje, ki ste mi ga izkazali. S svojim delom in zavzetostjo za naš kraj želim upravičiti to vaše zaupanje. Čaka me težko in odgovorno delo, prav tako pa tudi člane občinskega sveta. Prvi pogoj za uspešen začetek delovanja nove občine je izbira strokovnega kadra. Pričakovanja nas vseh so sigurno na začetku velika, prav gotovo večja od realnih možnosti. Če bomo strpni drug do drugega in če bomo presegli željo po strankarski prevladi, uspeh prav gotovo ne bo izostal. Prihaja novo leto 1999, naj bo srečno, radostno, polno zdravja in veselja. Zaključujem pa s citatom I.Bellersa: "Delo vliva olje v svetilko življenja, mišljenje vžiga njen plamen." T. Tavčar Občina Prebold, župan Vinko Debelak V preboldski občini je postal župan dipl. inž. gradbeništva Vinko Debelak, sicer direktor podjetja Ingrad Celje. In kaj je povedal na 1. konstitutivni seji občinskega sveta? "Vsem občankam in občanom, ki so podprli mojo kandidaturo in z oddanimi glasovi zame omogočili mojo izvolitev za župana občine Prebold, se prisrčno zahvaljujem za izkazano zaupanje. Ob tem pa izrekam tudi željo, da bi uspešno in dobro sodelovali naslednja štiri leta pri uresničevanju skupnih projektov. Naša prva naloga je oblikovati vodstvo občine. V tem trenutku sem pravzaprav še brez vsega, kljub temu pa ne bomo čakali in se bomo takoj lotili dela. Že jutri se bodo začeli pogovori o delitvi premoženja dosedanje občine Žalec, kakor tudi o nekaterih projektih, ki so že v teku in je treba z njimi takoj nadaljevati. Hkrati s tem pa bo potrebno pripraviti še nekatere druge. Predvsem gre za zelo aktualno plinifikacijo, vzporedno s tem pa naj bi se delala tudi kanalizacija in uredile nekatere ceste itd. Moje iskrene želje so, da bi sedaj pozabili na tiste stvari, ki so nas morda razdvajale pred volitvami m predvolilnem boju. Menim, da bomo morali čimbolj enotno delovati, čeprav bom hkrati vesel različnih mnenj, saj bo tako končna odločitev res tista prava in v interesu vseh občank in občanov naše občine. Naj mi bo dovoljeno, da ob zaključku leta zaželim vsem ljudem bivše in sedanje občine vesele božične praznike ter veliko sreče in zdravja v letu 1999." D.Naraglav Občina Vransko, župan Franc Sušnik “Izpolnil bom vaša pričakovanja” Nova občina Vransko je župana dobila že v prvem krogu volitev, to pa je Franc Sušnik, ki je po izvolitvi dejal: “Ob moji izvolitvi za župana občine Vransko se Vam iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje. Prepričan sem, da je tudi moj jasen in obširen program, ki sem ga naslovil na vsa gospodinjstva naše občine, vplival na Vašo odločitev. Še enkrat Vam zagotavljam, da bom izpolnil Vaša pričakovanja in da bom vse svoje delovanje usmeril v korist občine Vransko in bom storil vse, da postanete zadovoljni občani. Vsem občanom občine Vransko in vsem, ki boste to brali, želim blagoslovljen božič in srečno, zdravo in uspešno novo leto 1999, ter obilo razumevanja in osebnega zadovoljstva. Moje delovanje v prvih mesecih novonastale občine Vransko bo usmerjeno v konstituiranje občine in njenih organov. Pričakujem tvorno in plodno sodelovanje vseh članov občinskega sveta. Delovna, strokovna in prijazna občinska uprava je pogoj za nemoteno in občanom prijazno delovanje občine Vransko. Le takšna občinska uprava bo kos zahtevnim nalogam, ki so pred občino Vransko v času njenega nastajanja. Občina Tabor, županja Vida Slakan V občini Tabor je postala županja Vida Slakan, dosedanja predsednica sveta KS Tabor. In kaj pravi ob izvolitvi? "Vsem, ki so mi zaupali in oddali svoj glas zame, se iskreno zahvaljujem, hkrati pa vsem občanom naše občine obljubljam, da bom delala po svojih najboljših možnostih in sposobnostih za skupno dobro naše občine. Mislim, da nam bo s pogumom, znanjem, vztrajnostjo in poštenjem uspelo stopiti iz svoje majnosti in gospodarske šibkosti. Pred nami je zgodovinska priložnost In zato je ne smemo izpustiti iz rok. Naša naloga je postati gospodarsko učinkovita in socialno varna občina, občina s celovito razvitim podeželjem, ki bo turistično zanimiva in vabljiva. Upam in želim, da bo to občina srečnih, zadovoljnih in veselih ljudi. Predpogoj za to pa je, da združimo naše moči za skupno prihodnost. Le vsi skupaj, v medsebojnem spoštovanju in zaupanju bomo ustvarili občino, v kateri bodo za vse veljala enaka pravila igre. Ob tem si želim, da bi vsi člani občinskega sveta in jaz z ir* - njimi štartali v isto smer. Se pravi v smer delovanja za dobro vseh občank in občanov. Naše delo ne bo lahko, zato si želimo ustvarjalnega sodelovanja in timsko delo, ki bo prineslo željene rezultate. Naša zahtevna in prva naloga je predvsem odpravljanje posledic poplave in še posebej, sanacija plazov, kjer računamo na pomoč države. Vsem občankam in občanom naše občine kot tudi vsem Savinjčanom želim lepe in vesele božične praznike ter sreče, zdravja in zadovoljstva v zadnjem letu tega stoletja in tisočletja." D. N. Posebno zahtevne naloge nas čakajo pri sanaciji posledic novembrske vodne ujme. Čimprej je treba zagotoviti dostop do vseh naših občanov in zavarovati stanovanjske in druge objekte, ki jih še vedno ogrožajo zemeljski plazovi. Takoj je treba preveriti in po potrebi spremeniti in novim razmeram prilagoditi*vse gospodarske javne službe. Vsekakor je najprej treba urediti vzdrževanje na vseh področjih in občinskega premoženja. Šolstvu in otroškemu varstvu bom posvetil posebno pozornost. Da bom kos vsem zahtevam in takim nalogam, bom v skladu s svojim programom že prvi delovni dan v letu 1999 pričel s svojim delom v občinski upravi. Najnujnejše tekoče naloge pa opravljam že vse od dneva izvolitve. Vse lepo vabim, da na Silvestrovo, ob prihodu novega leta, v središču trga Vransko skupaj nazdravimo. Na tradicionalni novoletni prireditvi, ki jo tokrat pripravljamo še posebej skrbno, bomo ob prihodu v novo leto še posebej slovesno in prvič po dolgih desetletjih nazdravili tudi in predvsem naši novi občini Vransko." T. T. «j* *,tk d&r A&k 4.ÎA A&r t&k *£* *** «t* *£* 4$£t *$* VTpr Jpj* v5f* »J* jff* wg* rgr- *$* *]}* * --------------------------------------------------------------------------------*------------ i* !* * & *• 1 # •» & * «■ ■ # « ♦ siïu sAu *$* »S* il* *ž* *$* »Ž* sin t&M *S* *t* dt* sj* Ær k a{* sA* *&k i&r rij? *¡¿fr rjk rfjk vjpr HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 Zahvaljujemo se za zaupanje. JAVNO KOMUNALNO P0D|ET|E ŽALEC d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko : 0609/612-731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8.do 12. ure. Delovni čas jAMNEGA KOMUNALNEGA PODIETjA ŽALEC IE OD 7. DO 15. URE. Vsem občankam in občanom želimo vesele božično-novoletne praznike! • GRADNJE INDIVIDUALNIH HIŠ IN POSLOVNIH OBJEKTOV, ADAPTACIJE • SLIKOPLESKARSKA DELA IN DEMIT FASADE e PLESKANJE NAPUŠČEV IN BELJENJE FASAD Z DVIŽNO KOŠARO s.p. KOTfllK Igor KOTfllK Nikole Tesle 6, Žalec Telefon & faks: (063) 716-858 Mobitel: 0609 612-283 Turizem Turizem ne sme poznati občinskih mej Zadnjič v tem letu se /e predsedstvo Turistične zveze Spodnje Savinjske doline na razširjeni seji sestalo v restavraciji Pri kolodvoru v Žalcu. Seje se je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, na njej pa so med drugim podelili priznanja najbolj urejenim krajevnim skupnostim v stari občini Žalec. 0 delu Turistične zveze Spodnje Savinjske doline v iztekajočem se letu je poročala svetovalka za podjetništvo in turizem občine Žalec Danica lezovšek Korent. Po njeni oceni se je to leto za zvezo začelo zelo uspešno, saj se je preselila v nove - skupne prostore podjetniškega centra v Žalcu. Ker je svetovalka za podjetništvo in turizem občine Žalec opravljala strokovna opravila za podjetniški center, Turistično zvezo in občino, je bila usklajenost akcij in projektov letos večja. Še vedno pa imajo največji Kolega, obišči me za vikend, zaradi neodzivnosti županov ni uspela. Turistična zveza Spodnje Savinjske doline je izvedla tudi lastne reklamno-promocijske akcije, tako je sodelovala pri pripravi in izdaji turističnega zemljevida s turističnim prospektom Spodnje Savinjske doline, ki bosta izšla konec januarja naslednje leto, izdan je bil prospekt kolesarskih poti po dolini, sodelovala je pri promociji prireditev občinskega pomena vključno z njihovo prijavo na razpis ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Prav Mariboru. Poleg tega je zveza sodelovala v projektu Phare, izvedla razpis za turistični spominek in se vključila v novoustanovljeno združenje turističnih spominkarjev Slovenije. Prav tako je sodelovala pri vključitvi v turistično-informacijsko mrežo Centra za promocijo turizma in v mrežo TIC Slovenije, pri promociji novourejene pešpoti ob Savinji, soorganizacji posveta TZ Slovenije Turizem na vasi in skupaj z občino pri postavitvi pozdravnih jumbo panojev ob vpadnicah v dolino. 0 delu v naslednjem letu je spregovoril predsednik zveze janez Kroflič, ki je med drugim poudaril potrebo, da kljub delitvi občine Žalec promocija turizma še naprej ostane na ravni Spodnje Savinjske doline, ki naj bi tudi po novem zakonu o ircna» i mi ^i.i i g : j -4 i§. vi delež pri uspešnem delovanju zveze neprofesionalni člani tako na ravni zveze kot turističnih društev. Zveza je v tem letu uresničila skoraj vse začrtane naloge v programu dela, sprejetem 4. marca letos. Poudarek je bil na promocijskih aktivnostih, v okviru katerih so bili narejeni tudi nekateri projekti, ki v začetku leta niso bili načrtovani. Med najpomembnejšimi projekti oziroma nalogami je bila vključitev v akcije Centra za promocijo turizma -Dobrodošli doma: izdana je bila razglednica z motivom Savinjske doline (v pripravi je še ena), sodelovali so v oddaji Napovednik, vse večje prireditve so bile napovedane tudi na internetu. Uspešno je bilo sodelovanje v oddaji Mostovi, v oddaji Homoturistikus so bila predstavljena jezera in turistične ponudbe ob njih. Akcija srečanja županov z naslovom tako je ponovno izvedla lastno akcijo ocenjevanja urejenosti krajev v Spodnji Savinjski dolini, zelo uspešna pa je bila tudi skupna predstavitev gostinsko-turističnih in drugih ponudnikov Spodnje Savinjske doline na sejmu Gostur v pospeševanju turizma postala zaokroženo turistično območje. Zatem sta |anez Kroflič in podpredsednik Turistične zveze Spodnje Savinjske doline Milan Dobnik izročila priznanja za najbolj urejeno krajevno skupnost v stari občini Morda veste, kje je to? Da vam je dobro poznana kraj in Presersko jezero na katerem je plavajoča hišica, so dokazali številni pravilni odgovori in veliko število prejetih dopisnic Izmed dopisnic s pravilnimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence: 1 Ana jelen, Pondor 13, Tabor 1 Fanta Felkian, Kaplja vas 37, Pnbokl 3. Andrej ¡agar, Pongrac 1/c, Griže Nagrade prejmete v tajništvu uredništva. Tob* pa vas sprašjtmo, v katerm kraju ja arloika, U la na fomttm pos-nattorf Odgovore pričakujemo do 8. januarja 1999. Žalec. V komisiji za ocenjevanje so bili predstavniki zveze, občine, upravne enote in kmetijske svetovalne službe. Komisija je ugotovila, da je bilo precej pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v lanskem ocenjevanju, letos odpravljenih, to pa je tudi glavni pomen te akcije Turistične zveze Spodnje Savinjske doline. Letos se je na peto mesto uvrstila krajevna skupnost Petrovče, na četrto krajevna skupnost in turistično društvo Prebold, na tretje mesto krajevna skupnost in hortikulturno društvo Polzela, na drugo krajevna skupnost in turistično društvo Braslovče, na prvo pa že drugo leto zapored mestrro skupnost in turistično društvo Žalec. Braslovče so sicer bile razglašene za najbolj urejen manjši kraj v Sloveniji, na drugo mesto pa so se v tej akciji uvrstile zaradi slabše gostinske ponudbe. Med tistimi, ki v slovenski akciji ocenjevanja urejenosti vedno dosega najboljše rezultate, je tudi kamp Dolina iz Dolenje vasi, ki je tudi letos med manjšimi kampi dosegel največ točk in prvo mesto. Ob koncu seje je Marjan Rožič janezu Krofliču izročil bronasti znak Turistične zveze Slovenije in poudaril, da je za delo v turizmu še vedno zelo pomembno prostovoljno delo; nagrade in priznanja pa so običajno edino plačilo za to. K. R, foto: D. N. Sklad za razvoj obrti in podjetništva Žalec OBVEŠČA Po razpisu 13. natečaja za dodelitev posojil za pospeševalce podjetništva in obrtništva v Občini Žalec so ostala prosta sredstva, zato lahko interesenti - obrtniki in podjetniki z območja občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec kandidirajo na razpis do porabe sredstev. Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo vključno do 15. januarja 1999 oziroma do 15. vsak naslednji mesec do porabe sredstev na naslov: Sklad za razvoj obrti in podjetništva, Savinjske čete 5, Žalec s pripisom: “13. natečaj - NE ODPIRAJ”. C d.o.o. Cenjenim strankam voščimo prijetne božične in novoletne praznike. Za zaupanje se zahvaljujemo in se priporočamo tudi v letu 1999. *5% Ufi d$v »p djm afv dfv ¡¡J* dfv df* dfa »J* dj* dfv dfd d$v dfv dga dfa dgv dfs dfv »J* dfa dJ» dj? VSEM NAŠIM STRANKAM IN ZNANCEM VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČO IN ZDRAVJE V LETU 1999 Kultura * DECEMBER 1998 26. revija narodnozabavnih ansamblov v Libojah Ob koncu meseca novembra je v kulturnem domu v Libojah potekala že 26. tradicionalna prireditev narodnozabavnih ansamblov, katere organizator je DPD Svoboda Uboje. Revija nima tekmovalnega značaja, velja pa za tretjo najstarejšo prireditev te zvrsti v Sloveniji. Ansamble družita prijateljstvo in dobra volja. Letos je na reviji sodelovalo 22 ansamblov iz vseh krajev Slovenjje: Izvir, Mlade frajle, ansambel Petra Šmida, trio Pogladič, Slovensko-koroški kvintet, ansambel Savinja, Šaleški fantje, Podkrajški fantje, ansambel Braneta Klavžarja, ansambel Robija Zupana, Šentjurski muzikantje, bratje Poljanšek, ansambel Igor in zlati zvoki ter domači ansambel Mira Klinca. Med ansambli, ki so največkrat sodelovali na tej prireditvi, velja omeniti predvsem dva, in sicer ansambel Šaleški fantje in Podkrajški fantje. Prireditev so otprli Libojski fanfaristi, za katere je aranžma napisal g. Albert Završnik. Čudovita scena, odlično vodstvo g. Galiča ter obilo zabave ob Klobasekovem Pepiju in dobre glasbe so bili razlogi, ki so konec tedna marsikoga privedli v Liboje. Dvorana je bila kot že vsa leta doslej pretesna za vse obiskovalce, ki so si želeli prireditev ogledati. Seveda pa revija ne bi bila mogoča, če ne bi bilo pomoči sponzorjev (Občina Žalec, ZKD Žalec, KS Liboje, KILI Liboje, Frece d.o.o., parketarstvo janko Potočnik, izdelovanje PVC vreč Rudi Baloh in Vlado Anderluh, vrtnarstvo Medlog, glasbena delavnica ZAC, knjigovodski servis Maja; DUP Liboje, Savinjski magazin Liboje in bistro Goga). Alenka Turnek-|elen •••••••••••••• •••••• Večer s Da imajo v Libojah radi glasbo, dokazujejo kar z glasbenimi prireditvami zaporedoma. 26. reviji narodno zabavnih ansamblov je sledila še 17. tradicionalna prireditev tamburaških orkestrov. Na reviji so se predstavili štirje tam-buraški orkestri: tamburaški orkester DPD Svoboda Liboje pod vodstvom BrAneta Meseca, tamburaški orkester KD Polzela pod vodstvom Mije Novak, tamburaška skupina Bistrica ob Sotli, ki jo je vodil Jože Horvat in pa skupina, ki je najbolj navdušila občinstvo tamburaška skupina CIRKOVCI - pod vodstvom Draga Kleina. Prireditev pa je popestril še nastop otrok VVZ Liboje in OŠ Liboje. Škoda je le, da prireditev sama ni bila bolj obiskana, vsaj s strani domačinov, ki bi morali prireditev bolj množično obiskati. Če bi bili v Libojah, bi slišali kako čudovito zveni Gingel benss ob zvoku tamburic. Pa naslednje leto! Alenka Turnšek-|elen .•••••••••••••••a “Adijo pamet” v Petrovčah V mesecu decembru je KUD Petrovče gostilo dramsko sekcijo iz Letuša s komedijo ADIjO PAMET v režiji Polone Kuder. Skoraj dve uri trajajoča komedija je do solz nasmejala občinstvo, ki se je zabavalo ob dogodivščinah, ki so se dogajale v vaški gostilnici. Odlična igralska zasedba, scena in glasbenopevski dodatki so dokaz za to, da so se režiserka in igralka Polona Kuder kot tudi vsi nastopajoči v komediji svojega dela lotili resno in požrtvovalno. In kot je zapisala scenaristka in režiserka Polona Kuder:"V igro je bilo vloženega mnogo odrekanja dobre volje, požrtvovalnosti in truda dvajsetih ljudi, nešteto prostih ur in ustvarjalnosti vsakega posameznika." Gledalci smo po igri res odšli domov bogatejši za spoznanje, da ne potrebujemo skritih zakladov, temveč le drug drugega in kakšen večer v mesecu, kot je bil ta. •» Komedijo Adijo pamet pa si nedvomno zasluži še več uprizoritev in če jo boste gostili tudi v vašem kraju, je nikar ne zamudite. Alenka Turnšek-|elen Ples kot odraz življenja Večer ljudskih plesov in pesmi v Šempetru V Šempetru ima ohranjanje ljudskega plesnega izročila pomembno mesto, saj člani folklorne skupine šempetrskega kultumo-umetnlškega društva Grifon to z vsem srcem počnejo že četrto desetletje. Zametki folklorne plesne tradicije, sodeč po dokumentih iz arhiva dmštva, so se v kraju zasejali že pred več kot pol stoletja. Za ljudski ples je značilno, da izraža najrazličnejša čustva in razpoloženja, od veselja do žalosti, od humorja do resnosti, od skromnosti do razigrane objestnosti. Plesalci med plesom podoživljajo ta čustva in razpoloženja. Vsebine in nameni dajejo plesu raznolikost, človekova ustvarjalna moč pa je skozi čas stkala nešteto kombinacij gibov in načinov izvajanja, kar je dalo nešteto oblik plesov. Folklorni plesalci z ljubeznijo ohranjajo ustvarjalnost naših prednikov, saj je ples odraz življenja. Kaj znajo in zmorejo, so dekleta in fantje šempetiske folklorne skupine pod strokovnim vodstvom Bogdana •####•♦ Kumpergerja ponovno dokazali novembrsko soboto na prireditvi Večer ljudskih plesov in pesmi v dvorani HD KZ v Šempetru. Njihovi gostje so bili člani celjske folklorne skupine pod strokovnim vodstvom Miha Gubenška. Zvesti obiskovalci so uživali v spletih štajerskih, belokranjskih, dolenjskih, kozjanskih, prekmurskih in rateških plesov, obe folklorni skupini pa sta združili svoje moči v spletu gorenjskih plesov. Plesalke in plesalci obeh skupin, ki imata za seboj vrsto let nedvomno uspešnega dela, so ponosni, da s svojim delovanjem bogatijo ljudsko izročilo. Svoje poslanstvo bodo prav gotovo z uspehom tudi nadaljevali. Vera Kalčič Mi smo optimisti Darja Baloh, predsednica DPD Svoboda Liboje Pred dobrim mesecem so v KS Uboje zamenjali predsednika in vodstvo DPD Svoboda Uboje. Po 18-letnem delu je g. Antona Mlinariča zamenjala mlada, obetavna domačinka Datja Baloh. Darja je po poklicu vzgojiteljica, tako je že zaradi poklica aktivna na številnih področjih. Kaj praviš na to, da v Ubojah vlada glede kulture že nekaj let nekakšno mrtvilo - nič se ne dogaja? 'To drži. Lahko bi rekla, da so za to delno krive tudi razmere same, po drugi strani pa je to le izgovor. Ravno zaradi "mrtvila" smo v KS zamenjali staro vodstvo DPD Svobode z novimi, mladimi močmi, ki bodo v delo samega društva prinesle nove ideje. Gre v bistvu za nekakšen kompromis, vse, kar je dobrega od prejšnjega vodstva, bomo obdržali, poskrbeli pa bomo tudi za izboljšave in novosti." Kaj ti pomeni funkcija predsednice DPD Svobode Uboje? "Po svojih močeh se bom trudila, da bodo številne dejavnosti v KS Liboje znova zaživele. Oživila bi delovanje nekaterih novih društev - dramskega društva in pevskega zbora, če mi bo seveda to uspelo, ne vem, se bom pa potrudila. Seveda imam ob sebi tudi zelo dober upravni odbor, ki je popolnoma nov - pri tem ne mislim samo po izmenjavi oseb, temveč tudi po letih. Celotno vodstvo sestavlja mlajša generacija, ki bo v delo DPD prinesla nove, sveže moči in ideje." Da bi kulturno dogajanje v Ubojah popestrili, ste morda razmišljali tudi o gostovanjih amaterskih dramskih skupin? "Seveda smo razmišljali, vendar se tu pojavi problem financ. Smo društvo v ustanavljanju, kar pomeni, da moramo najprej malce napolniti našo blagajno. Se pa tudi bojimo, da na gostovanje takšnih skupin ne bi bilo odziva, saj ljudje v kraju niso navajeni hoditi na kulturne prireditve. Počasi jih bomo morali navajati na ponoven razcvet kulturnih dogodkov v Libojah. Vendar smo optimisti!" In kakšni so vaši načrti? "V programu imamo kar precej zanimivih prireditev, med katerimi bi omenila večer s tamburico, novoletno obdaritev otrok, prireditve ob kulturnem prazniku in mesecu družine, v maju naslednje leto načrtujemo razstavo del, ki jih ustvarjajo krajani (tako odraslih kot otrok VVZ in šole Liboje), ker mislimo, da je teh kar precej med nami. Potekale pa bodo tudi prireditve ob 70-letnici DPD Svobode Liboje. Načrtov imamo torej kar dovolj." Po najinem pogovoru lahko sklepam, da bo kulturna -dejavnost v Libojah ponovno zaživela in da bomo kmalu slišali o Libojah kot kraju številnih kulturnih prireditev. Alenka Turnšek-|elen OBČINA ŽALEC župan objavlja . RAZPIS za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 1998. Za kulturni praznik v letu 1999 bodo na osrednji proslavi izročena Savinja odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, literarnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine in drugih področij kulture. Savinova odličja so: - Savinova plaketa z denarno nagrado, - Savinova plaketa, - Savinovo priznanje. Skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec (Ur. list RS, 41/97) se podelijo 1 nagrada, 2 plaketi in 2 priznanji. Savinova odličja lahko prejmejo posamezniki, skupine ustvarjalcev za vrhunske dosežke in življenska dela, ki pomenijo obogatitev občinske kulture ali s katerim se je občinska kultura uveljavila v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge pošljite do 15. januaija 1999 županu Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom Savinova odličja. Pater Ivan Arzenšek in Anka Krčmar pri spominski plošči Spominska plošča prvi slovenski pesnici______________ V začetku meseca decembra so v petrovski baziliki odkrili spominsko ploščo prvi slovenski pesnici Fany Hausmann, saj v tej cerkvi počivajo njeni posmrtni ostanki. Zavod za kulturo Žalec, ki je letos, ob 180-letnici njenega rojstva, poskrbel za izdajo knjige o Fany Hausmann, Dama v črnem, je pred odkritjem plošče poskrbel tudi za kulturni program. Anka Krčmar, lolanda Železnik in Irena Štusej, dame v črnem, kakršna je pesnica vedno bila, so pred številnim občinstvom petrovške bazilike predstavile njeno življenje in pesmi v originalni obliki. S klavirsko spremljavo je večer obogatila Vesna Turičnik. Po programu je spominsko ploščo ob prisotnosti petrovškega patra Ivana Arzenška in direktorice Zavoda za kulturo Žalec, Anke Krčmar, odkril še tedanji župan občine Žalec, Milan Dobnik. Belo spominsko ploščo, ki bo odslej spominjala na drobno pesnico .velikih pesmi, je podaril Igor Vogrinc, kamnosek iz Malih Braslovč. T. Tavčar Nekdanji blišč parkov in vrtov Vrtovi in pariti so bili nekoč sestavni del graščin in dvorcev. Tudi na območju Spodnje Savinjske doline najdemo zanimive vrtove in parke. Nekateri med njimi so se bolj ali manj ohranili do danes, drugi pa so preprosto izginili. Tako se začenja uvodno razmišljanje o zgodovinskih vrtovih in parkih v Spodnji Savinjski dolini, drobni a zanimivi knjižici, ki so jo povsem na lastno pobudo napisali štirje mladi avtorji: Mojca Sodin, Nada Vreže, Nataša Dolejši in Uroš Govek. Knjižica ima naslov Sprehodi skozi vrtove in parke v Spodnji Savinjski dolini, njeno izdajo pa je omogočila Občina Žalec. Še ohranjeni dvorci in graščine so skupaj s parkovnimi površinami razglašeni za kulturne in zgodovinske spomenike, vendar pa se njihove vrednosti večina ljudi premalo zaveda. Kljub skromnemu obsegu publikacije so njeni avtorji pokazali, koliko bogastva se skriva v še ohranjenih parkih. So nekaj posebnega danes in so bili tudi v času svojega nastanka. Ustvarili so jih namreč ljudje z veliko domišljije, denarja in dobrega okusa. Najpomembnejši med njimi so: na Plevni pri Žalcu, Grmovju v Veliki Pirešici, v Novem kloštru pri Polzeli, v Seneku na Polzeli, na Novem Žovneku pri Braslovčah, v Štrovseneku pri Gomilskem, v Podgradu pri Vranskem in v Novem Celju pri Petrovčah. V zvezi z zgodovinskimi parki in vrtovi danes je Uroš Govek naštel nekaj bistvenih problemov: nerešena lastninska razmerja, neustrezen odnos nekaterih lastnikov in obiskovalcev do te vrste kulturne dediščine, neustrezna raba teh prostorov, pomanjkanje denarja za obnovo in vzdrževanje, ni pa tudi pravih idej in ustreznih vsebinskih programov za te prostore. Tako še ohranjeni parki in vrtovi nimajo takšne veljave, kot na primer v tujini. Kakšne lepote skrivajo, pa so avtorji publikacije odkrili tudi številnim obiskovalcem občinske matične knjižnice Žalec, ko so se skupaj s pomočjo diapozitivov sprehodili po vrtovih in parkih Spodnje Savinjske doline. K.R. Kulturni dom v primežu predvolilnega boja Izvršni odbor Delavsko-prosvet-nega društva Svoboda Prebold je pred dnevi sklical novinarsko konferenco. Razlog za to so bili številni očitki, ki so zlasti v času predvolilne kampanje leteli na nekatere člane izvršnega odbora in režijskega odbora za gradnjo Doma Svobode. Med njimi je bil očitek, da tega doma Prebold ne potrebuje in da bo, če bo kdaj stal, le spomenik socialdemokratske stranke. Problem Doma Svobode je najprej predstavila predsednica društva Anica Trivan. Povedala je, da v društvu deluje 30-članski moški pevski zbor, dva mladinska ansambla, gledališka sekcija je prekinila z delovanjem prav zaradi neustreznih prostorov, krajevna knjižnica, ki je ena najstarejših v Savinjski dolini, pa se ponaša z 12 tisoč knjižnimi enotami. Vse te sekcije so delovale na 130 kvadratnih metrov prostorov v Domu Svobode, kjer so bili tudi prostori krajevne organizacije Rdečega križa in jamarskega kluba Črni galeb. Dom je bil zgrajen z udarniškim delom, nato pa je 70 let brez obnove propadal, še posebej dvorana, ki je nekaj časa služila tudi kot telovadnica in nato skladišče. Prostore so ogrevale plinske in električne peči, električna napeljava je bila dotrajana, od spodaj in zgoraj je objekt načenjala vlaga. Poleti se je s sanitarij širil smrad, vsak močnejši veter je odkrival streho. Ob prevzemu funkcije predsednice društva pred letom in pol je bil Anici Trivan glavni izziv, kako izboljšati pogoje za krajevno knjižnico, ki je ena redkih kulturnih dobrin v Preboldu. Z dopisi na razne institucije in sporočili v medijih je društvo doseglo, da se je začelo resneje govoriti o obnovi doma, krajane pa prosilo sprva za moralno, potem pa tudi finančno pomoč. "Za krajevno skupnost smo postali kar precejšnje breme, saj se je oziroma se še sooča s številnimi problemi iz preteklosti, ki kar kričijo po rešitvah, kajti v Preboldu dobesedno jemlje vrag vse objekte, ki so bili ali so še v družbeni lasti, razen cerkve in šole, pa še pri slednji odpada omet. Šola in TVD Partizan pa tudi pričakujeta novo telovadnico," je med drugim poudarila Anica Trivan. Kljub temu kulturniki niso držali križem rok ampak začeli organizirati dobrodelne koncerte v podporo Domu Svobode, s katerimi bi pridobili podporo med krajani in zbrali denar za pokrivanje prvih stroškov za pridobivanje dokumentacije. Z odzivom so bili zelo zadovoljni, na šestih koncertih pa so doslej zbrali približno dva milijona tolarjev. Iz občinskega proračuna je zagotovljenih 20 milijonov tolarjev, vlogo za sofinanciranje pa so poslali tudi ministrstvu za kulturo. Po načrtih naj bi se knjižnica selila nazaj v obnovljene prostore konec leta 1999, dvorana pa bi prišla na vrsto kasneje. Krajevna skupnost, ki je lastnica objekta, je imenovala gradbeni odbor, ta pa je pripravil potrebno za začetek del. Strokovnjaki so že takoj povedali, da se v zadnji del -nekdanjo dvorano ne splača vlagati, zato je bilo predvideno rušenje tega dela. Ko pa je bil odstranjen zadnji tram sprednjega dela, ki naj bi ga le obnovili, se je po besedah Anice Trivan tudi ta sesul do prve etaže. Komisija, ki naj bi ocenila, do kam naj bi se objekt porušil, se je nato odločila, da nima pomena ohraniti študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks: 063 / 717-197 posredovanje dela za študente in dijake naročanje napotnic tudi po telefonu fotokopiranje A4č/b 8 SIT A4 barvno 180 SIT vezava fotokopij od 260 - 300 SIT T) Delovni čas: vsak dan od 7.30 do 19.ure •#*«•* • *.v**,..* • t Delavsko prosvetno društvo Svoboda Prebold ¡e 1. decembra pripravilo že 6. dobrodelni koncert. Ta in vsi že dosedanji so, kot smo že poročali, namenjeni zbiranju denarja za nov dom kulture. Prejšnji koncerti so potekali v preboldski kinodvorani, sedaj pa zaradi zasedenosti le-te v cerkvi Sv. Pavla, ki se je za dve uri spremenila v kulturni hram. Čeprav je bilo v cerkvi hladno, pa so izvajalci programa prinesli veliko topline, ki je sicer bila izražena tudi v samem namenu prireditve. Koncert je po uvodnih besedah lanka Petrovca pričel Moški pevski zbor Svoboda Prebold pod vodstvom Matjaža Kača. Zapeli so dve pesmi - Pisemce in Pogled v nedolžno oko. Pred nastopom mlade pevke Monike Kumer, učenke 8. razreda preboldske osnovne šole, je voditelj janko Petrove vse prisotne seznanil z dosedanjim potekom priprav za gradnjo kulturnega doma in izkupičkom, ki so ga v ta namen zbrali z dobrodelnimi koncerti. Povedal je, da je bilo s petimi koncerti zbrano že 1.700.000 tolarjev. Zbiranje denarja na takšen način pa naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnje. Monika Kumer se je hvaležnemu občinstvu, ki je skoraj do zadnjega kotička napolnilo cerkev, predstavila s tremi pesmimi - Zasanjana, Upor in Zovem te ja, pevke Daniele. V nadaljevanju prireditve je voditelj postregel še z nekaterimi podatki v zvezi z gradnjo novega kulturnega doma. Med drugim je povedal, da bo kulturni hram imel dvorano z 265 sedeži, z napravami za filmske projekcije, z garderobami za nastopajoče, pred-verje za družabna srečanja in še marsikaj. Poslušalcem in poslušalkam se je predstavil tudi cerkveni mladinski pevski zbor pod vodstvom Karmen Zazijal, ki je zapel tri pesmi - Bojim se samote, V miru živeti in Ave Maria. Sledil je nastop violonistk, učenke in profesorice Klementine Tominšek in Tanje Miklavc. Zaigrali sta mojstrovini j. Sebastjana Bacha in W. Amadeusa Mozarta. Od resne klasične glasbe se je koncert prevesil tudi v zabavno. Pred občinstvom se je pojavila pevka Klementina Tominšek in njena profesorica Tanja Miklavc Patricija Diklič iz Griž, ki je enkrat že sodelovala na preboldskem dobrodelnem koncertu. Sicer pa jo lahko uvrščamo med slovenske pevske zvezde, saj je predlani na Veseli jeseni osvojila zlati mikrofon in prvo mesto. Ponaša pa se že tudi s svojo kaseto. Zapela je pesmi - Le s teboj, Naj ljubezen združi vse ljudi in Ostani, ljubezen. Po zahvali vsem, ki kakor koli podpirajo izgradnjo kulturnega doma, je nastopil tudi Aleksander |ež. Zapel je tri svoje uspešnice in sicer: Naj lučka gori, Bele vrtnice in Reci mi še enkrat. Pred nastopom zadnjih nastopajočih pa je voditelj prebral še pismo Anice Trpin iz Dolenje vasi, ki se zaradi bolezni ni mogla udeležiti prireditve, je pa zato v pismo priložila 10.000 tolarjev s pripisom za najboljše želje pri izgradnji novega kulturnega hrama. Ob zaključku prireditve pa so nastopili še člani narodnozabavnega ansambla Ptujskih 5. Tudi tokratni dobrodelni koncert je lepo uspel, za kar imajo zaslugo organizatorji, nastopajoči in župnik Franc Serec, ki je omogočil prireditev pod cerkveno streho in tako rešil iz zagate organizatorje, ki bi v nasprotnem primeru ostali brez primerne dvorane za ta namen. D. Naraglav Zjefim Uam {ju Seče 6ozične in srečne nouofeine praznike (Srez politike !). vkkk fc» k vi «k« S STEKLARSTVO LESKOŠEK ~ tudi v ŽALCU 25 25 25 25 25 35 25 25 25 25 35 25 Hausenbichleijeva 9 tel.: 715-604 faks: 716-255 Obratovalni čas: od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. ve&ei 6e$¿& dneeko. 1 Vi V! 1*5 fti Vi Vi V. tt? Vi Vi Vi Vi Vi V. & Vi Vi VI Vi Vi Vi fc; Si S« si Si Si ii si S{ si si si si si Si Si Si Si s: s: Si si *i )V< iVi iVt >Yi »V. i»V. .v. ¿V. & IS a s» Jože KUGLER | Splošno steklarstvo « Žalec ^ tel.&faks: 063/718-353 | I Vesele božične praznike in srečno « novo leto 1999 želi svojim cenjenim strankam | kolektiv splošnega steklarstva 1 1 Jože Kugler 1 Aktualno Uspešno prestrukturiranje proizvodnje in novo ime Emteks se je preimenoval v Novem car interior design,d.o.o. - Do leta 2000 naj bi bilo v podjetju 300 zaposlenih Z registracijo novega imena je 1. decembra letos iz podjetja Emteks na Ložnici pri Žalcu nastalo podjetje Novem. 1 novim proizvodnim programom in novim krovnim podjetjem oziroma lastnikom se je Emteks izognil stečaju, ki je pred dvema letoma že grozil temu razmeroma mlademu podjetju. Razloge, ki so pripeljali do spremembe proizvodnje in imena Emteksa, so pred dnevi predstavili direktor Ivan Podpečan, vodja proizvodnje Matjaž Omladič, Tina Selišnik, ki v podjetju skrbi za poslovanje s tujino in Urška Cizej, ki je odgovorna za Podjetje Emteks sta leta 1991 ustanovili podjetji juteks Žalec in Empe iz Nemčije., Emteks je od takrat proizvajal notranje dele (notranje stranice vrat, obloge prtljažnikov in zaščito motorjev) za avtomobilske tovarne v Nemčiji. Ob ustanovitvi je bilo 76 zaposlenih, do leta 1993 se je to število povečalo na 130, kasneje pa je zaradi težav in zmanjšanega obsega dela število zaposlenih padalo, tako da je bilo leta 1996 samo 89 zaposlenih. Po besedah direktorja Ivana Podpečana je bilo pred dvema letoma podjetje že tik pred stečajem. Namesto stečaja Prav tega leta so bila zaradi finančnih težav nemškega koncema Empe vsa njihova podjetja prodana konzorciju bank, ki je takoj postavilo krizno vodstvo. V nekaj mesecih je bila sprejeta nova strategija nadaljnjega razvoja jn odločitev, da se polovica podjetij, ki izdelujejo notranje obloge, proda, tisti del, ki izdeluje obloge iz lesa, pa se razvija naprej. Prodaja omenjenega dela je bila izvršena lani. V novi strategiji je bila Emetksu ponujena možnost preusmeritve proizvodnje zagotavljanje sistema kakovosti. Ivan Podpečan v nov program izdelave lesenih okrasnih oblog. Konec lanskega leta so pričeli s poizkusno proizvodnjo. Kot je poudaril Ivan Podpečan, so v Emteksu v nekaj mesecih dokazali, da so sposobni organizirati proizvodnjo v tem programu. Medtem - marca letos - je podjetja Empe od (uteksa odkupila še preostali 37-odstotni poslovni delež. Od takrat je Empe oziroma konzorcij bank stoodstotni lastnik Emteksa. Avgusta letos je bila ukinjena vsa stara proizvodnja notranjih oblog in prenešena v Španijo. Trenutno v Emteksu oziroma po novem imenovanem Novem potekajo štiri od sedmih faz pri izdelavi notranjih okrasnih lesnih oblog. Krovno podjetje je postalo Novem car interior design GmbH iz Vorbacha v Oberpfalzu, ki je vodilni svetovni proizvajalec okrasnih delov in dekorativnih funkcijskih elementov za opremo notranjosti avtomobilov. Imajo že več kot 40-letne izkušnje v izdelavi lesenih okrasnih elementov, ki jih nadgrajujejo še z dekorativnimi tehničnimi elementi na osnovi karbonskih vlaken in tiskanega aluminija. Tovarne imajo v Nemčiji, Angliji, Italiji, Sloveniji, Hondurasu in ZDA, skupaj zaposlujejo 1850 ljudi in ustvarijo letno približno 250 milijonov DEM prometa. Njihovi glavni kupci so vodilni proizvajalci avtomobilov najbolj znanih znamk. Koncern Novem se povsem prilagaja željam kupcev, kakovost od zasnove dizajna prek konstrukcije, proizvodnje do montaže je zagotovljena s certificiranimi metodami, predpisi in postopki po zahtevnih standardih avtomobilske industrije. Pri tem ne pozabljajo na skrb za okolje, saj uporabljajo samo les z gojenih plantaž, vsi postopki pa so okolju prijazni. Ker gre pri izdelavi okrasnih lesnih izdelkov za precej ročnega dela in natančnost, je taka proizvodnja zanimiva tudi v Sloveniji. Seveda je moral Emteks temeljito reorganizirati svojo proizvodnjo, pri čemer so pridobili tudi vse potrebne certifikate kakovosti od certikata IS0-9002 (leta 1994) in ISO-9001, ki so ga pridobili kot prvi v starem sistemu Empe, do drugih standardov, kot so WDA 6 in QS 9000. Lani so Uspešno prestali tudi drugo certi-fikacijsko presojo po standardu ISO 9001. Vse to je bilo bistvenega pomena pri oblikovanju novega proizvodnega programa. Ker so vsi poslovni sodelavci Emteksa člani Evropske zveze, je bilo potrebno za poslovanje z njimi pridobiti vsa ustrezna dovoljenja, Emteks oziroma podjetje Novem pa je pridobilo tudi status pooblaščenega izvoznika. Ker gre za proizvodnjo "just in time", to je brez zalog, je zelo pomembna povezava s carino. Tako je Emteks uspel pridobiti dovoljenje za hišno carinjenje, kar pomeni, da lahko tovornjaki odpeljejo izdelke naročnikom v tujino ob katerikoli uri. Na ta način je do 40 odstotkov prihranka pri carinskih in špediter-skih stroških. 300 zaposlenih do leta 2000 V Emteksu oziroma Novem je trenutno 190 zaposlenih delavcev. Zaradi ukinitve starega programa jih 30 od njih doma še čaka na prekvalifikacijo. Delo zanje naj bi priskrbeli v naslednjih treh mesecih, od 3 do 5 mesecev pa nato traja priučevanje delavca na novo delo. Danes obvladujejo 5 od osmih proizvodnih faz, to je priprava furnirja, kitanje in brušenje lesa, brušenje laka, CNC rezkanje in poliranje. V prihodnje bodo tem fazam dodali Kakovost izdelkov je najpomembnejša še stiskanje delov, lakiranje in montažo. Trenutno izdelujejo okrasne lesne dele za Mercedes benz modela S in CLK, Audi 6 in BMW 7, podpisana pa je že pogodba za vse okrasne lesene dele novega modela - Audi 4, ki bo prišel na trg leta 2000. Na dan, na primer, za Audi 6 naredijo 500 kompletov okrasnih lesnih delov ali 3500 kosov. Bolj kot dodatek izdelujejo tudi lesen del ohišja za televizorje Philips. Kot poudarja direktor Ivan Podpečan, so do sedaj dokazali sposobnost osvajanja novih tehnologij, točnost dobav, doseganja kakovosti in obvladovanja stroškov, s čimer so si pridobili zaupanje in naklonjenost kupcev. Tako lahko z optimizmom načrtujejo prihodnost. Eden od načrtov je tudi ta, da bodo imeli do leta 2000 300 zaposlenih. Z novimi projekti se podjetju odpirajo velike možnosti tehnološkega razvoja, zato so pričeli zaposlovati tudi ljudi z visokošolsko izobrazbo za vodenje in organizacijo ter s poklicno izobrazbo za strežbo CNC in drugih zahtevnih strojev. In zakaj novo ime? Emteks je s prodajo luteksovega deleža v celoti v lasti koncema oziroma konzorcija bank, ki pa se je odločil, da bodo imela vsa njihova podjetja po svetu enotno ime. Zato se je Emteks preimenoval v: Novem car interior design, d.o.o., Proizvodnja komponent za avtomobilsko in ostalo industrijo. Naslov ostaja isti - Ložnica 53. To ime se uporablja od 1. decembra letos, ko je bilo registrirano. Novem je v celoti in brezpogojno prevzelo od Emteksa vse obveznosti in tudi brez posebnih pogojev ali sprememb posluje z dosedanjimi partnerji. Sicer pa lahko ime NOVEM izpeljemo iz latinske besede "novem", ki pomeni nov, ali pa iz sestavljanke NOv EMteks. Zaradi prisotnosti skupine po vsem svetu je dodatek imena angleški in pomeni oblikovanje notranjosti vozil. Tudi njihov logotip omogoča več interpretacij -lahko je silhueta vozila, ptiča v elegantnem jadralnem letu, nenazadnje pa tudi krivuljo uspešnosti novega podjetja. Sicer pa ime ni tako pomembno kot to, da je Novem Žalec mlado podjetje s sodelavci, ki verjamejo v perspektivno prihodnost in ki je kljub krizi uspelo ohraniti delovna mesta, jih letos podvojiti in do leta 2000 še povečati za 100. "Tega se lahko z nami veseli naša ožja in širša soseščina," poudarja direktor Ivan Podpečan. Zagožen, d.o.o. Uresničene sanje Nov proizvodni in poslovni objekt v Žalcu Letošnji Miklavž je družinskemu podjetju Zagožen iz Matk prinesel najlepše darilo v 20-letnem razvoju podjetja, ki je začelo prve korake ubirati v garaži stanovanjske hiše v kraju pod Golavo, Homom, Kamnikom in Mrzlico. Darežljivost Miklavža, ki ga poleg dedka Mraza in Božička najbolj obožujejo otroci, se sedaj vsem na očeh kaže nova zgradba poslovno proizvodnega objekta v neposredni bližini silosov v Žalcu. Z izgradnjo tega objekta, ki ga je direktor podjetja Zdravko Zagožen napovedal ob lanskem zaključku poslovnega leta in 20-letnici obstoja podjetja, pa so se uresničile nekdanje, že večkrat presežene sanje omenjenega podjetnika, ki si je nekoč želel biti le majhen obrtnik. Tako nekako je ob slovesni otvoritvi tega objekta dejal, ki so mu svoj blišč dajale tudi snežinke in bela pokrajina, direktor Zdravko Zagožen. Nedvomno upravičeno, saj se z izgradnjo in otvoritvijo končuje eno in začenja novo obdobje v razvoju njegovega oziroma družinskega podjetja Zagožen. Začetek slovesnosti so naznanili godbeniki na pihala TT Prebold. Njim je sledil najhar-monikar Savinjske za leto 98, Mitja Štrajhar z Vranskega. V nadaljevanju slovesnoti, ki jo je vodila Anka Krčmar, so spregovorili še nekateri gostje, ki pa so izrekli veliko lepih besed investitorju in mu zaželeli uspešno delo tudi v prihodnje, blagoslov pa je opravil preboldski župnik. Končno pa je prišel najslovesnejši trenutek s prerezom traku, ki ga je ob asistenci svoje žene in vnukin- in streha kovinska. Gre za izdelek švedske tovarne Ljndab, kar je tudi njen referenčni objekt v Sloveniji. Novost je tudi zidava z opeko poroterm. Objekt je razdeljen v poslovni del, kjer se nahajajo pisarne z vsemi pomožnimi prostori, delavnico in skladiščni del, ki je v pritličju in na dveh etažah. S tem imajo Zagožnovi edini v Sloveniji pokrito skladišče za tovrstne materiale. Ob tem velja povedati, da brezplačno dostavljajo blago po vsej Sloveniji. Za svoje stalne kupce pa imajo organizirano tudi dežurno službo za nujne primere, kar omogoča porabnikom, zlasti komunalnim podjetjem, da imajo lahko svoje zaloge na minimumu. Brez dvoma pa bodo poslej zelo zadovoljni tudi dobavitelji, saj bo njihovo blago sedaj pod streho. Vsekakor pa bo 1800 m2 velik objekt prinesel še kakšno novo delovno mesto in pa zlasti uspešno delo je prerezal prvi mož podjetja Zagožen. Skupaj z domačimi in gosti je sledila zdravica, za njo pa ogled poslovnih prostorov, ki so se končali v bodoči proizvodni dvorani z zakusko. Preden pa so se udeleženci slovesnosti, ki so prišli iz vse Slovenije, Češke in Nizozemske prestavili v žalski hotel, so jih pod veliko božično smreko čakala darila podjetja Zagožen. Za presenečenja pa so pozneje poskrbeli tudi v hotelu. V rekordnem času izpeljana investicija Nov, lepo zgrajen poslovno proizvodni objekt je bil zgrajen v nekaj mesecih. Prve dni januarja so na Upravni enoti v Žalcu vložili zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja. Izdelavo projekta so zaupali Projektivnemu biroju iz Velenja ter projektantoma Andreju Šmitu in jožetu Vrečku, ki je delo opravljal vse do zaključka gradnje kot nadzorni organ. Kot je na slovesnosti povedal Zdravko Zagožen, so z deli začeli 1. aprila, dan pred tem pa jim je bilo vročeno gradbeno dovoljenje. Za glavnega izvajalca je bilo izbrano podjetje Pluton. Sam objekt je izdelan tako, da sta konstrukcija podjetja tudi v prihodnje. Da so na pravi poti, dokazujejo že nekaj časa, otvoritev novega poslovno proizvodnega in skladiščnega objekta to samo potrjuje. Dobre poslovne poteze pa so prepoznavne tudi v srečanjih, kot so ga imeli lansko in to leto v žalskem hotelu. Z njimi se na nek način oddolžijo svojim stalnim kupcem in dobaviteljem in krepijo poslovne vezi. Z Miklavžem v novo leto Lanskoletno poslovno leto so Zagožnovi sklenili tako kot letos skupaj s svojimi poslovnimi partnerji v hotelu Žalec. Obakrat so poskrbeli za bogat razvedrilni program, ki je naredil srečanje še prijetnejše. Lansko leto jih je obdaroval Božiček, letos Miklavž. Sicer pa so, po uvodnem pozdravu in zdravici direktorja Zagožna, gostje prisluhnili moderatorki Anki Krčmar, ki je vodila že otvoritveno slovesnost. S programom so nadaljevale Mlade fra-jle, ki so skrbele za dobro počutje vse do večernih ur. Manjkalo ni ne humorja ne plesa, posebna paša za oči pa so bile plesalke iz Ukrajine. Dodatno razpoloženje pa je v restavraciji hotela ustvaril prihod Miklavža s spremstvom, ki je vse prisotne obdaril z lepimi darili, tudi Zdravku Zagožnu je bilo. izročenih nekaj spominskih daril. Sanje so se Zagožnovi družini uresničile na najlepši možen način. Čaka pa jih trdo, resno in zagnano delo, ki jih bo varno in smelo vodilo v naročje tretjega tisočletja. D. Naraglav A'*#*'*****'*********************************#******************** * ‘ K IV * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 4k 4k 4k 4k KIV d.d. Vransko 66 3305 VRANSKO tel.: 063/ 725-110, fax: 063/ 725-012 ?eQ Kupcem in poslovnim partnerjem želimo vesele božiine praznike, sreino in uspehov polno NOVO LETO 19991 SPECIALIZIRANA TRGOVINA OGREVANJA IN VODOVODA - VAM NUDI VSE OD PEČI DO RADIATORJA, - NUDI PROJEKTIRANJE IN MONTAŽO, - KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM, - NUDIMO MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV, - NAJUGODNEJŠI GOTOVINSKI POPUST ZA TAKOJŠNJE PLAČILO. ODPRTO OD 8. DO 16. URE, V SOBOTO OD 8. DO IZ. URE. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE, TO, KAR IŠČETE VI, NUDIMO MU V letu, ki prihaja, vas čakajo prijetna presenečenja. * * * * * * * * ♦ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * A'*'****'***'*******#***'*******'**#******'***********'***'****#******** SIP ^ SIP Strojna industrija d.0.0. > ^ SIP Mobil, inženiring, proizvodnja in trgovina, d.0.0. £ ^ SIP SICO, podjetje za usposabljanje P £ in zaposlovanje invalidov, d.0.0. -P £ Šempeter v Savinjski dolini p 1 * I J pestra ponudba p P strojev za kmetovalce ^ in vse zahteve uspešnega kmetovanja 5 t S % S p razvoj in izdelava orodij in naprav ;► 5 * 5 p £ j; laserski razrez vseh vrst materialov p 5 * s 2 V novem letu, ki prihaja, 5 p naj tolažba vas navdaja, £ £ če ste kdaj bolj slabe volje - ;;J' vse bo lepše, vse bo bolje! p * * z £ Vesele božične in novoletne praznike J p ter srečno 1999! J 4444444444444444444444444444444444444444444 Zaka? !#% I ^ '?• #:k; ker je prihodnost v specializiranih trgovinah Telekomunikacijska oprema in storitve za tretje tisočletje samo v Teletrgovinah Celje: Cankarjeva 4, tel.: 063 421 444, fax: 063 483 350 Velenje: Kidričeva c. 2a, tel.: 063 861 335, fax: 063 864 330 Informacije lahko dobite tudi na brezplačno tel. it. 080 80 80 # * m y?t Ii 13PS * Teletrgovinah lahko kupite munikacijsk ■H sraM? VjTeletrgovina " Telekom Slovenije Srečanje starejših Gotovljanov Krajevna skupnost Gotovlje vsako leto pripravi za svoje starejše krajane, stare sedemdeset in več let, srečanje, ki ga organizira Krajevna organizacija Rdečega križa. Letošnjega srečanja na turistični kmetiji Pri mlinarju se je udeležilo nekaj več kot polovica starejših krajanov. Predsednik KS Gotovlje, Henrik Kranjc, je spregovoril o pridobitvah v kraju ob iztekajočem letu in posebej poudaril, da je bilo leto izredno uspešno. Pohvalijo se lahko z velikimi kilometri novih cest in preplastitvijo, obnovo šole in župnijske cerkve, zgrajenim športnim igriščem... Spregovoril je tudi o načrtih v bodoče, ki pa jih v kraju nikoli ne zmanjka. Prosvetno društvo je pripravilo kulturni program, prvič pa se je predstavil kvartet iz Gotovelj, ki je ponovno zaživel po sto letih. Ob okusnem kosilu in domačih dobrotah pa so se v prijaznem pogovoru zadržali v pozno popoldne. T. Tavčar Udeleženci srečanja s predsednikom KS Gotovlje Henrikom Kranjcem. Prebold Krvodajalci rešujejo življenja V prostorih gasilskega doma v Preboldu je bila pred slabim mesecem ena od treh krvodajalskih akcij, ki so jih v območni organizaciji RK Žalec še imeli v programu do konca letošnjega leta. Letošnjega drugega odvzema, prvi je bil v juniju, se je udeležilo okrog 80 krvodajalcev, kar je tudi številka, ki je značilna za nekaj zadnjih krvodajalskih akcij v tem kraju. Sicer pa je po podatkih cev. Med njimi je po statistiki Območne organizacije RK Žalec število krvodajalcev v zadnjih štirih letih približno enako za celotno, sedaj že bivšo, žalsko občino. Leta 1995 se je odvzema krvi udeležilo 1666 krvodajalcev, leto za tem 16 manj, leta 1997 jih je na odvzem prišlo 1698, do 30. septembra tega leta pa se je krvodajalskih akcij udeležilo 1150 krvodajalcev. Ta številka zajema odvzeme 9 od 11 planiranih akcij. S krvodajalsko akcijo v Šempetru, Preboldu in v Žalcu, ki je bila 18. decembra, pa je ta številka zopet okrog 1700 krvodajalcev. Kot pravijo na območni organizaciji RK, je to lepa številka, saj je v času družbene in gospodarske tranzicije kar težko voditi takšne akcije in zbrati tolikšno število krvodajai- območne organizacije kar 700 takšnih, ki so kri darovali več kot 20 krat, pohvalijo pa se lahko tudi s tremi krvodajalci, ki so kri darovali več kot 100 krat. Ti pa so: Edi Žličar iz Prebolda, jože Žnidaršič z Vranskega in Franc jelen iz Kal (Šempeter). Kri rešuje življenje, nikoli ne vemo, kdaj jo bomo potrebovali in zato bi bilo prav, da bi vsak zdrav občan vsaj enkrat bil krvodajalec, pravijo na območni organizaciji RK Žalec. Bodite v prihodnjem letu tudi vi med to armado humanih in človekoljubnih ljudi. D. Naraglav S krvodajalske akcije v Preboldu Pomagajmo obdariti Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Žalec, nadaljuje akcijo humanitarne pomoči za prizadete občane ob zadnjih poplavah, ter ljudi, ki so potrebni vaše solidarnostne pomoči. Pri akciji zbiranja pomoči nam je prijazno ponudil svojo pomoč Žanin prodajni center Lena Levec, kjer boste lahko od petka, 4.12., pa vse do novoletnih praznikov darovali v ta namen toplo zimsko obutev, vse vrste oblačil, igrač in drugo. V Žaninem prodajnem centru Lena Levec bo v posebnem kotičku pripravljen prostor, kjer boste lahko darovali gornje artikle, saj boste s svojimi darovi osrečili marsikatero družino ali posameznika, ki brez naše pomoči težko shaja. Vse informacije v zvezi z akcijo POMAGAjMO OBDARITI dobite v Žaninem prodajnem centru Lena Levec, tel.: 40-510 ali na Območnem združenju Rdečega križa Žalec, tel.: 716-616. Območno združenje RK Žalec Da bi veselo praznovali, želimo vam prav od srca, da srečni, zdravi bi ostali ves čas življenja svojega! S.Makarovič ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE ŽALEC DRUŠTVO IZGNANCEV-KO ŽALEC DRUŠTVO VOJNIH INVALIDOV - PODODBOR ŽALEC Zahvaljujemo se sponzorjem in zvestim navijačem za pomoč v preteklem letu in vas vabimo, da ste z nami tudi v letu 1999. Štorman G osti sc A in HOTEL ŠTORMAN ¿©gtišča lOS Štorman Vam želijo a» LEPE IN MIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU 1999 PA URESNIČITEV VSEH SKRITIH ŽELJA IN UPOV, TER USPEHOV IN ZDRAVJA. Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina - bistro Vransko 17, 3305 Vransko 45-45* * 45* 45* 45* 45* 45* 45* 45* 45* 45* 45* 45* 45* 45* 45* 45- -v. Vsem našim zvestim potrošnikom, sodelavcem, poslovnim * partnerjem, krajanom Vranskega in Griž in vsem občanom * Savinjske doline 45* 45* 45* 45* 45* 45* 45* 45* 45* 45- 46-46- ŽELIVA prijazne in lepe praznične ter srečno, zdravo in uspešno leto 1999 Hvala za zaupanje in zvestobo. Naj bo tako tudi v prihodnjem letu! Anica in Roman BRGLEZ wjp oj* rf* ojv vjy. wf* »J* »J» »J* «rj* «rj» »J« Ob svetovnem dnevu astme in alergije Po zdravje pod zemljo Speleoterapija za zdravljenje poučnih bolnikov December ¡e mesec pričakovanj - tihih želja, voščil in daril. Hkrati pa tudi mesec, ki ga zaznamujejo trije pomembni datumi, ki so povezani s človekom in kakovostjo njegovega življenja. Med te dneve prištevamo 1. december, svetovni dan boja proti aidsu - kugi dvajsetega stoletja, 10. december, dan človekovih pravic in 11. december, svetovni dan astme in alergije. O slednjem pa bo tekla beseda v fem reportažnem zapisu, ki se nam je porodil ob obisku sežanske bolnišnice, kjer zdravijo pljučne bolnike po posebnem programu. Na griču, obdanem z drevesi in na prepihu kraške burje, stoji sežanska bolnišnica. Nekdanji sanatorij, ki je nastal pod pokroviteljstvom fašističnega diktatorja Benita Mussolinija, je' bil zaradi blagodejnega podnebja namenjen predvsem zdravju otrok, v zadnjih petih letih pa so tu tudi začeli zdraviti pljučne bolnike s tako imenovano speleoter-apijo, bivanjem v jami. Docent dr. Pal Narancsik doktor medicinskih znanosti in direktor sežanske bolnišnice Speleoterapija skozi zgodovino Speleoterapija ali jamska terapija je metoda za zdravljenje oziroma del rehabilitizacijske obravnave kroničnih pljučnih bolnikov - predvsem bolnikov z bronhialno astmo in s kroničnim bronhitisom - v podzemeljskih jamah. Ta metoda se je najprej razširila v Nemčiji. Zdravnik Karl Hermann Spannagel je ob bombnih napadih med drugo svetovno vojno po naključju odkril, da pljučnim bolnikom koristi bivanje v jamah. Po vojni je svoje bolnike z astmo jn kroničnim bronhitisom začel zdraviti v jami Klutert v Ennepetalu. To njegovo metodo pa so potem prevzeli tudi v Avstriji, Italiji, Madžarski, Češki, Slovaški, Poljski, Ukrajini, Rusiji... in Sloveniji. Pri nas relativno zelo pozno, če vemo, da je Slovenija dežela matičnega krasa in zibelka nove znanstvene vede speleologi-je ali jamoslovja. Res je, da so zametki tovrstne terapije že starejši kot kaže sedanja podoba. V Sežani se je že pred leti za to zavzemala internistka dr. Vodopivčeva, a ni uspela prodreti, saj očitno še ni bil pravi čas, da bi ideja "meso" postala. Odločne korake je v tej smeri naredil doc. dr. sc. Pal Narancsik, ki je hkrati tudi direktor sežanske bolnišnice. Že kmalu po prihodu v sežansko bolnišnico, pred slabimi desetimi leti, se je lotil dela v tej smeri. Potrebno je bilo priskrbeti protokol, kaj morajo storiti z medicinskega vidika, če hočejo delati na strokovnih temeljih. Danes je sežanska ____________ bolnišnica ena redkih ustanov, ki so začele na tej osnovi tudi delovati. Najprej je skupina strokovnjakov prečesala sežansko podzemlje, ki se ponaša s preko 200 jamami. V ožji izbor je glede na pogoje in rezultate meritev prišlo sedem jam, od teh so štiri zelo primerne, vendar je za sedaj jamska terapija samo v eni. To pa tudi zato, ker je zahtevala za usposobitev le skromna investicijska sredstva. Parametri pa so bili zelo ugodni in tako rekoč enaki kot v preostalih jamah, za katere so strokovnjaki ocenili, da so primerne za to vrsto zdravljenja. Pravzaprav ne gre za naravno jamo, ampak umetno, ki so jo med drugo svetovno vojno morali izkopati poljski ujetniki in je služila kot zaklonišče. Danes se na stropu in stenah že pojavljajo zametki kapnikov in sige, tako da postaja ta jama vse bolj podobna naravni jami. Spodbudni začetki Kot že povedano, je za nov način zdravljenja pljučnih bolnikov najzaslužnejši dr. Pal Narancsik, direktor sežanske bolnišnice, ki je tudi sicer vedno pripravljen na nove izzive. To je nenazadnje dokazal tudi s tem, da je zapustil ugledno mesto docenta na zagrebški medicinski fakulteti in-prišel v Sežano. V zvezi z novim izzivom, ki ga je videl v speleoter-apiji, se je povezal z madžarskim kolegom Tiborjem Horvatom, zdaj že pokojnim zdravnikom in nekdanjim predsednikom mednarodne speleološke komisije. V zadovoljstvo številnih bolnikov je dr. Pal začel s poskusnim zdravljenjem s speleoterapijo. In kaj pravi o tem? "Oblikovali smo dve skupini in eno zdravili v jami, drugo pa ne. Zaradi dobrih rezultatov pri prvi skupini so se za tako zdravljenje odločili tudi bolniki iz druge skupine. Ti dve "študijski" skupini pa sta dali vsem nam novega poleta in moči, tako da smo se s še toliko večjo vnemo in zadovoljstvom spoprijeli s to nalogo, ki naj bi omogočala bolnikom boljšo kakovost življenja. V naši bolnišnici izvajamo speleoterapijo v okviru rednega prografna zdravljenja pljučnih bolezni. Bolniki pridejo k nam na pobudo lečečega zdravnika, ali se za to odločijo sami, ker so slišali za to metodo od tistih, ki so se že zdravili v jami. Oskrbni dan plača Zdravstvena zavarovalnica, čakalnih dob pa skoraj ni. Treba je počakati le toliko, da se oblikuje skupina od 15 do 20 pacientov," pravi dr. Pal Narancsik, ki je pred 30. leti diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu ter nato opravil magisterij iz medicinskih znanosti kot specialist internist. Življenje v jami Bolniki so v jami štiri ure dnevno, in sicer od 8. do 12. ure dopoldan. V tem času imajo vrsto aktivnosti. Najprej začnejo z vajami za sproščanje, nadaljujejo z dihalnimi vajami, zatem s hojo po jami - do malice. Testi hoje trajajo trikrat po šest minut. Hodijo po določeni progi in vsakič, ko pridejo na startno pozicijo, oddajo sestri poseben kartonček. Tako se točno ve, koliko je kdo prehodil. Eiektro Krašovec*. TRGOVINA ZELEKTROMATERIALOM tel & faks: 063/715-717, 716-106 ŠLANDROV TRG 20A, Žalec , Vsem zvestim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo vesele božične praznike in obilo zdravja in uspehov v novem 1999. letu. POSEBNA PONUDBA; DEKORATIVNI BOŽIČNO-NOVOLETNI OKRASKI MERILNI INSTRUMENTI ZA PROFESIONALNO IN ......... ...............: Po malici so na vrsti predavanja, vse teme so s področij njihovih bolezni. Bolniki, ki ta čas sedijo na posebnih ležalnikih, na katerih imajo sprostitvene vaje, tako podrobneje spoznavajo svojo bolezen, vzroke zanjo, vplive bolezni na celoten organizem, naučijo se, kako je potrebno živeti z astmo in kako kontrolirati bolezen ter še marsikaj. Bivanje v jami se po predavanjih zaključi še z uro aktivnosti za razgibavanje in dvigovanje kondicije, saj jih ob koncu tritedenskega programa čaka spust v jamo Vilenico, kjer je hoja kar naporna že za zdravega človeka, kaj šele za astmatika. Z bolniki v jami se ukvarja strokovno usposobljeno osebje, ki poleg vsega ostalega skrbi za dobro počutje pacientov, ki imajo v popoldanskih urah tudi možnosti za krepitev svoje kondicije v Lipici s plavanjem, telovadbo ali igranjem golfa. Če ne drugače pa tudi s sprehodi v skupinami bolnikov in njihovo počutje nas zavezujejo, da ostajamo na začrtani poti. Ob tem upamo, da bo tovrstno zdravljenje kmalu dobilo tisto mesto, ki mu gre glede na dosežene rezultate. Sedaj ni več nobenih ugibanj, ampak so dokaz za uspeh tovrstnega zdravljenja naši bolniki, ki po odzivu sodeč prisegajo na zdravljenje v jami, saj se je njihovo življenje bistveno spremenilo na bolje. To pa je za nas ključno vprašanje in odgovor hkrati. Naše izkušnje so, tako kot tudi drugod po svetu, kjer zdravijo s speleoterapijo, da se pri večini bolnikov izboljšajo pljučne funkcije. Poslabšanja osnovne bolezni takorekoč ni. Nekako se popravi splošna odpornost organizma, rezultat tega pa je, da bolniki jemljejo manj zdravil. Čas, ki ga bolniki preživijo v naši bolnišnici, je zelo pomemben tudi zato, da opravijo šolo za astmatike, ki da skupaj z jamsko terapijo željene deležen tolikšne pozornosti in skrbi osebja. Po tritedenskem druženju je tako slovo vedno težko in na licih se pogosto pojavijo tudi solze. Še preden pride do tega trenutka, pa udeleženci tovrstnega zdravljenja še odgovorijo na vprašanje Sl UPAŠ? Po treh tednih nabiranja kondicije namreč sežanski pacienti zberejo pogum in se spustijo v že omenjeno jamo Vilenico, kjer je veliko stopnic. To je nekak preizkus, saj se astmatiki bojijo napora, ker običajno izzove napad. Pred to terapijo bi to mnogi ne mogli storiti, pa treh tednih nabiranja kondicije in vdihovanja jamskega zraka pa je to izvedljivo. Nobeden pa doslej po tem naporu ni dobil astmatičnega napada, kar je še dokaz več za uspešno zdravljenje v jami. Želje, načrti? Ob slovesu smo docenta dr. Pala Narancsika še povprašali o Pacienti med bivanjem v jami. okolici. Ob fizični kondiciji pa potrebujejo ti bolniki še drugačen odnos do svoje bolezni. Vedeti morajo, kot pravi dr. Pal, kako preprečevati astmatične napade, kako se med napadi vesti, prenehajo pa tudi z uporabo vseh sredstev, ki jih imajo na razpolago za lajšanje bolezni, skratka, naučiti se morajo živeti s to boleznijo in kako zaživeti drugače. Manj zdravil in boljše počutje Z dr. Palom se po obisku jame pogovarjava v njegovi pisarni. Ob tem spoznavam, da imam pred sabo človeka, ki se je trdno odločil dati speleoterapiji potrebno težo v našem zdravstvu, kjer sicer ta oblika zdravljenja pljučnih bolnikov še nima ustreznega mesta. Bi ga pa morala imeti, ker rezultati to več kot dokazujejo, saj se je pri tistih bolnikih, ki so v jami, bistveno zmanjšal odmerek zdravil. "Petletne izkušnje s številnimi učinke. Statistike dokazujejo, da so ti učinki še toliko večji, če se terapija ponavlja tri zaporedna leta, zato tudi poskušamo, da tako tudi oblikujemo skupine, ki se nato vračajo v določenem terminu. Pri tem bi poudaril, da doseženi rezultati niso delo ene osebe, ampak da gre za timsko delo, delo ekipe, ki pozna probleme pljučnih bolnikov. Smo osebje, ki se trudi z bolniki ustvariti čimbolj pristen kontakt. Mislim, da nam to dobro uspeva," pravi dr. Pal, ki ima za svoje paciente vedno čas in lepo besedo. Si upaš? Upam si! Med obiskom v sežanski bolnišnici smo dobili v roke tudi zajeten zvezek s posvetili pacientov bolniškemu osebju, njihovimi zahvalami in spoznanji. Iz vseh teh zapisov veje spoznanje, da gre za veliko družino ljudi, ki v osebju, na čelu z docentom dr. Palom, vidijo prijatelje, vredne zaupanja. Prijeten je občutek, pišejo pacienti, če si v bolnišnici željah in načrtih sežanske speleoterapije. "Poleg že povedanega bi dejal, da možnosti za širitev tovrstnega zdravljenja obstajajo. Za zdaj delamo v relativno skromnih okvirih. V svetu je vedno večji interes za zdravljenje z naravnimi viri. Zdravila za astmo imajo večinoma neželjene stranske učinke, zato bi vsak bolnik želel jemati čim manj teh zdravil. Ob tem dejstvu bi veljalo speleoterapijo še bolj približati ljudem, ki imajo težave z dihali. Prav tako pa bi glede na bližino Lipice uspevali z neke vrste zdravniškim turizmom, kar bi za našo bolnišnico in Sežano pomenil nov korak v razvoju turizma in speleoter-apevtskega zdravljenja," je ob koncu pogovora še dejal dr. Pal. Sežansko bolnišnico tako mi kot tudi vsi pacienti, ki so tu preživeli tritedensko rehabilitacijo, zapuščamo z lepimi in prijetnimi občutki. D. Naraglav VIGRAD, d.o.o., Celje za čisto okolje Cesta na Ostrožno 101,p.p.305,3001 Celje Telefon: 063/453-250, telefaks: 063/471-808 šT” CERTIFIKAT St. 072 -.Netj^ ISO 9001 BRALCEM SAVINJČANA VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE. BELA TEHNIKA SUŠILNIK PERILA GORENJE WT 610 PRALNI STROJ GORENJE PS 513 PRALNI STROJ PS 411 KOMBINIRAN HLADILNIK K 28 PRALNO-SUŠILNI STROJ INDESIT PRALNO-SUŠILNI STROJ CANDY (800 obratov) BELA TEHNIKA BOSCH AKUSTIKA GLASBENI STOLP PANASONIC AK 25 VIDEO REKORDER GOLDSTAR GLASBENI STOLP SHARP CD-C 401 BTV GORENJE 55 cm TTX BTV PHILIPS 55 cm BTV GORENJE 63 cm TTX 2X25w 42.900 SIT 57.800 SIT 48.900 SIT 61.914 SIT 89.900 SIT 75.108 SIT 59.500 SIT 33.900 SIT 31.900 SIT 42.300 SIT 46.530 SIT 79.700 SIT TELEVIZOR GORENJE 51 cm s teletekstom 36.700 SIT PRALNI STROJ GORENJE WA INI 76.900 SIT ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SAT SISTEMI, MALI GOSPODINJSKI APARATI . RTV SERVIS - POPRAVILO VSEH VRST TV, VIDEO, GLASBENIH STOLPOV . POOBLAŠČENI SERVIS SESALCEV VORWERK Bralcem Savinjčana in našin cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo mnogo zdravja v družinskem krogu, prijetne božične in novoletne praznike. J1EE255Ä RiJMiwBIR, REfiUfBH HPklAMStpi ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks : 702-088 Del. čas: 8.00- 19.00 sobota 8.00- 12.00 “PoaltHuUKtce: - svečani program Šlandrov trg 26, tel.: 063/717-013 - ženska moda Šlandrov trg 38, tel.: 063/717-013 - moška moda Šlandrov trg 38, tel.: 063/717-013 - drogerija 063/716-065 - perilo Šlandrov trg 40, tel.: 063/715-523 - jeans Mestni trg 7, tel.: 063/717-571 - šport Mestni trg 7, tel.: 063/717-571 .- metražno blago Mestni trg 7, tel.: 063/717-152 - obutev in usnjena galanterija Mestni trg 5, tel.: 063/715-240 Šlandrov trg 26, tel.: 063/717-013 sizsem! NOV DELOVNI ČAS POSLOVALNIC V LETU 1999 od 9.30 do 13. ure, od 14. do 18. ure ob sobotah: od 9. do 12. ure. Ne v gozdove po jelke Kot vsako leto bomo tudi letos decembra okraševali jelke v stanovanjih, na delovnih mestih in drugje ter z njimi vstopali v novo leto. Znano je, da se je pri sekanju jelk v naših gozdovih v preteklih letih naredila precejšnja škoda, tisti, ki so redno hodili po jelke v gozdove, pa so praviloma nanje pomislili le decembra, ko so jih potrebovali za okrasitev. Pri tem pa seveda pozabili, da če so gozdu že odvzeli jelko, bi bila njihova dolžnost, da posadijo novo. Na to seveda skoraj nihče ne pomisli, vendar je ob vse večjem krčenju gozdov pomembno pravzaprav vsako drevo, ki kot takšno prispeva svoj delež h kvaliteti naravnega okolja. Poleg ostalih nalog, ki jih opravlja, je pomemben čistilec zraka in proizvajalec kisika. Zato je prav, da imamo tudi mi do narave ustrezen odnos in jelke za praznične dni nabavljamo predvsem tam, kjer so jih gojili za ta namen, ali pa si nabavimo nadomestne. Te so narejene iz različnih materialov, njihova prednost pa je tudi v tem, da jih lahko uporabimo večkrat. Boris Gorupič ■ -h,-:. ankam zaupanje prijetne letne praznike. „¿m v. poslovalnici ci in Šlandrovem trgu. *Xfc ¿K* *Xfc 4Xfc *$* božične piazniAe ¿si Mečno siovo lečo fyassv želi GALERIJA OSKAR KOGOJ L/ TURISTIČNA AGENCIJA - TRAVEL AGENCY 3310 ŽALEC, Šlandrov trg 25 tel.: 063/71 53 00, 71 69 10 fax: 063/ 710 0030 1000 LJUBLJANA, Dunajska 105 tel.&fax: 061/168 168 3 $ 0 3» 0 m 0 m $ 3$ m G G m 0 d.d. .v. .v. Xf-, .V-, .V-, A/, v, ,v, ,v. AA Xf-, Xf-, Xf-, x/-. *,r-, .\y-, ,xy. ,v. .xx, ,xx ,xx. ,xx ,xx ,xx ,xx ,xx ,xx ,xx ,xx ,xx ,xy, xx x«. A 'A W A V» W W A 'A A ’A A' 'A A' W A1 Vv VV W W W Vv ’A ’A W ’A1 ’A’ Vv Vv ’A W 'A1 ’A A1 A A > «Ik kJ» j*Xk W» 4Xk *bc 9 m is MINERVA ŽALEC INDUSTRIJSKA PRODAJALNA na obratu Ložnica tel.: 063/715-134 « CERTIFIKAT 3§S $ 0 § 0 vp* jCpe sfT* 0 0 0 |s 0 9 is § is 0 sCbc tVr tVr iVr fVr tVr iVr tVr tVr tVr fVr tVr fVr tVr tVr tVr fVr tVr tVr tVr tVr tVr iVr iVi iVr fVč >Vf >Yf fVč >Vf vVč fVr >Vf tVf rVf WWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWW - vse vrste drenažnih cevi in cevi za odtoke, zračnike, osuševanje zemljišč in druge vrste uporabe iz PVC in polietilena, - vse vrste polietilenskih cevi za vodovode in plinovode, - kompletni program spojnih elementov za drenažo, - spojke za hitro spajanje polietilenskih cevi. Cevi režemo na dolžino po želji strank. KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO PRIJAZNE IN LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1999. 4±fc *±k 0 0 *±k # m 3$ 0 3$ 0 0 0 4; ^ 4|; ^ ^ ^ ^ if; ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ TRADICIJA DOBRIH TRGOVCEV SAVINJSKA trgovska družba, d.d., Žalec Titovska družba ŽANA d.d. ŽALEC ŠTT t m- Blagovntce: SAVINJKA, ŠEMPETER, PREBOLD, POLZELA; Samopostrežbe: LIBOJE, VRBJE, POLZELA, VRANSKO, TABOR; POHIŠTVO, KURIVO, TEHNIČNA, ŠPORT SHOP In MANUFAKTURA ŽALEC; DOM VRANSKO; FRANŠIZING AUBREHT PIREŠICA Bogata ponudba igrač in novoletnih okraskov. VELEBLAGOVNICA ŽANA ŽALEC; PRODAJNI CENTER LENA LEVEC; Franšizne enote: ŽANA MARKET ALDO OSTROŽNO, ŽANA MARKET SEL LETUŠ, ŽANA MARKET MANEL LATKOVA VAS, PRODAJALNA MARELICA DOLENJA VAS, ŽANA MARKET UPSI ČEPLJE, ŽANA MARKET DE&DE DRAVSKI DVOR in N0V0 3feU= ŽANA MARKET TINA SLOVENJ GRADEC 10% novoletni gotovinski popust pri nakupu otroške konfekcije nad 5.000 SIT od 17.12. do 31.12.98. t m \ DRAGI OTROCI! Tudi letos vas bo obiskal in obdaril božiček. Pričakajte ga 22. in 23.12. v blagovnicah SM Savinjske trgovske družbe v Žalcu, Šempetru, Preboldu in na Polzeli. '^■4' J!fj> cp .u&> %eiCtu& (tam ve&ele vas v nase trgovine in se veselimo vašega obisfca^ t BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ kupujeta darila v veleblagovnici Žana in jih otrokom podarjata 22. in 23. decembra ter od 27. do 30. decembra, ob 17. uri pod novoletno jelko pred veleblagovnico Žana v Žalcu. Starši, privoščite otrokom sanjski, praznični december. SM SAVINJSKA trgovska družba, d.dr, Šlandrov trg 35, 3310 Žalec Trgovska družba ŽANA d.d. ŽALEC, Mestni trg 2, 3310 Žalec Kozorog / Capricornus, 22. december - 20. januar Reka Savinja grozi Bistveno manjši obisk Reka Savinja v svojem poglobljenem koritu postaja vedno bolj nevarna hudourniška reka. Že davnega leta 1889 je bila končana regulacija Savinje, poslej so jezove in bregove samo vzdrževali. Zato je bila ob brežini speljana cesta po kateri so dovažali material za popravilo. V predzadnjih poplavah leta 1990, ko smo govorili o stoletnih vodah, pa je bilo narejeno ogromno škode. Odneslo je jez na Polzeli, ki je umirjal podivjane vode, od takrat do letošnjega leta, pa jez ni bil ponovno zgrajen, pa tudi močno načete nabrežine niso bile obnovljene. Letošnje poplave pa so nas opozorile, da stoletne vode ne pridejo samo vsakih sto let, ampak jih lahko pričakujemo ob vsakpm času. Še ena taka Največji del obiskovalcev so šolske skupine vsem svojim sti PREBOLD, Hmeljarsl - ŽALEC, Mestni trj CELJE, Ljubljan: Zahvaljujemo se vam za zaupanje. Pri nas vam bomo praznične dni še polepšali. VOŠČIMO VAM SREČNE IN VESELE PRAZNIKE. ************************* ♦ * * * * * * * * ♦ * ♦ * VTV studio d.o.o. Vaša televizija - kanal 52 3320 VELENJE, Stantetova 2, Slovenija tel.: 063 854-405, faks: 063 854-268 REGIONALNI PROGRAM IN AGENCIJA ZA TRŽENJE - DOPISNIŠTVO povodenj bi verjetno napravila ogromno škode in spremenila tok Savinje. To kaže tudi naš posnetek iz Brega pri Polzeli, kjer je spodneslo nabrežno cesto, ki je tudi sicer marsikje prekinjena z vrtovi, barakami, ograjami itd. T.Tavčar Turistični delavci iz Šempetra, ki upravljajo dva pomembna turistična objekta, jamo Pekel in Antični park, so zelo prizadevni. To se je kazalo tudi v tem, da je število obiskovalcev iz leta v leto naraščalo, na kar so bili zelo ponosni. V letošnjem letu pa je število obiskovalcev drastično padlo. Iz 33.686 v letu 1997 je obisk padel na 27.441, v letošnjem letu, kar je za več kot 6 tisoč obiskovalcev manj. jamo Pekel je obiskalo 16.222 obiskovalcev, kar je za 4.991 manj. Antični park pa 11.219, kar je za 1.254 obiskovalcev manj kot lani. Tako zelo zmanjšan obisk turistični delavci pripisujejo novi avto cesti, ki mnoge popelje mimo ne da bi to sploh zaznali, saj na avto cesti ni postavljenih dovolj tabel, s katerimi bi vabili in opozarjali mimo idoče na dva prelepa turistična objekta. T.Tavčar GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 063/7037 130 7037 131 VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA OB 59-i OBLETNICI CARANT-a POLZELA od 10. I I. 1998 do 10. I. 1999 ta nakupe nad 10.000,00 SIT sodelujete v nagradnem žrebanju 50 bogatih nagrad 1. nagrada: otroška soba LEA NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: spalnic, dnevnih, otroških sob, predsob, pisarn, jedilnic, kuhinj; omare vseh dimenzij, kosovno pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, pohištvo iz masive. KUHINJA NINA - leseni del s pultom (brez vgradnih elementov) dolžina 310 cm - 132.805,00 SIT REGAL DARE v barvi jelša/črno dim.: 330x197x40-omara 58 cm - 88.500,00 SIT , 'i cvetličarna Mestni trg 7a, 3310 Žalec, tel.: 063/ 717-504 GODBA UBOJE VABI NA NOVOLETNI KONCERT 28. DECEMBRA 1998 OB 19. 30 V DOM II. SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU. Predprodaja vstopnic poteka v Turistični agenciji POTEPUH in Občinski matični knjižnici ter uro pred koncertom. Kot goslja bo nastopila Dušanka S. v Zličar, program pa bo povezovala Jožica Ocvirk. SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK, s p Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256 mobitel: 0609/632-660, GSM: 041/632-660 POPRAVILA: •pralnih strojev • štedilnikov • sušilnih strojev • zamrzovalnikov • HITRO • KAKOVOSTNO • V NUjNIH PRIMERIH TAKOj • VSEM CENJENIM STRANKAM ŽELIM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1999. =*** j/ -.. \ 1 n IZJEMNA PONUDBA OPUŠČENIH PROGRAMOV, SESTAVLJENIH VZORČNIH SESTAVOV IN IZVOZNIH OSTANKOV Delovni čas prodajalne: - pet. od 8. do 18. ure, sob od 8.-12. ure AKTUALNO: Vsi prizadeti v nedavnih poplavah boste ob predložitvi potrdila deležni dodatnega 10% ______ ________ popusta za vse proizvode GARANT, d.d., Polzela__________ POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM! PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE VABLJENK Ä A *±Jc *±Jc kf* Rp TOVARNA KERAMIKE # LIBOJE Kasaze 34, 3301 Petrovče SLOVENIJA Tel.: + 386 (0)63 707 777 Faks: + 386 (0)63 707 781 MM» bi tanina M*#««#####*** Dogodki Janez Brojan - gorski reševalec sveta Nobelovec med gorniki Reševanje - dejanje časti, poguma in humanosti Pinzolo, zibelka gorstva in tudi smučanja v dolini Lendene v sosednji Italiji, je tudi letos gostil gorske reševalce in mnoge druge z vseh koncev sveta. Največje pozornosti pa je bil letos deležen Slovenec janez Brojan iz Mojstrane, ki so mu podelili najvišje gorniško priznanje, ki je kot nekakšna Nobelova nagrada za požrtvovalno in humano delo v gorah. Kot gorski reševalec s svojimi fanti iz Mojstrane že 35 let nesebično pomaga ponesrečencem v gorah in s tem marsikomu reši tudi življenje. laneza Brojana je kmalu po podelitvi tega priznanja osebno spoznalo tudi lepo število Savinjčanov, ki so se zbrali v Taboru na predstavitvi Ulma Za Veroniko, še več pa preko TV ekrana dva dni pozneje v oddaji Gore in ljudje. Tokrat pa ga predstavljamo tudi v Savinjčanu, v novoletno obarvani številki vašega in našega časopisa. Portret laneza Brojana, ki pravi, da bo v GRS, dokler bo lahko še pomagal ljudem v nesreči. Da so reševalci tisti ljudje, ki rešujejo, nam že nazorno pove sama beseda. Pa naj bo to reševanje v rudnikih, planinah, jamah ali na drugih področjih. Med njimi so sicer razlike, vendar je vsem osnovno vodilo reševati življenja. Nekaterim pa, kot n.pr. gasilcem pa tudi premoženje in opremo. Toda tokrat bomo pisali o gorski reševalni službi, kateri je že 35 let zvest tudi janez Brojan. Organizirano gorsko reševanje je pri nas v Sloveniji staro že 85 let. Sedaj sestavlja gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije preko 700 gorskih reševalcev, ki delujejo v sedemnajstih gorsko-reševalnih postajah. Lansko leto so imeli kar 194 reševalnih akcij, ki so zahtevale 7387 ur reševalnega dela. Pomagali so 216 ponesrečencem, 28 pa ni bilo več pomoči. Ob tem pa so tudi sami doživeli bolečo izgubo svojih kolegov pri vaji reševalcev nad Okrešljem, kjer so izgubili življenje vrhunsko usposobljeni člani gorske reševalne službe Mitja Brajnik, Luka Karničar, Jani Kokalj, Rado Markič in Boris Mlekuž. Čeprav je žalostno, pa vendar ta nesreča še bolj potrjuje dejstvo, da so gorski reševalci ob tem, ko rešujejo življenja drugih, tudi sami vedno izpostavljeni nevarnostim in novim življenjskim preizkušnjam. K temu pa velja dodati, da so vsi gorski reševalci prostovoljci in so lahko na svoje delo še toliko bolj ponosni. V svojem težavnem in tveganem delu vidijo poslanstvo, ki ga nikakor ni mogoče ovred- notiti z denarjem. Možje dejanj v Pinzolu Reševalci so možje, dejanj in besed. Morda je to razlog da so redko deležni priznanj za svoje humanitarno delo. Tudi sami najbolje vedo, kako herojska dejanja so včasih potrebna za reševanje življenj v gorah. V Pinzolu tako že 27 let podeljujejo priznanja za humanitarno delo in reševanje v gorah. Gre za priznanje, ki ga gorski reševalci vsako leto podelijo enemu svojemu tovarišu in ima to priznanje zaradi tega še toliko večjo težo in pomen. Nagrada, ki jo podeljujejo v Pinzolu, je najvišje mednarodno priznanje te vrste na svetu. Pri izbiranju nagrajenca sodelujejo vse organizirane gorske reševalne službe v svetu. Organizatorji vsako leto pišejo vsem GRS, naj predlagajo enega* svojih članov, za katerega menijo, da bi to nagrado lahko dobil. Na podlagi vseh predlogov, običajno jih je 60 do 70, življenjepisa predlaganih in na osnovi izdelanih meril tako izberejo nagrajenca. Kot že rečeno, so se letos odločili za Slovenca janeza Brojana. Podelitev je potekala pod pokroviteljstvom italijanskega predsednika Skalfara in papeža janeza Pavla II. Tako je 27. plaketa za življenjsko, požrtvovalno in reševalno delo v gorah odšla v Slovenijo. Prav tako pa tudi posebno priznanje papeža, ki ga je Brojanu izročil posebni odposlanec svetega sedeža nadškof Giani Gandi. Gore - njegovo življenje lanezu Brojanu so vile rojenice vdihnile ljubezen do gora, narave in dobroto do soljudi. Že kot otrok se je zaljubil v gore in tako je še danes. "Živel sem v okolju pod Triglavom, v družini, kjer je bil oče izkušen gorski reševalec. Še kot majhen deček sem se z njim podajal na planinske ture in se učil spoštovanja do gora in narave. Pri 12. oziroma 13. letih sem že bil zelo samostojen in sem že sam veliko lazil po hribih. Že kmalu zatem pa sem s svojimi kolegi začel s pravim alpinizmom in preplezali smo marsikatero steno v naših gorah. Njim so nato sledili vzponi v tujih gorstvih. Čeprav smo imeli veliko smole z vremenom, snegom, smo v tistih 60-ih letih kar precej pomenili v svetu. Preplezati enkrat ali dvakrat Alpe takrat ni bil mačji kašelj. Danes je to seveda precej drugače, tehnika in oprema omogočata sedaj mnogo lažje pristope na gore in nekoč težko dostopne stene ne predstavljajo več posebnih problemov. Včasih smo hodili plezat z 20 ali več kilogrami težkimi nahrbtniki. Danes pa plezajo od 7 do 10. stopnje navzgor kot se nam še sanjalo ni,” pravi moj sogovornik janez Brojan in še doda, da z veseljem spremlja dosežke naših alpinistov doma in po svetu. Priznanje za vso GRS Priznanje, ki ga je janez Brojan prejel v Pinzolu, v kraju, kjer je bil že v prejšnjem stoletju sedež gorskih reševalcev, ki nesebično pomagajo reševati življenja. "To priznanje mi res veliko pomeni. Pravzaprav se šele počasi zavedam, kakšna čast me je doletela, saj je v gorništvu to kot nekakšna Nobelova nagrada. Ob tem pa moram poudariti, da je za to priznanje, ki ga sicer res podeljujejo posamezniku, zaslužna celotna GRS in z njo vred še posebno skupina mojih fantov - reševalcev, ki jih že 20 let vodim v Mojstrani. Ne nazadnje pa je to je lahko to ključnega pomena za ohranitev življenj ponesrečencev. Dejanje časti Italijanski Pinzolo, ki ga obkrožajo čudovite dolomitske stene Brente in ledeniki Adamella, je že od nekdaj privabljal številne alpiniste. Z njimi so se začele dogajati tudi nesreče in tako so običajno na pomoč klicali gorske vodnike, ki so imeli reševanje v gorah za stvar časti. Pozno, šele S prireditve v Taboru, kjer sta Adi Vidmajer, sicer podpredsednik PZ Slovenije in Dani Topovšek, predsednik PD Tabor, lanezu Brojanu podelila spominska darila in mu čestitala za dobljeno priznanje priznanje naši državi, ki sodi med alpske dežele, čeprav z nižjimi vrhovi. Sicer pa, dokler ne prideš v Himalajo, ne veš, kaj pravzaprav pomenijo visoke gore. Višina le naredi svoje," še pravi janez Brojan, ki je od letošnjega leta tudi načelnik podkomisije za letalsko reševanje. Pred nedavnim pa je izšel tudi njegov učbenik za reševanje v gorah s pomočjo helikopterja. Kako zahtevno in nevarno je lahko takšno reševanje, pa je žal pokazala že omenjena tragedija v steni Turske gore nad Okrešljem, kjer je izgubilo življenje pet gorskih reševalcev -letalcev. janez Brojan je doslej že okrog 400-krat reševal ponesrečence v gorah in to ne le doma, ampak celo nad 7000 m visoko med odpravo v Himalaji. Njegova pot reševalca se je začela s prvo reševalno akcijo v letu 1963. Kot pravi, so zanj in za njegove kolege vsi napori poplačani, če uspejo gori iztrgati že skoraj ugaslo življenje. Veliko težje in žalostno pa je takrat, ko ponesrečencem ni več pomoči. Takrat trpijo, a si hkrati dopovedujejo, da niso mogli storiti več, kot so. Vsekakor pa je njihova skrb posvečena nenehnemu izobraževanju in usposabljanju, saj se zavedajo, da 40 let pozneje kot v Sloveniji, pa so prav tu ustanovili prvo postajo GRS v Italiji. Alpinisti in drugi, ki se ponesrečijo v tamkajšnjih gorah, so deležni brezplačnega reševanja, kar je sicer v Evropi prava redkost. Vsi reševalci so tako v Sloveniji prostovoljci. Tudi za njih je reševanje dejanje časti, kot je bilo to prej gorskim vodnikom. Enako seveda velja za janeza Brojana in takorekoč za vse slovenske reševalce, ki so prav v tem italijanskem mestecu s priznanjem Janezu Brojanu doživeli še eno potrditev svojega humanega delovanja. Snega je letos v gorah že precej, to pa je tudi čas, ki gorskim reševalcem ne bo prizanašal s počitkom. Še posebno pa bo sneg nevaren, ko se bo otoplilo in bo povečana nevarnost snežnih plazov. Takrat pa bodo janez Brojan in njegovi fantje iz Mojstrane, kakor tudi kolegi za letalsko reševanje imeli še. težje delo. Zaželimo jim čim manj reševalnih akcij, pri tistih, kjer bodo udeleženi, pa čim več uspeha in sreče pri reševanju življenj, janezu Brojanu pa za prejeto priznanje tudi vse čestitke savinjskih planincev in tudi našega uredništva. D. Naraglav Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Dobrteša vas 46 b S EM PETER 063/ 702-231 Ob izteku leta se vsem cenjenim kupcem zahvaljujemo za obisk. Želimo vam mnogo zadovoljstva in zdravja v letu 1999. Kasaze 95 • 3301 Petrovče 063/ 707-330 • 708-182 • fox: 063/ 708-279 • KVflUmnfl JABOLKA JKOZI UK UTO KUAiuernc jadac iadim pridelano po integriranem - okolju prijaznem načinu: rJIPf PRIZNANJ . PRIZNANJE Z ZLATO MEDALJO ZA KAKOVOST SADNIH SADIK ŽELIMO VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE NAŠIM KUPCEM IN KOOPERANTOM. 44444444444444444444444444 TOVARNA KRMIL ŽALEC, d.d. Vrečarjeva 13, 3310 ŽALEC A A A A A A l CENJENIM STRANKAM l T SE ZAHVALJUJEMO * * v * m A A A A A j IN SE PRIPOROČAMO J V» A | TUDI V LETU 1999. 1 * A W> A W A V - A * A V A * ^ A ? Želimo vam prijetne j Z božične in novoletne a | praznike. | * A * A 44444444444444444444444444 V*'*****'**'*'*'*'***'**'***'* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * STEKLARSTVO LUKANCUp. Grajska vas 40, 3303 Gomilsko TeL& faks: 063/726-320 GSM: 041 687-005 splošno steklarstvo $ & poslikava stekla $ $ graviranje stekla * vitražna stekla $ t* brušenje kristalnega stekla^ uokvirjenje slik $ fenijaytte ut tefte : íi i i * Ü ; : ■a TIKA Šempeter v š. d. 13a tel. 063/701-547 i./t. Celje, Ul. mesta Grevvenbroicha 9 tel. 063/415-065 Se priporočamol OPTIKA STMON& m \ \JF Veterinarska ambulanta^ FARMA, d.o.o. Podlog 1,3311 Šempeter ŽELI VSTM OBÚM&M § ‘VESEL ‘BOŽIČ f „ I*C I I stR£ČH9 kpvo nmo. f &k*ïklfïk*ïk*ïk*tkïCÏk jCïk sCtksCtksCfcfc: jCfck sCfck O )> V ): S T i J. I' ! Veterinarska ambulanta FARMA, d.o.o. Podlog 1,3311 Šempeter (zasebna veterinarska ambulanta) Ambulanta je odprta od 7. do 9. ure ln od 17. do 18. ure. DEŽURSTVO 24 ur. Tel.: 701-323 Mobitel: 0609 646-202 Križanka Savinjčan DECEMBER 1998 31 PISA- TELJICA NIN NEKD. TUR. UPRAVNA ENOTA LILI NOVY IGRALKA JUVAN ZGODAJ SPOMLADI CVETOC E DREVO DRŽAVNIK GLIGOROV CEPIVO OBIRANJE PLODOV LESEN PLUG 1999 ZDRAVILNA MOČ VIR. RASTLINA ANICA STRELSKI JAREK AGENT 007 (JAMESI UDAREC Z JEZIKOM PEVEC IN IGRALEC MLAKAR ZLATA OGNJA- NOVIČ LOPATICA C IŠt^ENJE PLUGA MEDICIN. OMAM ZAČETNIK NA KAKEM PODROČJU MOV SREBRO DEKLEVA BIBLIJ. OSEBA OKRASNI GR GROBO ORIENT. SUKNO POKLICNI JAHAČ DELO PROTI PRAVILOM SKLAD. OSTERC RUS. PISEC (NIKOLAH BRIT. PE-VEC(TOM) KAČJI GLAS SLIKARKA KOBILCA KENNETH CLARK HODNIK V ALP HIŠI NACE SIMONČIČ LUDOLF. ŠTEVILO UTEŽNA ENOTA ZA DRAGO KAMENJE SL. DRAM. IGRALEC INREZI-SER (IVAN) MAK. REZ. KAMEN ILJA VEDAO ZAJEMANJU MNOŽIČNIH POJAVOV FILM. IGR. BELGIJ. KRAU SL. ATLET (SLAVKO) BLAGO ZA KARL SCHRANZ POKRAJINA V ŠPANIJI LOJZE SLAK NAPLAV. PLESEK STRIC DANSKA OKUSNA MORSKA NAŠA SVIC.RE- KAAARE HOWE TULEC DO SEBE ANGL. MATEMATIK N.FILOZ. (GEORGE) AM.POP LUKA V JUŽNI ITALIJI VERA ALBREHT HRANA ZAPAST NEM. (IMMA- NUEL) HOKEJIST KASTELIC ZMIKAVT BIBLIJE V LAT. PLEM. OČESNE LEČE NEKD. UGANDSKI DRŽAVNIK (MILTON) GOST NA OHCETI KRAJ POD FRUSKO > TELIČKA LANTAN UMRLI SL. SLIKAR, SAMOUK NAS IPORTNIK, INVALID 1999 OKRASNI DVORIŠČ V IGRALKA IDA KRAVANJA 60 MINUT LJUBKA GOZDNA ŽIVAL .RISAR ŠAUIVIH JDDDL LUKANA AM. PEVKA (JAP.I DEL ZAHODNIH KARPATOV RIM. ZGOD. GOVEJA MAŠČOBA UM. ZGOD. (FRANCE) STANJE ZAMAK- NJENOSTI GRAFIČNA DEJAVNOST ZORMAN VREČ EVINA MANJŠI JADRAN. OTOK GEOLOŠKA DOBA, PERM POLOŽAJ PRI JOGI SOL SEČNE LUKA V JADRAN. OTOK EUGENE ONEILL IGOR VIDMAR MESTO V JUŽNI POHOTNEŽ, MUČITELJ DESNI OBČAN VEK, STOLETJE TEKMEC SL. PISEC POD- LAHTNICA FR. FILM. IGRALKA HRV. NACIONALIST CUIRE MALA AZIJA MESTO V ANGLIJI LISTNATO DIMENZIJA TRAJANJA POMANJ- KANJE MOČI PRETEP GOLEGA TELESA NAGRAD NA KRIŽAI Rešitve križanke, objavljene v novembrski številki Savinjčana: KUHINJA-NINA-OMARE-ZENA-ZAKONSKA-SPALNICA-LARA-POHIŠTVO- OTROSKA-SOBA-LEA-PETDESET-LETNA-TRADICIJA Izid žrebanja: 1. PATRICIJA PETEK Šmartno ob Paki 11 2. ŠPELA TEV2IČ, Podvin 10/c, Polzela 3. ANTON SPOIENAK Petrovče 266 Nagrajenci se oglasite v tajništvu uredništva, kjer boste prejeli nagrade, ki jih podarja POHIŠTVENA INDUSTRIE GARANT POLZELA. Pokrovitelj decembrske križanke je CAFFE TROPIC, d.o.o., Žalec, Savinjska cesta 87/a. Nagrade bodo njihovi lastni proizvodi v vrednosti 5.000, 3.000 In 2.000 SIT. Rešitve križanke - samo gesla iz označenih polj, pošljite na naš naslov do 10. januarja 1999 - izključno na dopisnicah. V soboto popoldne so Polzelani na kristalno čistem nebu opazovali dva balona, ki sta nizko preletavala Polzelo, potem pa se je eden od njiju spustil na tla na Bregu pri Polzeli, tik ob cesti. Pristanek je bil zelo natančen, je pa privabil kar precej radovednežev, ki so seveda vedeli, da ne gre za NLP, toda tako od blizu balona pa še tudi niso videli. Z njim so se pripeljali prijazni fantje Aero kluba Ljubljana, ki po slovenskem nebu peljejo vsakogar, ki to želi in plača. T. Tavčar • FOTOGRAFIJA MESECA • FOTOGRAFIJA MESECA • December je mesec nakupov, darov in želja. Za nami je že Miklavž, pred nami pa še dva dobra moža, Božiček in dedek Mraz, ki bosta vsak po svojih močeh izpolnjevala želje številnih otrok doma in po svetu. V tem času pa bomo na svoj račun prišli tudi odrasli, saj ne bo manjkalo raznih poslovnih srečanj in praznovanj. V tem mesecu se pije in je kot v nobenem drugem mesecu leta. Veliko se bo nazdravljalo in izrečenih bo veliko dobrih želja. Najpogostejši prizor pa bo podoben temu na fotografiji. Pa na zdravje in srečno tudi v imenu našega uredništva. d. n. kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo tudi v letu 1999. Želimo vam prijetne praznike. SILVA IN ERVIN ČAS Mesnica - delikatesa »Špilca«, Celje, Mariborska 57 Tel.: 063 38 040 Mesnica - delikatesa Žalec, Savinjska c. 73 Tel.: 063 715-800, 71 00 300 Mesna predelava Žalec, Savinjska c. 72 Mesnica - delikatesa Blagovnica Bala Petrovče Tel.: 063 707 252 kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk • NE PRESLIŠANO • NE PRESIIŠANO • Ko se je v občinskih klopeh razvnela razprava o galiških problemih je svetnik Štefan Frece pri-bil:"Štiri leta smo imeli koline, zato je že čas, da napravimo fureš". Fureš je bil, z njim pa tudi konec bivše žalske občine. Preboldskim kulturnikom smo v začetku leta predlagali, da dejavnost preselijo v graščino, pa se s predlogom nikakor niso strinjali. Še vedno vidimo pravo mesto v graščini, k sodelovanju pa bi kazalo pritegniti še koga. Z združenimi močmi so Šentpavlani gotovo kos sicer zahtevni nalogi, saj so to v preteklosti mnogokrat dokazali. V Savinjski dolini je še nekaj zadružnih domov, ki so jih gradili v časih udarniškega dela. Med njimi je tudi dom v Šempetru, katerim pa sedaj služijo drugi z oddajanjem poslovnih prostorov. Dom je bil zgrajen pred 40. leti, zato bi si tudi zaradi visokega jubileja .zaslužil novo obleko. Če že g. Krivec ne čuti potrebe in odgovornosti do urejenega okolja, bi pričakovali razumevanje zlasti članov Kmetijske zadruge, ki pa so domačini. Tudi domači kulturniki morajo plačevati najemnino. Morda pa se bo nova žalska občina spomnila in v postopku lastninjenja našla del prostora za kulturo. Takole pa so na prvi seji bili soglasni novi žalski svetniki. Želimo jim, da bi bili soglasni tudi v naslednjem letu, ko bodo izpolnjevali volilne obljube. ??????????¥???????????*??????¥????¥????????? •: I Pri Rakunovih v Založah je svečko prižgala Mat$|L III 5/1998 5000005615,PR2 COBISS © OLETNA PRILOGA • Prišel čas je krog božiča, bele naokrog gore, k dvorom bliža se lisica, v snegu zajčje so steze. Josip Murn Prvotno so praznovali božič samo v cerkvah, šele v 14. stoletju so ga premaknili tudi drugam. Barok in protireformacija sta približala božično praznovanje družini v mestih in na vasi. Z jaslicami, svečanimi božičnimi pesmimi, s krašenjem in božično peko je postal božič tudi na Slovenskem največji praznik. Danes si več ne predstavljamo božičnih in novoletnih praznikov brez voščilnic Navada, da si ljudje voščijo pisno, izvira iz konca 18. stoletja, ko so si voščili na okrašenih posetnicah ali na okrašenem pisemskem papirju z napisanim voščilom. Predhodnice teh ročno risanih in pisanih so voščilnice redovnic iz 15. stoletja, ki so jih pošiljale svojim dobrotnikom. Prvo tiskano voščilnico pripisujejo ravnatelju Viktorijinega in Albertovega muzeja v Londonu Henryju Colu. Risar )ohn Horsley je narisal veselo druščino, ki nazdravlja s kozarci. Voščilnico so natisnili v manj kot tisoč izvodih in ravnatelj jo je pošiljal svojim prijateljem. Prava domovina voščilnic pa je Avstroogrska, kjer se pojavijo v dvajsetih letih 19. stoletja. Po letu 1850 so jih tiskali že množično in ko se je po letu 1870 pocenila še poštnina za dopisnice, postane tudi njihova uporaba množična. Ker smo bili Slovenci del tega prostora, spadamo med prve narode na svetu, ki so pošiljali razglednice in voščilnice. Močno razširjene so bile pri nas že na prelomu stoletja. Tiskali so jih predvsem v tujini, toda tudi doma natisnjene nikakor niso zaostajale za tujimi. Velikokrat pa so domači tiskarji dotiskali samo slovensko besedi- lo. Postale so zelo priljubljene in motivno zelo različne, tako da ob pregledovanju različnih zbirk skoraj ne najdemo dveh enakih. Prve božične in novoletne voščilnice so bile skromno okrašene, toda kmalu srečamo romantične zasnežene pokrajine s taščicami na veji ali srnami, ki se pasejo, ali pa z angeli varuhi, ki prinašajo božično jelko in obdarujejo otroke. Pogoste so na prelomu stoletja tudi kar razglednice domačih krajev z dotiskanim voščilom za srečo v novem letu. Včasih je dodana smrekova vejica, angelska glavica ali otroci ob božični jelki. Najpogostejše so voščilnice, ki so že s svojimi simboli za srečo zadosti zgovorne in če je še dotiskano voščilo, zadošča le še podpis. Simboli za srečo so včasih upodobljeni posamezno ali združeni v skupen motiv. Povsod po svetu in tudi pri nas je v božičnem in novoletnem času razširjeno krašenje z zelenjem. Uporabljajo predvsem smrečje, bršljan, božje drevce, belo omelo, zimzelen, hrastove vejice. Mnoge zimzelene rastline nosijo bogato simboliko verjetno še iz predkrščanskih časov. Zimzeleno drevo z bodičastimi trdimi listi in rdečimi jagodami imenujemo božje drevce ali božji les. V antiki je bilo atribut sončnih bogov. Odganjalo naj bi demone in simboliziralo dobro voljo in veselje. Belo omelo so poznali že Kelti kot magično rastlino, ki je ozdravila vse in zato simbolizira dolgo življenje in nesmrtnost. Podobno simboliko ima tudi zimzelen, ki so ga častili že v Egiptu. Iz vseh zimzelenih rastlin spletamo božične vence, ki so okrašeni še s storži in pisanimi, največkrat rdečimi pentljami. Vse te zimzelene rastline simbolizirajo tudi zdravje in moč, kar največkrat tudi voščimo ob novem letu. Stari simboli za srečo, ki jih najdemo upodobljene na voščilnicah od konca prejšnjega stoletja pa vse do danes, so tudi štiriperesna deteljica, konjska podkev, palčki ali škrati, mušnica, pikapolonica, prašiček, dimnikar, lestev ter igralne karte in kocke. Vsi ti simboli so povezani s prastarimi verovanji, ki so sicer izgubili globlji pomen, pomenijo pa tako kot talismani zaščitno sredstvo pred nesrečo. Štiriperesna deteljica, ki jo je tudi težko najti, varuje ljudi in živali pred čarovnicami in demoni. Uporabljali so jo tudi za ljubezenska prerokovanja. Posebno moč ima zaradi številke štiri, ki predstavlja "največji čudež", "božansko mnogostranost". Različni narodi so že v zgodovini svoja božanstva imenovali s štirimi črkami. Isto število srečamo tudi na igralnih kartah, ki so štiri (srce, križ, pik in karo). Prvotno so jih uporabljali v magične namene. Pomembne so tudi številke na kocki, predvsem šest. S podkvijo kot simbolom sreče je povezan kult plodnosti in rodovitnosti polja. Varuje pa tudi domačo hišo pred nesrečo. Kasneje so verjeli, da ima podkev posebno moč, ker jo je skoval kovač na svetem ognju. Varuhi narave, rastlin in naravnih bogastev (zakladov) so tudi škrati, katerim so se ljudje priporočali za varovanje domačega ognjišča in kot pomočnikom pri delu. Ker škrati živijo v gozdu pod mušnico, so na voščilnicah velikokrat upodobljeni skupaj z njimi. Po kitajskem verovanju pomeni mušnica srečo, dolgo življenje ali celo nesmrtnost. Kot simbol dolgega življenja je lahko upodobljeno hrastovo listje. Hrast namreč tudi pozimi obdrži suho listje na vejah. Vraža, da dimnikar prinaša srečo, je povezana z ognjem in domačim ognjiščem, ki je včasih pomenilo središče domačije. Tu so po poganskem verovanju živeli domači duhovi penati, ki so varovali sveti ogenj. Ognjišče in dimnik je najbolje očistil dimnikar, da ni prišlo do požara. Tako je sveti ogenj vedno enako gorel, zato imamo dimnikarja za varuha družinske sreče. Tudi Božiček lahko pride v hišo skozi dimnik. Skoraj povsod verjamejo, da pikapolonica razume človeško govorico, je pa tudi prastari simbol za srečo in rodovitnost. Božično ali novoletno drevo je ostanek prastarega zimzelenega mlaja, ki je lahko pomenil tudi drevo življenja in simboliziral upanje in veselje. Življenjska moč, ki jo hrani zimzeleno drevo, naj bi prešla tudi na človeka. Že Rimljani so ga krasili s svečami. Kasneje so dodali še sadje, orehe in majhna rdeča jabolka. Šele v 19. stoletju so uporabili drugo okrasje, ki ga je pričela izdelovati tudi industrija. K nam je navada postavljanja božičnega drevesa prišla iz Nemčije in se iz meščanskega okolja razširila tudi na vas, kjer pa ni stalo, ampak viselo pritrjeno pod strop z vrhom zgoraj ali spodaj. Krasili so jo s pisanimi trakovi ali papirnatimi verigami, z orehi in jabolki. Ves čas od začetka decembra je povezan z obdarovanjem. V noči na 6. december otroke obdaruje Miklavž. V katoliških in protestantskih deželah otroke obdaruje na božično noč Božiček, ki je velikokrat upodobljen tudi na voščilnicah. Upodobljen je lahko z veliko vrečo ali košaro, polno daril. Njegova kapa, iz katere še vsipajo darila, predstavlja tudi rog izobilja, ki je simbol darežljivosti in blagostanja ter splošne sreče. Po drugi svetovni vojni pri nas Božiček dobi dvojnika v dedku Mrazu, kateremu otroci ravno tako pišejo pisma in od njega pričakujejo darila. Ta bradati mož pa jih sedaj ne prinaša na saneh z jelenjo vprego, ampak uporablja tudi modernejša prevozna sredstva. Ni redkost, da ga vidimo na voščilnicah na kolesu ali celo v avtomobilu. Iz prve svetovne vojne poz- Prve štiri nedelje cekrvenega leta so adventne. Adventni čas pa je tisti čas, ko se kristjani pripravljajo na božič - rojstvo Jezusovo. V tem čas« naj bi se predvsem duhovno poglobili v skrivnost božiča, zunanji simbol tega pa je adventni venček, na katerem vsako nedeljo prižgejo eno svečko več. Pri nas se je adventni venček kot znak predbožičnega časa uveljavil šele v zadnjih letih, kljub temu pa krasi skoraj vse domove. T. Tavčar namo uradne razglednice humanitarnih organizacij za vojake in begunce, na katerih so upodobljeni vojaki na božični večer, ko molijo ob božični jelki, jaslicah ali pred grobom, in si želijo miru in snidenja s svojimi, s katerimi so povezani samo prek pisem. Prvotno jaslice niso bile pogost motiv, vendar postanejo mnogo pogostejše med obema vojnama, ko so pričeli izdelovati voščilnice tudi slovenski slikarji (Maksim Gaspari, Ivan Vavpotič, F. Kopač, France in Mara Kraljeva, A Koželj in drugi). Poleg jaslic upodabljajo še ljudske običaje okrog božiča in novega leta v Sloveniji. Ti motivi so bili veliko bližji preprostemu človeku na podeželju in pošiljanje voščilnic se je razširilo na vse sloje. Poleg slikarskih upodobitev Kristusovega rojstva na voščilnicah srečamo tudi upodobljene jaslice, ki so jih postavljali po cerkvah in domovih. Kdaj so začeli postavljati te miniaturno prikazane prizore Kristusovega rojstva, ne vemo natančno. Nastale so verjetno v 11. stoletju po božičnih igrah, zato jih nekateri imenujejo "zmrznjeno gledališče". Prvotno so postavljali jaslice jezuiti že sredi 16. stoletja v svojih kolegijih in cerkvah. Sledili so jim avguštinci, dominikanci in kapucini. Lesenim ali porcelanskim figuricam so sledile figurice iz tršega papirja, poslikane z akvarelnimi barvami. Iz cerkva so se preselile na dvor in v premožnejše meščanske hiše. V Celju so bile v zasebni lasti jaslice iz žgane gline dunajskega umetnika |. Dorfmeistra, ki jih je odkupil m.nchenski nacionalni muzej. Posebno lepe so bile med obema vojnama papirnate jaslice Maksima Gasparija, Toneta Kralja in Franceta Goršeta. To pa so tudi umetniki, ki so najpogosteje upodobili motiv jaslic oziroma Kristusovega rojstva na svojih božičnih voščilnicah. Najpogosteje je upodabljal slovenske običaje na voščilnicah Maksim Gaspari. Upodabljal je božične, novoletne in trikraljevske kolednike, tepežkanje, praznovanja ob božiču in novem letu doma, in pare v narodnih nošah, ki si voščijo, blagoslov domače hiše, vlivanje svinca, s katerim napovemo prihodnost, in še bi lahko naštevali. Izšle so že v mnogih ponatisih. Po drugi svetovni vojni so postale božične in novoletne voščilnice motivno zelo skromne. V štiridestih in petdesetih letih srečamo skoraj izključno zasnežene zimske pokrajine v modrih, zelenih in rjavih tiskih. Šele v šestdesetih letih ponovno prevladajo fotografije domačih krajev. Konec šestdesetih se loti oblikovanja novoletne voščilnice kar nekaj slovenskih slikarjev, ki pa so žal v manjšini. Kot božične voščilnice se največkrat uporabljajo reprodukcije zimskih pokrajinskih motivov slovenskih slikarjev. Veliko božičnih voščilnic z najrazličnejšimi motivi hranimo v posebnih zbirkah domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje. Z njimi ne želimo predstaviti samo njihovo bogato motivno raznolikost, ampak predvsem ohraniti vedenje o času in običajih naših babic. Tatjana KAČ Peric, ki je v celotni tekmi ubranil 18 strelov (enega iz sedmih metrov), je v predzadnji minuti, pri plus ena za Celje, ubranil kon-tro Švedov in tako morebiti naše rešil celo poraza. Ob izenačenju Švedov so namreč pivovarji zadnjih BO sekund ostali brez izključenega Manaskova. Kljub temu so zaigrali preudarno, po odlično izvedenem cepelinu preko Pungartnika pa so v zadnji sekundi zamudili priložnost za zmago. Pungartnikov strel se je za hrbtom že premaganega švedskega vratarja žal od notranjega roba vratnice odbil nazaj v polje, junak drugega dela je bil ob vratarju in Škrbiču tudi Šerbec. Razen dveh zadetkov iz igre je bil namreč zanesljivi izvajalec sedemmetrovk. Z neodločenim izidom 24:24 so bili na koncu zadovoljni oboji, še bolj pa Švedi, prvaki iz dežele letošnjih evropskih prvakov, katerih predstavniki in trener so poudarili, da so Celjani eni glavnih favoritov za letošnje evropsko klubsko finale. Vsekakor se je na tekmi poznala tudi odsotnost poškodovanega Iztoka Puca. Z njim bodo rokometaši Celja Pivovarne Laško v nadaljevanju lige, ko morajo v tekmi s Kovopetrolom še potrditi prvo mesto v skupini, zagotovo še močnejši. Točka v Goeteborgu je tako že zagotovila mirne priprave na četrfinalna obračuna. Dvorana Lieseberg letos v ligi prvakov pa tudi v domačem rokometnem prvenstvu, kjer ima Goetebrog povprečno nekaj čez 800 gledalcev na tekmo, še ni bila tako polna. V dvorani je bilo tudi 45 zvestih Florjanov, ki so se na približno 1800 kilometrov dolgo pot (v eno smer seveda) podali v četrtek, na cilj pa prispeli 40 minut pred tekmo. Tako kot lani v Španiji so večji del srečanja preglasili domačo dvotisočglavo množico. Po četrtem kolu so Celjani v skupini prvi pred RIK Redbergslids, Portlandom in Kovopetrolom. V četrtfinalu lahko dobijo za nasprotnika danskega prvaka Gudme ali pa ruskega prvaka Volgograd. Oba nasprotnika sta zelo kvalitetna in izenačena. Vasja Knapič V četrtem krogu so Celjani gostovali v Goeteborgu pri RIK Redbergslidsu. jasno je bilo, da bodo domači poizkušali vse, da bi popravili slab vtis, ki so ga pustili v celjski dvorani Golovec. Začetek tekme je bil ponovno celjski. Hasanefendič je Švede presenetil z Vugrincem v prvi postavi. V tretji minuti je bilo že 3:0 za celjsko moštvo. Po nekaj napakah naših rokometšev pa so Švedi znižali rezultat na 3:2. Zatem sta se moštvi začeli menjavati v vodstvu. Kar 17 minut je bil Manaskov edini strelec pri naših. Prvi polčas se je končal s 13:13 z izenačujočim zadetkom Uroša Šerbca preko celega igrišča. Drugi del igre je Hasanefendič začel z inačico 5-1 in ko je kazalo, da bodo naši le prišli do željene razlike, sta v dogajanje še očitneje posegla švicarska sodnika. Že v prvem polčasu sta imela slab kriterij, v drugem pa sta v odločilnih trenutkih krojila potek srečanja. Pivovarna Laško je imela skozi vso tekmo za 10 minut več kazni kot RIK. Domačini so tako celo tekmo lovili korak s Celjani v obdobjih z igralcem več, ko so bili Celjani nekaj časa tudi z dvema igralcema manj, pa so drugič na tekmi povedli z dvema goloma razlike. Pri Švedih je tokrat izstopal Mikael Franzen, ki je bil pravi "joker" Švedov. Njegov izkupiček je bil pri osmih zadetkih stoodstoten. Trener Magnus johanson zato upravičeno pričakuje, da bo končno poklican tudi v švedsko reprezentanco. Končnico je dvorana skupaj s celjsko upravo in številnimi navijači naših, med njimi tudi Florjani, ki so na Švedsko prišli z avtobusom, pričakala na nogah. Odlični V Evropski ligi prvakov rokometaši Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško uspešno nastopajo in uresničujejo cilj, ki so si ga zadali pred sezono. Po štirih kolih so še nepremagani. V tretjem kolu so doma igrali s španskim Portland San Antonijem, v četrtem pa gostovali v Goeteborgu pri švedskem prvaku RIK Redbergslids. Z izkupičkom točk so si na široko odprli vrata do prvega mesta v skupini D. V tretjem kolu so Celjani gostili izredno močno ekipo Portland San Antonia, ki je v lanski sezoni dosegel drugo mesto v španskem prvenstvu. To in uvrstitev v "ligo prvakov" jih je spodbudilo k temu, da so se za letošnjo sezono še dodatno okrepili. Okrepili so se z reprezen-tatoma Olallao iz Bidasoe, ter Barbeitom iz Barcelone. Z nakupom danskega reprezentančnega vratarja Norkilta pa so postali klub z enim najmočnejših vratarskih parov. Poleg Danca je namreč njihov standardni vratar tudi legendarni Romun Buligan. Letošnja okrepitev je tudi Raul Bartolome, 40-kratni reprezentant mlade reprezentance Španije. Da je Portland San Antonio klub v vzponu, potrjuje, da je kar 9 od 14 igralcev v klubu šele eno ali dve sezoni. Lani so prišli Kisselev, Errekondo, Martin, Mainer in Ambrosio, letos pa Olalla, Norkilt, Barbeito in Bartolome. Tudi Villaldea je v klubu šele tretjo sezono. Španci so v Celje prišli trdno odločeni, da bodo drago prodali' svojo kožo. Ritem na začetku tekme so prvi ujeli Celjani in si priigrali prednost, ki pa se je stopila pri rezultatu 6:5. Takrat je trener Hasanefendič Manaskova zamenjal s Pucem in sledilo je obdobje Celjanov. Priigrali so si prednost petih golov, ki so jo obdržali do polčasa, ko je bil rezultat 13 : 8. V prvem polčasu smo gledali izredno trdo igro. Celjska obramba je delovala točno po trenerjevih navodilih in kazalo je, da se bo ponovila slika s tekme z RIK Redbergslidsem iz prejšnjega kola. V drugem polčasu so Celjani povišali rezultat na 15 : 8. Kazalo je na popolen uspeh Celjanov. Takrat pa je nstopila kriza v celjski ekipi. Španci so zaslutili svojo priložnost, vendar za popolen preobrat niso imeli več moči. Končni rezultat je bil 27 : 24 za domačo ekipo. V igri naših šampionov se je poznalo, da so v preteklem tednu slovenski reprezentatje iz kluba igrali dve izredno težki tekmi s hivaško reprezentaco ter odsotnost jelčiča, ki pa ga je dokaj dobro zamenjal Robi Šafarič. Španci so lahko zadovoljni s svojo igro, ker v Celju že dolgo nismo videli tako izenačenega srečanja. Delno so uspeli zadržati prva strelca celjske ekipe Manaskova, Škrbiča, pa tudi Šerbca. Manaskov je denimo zgrešil kar 8 metov na gol. S sedmimi goli pa je ponovno blestel Roman Pungartnik. Poleg ponovno odličnega Periča je potrebno pohvaliti tudi organizatorja igre Stefanoviča, ki je v obrambi popolnoma zasenčil ruskega reprezentata Olega Kiseljeva (met iz igre 3:0). Do sedaj nepremagani! Jure Jerman - Savinjski skakalni rekorder Odslej pri kranjskem Triglavu V Savinjski dolini je bilo pred desetletjem veliko ljubiteljev in privržencev smučarskih skokov. To je bilo obdobje bratov Debelak iz Braslovč , ki sta nizala pomembne dosežke v svetovnem pokalu, Matjaž pa je razveselil slovensko javnost in še posebno Savinjčane, z dvema medaljama iz olimpijskih iger v Calgaryj u . Takrat je kar lepo število mladih Savinjčanov z navdušenjem prihajalo v Braslovče, ki so želeli postati skakalci. Nekaj jih je to res postalo, danes pa je pravzaprav poslednji Mohikanec tega športa v dolini, le še jure jerman iz Matk. |ureta jermana si bomo Slovenci in še posebno Savinjčani spominjali vsaj za zdaj kot nosilca državnega rekorda v smučarskih poletih. Ta podvig mu je uspel 7. februarja leta 1996 na letalnici v češkem Harrachovu, kjer je kot predskakalec poletel 192 m. Njegov rekord je bil v veljavi vse do znamenite tekme v Kulmu, ko je njegov rekord dvakrat izboljšal Primož Peterka. Jure Jerman, ki ga ves čas močno podpira njegov delodajalec Maks Kač iz Prebolda, oziroma njegovo podjetje Vodo-tehnik iz Žalca je bil vse do minule sezone v velenjskem skakalnem klubu. Po zaključku le-te pa se je odločil za prestop h kranjskemu Triglavu, saj v velenjskem klubu ni imel prave podpore in možnosti. Iz kluba pa riaj bi odšel tudi njegov trener, vendar je ta potem še ostal. Jure pa je odšel v Kranj. Tam se je zanj začelo skoraj vse od začetka. Sedaj je običajno v ponedeljek in torek v službi, vse ostale dni pa v Kranju kjer pridno trenira in čaka na svojo novo priložnost. Trenira pod vodstvom trenerjev Bogdana Norčiča in Janija Grilca. Poleg treninga na snegu ima zelo intenzivne treninge tudi v telovadnici v Cerkljah in v Ljubljani. V tem letu je Jure dosegel že kar nekaj lepih rezultatov, ki mu dajejo upanje, da se bo kmalu pobral in prišel tudi v reprezentanco. Na poletnih tekmah v Nemčiji je bil drugi, tretji in četrti. V Avstriji pa je dosegel dvakrat tretje mesto, enkrat pa drugo. Sedanja testiranja so pokazala, da je bistveno napredoval odkar je v Kranju. Njegova želja in tudi cilj je, da bi čimprej lahko pokazal da še zna skočiti. Prva takšna priložnost bodo smučarski poleti v Planici, na katere se še posebej pripravlja in so njegov glavni izziv. Zelo pa ga mika znova poleteti na skakalnici v Harrachovu, kjer je doživel svoj največji triumf doslej. Če bodo dobri rezultati, se mu zna tudi to zgoditi in bo še pred Planico poletel na velikanki v Harrachovu. Jure Jerman tudi v teh dneh pridno trenira in tekmuje na tekmah nižjega ranga. Z mislimi in željami pa je v Planici, ki mu je že prinesla naslov vice prvaka v državi, takoj za Primožem Peterko, ki letos doživlja svojo veliko krizo. Tako Primožu kot Juretu želimo, da se znova izkažeta. Še posebno pa bomo veseli, če bo tudi naš savinjski orel zmogel moči in se dvignil nazaj med najboljše slovenske skakalce. D. Naraglav HANDBALL1 CLUB CELJE PIVOVARNA LAŠKO ne nftntt$yf ¿v-, ,y-f >y, aa >y-, wwwwwwwwwwWwwWwwwwwwwww BRANKA IRMAN Savinjska 2 SLO-3310 Žalec Tel.: 063/703 16 11 Fax: 063 /715-095 ;£* PE OPTIKA VELENJE (zdravstveni dom) «S iti* Vodnikova 1 3320 Velenje Tel.: 063/851-956 MARJAN IRMAN Specialistična ordinacija za očesne bolezni in motnje vida Savinjska 2, Žalec Tel.: 063/703 16 12 Želimo vam lep božič in srečno ter uspešno novo leto L. 1999! A 0 0 0. *±k 0 0 *±k Yv V V V »V V V »Vi V Vi V V A A A A A A A W A A W A A W A W W W A A A W A Novoletna anketa Z oceno starega v novo leto Znova ¡e leto naokrog. Nekateri se ga bodo radi spominjali, drugi ne. Za ene ¡e bilo srečno, uspešno, drugi bi ga najraje preskočili. 0 tem smo v novoletni anketi povprašali Savinjčanke in Savinjčane, ki smo jih zmotili na ulici, delovnem mestu ali kje drugje. Osnovno vprašanje je bilo, kako ocenjujejo iztekajoče se leto in kaj si želijo v novem. In kaj so nam povedali? Vlado Gorišek:" Z osebnega stališča ocenjujem to leto kot zelo dobro, saj se je moje zdravstveno stanje močno popravilo, tako da sem sedaj relativno kar zdrav in v primerni kondiciji. Tega pa žal ne morem reči za našo državo, ki vidno peša, saj ni nobenega pravega napredka, pa naj govorimo o gospodarstvu ali drugih področjih. Zelo me motijo in jezijo stalni prepiri, ki resnično ne vodijo nikamor. Moti me tudi naša neodločnost, mlačnost v odnosih s tujino in naše klečeplazenje v zunanji politiki. Morda se premalo zavedamo, da s tem izgubljamo na celi črti. Ne nazadnje s tem zapravljamo svojo samostojnost in naš ponos. Skratka,državi in parlamentu dajem veliko črno piko. Nove občine so sedaj dejstvo, čas pa bo pokazal ali bi enotni imeli boljše možnosti. Med želje na prvo mesto uvrščam zdravje, hkrati pa si želim, da bi Slovenija in mi kot njeni državljani zaživeli tisto pravo demokratično življenje, ki ne bo samo demokracija elit, ampak tudi delovnih ljudi." Božidar Ramšak: "Leta hitro tečejo in od aktivnih delavcev skoraj neopazno preskočimo med upokojence . Kmalu bomo preskočili še eno leto in postali še za eno leto starejši. S starostjo pa pride tudi več zdravstvenih težav. Leto,ki se izteka je bilo nekako povprečno, za mano pa je tudi operecija kile, tako da sem moral nekaj časa preživeti v bolnici. Tudi v letu 1999 se ji ne bom mogel izogniti, saj me čaka še operacija na želodcu. Ob vsem tem si človek želi predvsem zdravje, vse drugo pa bo že nekako." Jure Feldin: "V letu,ki se izteka, se ni zgodilo nič presenetljivega, zato bi lahko bil z njim kar zadovoljen.Res pa je, da je življenje v naši domovini vedno težje in vse več je tistih, ki so takorekoč že na robu preživetja ali že kar čez. Mislim, da bi bilo končno potrebno reči bobu bob in s pametnejšo politiko in večjo zavzetostjo nekaj naredili tudi v tej smeri. Vsi nekaj govorijo, obljubljajo, naredijo pa bore malo. Država je z razdelitvijo nekdanjih občin svoje breme prenesla na lokalno raven. Čestitke Koprčanom, ki dobro vedo -večja je občina, večja je tudi njena moč. Želje? Samo zdravje in pametnejša politika, ki bo naše življenje pripeljala na višjo raven." Gordana Krajšek: 'To leto je bilo zame kar uspešno in tudi zanimivo. Večina časa sem preživela v Ljubljani, ker tam tudi obiskujem šolo. Drugače pa je bilo zelo lepo in prijetno poleti na morju in v začetku tega leta na snegu. Konec tega leta in še nekaj dni v naslednjem pa bo sploh enkratno, saj bom skupaj s taborniki v Čilu, na svetovnem zletu tabornikov in skavtov, kjer se zbere prek 30.000 skavtov in tabornikov z vseh koncev sveta. Med želje za prihodnje leto sodijo uspešno šolanje, srečna ljubezen, zdravje in vsestransko razumevanje. Tistim, ki odločajo, pa želim srečno roko in več modrosti tudi pri reševanju problemov mladih, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov vse bolj vdajajo pogubnim razvadam, alkoholu in mamilom." Meri Suljanovič: "Mislim, da je bilo to leto zame posebno doživeto. Postala sem namreč Nevenka Kresnik: "Leto, ki mamica. Vse to pričakovanje pa je nekako zaznamovalo leto, ki se izteka. Nisem Savinjčanka,ampak Gorenjka, vendar se tu dobro počutim, zato mislim, da ni važno, od kod si doma. Moje želje so relativno skromne, želim si le zdravja zase in za svojo družino. Politikom, ki naj bi bili v službi naroda, pa večjo zagnanost za dobrobit te države in njenih državljanov." Ljubica Povše: "Menim, da se, kar se mene tiče, nad tem letom ne smem pritoževati. Bilo je vse nekako v mejah sprejemljivega. Le denarja je vedno manj, saj naše plače že kar lep čas stojijo , inflacija pa dela svoje. Čeprav res ni velika, pa se vse po malem draži. Kot trgovka lahko to kar dobro spremljam. Kupna moč je vedno manjša in vedno več je ljudi, ki s težavo staknejo začetek s koncem. Marsikomu jo je letos zagodla še poplava, tako da je bilo to za socialno šibke še dodaten udarerc. Ti si takšnega leta prav gotovo ne želijo več. Moje želje za prihodnje leto so, da otroka uspešno zaključita šolanje. Hčerka je maturantka, sin pa končuje osnovno šolo. Seveda pa želim predvsem zdravja in da bi nam naši kupci ostali še naprej zvesti." Franci Burjan: "Zame je bilo to leto kar uspešno, če bo tudi to, ki prihaja vsaj takšno, se nimam kaj pritoževati. Preko celega leta dela ni manjkalo, tako poklicnega kot ljubiteljskega pri glasbi. Tega sicer ne morem trditi glede denarja, ki ga tako vedno primankuje. Ob vsem tem pa me jezi pred- ga bo vsak čas konec, je bilo še kar zadovoljivo. Pravzaprav se ni zgodilo nič takšnega, da bi ga lahko hvalila ali grajala. Seveda pa to ne velja za državo kot celoto, oziroma našo politiko, ki je premalo skrbi posvečala reševanju težav svojih državljanov. Mislim, da bi v prihodnje bilo treba marsikaj spremeniti, saj bomo sicer priče še hujšim težavam. Zase in za svojo družino si želim čimveč zdravja, za delo, ki ga opravljam, pa nekaj več denarja v kuverti, predvsem pa, da bi bil poklic trgovke primerno, cenjen." |ože Golič: "Kakih velikih pomislekov, ali je bilo to leto dobro ali slabo, pravzaprav nimam. Vem pa in tudi trdim, da bi lahko bilo še precej boljše. Sicer pa je minilo nekako v skladu s pričakovanji, tako da tudi ni kakšnega posebnega razočaranja. Dodatne težave nam je povzročila narava. Spomladi s potresom v Posočju, jeseni s povodnjo, že poleti pa tudi s sušo in točo. K vsemu temu pa so svoje dodale še volitve, kjer sem bil sam tudi precej angažiran. V prihodnjem letu si želim predvsem zdravja zase in za vse moje, če bo tako, potem se da narediti še vse ostalo.V občinah, ki so nastale po razdelitvi sedanje, ne bodo imeli lahkega dela, zato jim želim, da bi čimprej uspešno zaživele. Veliko uspeha želim predvsem županom in občinskim svetnikom, sicer pa srečno roko in veliko strpnosti v dobro ljudem ." vsem neplačevanje opravljenih del in bi bil že skrajni čas, da bi se uredila ta finančna anarhija oziroma nedisciplina. Naši politiki veliko obljubljajo, žal pa so to največkrat le volilne obljube, ki jih le malokdaj povsem uresničijo. Želje? Veliko zdravja, strpnosti, dobre volje, poštenosti...” Franc Punčoh: "Kaj naj rečem? Zlagal bi se, če bi rekel, da z letom, ki daje prostor novemu, nisem zadovoljen. Lahko bi rekel celo nasprotno, da je. bilo precej uspešno pa seveda tudi zelo delovno. Veliko tega se nanaša na delo na kmetiji, na delo v tovarni, pa tudi pri gradnji hiše, ki je skoraj že gotova in se bomo vanjo vselili prihodnje leto. Želiiji si zlasti zdravja pri hiši. Z ženo pa sva se tudi odločila, da prihodnje leto ne bova odšla v Nemčijo, kjer sva več let zaporedoma obrezovala hmelj in s tem služila denar za hišo. Denar bi sicer prišel še kako prav, saj so plače majhne, vendar delo na kmetiji, služba in vse ostalo, človeka dovolj angažira in izmuči." i:" Pravzaprav se nad letom 1998 nimam kaj pritoževati. Bil sem kolikor toliko zdrav, imam službo, ki je že kar ‘prvilegij. Plače sicer niso velike, vendar v skladu s kolektivno pogodbo. V Sloveniji še ne bo kmalu drugače, bomo pa lahko z mano vred veseli, če ne bo še slabše. Kaj nam bo prinesla nova občina, ne vem, vendar sprejemam izrečeno voljo ljudi. Sicer pa me bolj kot politika zanima šport, predvsem me veselijo uspehi košarkarjev Uniona Olimpije, Savinjskih Hopsov in rokometašev RK Celje Pivovarna Laško. Za prihodnje leto jim želim uspešnega nastopanja, sebi in družini pa veliko zdravja in več denarja v jL -------------- denarnici." Srečko Kvas: "Leto 1998 je bilo zelo dinamično, s hitrim življenjskim tempom in na koncu še z grenkim okusom poplav, ki jih čutimo in jih bomo še dolgo čutili na lastni koži vsi zaposleni v TT Prebold. Vse od poplave dalje delo v proizvodnji zahteva maksimalne napore. Ljudje skorajda več ne poznajo prostega dneva, saj je potrebno nadoknaditi zamujeno. Dela je sedaj že kar preveč za zmogljivosti, ki jih imamo na razpolago, upam pa, da ga bo dovolj tudi v prihodnje in da bo temu ustrezno tudi plačilo. Od oblasti, države si želim več spoštovanja do dela, do delavcev in kmetov. Želim, da bi imeli mesto, ki jim pripada in da državna birokracija ne bi iz koristoljubja naredila slovenski -narod za narod hlapcev in dekel. To pa smo v naši zgodovini že bili, o čemer je nekoč govoril in pisal že Ivan Cankar." Gregor Tamše: 'To leto je bilo zame izredno uspešno.To pa predvsem zato, ker sem končal gimnazijo in naredil maturo, ter še posebno zato, ker mi je uspelo priti na željeno fakulteto. Obiskujem namreč fakulteto za pomorstvo, to pa pomeni, da rad potujem in spoznavam svet. Prav v času izida časopisa bom s taborniki v Čilu, kjer bom z 290 slovenskimi taborniki in skavti zastopal Slovenijo na svetovnem zletu, ki je vsake 4 leta na drugem kontinentu in v drugi državi. Med želje bi na prvo mesto uvrstil uspešno opravljanje izpitov, pa zdravje in srečo. S tem v zvezi pa je povezana tudi srečna vrnitev v domovino, ljubezen in še marsikaj." D. Naraglav 1 Znammivosti Savinjčan Letuš Posodobljene učilnice Petrovče Srečanje starejših krajanov 20. novembra je krajevni odbor RK Petrovče, ob sodelovanju Krajevne skupnosti in Društva upokojencev Petrovče pogostil krajane stare nad 70 let.Zbrali so se v dvorani Krajevne skupnosti Petrovče, kjer so si ogledali enourni program, ki ga je pripravila Osnovna šola Miroslav Širca ter kvartet Vandrovčki iz Petrovč. Po programu pa je za zabavo in ples poskrbel glasbenik. Udeležba je bila precejšnja, saj se je srečanja kljub slabemu vremenu udeležilo 115 starejših krajanov. Za nesebično pomoč pri pogostitvi, se RK zahvaljuje tudi aktivu kmečkih žena Petrovče, ki so napekle vse sladke dobrote za pogostitev. Poleg te vsakoletne pogostitve občanov se RK spomni tudi na vse starejše, bolne in socialno šibkejše ter jih vsako leto, v decembru, obišče na domu in jih obdari. Odbor RK v krajevni skupnosti Petrovče je aktiven tudi skozi ostale mesece v letu, saj socialno ogroženim dostavljajo pakete s hrano, dvakrat letno obiskujejo bolne in starejše, vsak mesec pa v prostorih Društva upokojencev Petrovče merijo krvni sladkor, holesterol in trigliceride. RK Petrovče si prizadeva, da bi lahko pomagal vsem, ki so pomoči potrebni. Posebno priznanje gre aktivistom RK, ki prostovoljno pomagajo in sodelujejo v akcijah RK. Poudarimo samo to, da so v času poplav bili prvi, ki so po zaselkih obiskali domove v poplavi prizadetih krajanov in jim s paketi čistil, hrane in posteljnimi vložki nudili skromno pomoč. V prihajajočem letu 1999 želijo vsem krajanom zdravja, zadovoljstva in sreče. F. Tanko-Čede Iluzija Zdi se, kot da še nikoli nisem tako čutila, kot sem čutila včeraj, kot čutim danes in bom verjetno čutila jutri. Zdi se, kot da ne bom nikoli okusila sadu morda prepovedane ljubezni, ki jo čutim in jo morda čutiš tudi ti. Zdi se, kot da te ne bom nikoli pozabila, čeprav bi te najraje poljubila in te potem izbrisala iz svojega spomina. Zdi se, kot da boš vedno ostal, kot skrit spomin se boš vračal nazaj, v trenutku obudil vse in nato spet izginil. Zdi se... Metka Marolt: “Na belem oblaku” Bliža se Božič in z njim čas, ko se posvečamo bližnjim. Čas za darila in obdarovanja nam je popestrila mlada, novorojena pesnica Metka Marolt s predstavitvijo svoje prve pesniške zbirke "Na belem oblaku". Zbirka je izšla v založbi Študentskega kluba Žalec, zato se je prireditev zgodila v Občinski Matični knjižnici Žalec, seveda ob veliki pomoči prizadevnih žalskih kulturnih delavcev. Kljub rosni mladosti pesnice, nas je le-ta presenetila z izjemno zrelostjo in čutom za opazovanje narave in življenja samega. Ker je mlada pesnica obenem izvrstna flavtistka, je tudi to znanje vključila v predstavitev zbirke. Na klavirju jo je izvrstno dopolnil pianist Aleš Križan, ob tehničnih pripomočkih pa sta se trudila Sabina Veronika Golob in Rok Žagar. Za tehnično dovršenost in skupno popolnost in podobo celotne prireditve pa je s svojimi diasi poskrbel g. Franci Horvat. Seveda brez finančnih sredstev zbirke ne bi bilo možno izdati, zato so priskočili na pomoč Študenski klub in Občina Žalec, Univerzale Domžale in SKB Banka. Zbirki na pot: poezija mlade pesnice, ki ne sme manjkati v nobeni zbirki sodobne slovenske poezije. Poleg tega pa je lahko tudi izvrstno darilo, ki ga prinese Božiček vašemu najbližnjemu, kateremu boste z izbrano ljubezensko poezijo pokazali vašo ljubezen. RŽ Haberman, pri interpretaciji pesmi pa Monika Manojlovič ter Boštjan Dermol. Vse skupaj je povezoval in vodil Janez sfe afe afe afe ateafeafeafeafeateafeateafeafeafeafeafeafealaaifeatiafeafeafeafe »J* wys * _____________________ * ULjlUl KAMELIJA d.o.o. DARILNI BUTIK Titov trg 5, Žalec tel.: 717-591 NUDIMO VAM BOGATO IZBIRO POSLOVNIH DARIL. Želimo Uom prjjetne boŽKfto-novoletne praznike in veliko poriovnih uipehov v letu 1999. in trgovina 3303 Šentrupert Tel.: 063/726-017 faks: 063/726-355 % TRGOVINA IN BISTRO, PODJAVORŠKOVA 1, CELJE * Vsem našin strankam in poslovnim sodelavcem želimo prijetne božične praznike ter srečno novo leto 1999. Hvala za zaupanje! * & & * * * *4* Skl* «Ak ut* «Ak *£* *t* *£# *t* *t* *t* *t* »,t* ■*}* *t* 5JC 3JC * Na podružnični osnovni šoli , so v četrtek IZ decembra slovesno predali svojemu namenu nove prostore.Šola je tako dobila večnamensko učilnico , ki jo bodo uporablhjali za telovadbo , nastope in druge prireditve . Poleg tega so na letuški šoli dobili še posebno učilnico za 4. razred , potem kabinet z računalniško opremo in knjižnjico . Naložba je veljala 42 miljonov tolarjev. Na novo je narejeno tudi ostrešje , v nadaljevanju pa se bo uredila še zunanja podoba stavbe in okolice . Takoj , ko bo vreme to dopuščalo bodo gradbeni delavci naredili fasado , oder za to je takorekoč že postavljen . Povejmo še to , da je letuška šola s temi pridobitvami pripravljena na pouk devetletne šole . D. N. Na sliki: Udeleženke tečaja v Migojnicah Vse o slanem pecivu Program izobraževanja kmečkih žena v Savinjski dolini, ki ga pripravlja Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline in enota za kmetijsko svetovanje Žalec nadaljuje s tečajem peke slanega peciva. Vedoželjne kmečke gospodinje so se s skrivnostmi peke kruha in peciva seznanile v Vinski gori, na Gomilskem, zadnji tečaj pa je bil minuli konec tedna na kmetiji Leskošek v Migojnicah, ki ga je organizirala enota društva kmečkih žena iz Griž. Vse tečaje je vodila znana strokovnjakinja na tem področju Marija Prajne. T.Tavčar tTone Pavček med prijatelji Na osnovni šoli Vransko so pripravili literarni večer s Tonetom Pavčkom. Za mizo, ki je bila bogato obložena s svežim in suhim sadjem so sedeli učenci, učitelji in starši, med njimi pa je bil njihov prijatelj in pesnik Tone Pavček. Za debeli dve uri so imeli pripravljenih vprašanj Tonetu Pavčku, ki je v rimi in prosti besedi odgovarjal na vprašanja o pesnikovanju in zanimivih življenskih dogo- divščinah. Pripravili so tudi kviz, v katerem ni manjkalo vprašanj o Tonetu Pavčku. Nazadnje so skupaj zapeli še pesem Andreja Šifrerja "Za prijatelje si je treba čas uzet". J.K. MESNO TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. GRIŽE JEŽOVNIK 3302 GRIŽE, Migojnice 4/b, tel.: 063 717-100 vedele tu viečeta etoua teta 1999 Se frUfron^čeuete! Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče iaŽf/11 zaamŽfU/iO/ih niWC&tti poMoimm pcn/zti z/a/i m n za/cisio/M ŽELIMO PRIJAZNE IN LEPE PRAZNIČNE DNI TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1999. V predprazničnih dneh vas vabimo na pester in ugoden nakup v našo trgovino Blagovnico BALA: - živilski oddelek - bife Štangico - kmetijski oddelek - banko Celje - mesarijo Čas in Kmetijsko preskrbo Vinska gora. ?4J I /Si ? . namo predvsem s televizijskih ekranov in raznih časopisov. V Italiji je nastopila v oddaji o smučarju Albertu Tombi, ki je bila predvajana na programu Euro-sport. V New Yorku je spoznala znanega teniškega igralca Andreeja Agassija, bila je na otvoritvi lokala Planet Hollywood v Rimu, kjer je bilo veliko znanih filmskih igralcev, vstop pa je bil dovoljen le z vabili. Ob takšnih priložnostih je spoznala Gerarda Depardieuja, Wesleya Snipesa, |amie Lee Curtis, Sylvestra Stallona, znano italijansko televizijsko Albo Parietti. Poleg teh pa še mnoge druge pomembne ljudi, ki se ukvarjajo z modo, delajo na televiziji in podobno. Potovanja Pri svojem delu mnogo potuje, ker pa rada spoznava tuje dežele in kraje, gre tudi zasebno dostikrat na razna potovanja. Bila je že v številnih evropskih deželah ter večkrat v Združenih državah Amerike. Sicer pa ima precej ponudb za delo in se namerava še naprej profesionalno ukvarjati z manekenstvom. Ker ve, da se vedno ne bo mogla ukvarjati s tem, razmišlja tudi o tem, kaj bo počela pozneje. Namerava se ukvarjati z raznimi poslovnimi stvarmi, saj jo zelo zanima to področje. Sicer pa je njeno načelo, da je. treba čas, ki ga imamo in dane okoliščine kar najbolje izkoristiti, saj če dobre priložnosti pravočasno ne ujameš, je običajno malo možnosti, da se bo še ponovila. Verjame tudi v to, da se vsakomur vse dobro in slabo vrača, zato si tudi ne bi upala Kmalu nov album Xenia ne počiva V minulem mesecu je bila em področju. Med tem se je z pevka in kantavtorica Xenia, o družino preselila z Bodenskega kateri smo že pisali v majski številki Savinjčana, znova tudi v naši dolini. Med drugim je predstavila svoje glasbene načrte na radiu Polzela in tudi našem uredništvu. In kaj nam je povedala? "Zelo sem vesela, da sem znova za nekaj časa v svoji in meni nadvse ljubi domovini. Mislim, da bo to poslej vse pogostejše, saj me na to vežejo moje korenine - Store, Celje, Savinjska dolina, oče in babica ter dedek in mnogi drugi, ki so mi zaupali in me imajo radi. Glavni vzrok za moje pogosto obiskovanje Slovenije pa tiči v veliki meri v glasbi. Z izdajo in predstavitvijo mojega prvega albuma Mama, iz katerega izhaja tudi uspešnica Tebi pojem Slovenija, sem sklenila narediti vrnitev na slovensko glasbeno sceno. Mislim, da mi to kar dobro uspeva," pravi Ksenija Močnik - Xenia, ki sedaj že desetletje in več živi v Švici. V času od zadnje turneje po Sloveniji v aprilu in v začetku maja pa do sedanje turneje Xenia ni mirovala. V tem času je v svojem studiu Gâte Productions, skupaj s svojim producentom Tiborjem, ki je obenem tudi njen mož, pridno snemala in pripravljala materiale za njen nov album, ki naj bi izšel čez nekaj mesecev. Poleg tega je redno nastopala v tujini, na nemškem in angleškem glasben- „ . .. , , ...... , Xenia s svojim amuletom okrog vratu, ki /e n/en prepoznavni znak jezera pod vznožje Švicarskih Alp na približno 1000 m nadmorske višine. V novem domu sta si z možem uredila še drugi studio, tako da jima dela res ne manjka. Po svoje pa ju zaposluje tudi sinek Simon-Leroy, ki že kaže znake glasbene nadarjenosti. Na radijskih valovih lahko poslušalci in poslušalke že poslušajo dve njeni novi skladbi iz njenega prihodnjega albuma, poleg tega pa še en dance komad v angleščini, ki ga je posnela skupaj z reperjem Mr. Cee. V času oktobrskega obiska v Sloveniji je Xenia bila zelo delavna. Že prve dni po prihodu v Slovenijo je nastopila v hali Golovec, v programu, ki ga je pripravil Aleksander |ež. Zatem pa je bila kot gostja na številnih radijskih postajah in tudi na TV širom Slovenije. Sedaj je zopet v Švici, kjer nadaljuje s pripravo albuma. Kmalu pa bo zopet v svoji domovini, ki jo kot pravi, vedno pozdravi z nasmehom na obrazu, s solznimi očmi in pesmijo v srcu. Tebi pojem Slovenija. D.Naraglav Miss Celja stvari predvsem bolj utečene in sodelavci imajo bolj profesionalen odnos. Seveda pa je predvsem pomembno, da se ujameš z ekipo in da dobro opraviš svoj del naloge. V zadnjem času dela precej v Mehiki, zato se je tudi naučila španščine, tekoče pa govori angleško. Pomladi je pričela sodelovati s svojo vlogo pri novi nadaljevanki, ki bo naslednje leto predvajana na Televiziji Slovenija in tudi sicer jo je vse bolj pričel zanimati film. Začetki njene poti so se pričeli še v času, ko je obiskovala osnovno šolo. Imela je veselje do manekenstva, pri tem pa so ji bili v oporo tudi njeni starši, ki so imeli razumevanje in ji omogočili tečaj manekenstva v Celju, to pa je potem izpopolnjevala še v Gradcu v Avstriji. Ko je bila stara šestnajst let, se je prijavila na lepotno tekmovanje na katerem so izbirali miss Celja. Na tem tekmovanju je zmagala in kmalu za tem je dobila različne ponudbe za snemanja reklam, koledarjev, katalogov ter tudi za televizijska snemanja. Pri tem ji je prišlo prav znanje, ki si ga je pridobila na tečajih, resen in profesionalen odnos ter ambicioznost. Prav tako že od vsega začetka daje precej pozornosti negi svojega telesa. Ukvarja se s fitnesom, jezdi konje, redno obiskuje kozmetični salon Omersa ter uporablja kozmetiko znamke Biodroga. Delo v Italiji Nataša Dobelšek v družbi znanih Dvajsetletna Nataša Dobelšek iz Letuša je že vrsto let dejavna na področju manekenstva, z mnogimi fotografi pa je tudi sodelovala kot fotomodel. Njene fotografije so bile objavljene v raznih časopisih in revijah, na koledarjih, reklamah, sodelovala pa je tudi pri snemanju televizijskih spotov. Uvršča se med uspešnejša domača dekleta, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, poleg mnogih potovanj, pa je še vedno rada v Letušu s svojimi starši in prijatelji. Čez čas je spoznala fotografa in režiserja reklamnih spotov Čeda Komljenoviča, ki. dela v Italiji. Komljenovič, ki je po poreklu iz nekdanje Jugoslavije, je že desetletja uspešen na področju mode ter reklame in sodeluje z mnogimi znanimi manekenkami, na primer s Cindy Crowford in drugimi, prijateljuje pa tudi z mnogimi znanimi osebami, kot so Robert De Niro, Sylvester Stallone. Mnogim dekletom z našega področja je pomagal, da so se Nataša v družbi z znanim igralcem uveljavile v tujini, med nam bolj znanimi je Bernarda Marovt, ki je naredila zelo uspešno kariero kot fotomodel. Ko je Čedo Komljenovič povabil Natašo v Italijo, je bila precej zadržana in nezaupljiva saj ni točno vedela, kako bo delo tam potekalo in ali mu bo kos. Ko pa je poskusila, je kmalu ugotovila, da je tam mnogokrat lažje delati kot pri nas, saj so Poznanstva s športniki, igralci... Mnoge manekenke pri svojem delu ter v prostem času spoznavajo razne znane osebe, glasbenike, igralce in druge. Tudi Nataša Dobelšek je pri svojem delu spoznala mnoge, k jih poz- nikomur namerno storiti kaj slabega. Vse bolj spoznava prave vrednote in meni, da materialne stvari niso najpomembnejše, temveč so samo sredstvo za zadovoljevanje želja. V pogovoru, ki je nastal ob pripravi tega članka, je Nataša vsem bralcem Savinjčana voščila vesel božič in srečno novo leto ter jim zaželela, da bi se jim uresničile vse njihove skrite želje. besedilo in foto: Boris Gorupič Šlandrov trg 15 3310 ŽALEC Tel.&fax: 063 716-285 n Marjola se zahvaljuje svojim gostom za zaupanje in obiske ter jim želi prijetno božično in novoletno praznovanje. Vse lepo v letu 1999. ■HM msšS Letušanka v svetu mode in manekenstva Znammvosti DECEMBER 1998 prihodnjega leta. In kaj pravijo dekleta o sebi? Kornelija Žolger: "Da sem se odločila igrati harmoniko, ima zaslugo. predvsem moj oče, ki na ta inštrument tudi sam igra. Najprej sem igrala na sintshesizer, nato pa sem vzela v roke očetovo harmoniko in sedaj sem tu med Mladimi frajlami. V ansamblu pojem, igram harmoniko in bas kitaro." Nataša Skorenšek: "Že od malega me veseli igranje. Hodila sem v glasbeno šolo. Preden pa sem začela igrati v tej skupini sem že tri leta igrala v očetovem ansamblu. V tej skupini se počutim enkratno in bi želela, da bi bilo še dolgo tako. Igram bas kitaro, klaviature in pojem." Tadeja Abram: "Glasba je del mojega življenja. Upam da bo še dolgo tako. V ansamblu igram kitaro, flavto in pojem. Predvsem petje je tisto, kar počnem še posebno rada, saj pojem odkar pomnim. Mislim, da sem to podedovala predvsem po ma-mičnih družinskih koreninah, saj vsi radi pojejo in igrajo." Sonja Hercog: "Šla sem po sestrinih stopinjah, za kar ima zasluge predvsem tudi oče, ki je tudi naš vodja. Naš mentor pa je Brane Klavžar, ki Kornelijo tudi uči igrati harmoniko. Letos smo imeli preko 70 nastopov. Teh pa bo v naslednjem letu gotovo še več, saj že sedaj dobivamo aranžmaje." Tako Mlade frajle, mi pa še dodajmo, da smo jih že neka- jkrat imeli priložnost poslušati in zato vam z gotovostjo lahko trdimo, da tudi vi ne boste razočarani kadar boste v njihovi družbi. D. Naraglav Nataša Skorenšek Sonja Hercog Duo Venera z Vranskega Brigita in Klara Golobič smelo stopata po glasbeni poti Savinjska dolina ima lepo število narodnozabavnih in zabavnih ansamblov, vse več pa je tudi glasbenih duetov, ki po številu izvajalcev lahko uspešno nadomeščajo večje ansamble. Med tistimi, ki so v teh decembrskih predbožičnih dneh močno angažirani, pa sta vsekakor tudi Brigita in Klara Golobič z'Vranskega, ki se v javnosti in na glasbeni sceni pojavljata kot duo Venera. Pred kratkim smo ju obiskali na njunem domu na Vranskem in ju zmotili pri vajah. Za dobrodošlico sta nama zapeli in zaigrali Šifrerjevo pesem Za prijatelje, nato pa smo prijetno pokramljali in ob tem tudi pripravili ta zapis. Duo Venera ima kratko zgodovino, saj deluje šele leto dni. Prvič sta Brigita in Klara javno nastopili kot duo Venera na srečanju ansamblov v Celju. Drugi javni nastop pa je bil takorekoč pred domačo publiko na letošnjih Vranskih večerih. Sicer pa Brigita in Klara nista nobeni neznanki, saj precej nastopata tudi s pihalno godbo Zabukovica ter v pevskem sekstetu, ki obstaja že 10 let. Poleg tega sta že trikrat nastopili na prireditvi Iskrice ustvarjalnosti. Klara pa se ponaša z naslovom Talent leta, ki ga je osvojila v oddaji Pod klobukom, Korajža velja. Klarin glasbeni talent je bil pravzaprav odkrit že v vrtcu, ko je skupaj s sovrstnikom pela na raznih prireditvah. Ob tem si je zaželela igrati tudi kakšen inštrument in tako pristala v glasbeni šoli, kjer se je učila igrati klavir. V petem letniku glasbene šole je spoznala, da to ni inštrument, ki jo najbolj veseli. Po končani nižji glasbeni šoli se je odločila igrati še kitaro. "V osnovni šoli sem veliko nastopala, pela pa sem tudi na prireditvi Korajža velja. Tam sem spoznala Boga Hvala, ki me je povabil na izpopolnjevanje glasbe v studio H v Trbovlje. Na prvi vaji sem ugotovila, da petje ni tako enostavno. Bilo je potrebno veliko potrpežljivosti, truda in samozavesti. Tega napora pa ne bi mogla zdržati, če me ne bi podpirali duhovni oče - Bogo Hvala in starši. V studiu sem posnela tudi svojo prvo pesem z naslovom Prva ljubezen. Seveda pa ne bom ostala samo pri eni pesmi, ampak nameravam projekt za kaseto in morebitni CD končati skupaj s sestro Brigito, s katero se dobro razumeva in dopolnjujeva," pravi Klara, ki je sicer dijakinja 3. letnika Srednje ekonomske šole v Celju. Starejša Brigita, ki sicer vodi tudi že omenjeni sekstet, študira v Mariboru, kjer obiskuje 2. letnik pravne fakultete. S Klaro imata tako možnost vaditi in pripravljati nove glasbeni komade ob petkih, sobotah in nedeljah. In kaj pravi ona o svoji glasbeni poti? "Želja po glasbi se mi je porodila že v 3. razredu osnovne šole. S trmo sem dosegla, da so me starši vpisali v glasbeno šolo. Moja največja želja je bila igrati klavir, kar so počeli tudi moji vrstniki. Po enem letu so skoraj vsi obupali, jaz pa sem vztrajno nadaljevala in končala nižjo glasbeno šolo. Poleg klavirja so me navduševale tudi orgle in sinte-sajzer. V sedmem razredu me je sošolec vprašal, če bi pela v njihovem ansamblu. To je bil zame nov izziv in sem se z veseljem priključila skupini ter z njimi pela in igrala dve leti. Ta dveletna izkušnja me je vzpodbudila k drugačnemu razmišljanju. Želela sem ustanoviti duo, v katerem bi pela in igrala skupaj s sestro. To se je uresničilo in sedaj se trudiva biti čimboljši. Poleg teh obveznosti pa še vodim dekliški sekstet in sodelujem skupaj s sestro. To se je uresničilo in sedaj se trudiva biti čimboljši. Poleg teh obveznosti pa še vodim dekliški sekstet in sodelujem s sestro pri zabukovški pihalni godbi." Brigita in Klara Golobič vesta, da se ničesar ne da doseči čez noč. Prav tako pa ne brez pomoči staršev in drugih, ki so pripravljeni pomagati, saj oprema veliko stane, prav tako pa kaseta, ki je njuna prioritetna želja. Sicer pa sta sestri mnenja, da se je potrebno z glasbo čimbolj približati najširšemu krogu poslušalcev, zato njun glasbeni repertoar obsega kar preko 130 različnih glasbenih komadov. Med njimi so Šifrer, Korado in Brendi, Tereza Kesovija, Mišo Kovač, Josipa Lisac, Helena Blagne, Simona Weis, Daniela, Eric Clapton, Whitney Houston, Srebrna krila, Oliver Dragojevič in še bi lahko naštevali. Čeprav sta Brigita in Klara pristašinji zabavne glasbe, pa enako zavzeto igrata narodnozabavno. Ob njunem igranju tako zabavne in narodnozabavne pa noge kar same poplešejo po plesišču. Toliko o Brigiti in Klari Golobič, ki smelo stopata po glasbeni poti in prav gotovo bomo o njiju še veliko slišali. Za sedaj pa se vsem, ki jima kakorkoli pomagajo, iskreno zahvaljujeta. Posebno pa KIV Vransko, gostišču Filač-Slovan in tiskarni Marginalija. Čisto za konec pa morda še to, da bosta sestri Golobič popeljali z glasbo in plesom v novo leto vse tiste, ki bodo silvestrovali v gostišču Slovan. Že sedaj pa vsem bralcem Savinjčana in svojim poslušalcem želita lepe praznike in srečno novo leto. D. Naraglav Brigita in Klara na svoji promocijski razglednici oziroma plakatu. Na glasbenem področju so se skoraj čez noč pojavile Mlade frajle. Med tistimi, ki so že nekaj časa uspešno na slovenski narodnozabavni glasbeni sceni, velja izpostaviti zlasti Vesele Štajerke, ki so danes nadvse priljubljen ansambel. Po njihovi poti sedaj stopajo tudi Mlade frajle iz Laškega, ki - vsaj po sestrah Hercog vzpostavljata vez med enim in drugim ansamblom. Mlade frajle so začele javno nastopati na binkoštno nedeljo na Celjski koči. Skupaj so tako že leto in pol. Ljudem je bila njihova glasba všeč in potem se je kar odprlo. Z še večjo zagnanostjo so vadile in danes so rezultati že na dlani. V pripravi je že njihova prva kaseta. Sicer pa jih vabijo na vse konce po Sloveniji. Veliko igrajo tudi v Savinjski dolini, sicer pa tudi na Primorskem, v Prekmurju, na Dolenjskem, tam so pred kratkim nastopale na Slakovi prireditvi. Za Silvestrovo pa bodo igrale v Berlinu, . kamor jih je povabil župnik Dori Pečovnik z Vranskega, ki je tudi sam velik ljubitelj petja in narodnozabavne glasbe. Mlade frajle pa seveda ne igrajo samo narodnozabavne glasbe, ampak tudi zabavno, še posebno rade igrajo dalmatinske skladbe, imajo pa tudi poseben drugojezičen repertuar. Pri domači glasbi igrajo predvsem skladbe Henčka, Ruparja, Avsenika, vse več igrajo tudi svoje skladbe. Doslej so posnele že dva komada in sicer valček ter polko z naslovoma Če te srček boli in pa Štiri mlade frajle. Predvidevajo, da bo kaseta zagledala luč sveta v prvi polovici Mlačne frajle ekl Dekleta, ki navdušujejo Doirteša vas Z, 3311 ŠEMPETER II telefll/lelefax: 013/ 712-313, 70Z-710 Cvetličarna na pokopališču DARJAN d.o.o. Žalec tel.: 716-800 Nudimo božične in novoletne aranžmaje. Zahvaljujemo se Vam za zaupanje in Vam želimo vse lepo in dobro v letu 1999. Savinjčan 7ANIMIY0ST1 Fany Hausmann - pesnica leta 1998 Po dolgoletni pozabi je v tem letu -180 let po svojem rojstvu - med nami spet zaživela prva pesnica, ki je v slovenščini v slovenskih časopisih objavljala pesmi. Sprva izredno skromni podatki o njenem življenju so vedno trdnejši, tako je zdaj na primer potrjeno, da seje res rodila leta 1818. Domneva, daje bila morda njena mati slovenskega rodu, ni potrjena, bi pa to pojasnjevalo dejstvo, da se je po prihodu v Novo Celje Fany Hausmann ne le naučila govoriti in pisati slovensko, ampak se je tudi vključila v celjski kulturni krog slovenskih izobražencev. Žal so bile njene pesmi objavljene samo v Slovenskih novinah konec leta 1848 in 1849. Kaj se je zgodilo z njeno zapuščino po njeni smrti, ni znano. A da bi vendarle pobliže spoznali pesnico Fany Hausman, smo se v božično-novoletni prilogi Savinjčana letos odločili objaviti nekaj njenih pesmi. Potnik Kaj mnoge dežele potnik preleti pa to, kar on išče nikder najti ni On išče veselje srečniga serca zastonj! ga ne najde, kam kol se poda. Pri kralih on misli le tam je doma; pa krona in žezlo veselja ne da. II gradih on misli k’ so polni srebra tam moram ga najti le tam je doma; Gospode nar veči skerb tudi teži; tam iščeš zastojno -veselja tam ni. V hiši lesene se zadnič poda, pod slamnate strehe ga želja pelja. Tam najde ljubezni zavezo srečno ki združilo serca je zvesto nebo. Ljubezni ni treba blo zlatih gradi u zvestimu sercu naj rajši živi. (Celske slovenske novine, 1848) Nesrečen Zakaj, zakaj, vas vprašam, za mene sreče ni? Vse moje srce rani, kar druge veseli Je dekle kakor roža zvestost prisegla mi kakor nebeške zvezde so njene ble oči Prijatla sem pritisnil na zvesto si srce; pa mojo ljubeznivo prijatelj vzel mi je. 1 sonce sije, je temna noč za me; če drugim srce bije, mi moje umreti če. Nekdaj veselje svetlo, radost je cvetela mi pa proč je, proč - zastojno. Za me več sreče ni Zakaj, zakaj, vas vprašam, za mene sreče ni? Vse je za me zgubljeno, kar druge veseli. Venec osušen Na bregu potoka tam dekle sedi in venec v rokah ves vsušen derži Zdaj solze pretiva na venec rumen poprej tako lepo rudeče zelen. 0! dekle - zastojno ga čakaš še zdaj je daleč, nikoli več ne pride nazaj. Le venec ji ostane ljubezni še znam in bode pokopan vred z njenim srečam. (Celjske Novine, 1849) Moje drago V moji domovni pred hišo stalo je drevo zeleno, serčno, ki bilo mi je vse. Bolj zvestiga prijatla Za me na svetu ni; delilo je žalostne in srečne moje dni. Na drevu nekdaj visel vene sreče moje je, za zdavnaj že vsahnile so njega rožice. Ati, vse me je izdalo, prijatelj, ljubica, ter vse me zapustilo; za me ni sreča bla. Le k mojemu drevesu sem bežal spet nazaj, v njega sencu najšlo je serce mir do zdaj. To drevo sem tak ljubil, ker bilo mi je vse, posekano zdaj ■ moje z njim zadnjo drago je. (Celjske Novine, 1849) Golobici Naprej zdaj golobička in naglo leti k nji, saj veš, kam moje serce tak močno hrepeni Saj veš, kje moja ljuba in cesta daljna je; saj veš, da komaj čakam na pisemce od nje. V kljunu pismo imaš, ga neseš kmalo k nji o! moja golobička, ko jaz bolj srečna si. Kmalo boš jo vidla, ki moja zvezda je, ki tebe pritisnila na svoje bo serce. Al golnbkka čakaj, te k nji zdaj ne pustim, de druge mi objemle, to ravno ne terpim. Raj tvoje perutnke posodi ljuba mi da sam letim in nesem sam moje pismo k nji (Celjske Novine, 1849) Umirajoči pesnik Še enkrat strune, enkrat se glasite, od vas z žalostjo vzamem zdaj slovo, le to vas prosim, pred ne vmolčite, ko moja duša najdla je nebo. Ko mnoga soka tiče je močila saj jokale tud drage strune ste, ko de bi mogla žalost razumeti ranila ki mi moje serce je. Ko nekdaj mi veselje je svetilo ste vi tud veselile se z menoj pa z bogom zdej o drage drage strune ker svojo zadno pesem pojemo. Za me se jasno nebo otemnilo že zdavnaj moja zvezda padla je veselje vmira, rad, o rad odidem v drugi dom. kjer najde mir serce. Kar iskal sem, tu nisem mogel najti, ker sreča naša v sanjah le živi kar dan prinese, nam spet dan odvzame veselje tukaj nam ne zeleni Zdaj z bogom svet, zapustim te lahko. Le enkrat še o tira mi zapoj! Je zadnjikrat da tvoj še glas poslušam, poprej ko pojdeš v temni grob z menoj. (Celjske Novine, 1849) Lovro Toman Pand slovenski pesnici Fany Hausmann Na drevesu tam sedela v gaju tičica ¡e zala se po vejčicah zibala spomladansko milo pela. Hvala Bogu! zima studna, ki mi matico vmorila zdaj je vendar pobegnila, spomlad zori sada - budna. Priletite vkup sestrice, vrača se nevesta krasna, -zlega naj se pesem glasna kak nam draga premdnica. Vejca vejčici šumljaje, vetrič tico oponaša, gora, dolček jo oglaša, jek zapoje na vse kraje. In sestrice mile tiče hitro vkupaj priletijo, in stoglasno žvergolijo slavne pesmice, hvalnice. Vse je živo, vse prepeva, z glasom glas se hitro vjema, poslušavcem serce vzema, potopljeno v radost dneva. V slavo dneva, ko jim Vila glase perve zdaj zapoje in rojake zbuda svoje, oj Slovenka, pevka mila. Pevaj, pevaj še pesnica, struna naj ti ne zastane, ki sestrice blage gane ko prerokna kukavica. Venca mati te velika, Mati Slava, naša mati. Čas, sestrica, je spevati, kar jo žlahtno serce mika. (Slovenija, 1848) Informacije DECEMBER 1998 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Dolenja vas 182, 3312 Prebold, tel. & fax: 063/703-185 Vsem našim zvestim potrošnikom, sodelavcem in poslovnim partnerjem želimo nadvse prijetne, lepe in vesele božične praznike ter veliko uspeha, zdravja in sreče v letu 1999. DEDEK MRAZ NAS OBIŠČE V SREDO, 30. 12. 1998: -v trgovini v Celju, ob 13. uri, - v trgovini v Žalcu, ob 13.30 uri, - v diskontu v Vrbju, ob 14. uri, - v trgovini v Latkovi vasi, ob 14.30 uri, - v trgovini v Preboldu, ob 15. uri. Vabljeni! Srečno 1999 vam želi kolektiv trgovin Miklavc ZA LASTNIKE KARTICE ZAUPANJA VELJA V MESECU DECEMBRU ŠE DODATNI POPUST NA KARTICO. Želimo vam zadovoljne praznike in uspešno novo leto 1999. ELEKTROINŠTALATERSTVO IN MERITVE ing. Bogdan Ivanc, s.p. 3310 Žalec, Nikole tesle 4. tel.&tax: 063/717-110, mobitel: 0609 637-9Z7 vedele 6e$tčne ftuvpu6e i*c jstečke tteve tete 19W. SDS Občinski odbor SDSS Braslovče se volivkam in volivcem zahvafjije za zaupanje na občinskih volitvah in brati vošči vesele božične praznike in srečno novo leto 1999* | VRTNARSTVO in CVETLIČARSTVO § * Mt * f ^___________________ & * * & * * * * * * K * $ 9£ ;§: i$c 3|c 3$c $ $ $ Jože ŠMIT s.p. Vransko 32, tel.: 725-482 Vsem našim strankam in posCozmim partneijem žedmo prijetne Sožične praznike, in srečno novo ieto 1999. * ■■y. w * * * & * * & * * * * * * * * * * «• * * © DELAVNICA Jože JELEN avtomehanik GSM: 041/675-701 JUL * * * PREČNA POT 11. 3312 PREBOLD Privat tel.: 063 701 882 * * * * CENJENIM STRANKAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN ZADOVOLJNO * NOVO LETO & Za zaupanje hvala, ^ toplo pa se priporočamo tudi vnaprej * tAu »A* i&s »1* kth +Z+ Mk ata »ta ata 4Ž> sta A A stk A Ar eh «h Sp *3? »J» 3j* 5|* Marija OBERŽAN Trgovina: Savinjska cesta 21,3310 Žalec, tel.: 063 715-790 Prodajalna OBI v Žalcu želi vsem svojim strankam vesele božične praznike ter sreče in zdravja v prihajajočem letu 1999. Za dosedanje zaupanje se zahvaljujemo, veseli pa bomo vašega obiska tudi v prihodnje. Ab »ht »ŽA *4, ÁÉfr ^b 4* v 4P 4p ^P ^P 4p ^P 4p tr ^ m/? 4p 4P 4p 4P 4P 4p 9^ 4p 4P 4P 4P •» * * * * •* * * * * * * * * * ■* •* «• * * * * ROBERT BLATNIK 3312 Prebold Telefon: 063/727-053 GSM: 041 407-659 KO MESO DIŠI ŽE V MESNICI! Vsem našim zvestim potrošnikom, znancem in prijateljem ter poslovnim partnerjem želimo nadvse prijetne, lepe in veselja polne božične praznike ter veliko uspeha, zdravja in osebne sreče v letu 1999. Hvala za zaupanje. Naj bo tako tudi v prihodnje! Kolektiv mesnice BLATNIK * * * * * * * * * * * * •* * * * * * * * * * d.O.O. - elektroinstalacije in meritve, projektiranje, zastopstvo, strelovodi, servis in montaža oljnih gorilcev in usluge z avto dvigalom Boštjan Veber Matke 41, 3312 Prebold tel.A faks: 063/724 289, MT: 0609 624 282 VSEM NAŠIM STRANKAM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1999. "ZČihzčz j» (utže j«u