Ormož • Za zagon tovarne sladkorja pričakujejo pomoč države O Stran 2 Slovenija • Je NPK spisek želja ali seznam uresničljivih ciljev? O Stran 3 Ptuj, torek, 9. julija 2013 letnik LXVI • št. 53 V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Nogomet • Uvod v sezono začinili Mariborčani O Stran 11 Štajerski TEflll IK Spodnje Podravje • Bolnišnici grozi blokada Posledice zmanjšanih prilivov vse bolj vidne Petim slovenskim bolnišnicam grozi blokiranje računov. Najbolj kritično pri zamujanju s plačili je v izolski, jeseniški, ptujski, slovenje-graški in murskosoboški bolnišnici. Z blokado jim grozi Kemofarmacija. Tenis • Rola in Bedene v Portorožu do finala dvojic O Stran 12 S plačili naj bi te bolnišnice zamujale več kot pet mesecev, skupno pa naj bi dolgovale 10 milijonov evrov. V ptujski bolnišnici imajo po najnovejših podatkih za okrog tri milijone evrov zapadlih obveznosti do dobaviteljev. Pri plačilih zamujajo za dobre tri mesece. Težav z veledrogeristi trenutno še nimajo, vse obveznosti plačujejo skladno z dogovori, ki jih imajo sklenjene s posameznimi dobavitelji, je povedala vršilka dolžnosti direktorice bolnišnice Mirjana Bušljeta. Za zdaj tudi še ni nobene izvršbe, v primeru blokad pa seveda plačil ne bodo mogli izvajati. Pri reševanju nastalih težav pričakujejo pomoč vseh odgovornih v zdravstvu. Rezerv praktično ni več. Posledice zmanjšanih prilivov v zadnjih letih se vse bolj kažejo. MG Foto: Črtomir Goznik Strelstvo • Ormožan Kevin Venta do prve skupne zmage v Interligi O Stran 13 Zakaj je moral umreti 55-letni Kramberger Trnovci • Minuli petek je v Trnovcih v občini Sveti Tomaž prišlo do krvavega družinskega obračuna. 32-letni osumljenec, domnevno Boštjan B., je z nožem zabodel v vrat svojega 55-letnega tasta Franca Krambergerja. Slednji je na kraju zaradi povzročenih poškodb umrl. Z> Stran 24 Podeželske ambulante pred zaprtjem? Juršinci • Miro Lasbaher, koncesionar splošne medicine in član sindikata Praktik. Um, predstavlja Peticijo proti uničenju družinske medicine z več zahtevami. Stanje na tem področju se drastično slabša. O Stran 5 f t. y i i ■ ^ 'j 2 Štajerski TEDNIK Po naših občinah torek • 9. julija 2013 Ormož • Oživitev tovarne sladkorja Pričakujejo pomoč države Po napovedi ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Zidana bodo leta 2017 ukinjene kvote za sladkor. V Združenju pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS), ki si je v veliki meri prizadevalo za ta ukrep, so z izpogajanim zadovoljni in že napovedujejo vnovičen zagon tovarne sladkorja. kacije (nekdanje TSO - zemljišč, objekta in opreme, ki je še ostala) bi potrebovali dobrih pet milijonov evrov. Župan občine Ormož Alojz Sok na padec kvot za pridelavo sladkorja gleda pozitivno in v vnovični vzpostavitvi proizvodnje sladkorja vidi »Sedaj, ko je uspešno obdobje za nami in ko imamo jasno določene termine, se je treba posvetiti novim nalogam. To je gradnji nove tovarne in operacionalizaciji pridelave sladkorne pese. Za dosego končnega cilja, vzpostavitve proizvodnje sladkorja, imamo štiri leta. Cilji, ki so pred nami, zahtevajo tudi novo organizacijo. Samo Združenje v takšni obliki organizacije ne bo zmoglo niti pravno niti fizično. Zaradi tega bomo formirali konzorcij za izgradnjo tovarne. Pri tem bo ponovno potrebna pomoč države, predvsem kmetijskega in gospodarskega resorja ter ostalih relevantnih akterjev. Združenje je že navezalo stike s potencialnimi investitorji in lastniki zemljišča nekdanje Tovarne sladkorja Ormož ter opravilo nekaj obetavnih uvodnih razgovorov,« je povedal pred- Uvodnik sednik Združenja Miroslav Kosi. Pridelava in predelava sladkorne pese naj bi po Kosije-vih besedah dosegali ugodne finančne učinke. V primerjavi s pridelavo koruze naj bi sladkorna pesa na hektar površin dosegala do štirikrat višji donos. Da bi bili pridelava pese in proizvodnja sladkorja rentabilni, bi bilo treba pridelek gojiti na 11.000 hektarjih obdelovalnih površin. »Zato že sedaj vse potencialne pridelovalce naprošamo, da se aktivno vključijo v ponovno pridelavo sladkorne pese in s tem tudi v lastniško strukturo nove tovarne, kajti z lastniškim deležem si lahko dolgoročno zagotovimo varno predelavo sladkorne pese,« na pridelovalce apelira Kosi, ki sicer priznava, da začetna investicijska sredstva na nek način pričakujejo tudi od države. Za sam odkup lo- Tudi zdravstvo vse bolj bolno Razmere v zdravstvu so se vidno zaostrile. Veledrogeristi grozijo z blokadami računov petih bolnišnic. Za zdaj jih je minister še rešil, ampak za kako dolgo. Vsi govorijo o nekih spremembah, ki so nujne, teh pa ni Vsak novi zakon, ki ga spišejo, tudi za zdravstvo, je slabši od prejšnjega. Takšen, da ne prinaša tistega, o čemer so se še včeraj pogovarjali, da je nujno: spremembe, celo več, napišejo še bolj neuporabnega in skreganega s stroko. Kot da bi nekdo še bolj izgubil stik z realnostjo in bril norce, ker mu pediestal svetosti politike to še vedno omogoča. Civilna družba se sicer že dolgo poskuša organizirati in odločneje povleči nekatere niti, a je še vedno tudi preveč okužena z odsluženo politiko. V splošnih ambulantah oziroma ambulantah družinske medicine zdravniki v tem času posvečajo več minut starejšim bolnikom, napišejo pa tudi več napotnic za specialiste. Kmalu bodo ti zasuti z njimi, pacientov ne bodo imeli več kam vpisati. Čakalne dobe se bodo že kmalu enormno povečale. Hočeš-nočeš bodo tudi pacienti morali odločneje povzdigniti glas. Še posebej zato, ker jim bodo neodgovorni, za sistem nevarni birokrati, takšni, ki še vedno ne znajo pisati pravih zakonov v dobro ljudi in sistema, že septembra dodatno ogrozili njihovo „zdravje"s t. i. terapevtskimi skupinami zdravil oziroma novim pravilnikom o razvrščanju zdravil, ki jih krijeta obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Farmacevti in zdravniki so že povedali svoje, opozorili na negativne posledice takšne odločitve. A pričakovani finančni učinki so tudi na tem področju prevladali nad interesom ljudi, ker je glavno uravnoteženje ne glede na posledice. V tem primeru za pet milijonov evrov, za ostalih 495 milijonov evrov, kijih letno izgubi sistem, pa pravega zdravila še vedno ni, četudi korupcijo v zdravstvu še kako zaznavajo vsi. Majda Goznik Predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije Miroslav Kosi in župan občine Ormož Alojz Sok za občino in kraj veliko priložnost. Prizadevanja članov združenja je podprl z besedami: »Pri tem pričakujem veliko podporo države. Upam, da bo država ta projekt prepoznala kot razvojno pomemben in ga bo vključila v programe prihodnjega proračunskega obdobja, in sicer v okviru regionalne in kohezijske politike. Moj poziv ministru Židanu je bil jasno izražen. Predlagal sem mu namreč, naj država kar se da hitro razmisli o primerni lokaciji za vzpostavitev proizvodnje. Po našem mnenju bi bilo najbolj smotrno in racionalno proizvodnjo sladkorja vzpostaviti na lokaciji nekdanje tovarne, kjer so za ta namen že objekti in tudi del opreme. Občina sredstev, s katerimi bi pomagala pri odkupu lokacije, nima. Menim, da bi lahko sredstva za nakup prispevala država oziroma da poskuša država s svojimi mehanizmi pomagati pri vnovični vzpostavitvi proizvodnje sladkorja.« Mojca Zemljarič Podravje • Na Štajerskem letos pripravljeni na točo Ministrstvo sofinanciralo, polovica občin še ne V Letalskem centru Maribor so letos pravočasno sklenili dogovor z ministrstvom za kmetijstvo in okolje o izvajanju posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije, s katerim jim je država namenila nekaj več kot 47.000 evrov. Kot je povedal vodja projekta Darko Kralj, pa se letos bolj zatika pri občinah. Lokalne skupnosti so lani sofinancirale nekaj več kot polovico potrebnega denarja, letos pa se tudi pri njih pozna kriza in marsikatera občina bi želela zmanjšati pogodbeno vsoto. »Vendar je to nemogoče, ker že s tem denarjem komajda opravimo svoje delo,« je dejal Kralj in dodal, da so doslej pogodbe podpisali s polovico občin. Podobno kot lani bodo pro-titočno obrambo opravljali z enim letalom, upajo pa, da jim bo uspelo zbrati okoli 100.000 evrov. Približno toliko so zbrali tudi lani, saj bodo sicer prisiljeni z aktivnostmi zaključiti, ko bo denarja zmanjkalo. Letos so bili v zraku že štirikrat, nazadnje ta teden, ko je bila najbolj ogrožena okolica Slovenske Bistrice, ena od občin, ki je velikokrat na udaru, pa po Kraljevih besedah »zelo toži nad pomanjkanjem denarja«. V letu 2011 so skupaj opravili deset akcij, Kralj pa opozarja na to, da je ves denar, ki je namenjen za to dejavnost, malenkost v primerjavi s tistim, kakšno škodo lahko povzroči en sam točni oblak. V projektu ni niti zavarovalnic, ki bi za to morale biti najbolj zainteresirane. Konec poletja pa jih čaka tudi hud Izvajanje obrambe pred točo z letali poteka v Sloveniji od leta 1999, ko se je začel poskusni projekt. Omejen je na 2900 kvadratnih metrov veliko območje severovzhodne Slovenije, znotraj oboda Podvelka, Šentilj, Radgona, reka Mura, Ljutomer, meja s Hrvaško, Žetale, Boč, Slovenske Konjice. boj za to, kako v proračun tudi za naprej spraviti denar za obrambo pred točo. Kmetijsko ministrstvo je zaradi nasprotujočih stališč strokovne meteorološke javnosti in na drugi strani zagovornikov izvajanja obrambe pred točo projektu skušalo najti ustrezno mesto - bodisi njeno ukinitev, izvajanje oziroma nadaljevanje poskusne obrambe pred točo ali potrditev predhodnih izhodišč o morebitni širitvi branjenih območij, kot je bilo predlagano že v preteklosti. Predstavniki stroke so večkrat poudarili, da ni dokazov v strokovni literaturi o učinkovitosti takšne obrambe, zaradi česar nasprotujejo financiranju projekta z javnimi sredstvi. Zneski sofinanciranja se vsako leto znižujejo Ob upoštevanju stališč zagovornikov, med katerimi sta tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ter ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je vlada sprejela sklep o podaljšanju projekta v letih 2012 in 2013. Pri tem je bil upoštevan tudi lokalni interes, saj je projekt leta 2011 sofinanciralo 45, lani pa 38 od skupaj 52 povabljenih občin. Te so leta 2011 prispevale 110.000, lani pa 87.000 evrov, kar znaša 60 odstotkov javnih sredstev. Kmetijsko ministrstvo je izvajanje pred dvema letoma podprlo v višini 74.500, lani pa v višini 56.780 evrov. Pri sprejemu sklepa je bilo upoštevano tudi dejstvo, da obrambo pred točo izvajajo v mejnih območjih sosednjih držav Avstrije in Hrvaške. Sicer pa je resorno ministrstvo aktivnosti letalske obrambe pred točo vključilo tudi v predlog operativnega programa za izvedbo resolucije o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki je v javni obravnavi. Kot so pojasnili na ministrstvu, glede na dosedanja deljena mnenja ni pričakovati enotnega stališča, a želijo vzpodbuditi razpravo, ki bi pripeljala do sprejemljive oblike (ne)izvajanja tovrstnih aktivnosti. Dopuščajo tudi možnosti, da se izvajanje teh aktivnosti opravlja v spremenjeni organiziranosti, ki bi vključevala večji delež pobude lokalno zainteresirane javnosti. sta Podobno kot lani bodo tudi letos srebrovim jodidom) v LC Maribor Foto: OM protitočno obrambo (posipanje s opravljali z enim letalom. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: MZ torek • 9. julija 2013 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 3 Ptuj • Nacionalni program kulture v očeh ptujskih kulturnikov Spisek zelja ali seznam uresničljivih ciljev? Ta teden se končuje javna razprava o osnutku nacionalnega programa kulture (NPK), ki ga je s svojimi službami pripravil sedanji minister za kulturo Uroš Grilc. Ali je uspel o svojih načrtih prepričati tiste, ki se poklicno ukvarjajo s kulturo in mediji, ali so v obsežnem gradivu našli cilje, za katere si prizadevajo v svojih institucijah, smo povprašali direktorje nekaterih ptujskih kulturniških ustanov in druge, ki jim kultura reže vsakdanji kruh in ki jih nagovarja osnutek NPK. Matjaž Neudauer, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj »Mislim, da je pozitivna stran osnutka NPK, kar se tiče knjižnic, ta, da so v njej zapisane tiste stvari, na katere smo knjižničarji že dalj časa opozarjali. Bo pa treba dodelati operativni del programa, zapisati, kako bodo doseženi zapisani cilji, od kod bodo financirani, kaj bo plačevalo ministrstvo, kaj lokalne skupnosti kot ustanoviteljice knjižnic. Samo Strelec, režiser riko na novo in želi biti predvsem drugačna od one prejšnje. Zato zame ni tako pomembno, kaj piše v nacionalnem programu kulture, pač pa, kaj nekdo v svojem omejenem roku trajanja (vladanja) naredi. »Po njih delih jih boste spoznali,« piše v eni stari, debeli bukli. Ni treba dosti govoriti. Pač pa narediti. Primer: minister Rudi Šeligo je naredil največ za sistemsko financiranje ptujskega gledališča. Pa ni o tem nič pisal v NPK. V Amadeusu je dal za kozarček in rekel: »Strelc, no prou, kouk bi pa rabu?« In je gledališče uvrstil med samostojno finančno postavko.« Katja Zupanič, Zgodovinski arhiv na Ptuju »Arhivi smo dali svoje pripombe že ob nastajanju nacionalnega programa kulture, kajti doslej je bila v podobnih programih arhivistika kot stroka vedno zapostavljena. Zdaj smo zadovoljni, kajti v prvi vrsti so v nacionalni program vključene investicije, kar je ključnega pomena. Kot primer dobre prakse lahko vzamemo ptujski arhiv, saj nam je uspelo zagotoviti prostore za naslednjih 50 let, kar je v primerjavi z drugimi arhivi velika prednost, kajti povsod se arhivi srečujejo s prostorskimi težavami. Upamo, da bodo besede glede investicij, zapisane v NPK, dejansko ure- Foto: jš Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Na splošno gledano me skrbi dvoje: prvič, kako zagotoviti enak standard, kot ga imajo knjižnice v razvitejših občinah, in drugič, kako trajno zagotoviti financiranje dejavnosti v obsegu, ki je potreben, ne pa v tistem obsegu, kot to določijo občine ustanoviteljice v svojih proračunih. Mi se vsako leto znova usklajujemo z občinami okrog financ. Mi zapišemo, koliko bi po standardih in normativih morali dobiti od posamezne občine,potem pa se začne usklajevanje z občinam pred sprejemom njihovega proračuna. Lažje bi bilo, če bi standarde, ki so priporočilo, preoblikovali v podzakonske akte, ki bi potem bili obveza za lokalne skupnosti.« »Nacionalni program kulture? - Samo primer: »Grad Dornava - 8 mio eur leta 2015; grad Turnišče - 5 mio eur leta 2016.« To je seznam pobožnih želja. Srečen bom, če nimam prav. V Sloveniji ne manjka načrtov, reform, papirjev, idej, strategij ... ; bolj nam šepa realizacija. Seveda pa razumem vsakega ministra, da mora najprej obelodaniti svojo vizijo in vizijo »njegovih«. A nekoč smo imeli tudi že »smeri razvoja socialističnega samoupravljanja« ... Hvala bogu se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Ker nimamo stabilne kontinuitete v razumnem vladanju in vrednotah, vsaka nova oblast izumlja Ame- Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj Foto: jš Samo Strelec, režiser Foto: jš Foto: jš Katja Zupanič, direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju sničene in da niso zapisane zato, da bi se 'lepo bralo'. Investicije v arhive so res svetla točka nacionalnega programa. Omenim naj še, da danes nastaja veliko gradiva v elektronski obliki in tudi o hranjenju tovrstnega gradiva govori NPK. Do leta 2017 naj bi se vzpostavil slovenski javni elektronski arhiv, kjer bi prevzemali in hranili arhivsko e-gradivo. Pravzaprav pa je svetla točka tega programa že to, da smo arhivi vključeni vanj in postavljeni v enakopraven položaj v primerjavi z vsemi drugimi kulturnimi področji.« Peter Srpčič, direktor MGP »Pogledi slovenskih teatrov na pripravljeni program kulture so si različni, ker so tudi gledališča med sabo različna. Z vidika ptujskega gledališča vidim v tem programu veliko pozitivnega, ker usmerja gledališče v smer razmišljanja in delovanja, kot ga na Ptuju že prakticiramo. To pomeni, da na eni strani vzpodbuja povečanje postprodukcije, torej večje število ponovitev posameznih predstav, hkrati daje prednost tistim projektom, ki nastajajo v sodelovanju med več teatri, kar se mi zdi zelo vzpodbudno in pozitivno zlasti zato, ker je slovenski gledališki prostro majhen in je škoda delati predstave samo za eno okolje, saj so naša mesta majhna in se zelo hitro izčrpa bazen publike. Z naše strani je pozitivno tudi, da se na nek način odpira trg dela, postaja fleksibilnejši, da se vzpodbujajo načini zaposlitve, ki niso stalni in fiksni, zaradi česar lahko ljudje veliko več krožijo. Vzpodbudno pa je še eno: obeta se dolgoročnejši model financiranja, kar pomeni neko stabilnost v poslovanju, večjo možnost dolgoročnejšega načrtovanja dela. Skratka -za ptujsko gledališče so usmeritve v tem programu zelo ugodne.« Jože Bračič, Radio-Tednik Ptuj »Ministrstvo za kulturo ugotavlja, da so mediji v krizi, kar je seveda res, posebej lokalni in regionalni mediji, ki imajo omejen trg, težje tržijo. Ukrepi, ki jih navajajo za obstoj časnikov - nižja stopnja DDV za digitalne izdaje, na primer - so bolj bla-žev žegen, kot da bi medijem, kot je Štajerski tednik, pomagali. Zaradi socialne stiske naših bralcev smo omejeni z naročnino, tudi na trgu ni več denarja za oglaševanje in tako bo, dokler se ne bo začela gospodarska rast. Finančne vzpodbude bi bile nujne, a o tem NPK ne govori; govori o vzpodbudah za začetne investicije - to pa ne ohranja sedanjih medijev. Potrebno bi bilo po vzoru evropskih držav državna sredstva neposredno usmerjati v pomoč lokalnim in regionalnim medijem, ne pa medijem na državnem nivoju, ki imajo večjo naklado in možnosti večjega trženja. Za radio je pomembno poglavje, ki govori o statusih posebnega pomena, kjer ministrstvo ugotavlja enako kot mi: z zakonom nam nalagajo obvezne vsebine (informativne, izobraževalne, verske, kulturne ...), za to je treba imeti zaposlene ljudi in to precej stane. Denarja za to ne dobimo oziroma ga na raznih razpisih prejmemo minimalno - od 3 do 5 odstotkov potrebnih sredstev za delovanje radia. V prihodnje govorijo o sistemskem dolgoročnem viru financiranja v okviru RTV-naročnine, kjer bi RTV Slovenija izdala večletni razpis. A po izkušnjah iz let 2004 in 2005 se RTV temu denarju - gre za 3 odstotke naročnine - ne bo odpovedala, saj na nas gleda kot na svojo konkurenco, ne pa na nekoga, ki bi mu želela pomagati in bi mu odstopila del svojega kolača. Menim, da bi lahko regionalnim tiskanim medijem in radiem pomagali tako, da bi pripravili večletne razpise, recimo petletne, predpisali vsebine, ki jih morajo ti mediji zagotavljati, in bi s temi razpisi financirali dva ali tri novinarje za obdobje petih let. S tem pa uresničili še eno poglavje iz NPK - tisto, ki govori o večji socialni varnosti novinarjev.« Jože Šmigoc Jože Bračič, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Foto: jš 4 Štajerski TEDNIK Po naših občinah torek • 9. julija 2013 Ptuj • Razglasili najboljšega dijaka srednješolskega izobraževanja Blaz Vidovic - najboljši med najboljšimi V Mestni hiši na Ptuju so 5. junija razglasili najboljšega dijaka srednješolskega izobraŽevanja MO Ptuj, sklep o tem je izdal ptujski Zupan Štefan Čelan. To je na predlog ravnateljice Gimnazije Ptuj in kolegija ravnateljev Šolskega centra Ptuj na podlagi vsestranske zavzetosti, vedoželjnosti in odličnih uspehov na različnih področjih postal Blaž Vidovic, dijak 4. letnika Elektro in računalniške šole Ptuj, tudi finalist oddaje Slovenija ima talent. Ptujski župan Štefan Čelan, ki je ob tej priložnosti pripravil sprejem v poročni dvorani, je povedal, da se je letošnjemu najboljšemu dijaku že zahvalil za njegovo uvrstitev v tej oddaji, za prispevek v promociji talentov tega okolja in njegove širše prepoznavnosti. »Dober glas o našem območju se je s pomočjo Blaža razširil po celotni Sloveniji,« je med drugim dejal. Takih talentov si v MO Ptuj želijo čim več. Pri nadaljnjem razvijanju ustvarjalnosti bodo Blažu vrata Mestne hiše vedno odprta, ko bo potreboval pomoč. Ptujski župan je Blažu Vidoviču v spomin na razglasitev za najboljšega dijaka v šolskem letu 2012/2013 izročil grb na steklu MO Ptuj in knjigo o Ptuju s svojim posvetilom, pripada mu tudi denarna nagrada v višini 400 evrov neto. Sicer pa mu bodo pripadajoče priznanje in nagrado podelili na osrednji slo- vesnosti ob prazniku MO Ptuj, ki bo 2. avgusta. Blaž Vidovič bo 8. avgusta letos dopolnil 19 let. Letos je uspešno končal srednješolsko izobraževanje v Elektro in računalniški šoli Ptuj - program Tehnik računalništva. Ob šolskem delu se je vsa štiri leta posvečal tudi drugim šolskim in obšolskim dejavnostim. Udeleževal se je različnih tekmovanj s področja računalniške in informacijske pismenosti ter mobilnih aplikacij. V okviru srečanj mladih raziskovalcev sta bili s priznanji nagrajeni njegovi zelo zanimivi raziskovalni nalogi - Tehnika je lahko zanimiva za dekleta in Ali lahko s telefonom zabijemo žebelj. Znanje računalništva je nadgradil tudi na delovnem usposabljanju na Irskem. Zelo dejaven je bil tudi pri vseh šolskih proslavah, prireditvah in predstavitvah dejavnosti šole. Njegova vsestranska nadar- Foto: Črtomir Goznik Z razglasitve najboljšega dijaka srednješolskega izobraževanja v MO Ptuj jenost je prišla do izraza na odru, kjer se je izkazal z vodi-teljskimi in pevskimi sposobnostmi. S šolskimi, nacionalni- mi in mednarodnimi projekti je pomembno prispeval k prepoznavnosti šole v ožjem in širšem okolju. Kot aktiven prostovoljec je v okviru vseslovenskega prostovoljskega projekta Simbioza starejše učil uporabe računalnika in mobilne telefonije. Glasba in informatika ostajata tudi v prihodnje pomemben del njegovega življenja. Blaž Vidovič je dijak s pozitivnimi značajskimi lastnostmi: pošten, iskren, komunikativen, prijazen in vedno pripravljen pomagati, še izhaja iz utemeljitve o izboru najboljšega dijaka srednješolskega izobraževanja v MO Ptuj v šolskem letu 2012/2013, za katerega si ptujski župan želi, da bi imel regijski značaj, da bi ga izbirale vse občine na območju regije oziroma pokrajine. Blaž Vidovič je razglasitev za najboljšega dijaka srednješolskega izobraževanja v MO Ptuj pospremil zgolj z besedami zahvale. Tako zelo ga je vse skupaj presenetilo. Kot kaže, pa je leto 2013 njegovo leto, po finalu oddaje Slovenija ima talent so ga razglasili še za najboljšega dijaka srednješolskega izobraževanja v MO Ptuj. To pa je zagotovo priznanje, za katerim se skriva veliko dela in talenta, še zlasti pa požrtvovalnosti in predanosti ob zavedanju, da je le delo tisto, ki vodi do uspeha, ker bližnjic ni. Svoje najdaljše počitnice v življenju bo izkoristil v najboljši možni meri. MG Miklavž pri Ormožu • Krajevni praznik Proslavili bogato naložbeno obdobje V Miklavžu pri Ormožu so v juniju potekale prireditve v sklopu 49. krajevnega praznika. Dogodki so se pričeli že v začetku meseca, ko so pripravili dnevni turnir v malem nogometu, tekmovanje v pikadu in namiznem tenisu ter dramsko igro. V soboto, 15. junija, sta potekala turnirja v tenisu in odbojki na mivki, dan kasneje pa so pripravili kulinarično razstavo in razstavo turističnega društva ob 90-letnici delovanja. Kosci so se na travniku pri igrišču pomerili v košnji trave, gasilci so izvedli gasilsko vajo, popoldan se je zaključil s tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe, domači lovci pa so pripravili srnjakov golaž. Na tekmovanju v kegljanju so se srečali tudi člani društev upokojencev. Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku je bila v petek, 21. junija. Slavnostni govornik, predsednik Krajevne skupnosti (KS) Emil Trstenjak, je v svojem nagovoru med dru- gim opisal uspešno izvedene naložbe. Poudaril je: »Veliko se je postorilo na področju cestne infrastrukture. Lani smo dobili tri kilometre na novo asfaltiranih cest v vrednosti okrog 300.000 evrov. Ena največjih investicij, namenjena vsem generacijam, je športni park, ki smo ga slovesno odprli pred dobrim mesecem in je v tem času že lepo zaživel, kar me izjemno veseli. Ta naložba je ovrednotena na 200.000 evrov. Letos smo v dvorani uredili tudi garderobe in prostor v zaodrju, kjer se nastopajoči lahko pripravijo na nastop, investicija pa je bila vredna 40.000 evrov. Seveda pa s tem obnovitvena dela v dvorani še niso zaključena. Potrebni bodo novi opleski, dvorano bi želeli opremiti z novimi stoli, saj so obstoječi že dotrajani. Prav tako imamo za letos v načrtu modernizacijo cestne infrastrukture in s ponosom lahko povem, da se dela na cestah v skupni dolžini 2,8 kilometra že izvajajo in konec julija bi nam lahko na novo asfaltirane ceste že služile. Zelo pomemben projekt, ki se ta čas izvaja, je gradnja kanalizacijskega sistema v središču Miklavža. Letos bomo zgradili čistilno napravo, prihodnje leto primarne in sekundarne kanalizacijske vode, naložba pa je ovrednotena na pol milijona evrov.« Prireditev ob krajevnem prazniku v Miklavžu so se ude- ležili številni krajani in posebej vabljeni gosti, med njimi predsedniki sosednjih krajevnih skupnosti in župana občin Središče ob Dravi in Ormož Jurij Borko in Alojz Sok. Slednji je v svojem nagovoru izpostavil, da občina Ormož na območju dveh krajevnih skupnosti (Koga in Miklavža) s sredstvi evropskih kohezijskih skladov Zgradili so atletsko stezo, igrišče z umetno travo za mali nogomet z ograjo in razsvetljavo ter igrišče za odbojko na mivki. Preplastili so tudi obstoječe rokometno igrišče. Ob tem pa so uredili tudi parkirišče za potrebe OŠ. Trideset tisoč evrov za ureditev igrišča z umetno travo so pridobili iz Fundacije za šport že v lanskem letu, v letošnjem letu pa še 43 tisoč evrov za ostala igrišča. Kot poudarja hajdinski župan Stanislav Glažar, športnih površin ob šoli ne bodo uporabljali samo šolarji in malčki iz vrtca, namenjajo jih tudi vsem športnikom in rekreativcem ter tudi gasilcem, ki se bodo na teh površinah lahko pripravljali na svoja tekmovanja. obnavlja vodovodno omrežje. Vrednost naložbe je dobrih 12 milijonov evrov. Ker zaradi obnove na nekaterih delih prihaja do motenj v cestnem prometu, je župan krajane pozval k strpnosti. Obenem se je za dobro delo in za sodelovanje zahvalil predsedniku KS Emilu Trstenjaku ter občinskim in krajevnim svetnikom. Kulturni program na prireditvi so pripravili učenci domače osnovne šole, ki so med drugim zapeli: »Tu pri Mikloši lušno je, pa bo. Keri bode pri-ša, nede jemi žoh.« Predsednik KS Miklavž je na svečanosti zaslužnim za delo v lokalnem okolju izročil občinska odlikovanja. Posebni priznanji sta prejela Štefanija V novem hajdinskem športnem parku bodo letos oziroma prihodnje leto postavili tudi tribune. Načrtujejo pa tudi izgradnjo športnega objekta s slačilnicami. Pučko iz Vuzmetincev in Franc Ciglarič iz Miklavža, bronasta plaketa je bila podeljena Francu Plohlu iz Velikega Brebrov-nika, srebrna Tončeku Lisjaku, zlata pa Kulturno-turističnemu društvu Miklavž. Osrednji prireditvi ob krajevnem prazniku je sledilo kresovanje z družabno prireditvijo. Naslednji dan so v sklopu prazničnih prireditev potekali kolesarjenje, kuhanje ričeta, vaške igre in družabno srečanje. V nedeljo, 23. junija, so pripravili tekmovanje v šahu in prireditev Od vasi do vasi, v soboto, 29. junija, pa so enomesečno praznovanje sklenili s koncertom, ki so ga naslovili Zaplešiva v to junijsko noč. Mojca Zemljarič Nova pridobitev na tem območju je tudi asfaltirana cesta, ki vodi od OŠ proti Gerečji vasi. Stala je 65 tisoč evrov. MG Foto: Črtomir Goznik Hajdina • Gradnja športnega parka Za vse športnike in rekreativce Pri OŠ Hajdina potekajo končna dela pri izgradnji športnega parka. torek • 9. julija 2013 Po naših občinah Štajerski TEDNIK 5 Srečanje z Bratuškovo 11. julija Z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem so se predstavniki sindikata Praktik.um sestali že nekajkrat. Na ministrstvu se zavedajo, da so družinski zdravniki kadrovsko podhra-njeni in na slabšem od ostalih specialnosti, a se problematika vleče že vrsto let in za to stanje »nikakor ni enostavno najti odgovornega«, navajajo in dodajajo, da takojšnje rešitve žal ni. Izboljšanje razmer na primarni ravni je tudi prioriteta ministrstva, saj krepitev primarnega zdravstva sodi med ukrepe finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema. Zato, kot so še zapisali, kljub pomanjkanju denarja v zdravstveni blagajni referenčne ambulante nadaljujejo s svojim delom. Kot pojasnjujejo, bo na področju družinske medicine nujno tudi dodatno zaposlovanje zdravnikov. Sicer pa imajo v sindikatu Prakitk.um, ki šteje 350 članov in ga vodi Igor Muževič, že več kot pol leta pripravljeno analizo stanja problematike v primarnem zdravstvu in tudi konkretne rešitve, ki so finančno nevtralne. Vse te predloge so po Muževičevih besedah predstavili ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pomagali pa so tudi pri oblikovanju strategije zdravniške zbornice. Kot je dejal, so povsod pokazali veliko zanimanja za njihove zahteve, vendar se kljub vsem argumentom ni nič premaknilo niti za milimeter. »Po toliko sestankih smo ugotovili, da bi bilo morda res treba še bolj odločno opozoriti na problematiko,« je dejal Muževič in dodal, da je sodu dno izbila obsodba zdravnice Nade Cesarec na zaporno kazen. Vzroke za takšen razplet predsednik sindikata vidi v sistemskih problemih. Sindikat je na težave pred slabimi tremi tedni opozoril tudi premierko Alenko Bratu-šek. Kot je pojasnil Muževič, so ga v začetku julija iz kabineta predsednice vlade povabili na pogovor k Bratuškovi, ki bo 11. julija. Predsednica vlade je sicer po velikem shodu, na katerem je več tisoč ljudi zahtevalo ohranitev javnega in socialno pravičnega zdravstvenega sistema, dejala, da se zaveda, da so v zdravstvu težave in da jih je treba začeti takoj reševati. (sta) naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Podravje • Peticija proti uničenju družinske medicine Podeželske ambulante pred zaprtjem? Miro Lasbaher, dr. med., spec. splošne medicine, koncesionar splošne medicine iz Juršincev in član sindikata Praktik.Um, je sredi junija predstavil Peticijo proti uničenju družinske medicine z več zahtevami. Stanje na tem področju se drastično slabša. Na probleme družinske medicine je prvič opozoril že pred štirimi leti, ko je za dva ni zaprl vrata svoje ambulante. Zgodilo pa se ni nič, kot da protesta ne bi bilo, neurejene razmere so ostale, kadrovski problemi so vedno večji, ljudje se vse bolj starajo, ni pa nobenih ukrepov, ki bi spodbujali mlade, da bi se odločili za specializacijo iz družinske medicine. »Po podatkih naj bi ta trenutek v družinski medicini močno primanjkovalo specialistov in specializantov. V prihodnjih letih naj bi jih pridobili okrog 750. Če zakon o zdravstveni dejavnosti ne bo prinesel drugačne rešitve, bo po novem pot do specializacije še dodatno otežena, saj zakon v sedanji obliki „preprečuje" mentorstvo pri specializaciji koncesionar-jem. Po novem zakonu bodo sredstva za specializacijo dodeljena le javnim zavodom, kot da koncesionarjev, ki so bili že sedaj močno soudeleženi v mentorstvu, ne bi bilo v našem sistemu javnega zdravstva. Ti naj bi po novem specializacije nosili na svojih ramenih, četudi jim primanjkuje denarja že za redno dejavnost. Financiranje specializacij pa tudi v zdravstvenih domovih ne bo brez težav, ker bodo dobili pokritih le 80 odstotkov stroškov specializacije, ne pa 100, kot da je ne bi opravljal celi človek, zdravnik,« se sprašuje Lasba-her. Pri tem pa še posebej opozarja na problem mrtvih duš v zdravstvenih domovih (prikrito pravo število zdravnikov), kjer je zaposlenih manj zdravnikov, kot jih zdravstveni dom dobi plačanih. »Pri koncesionarjih to ni mogoče, saj je koncesija vezana na zdravnika. Pri kon-cesionarjih se točno ve, koliko nas je in koliko nas Zavod plačuje,« dodatno pojasnjuje Lasbaher problem mrtvih duš. Že leta in leta si tudi prizadevajo za vzpostavitev pravega partnerskega odnosa z ZZZS, kar jim doslej še ni uspelo. Splošni dogovor, ki ga vsako leto podpisujejo z Zavodom, ni dogovor, to je diktat. Letos Lasbaher iz teh razlogov ni podpisal nove petletne pogodbe. „To bi bil finančni samomor, če bi jo podpisal. Prinaša le sredstva za splošni del ambulante, ne pa tudi za referenčno ambulanto oziroma toliko denarja, kot sem ga prejel prej le za splošni del ambulante. Ob tem sem zaposlil še diplomirano medicinsko sestro. To je nesmisel," poudarja. Foto: Črtomir Goznik Miro Lasbaher, dr. med., specialist splošne medicine, koncesionar splošne medicine v Juršincih: „Zakon o zdravstveni dejavnosti izpušča številne rešitve, ki smo jih pričakovali, še posebej glede na pogovore z ministrom za zdravje. Zdaj pa je vprašljiva enakomerna dostopnost do zdravstva za vse prebivalce: podeželja namreč v zakonu ni, vsi zdravniki pa ne delajo v mestih." Zahteve iz Peticije proti uničenju družinske medicine: Ureditev zakonodaje, ki bo omogočala družinskim zdravnikom strokovno delo. Takojšnja odprava birokratskih opravil. Tri dni bolniškega staleža brez obiska osebnega zdravnika. Prepoved opravljanja hkratnega dela zdravnika na dveh ali celo več delovnih mestih. Pospešeno zaposlovanje specializantov družinske medicine. V naslednjih letih jih potrebujemo najmanj 750. Ureditev urgentne službe. Urejeno in zadostno ter pregledno financiranje osebnih zdravnikov. Vzpostavitev pravega partnerskega odnosa med izvajalci in ZZZS. Peticijo je doslej podpisalo že več kot 50 tisoč ljudi, do konca julija pričakujejo, da bo podpisov že več kot 150 tisoč, pove Lasbaher, ki dodaja, da jo ljudje podpisujejo spontano, brez nagovarjanja. Zakon ne prinaša pričakovanih rešitev O problemih družinske medicine so se zadnjega pol leta veliko pogovarjali tudi z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem. Pričakovali so, da bodo rešitve, ki so jih nakazali, zajete tudi v zakonu o zdravstveni dejavnosti, o katerem bo javna razprava tekla do 8. avgusta. V sindikatu Praktik. Um, ki mu pripada, so pričakovali vse drugo, ne pa to, kar je sedaj zapisano v zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki je nasploh obšel podeželje. »Delo v podeželskih ambulantah oziroma podeželske ambulante nasploh bi morali biti drugače ovrednoteni kot v mestu oziroma bi morale imeti priznane višje materialne stroške, tako kot pregledov. Lasbaher ob tem poudarja, da je zakon pisan tako, kot da bi vsi zdravniki delali v mestih, v Ljubljani ali Kranju. Vprašanje podeželja oziroma dela podeželskih ambulant je treba nujno rešiti, sicer bo podeželje ostalo brez zdravnikov oziroma ambulant. V pričakovanju pravih in kakovostnih rešitev za osnovno zdravstvo in s tem družinske medicine, ki jih zakon o zdravstveni dejavnosti v nobenem primeru ne prinaša, saj ne vsebuje novosti, ki jih sistem potrebuje, med njimi je na prvem mestu pregledno in učinkovito financiranje, tudi Miro Lasbaher že od prvega julija letos dela po strokovnih nor- Dodaten je problem mrtvih duš v zdravstvenih domovih: gre za prikrito pravo število zdravnikov, kjer je zaposlenih manj zdravnikov, kot jih zdravstveni dom dobi plačanih. Pri koncesionarjih to ni mogoče, saj je koncesija vezana na zdravnika. mativih, za pacienta si vzame več časa, 12 do 15 minut časa, odvisno od njegove starosti: več minut za starejše, manj za mlajše paciente. Več kot doslej pa tudi napotuje v specialistične ambulante za stvari, ki lahko čakajo; samo prejšnjo sredo, ko smo ga obiskali, je napisal 30 napotnic, to je toliko, kot jih je doslej napisal v enem mesecu. Za sleherno bolečino v križu sedaj tako Lasbaher kot drugi družinski zdravniki napiše napotnico za ortopeda. Osnovno zdravstvo bi morali urediti tako, da bi bilo v resnici vratar vstopa v sekundarno in terciarno raven. Če bi bile normalne razmere, bi v osnovnem zdravstvu lahko opravili 95 odstotkov vsega dela, vključno z malo kirurgijo, oskrbovanjem ran, puljenjem nohtov in podobno. „Dolgoročno moramo imeti dovolj družinskih zdravnikov, da bomo lahko obvarovali ljudi pred tem, kaj se jim lahko zgodi." Iz zdravstvene pogače se trenutno za osnovno zdravstvo namenja slabih pet odstotkov vsega denarja, to pa opravi 80 odstotkov potrebnega dela. Skupaj z zdravili in bolniško odsotnostjo pa na osnovno zdravstvo odpade 17 odstotkov pogače, v „normalnih državah" je ta delež vsaj 30-odstoten. Če bi si v resnici prizadevali za želene spremembe v zdravstvu, bi morali vso zdravstveno zakonodajo spreminjati sočasno v paketu, od zakona o zdravstveni dejavnosti, zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, do zakona o pacientovih pravicah. Vsaka druga rešitev je slepilni manever, poudarjajo v zdravniški zbornici Slovenije, podobno tudi v zdravniških združenjih. MG to poznajo v tujini. Že zdaj je njihovo delo manj ovrednoteno. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije jim na letni ravni za bolnika namreč namenja za okrog 20 evrov manj. Pa bi morali biti že sedaj vsaj izenačeni: na podeželju je vedno več starejših, prebivalci so razkropljeni, mnogi več ne zmorejo priti v ambulante. Zato je potrebnih tudi vedno več hišnih obiskov,« med drugim pove Lasbaher, ko predstavlja delo in probleme podeželskega zdravnika. Ob tem pa jim ne prizna tudi vseh opravljenih Največje leglo korupcije: javno-zasebne »dvoživke« V sindikatu Praktik.Um se zavzemajo tudi za strogo ločevanje med javnim in zasebnim zdravstvom. Tudi to je doslej obljubljalo več ministrov, a nobeden ni prišel dlje od obljub oziroma napovedi. Kot pravi Lasbaher, se bo treba odločno spopasti s sistemom dvoživk, dopoldne javno, popoldne zasebno, s podjemnimi pogodbami vred. Tu je največje leglo korupcije v zdravstvu ob javnih naročilih. Po njegovem bi bila možna kombinacija javno-zasebno le pri tistem zdravniku oziroma izvajalcu, ki nima polnega programa na podlagi koncesije. Dodatno razslojevanje pacientov pa povzroča sistem preskakovanja čakalnih vrst prek samoplačniških ambulant, ki jim po njegovem tudi ni mesta v javnem zdravstvu 6 Štajerski TEDNIK Po naših občinah torek • 9. julija 2013 Juršinci • Seja občinskega sveta Vsako gospodinjstvo po 2000 evrov za bencinsko črpalko?! Na 20. redni seji juršinskega občinskega sveta se je med pobudami in vprašanji svetnikov razvila debata v zvezi s sanacijo cest, pa znova s prevozi šolskih otrok, za piko na i pa še glede bencinske črpalke. Na prejšnji seji načeta problematika prevoza učencev se je na tokratni nadaljevala. Občinski svetnik Damjan Šimenko je znova izpostavil težavo z avtobusnimi prevozi šolskih otrok. Glede na število vozačev so na enem izmed sestankov govorili o nabavi dodatnega kombija, župan pa je razburjeno odgovaril: »Vseskozi se pogovarjamo. Gledate televizijo ali ne gledate, spoštovane svetnice in svetniki? Država dnevno reže sredstva! Rekli smo, da smo pristojni za to, da vozimo otroke, ki so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre, vozimo pa vse, ne glede na oddaljenost. Glede na vlaganja v šolo in nadgradnjo vrtca si dodatnih stroškov ne moremo privoščiti! Tega ne razumem, vsa leta je šlo, otrok je isto, zdaj pa naenkrat ne gre.« Janez Krajnc je odgovoril, da dodaten kombi občine ne bi stal niti evra, župan pa je hotel pisno zagotovilo prevoznika, da bo pri tem ostalo dlje časa, najmanj pet let, in ne morda eno šolsko leto. »Otroke bomo na to navadili, nato pa strošek pade na breme občine,« je še povedal Kaučič. Ker pa je to tematika, o kateri so že razpredali, je Dragica Toš Majcen poskušala končati in je dejala, da je šola tista, ki mora poostriti nadzor, da gredo otroci po pouku na avtobus in ne delajo gneče na Svetniki z županom na čelu so sklenili, da se v zvezi s problematiko prevoza otrok skupaj usedejo župan, ravnateljica, predstavnik prevoznika ter predsednik sveta staršev in dorečejo rešitve. naslednjem. Po besedah nekaterih naj bi otroci nenadzorovano pohajali in skakljali naokrog, namesto da bi šli na avtobus. »Mi šoli plačujemo varstvo vozačev, in to ni mali znesek, ko zdaj poslušam, da skačejo naokrog brez nadzora ... Otroci morajo biti pod nadzorom,« je dodal Kaučič, Majcen Toševa pa odgovorila, da pač učitelji ne morejo nič, če otroci rečejo, da gredo domov, potem pa še eno uro skačejo naokrog. In tako so sklenili, da torej še pred začetkom novega šolskega leta skupaj sedejo župan, ravnateljica, predstavnik prevoznika ter predsednik sveta staršev in dorečejo, kako v prihodnje reševati te težave. Ceste - pike za mene, pike za vas ... Oguljeno frazo, da denarja za sanacijo cest ni, je župan ponavljal tudi na tokratni seji. Franc Kukovec je zastavil vprašanje, kako je s sanacijo ceste v Bodkovcih, ki je poškodovana od plazenja. Po njegovih besedah bi bilo treba celotni odsek na novo urediti, župan Alojz Kaučič pa, da za to ni denarja. Edina rešitev je, da se cesta delno pokrpa in sanira šele čez nekaj let, ko bodo za to na voljo sredstva. »Nimamo denarja, da bi celotno cesto asfaltirali, enkrat pa bo morala biti ta cesta v celoti sanirana. Za vzdrževanje cest imamo letos na volje le še 31 tisoč evrov.« Kukovec pa je bil mnenja, da ni smiselno nekaj na silo »flikati« in »friške nove srajce oblačiti«, saj je jedro zanič. »Ni denarja, če pa mi poveste, od kod naj ga vzamem, pa sem za. Jaz bi najraje videl, da delamo ceste, tam dobim največ pik, vi pa tudi,« je zaključil Kaučič. PGD Draženci je eno izmed petih gasilskih društev v občini Hajdina, kjer ima gasilstvo že več kot 100-letno tradicijo. Najstarejše gasilsko društvo je PGD Hajdina, ki je v letu 2012 praznovalo 100. obletnico delovanja. Na bogato gasilsko tradicijo in uspešne gasilske desetine Občine Hajdina, ki že vrsto let uspešno nastopajo tudi na gasilskih olimpiadah, je upravičeno ponosen domači župan Stanislav Glažar, ki je tudi na draženski slovesnosti povedal, da je nadvse ponosen na hajdinske gasilce in njihove dosežke na operativnem, tekmovalnem in drugih področjih delovanja. PGD Draženci je bilo ustanovljeno leta 1986, danes ga vodi Tadej Černenšek. Pred njim sta ga vodila Jože Kosta-njevec in Karl Furek. Ima 127 članov, od tega je 32 opera- tivnih članov, 12 članic, osem pionirjev, osem mladincev in 64 podpornih članov. Društvo je uspešno v vseh segmentih delovanja. Marljive in zagnane gasilske desetine uspešno sodelujejo na tekmovanjih okoliških in prijateljskih društev. PGD Draženci je znano po svojem društvenem tekmovanju za pionirje in pionirke ter po organizaciji memoriala Da-nija Rajha za člane in članice. Priprave na nakup novega vozila za prevoz moštva so trajale dve leti. Na javnem razpi- V Juršincih bi lahko (spet) izdali revijo Pavliha ... Janez Krajnc je postavil vprašanje, ali je kaj novega v zvezi z bencinsko črpalko. Župan je odgovoril, da se je sestal z enim od dveh lastnikov, ki je županu predlagal, da bi vsa gospodinjstva v občini, ki jih je približno 700, dala 2000 evrov, kar bi naneslo skoraj milijon in pol, in bi bili vsi lastniki bencinske črpalke, občina pa bi jo upravljala. Župan pa mu je baje odgovoril, naj se ne šali, da revija Pavliha že dolgo več ne izhaja. Kaučič je še izvedel, da se za to črpalko ne zanimajo ne Petrol, ne MOL, ne Istrabenz in da gre v kratkem na javno dražbo, pričakovano pa je, da na prvi dražbi ne bo ponudnikov. Banka je za to črpalko dala kredit v višini 1,2 milijona evrov, in če bo zanjo iztržila borih 400 tisočakov, bo lahko, po besedah enega izmed vodilnih Nove KBM, zelo zadovoljna. Svetniki so obravnavali še predlog Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Juršinci ter predlog Pogodbe o sofinanciranju investicije v novogradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, nato pa so se odločili, da to točko preložijo na naslednjo sejo. Direktor občinske uprave Slameršak je svetnike seznanil s pripombami in mnenji na osnutek Občinskega prostorskega načrta, ki naj bi bil, če bo vse po planu, sprejet oktobra letos. Patricija Kovačec Draženci • Praznik gasilcev in krajanov Veselje ob novi pridobitvi Konec junija so v Dražencih praznovali gasilci. Svečane trenutke so delili s krajani, Občino Hajdina, občinskim poveljstvom, botri in botrcami oz. vsemi, ki so jim pomagali pri nabavi novega vozila za prevoz moštva. To je skupaj z vso pripadajočo opremo stalo 29.382 evrov. Draženski gasilci so 29. junija predali namenu novo vozilo za prevoz moštva, ki je stalo slabih 30.000 evrov. su, ki so ga izvedli decembra lani, so se odločili za nakup kombija znamke Renault trafic, ki so ga nadgradili s pripadajočo opremo. Tudi za nadgradnjo vozila je bil potreben javni razpis, je povedal Čer-nenšek. Nazadnje so se v PGD Draženci veselili nakupa novega gasilskega vozila z vodo znamke Iveco v letu 2007. Prvi društveni prapor pa so razvili leta 2002. Blagoslov novega vozila je opravil naddekan Marijan Fe-sel. Ključe novega avtomobila je prevzel Alojz Jerenko, ki je tudi predstavil delovanje novega vozila. V kulturnem programu so sodelovali harmonikarji Modrasi iz Markov-cev, ki jih vodi Tomaž Vidovič. V družabnem delu gasilskega praznovanja pa je zabaval ana-sambel Mambo Kings. MG Cerkvenjak • Podpis pogodbe za izgradnjo vrtca Kmalu bodo zahrumeli gradbeni stroji V petek je župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc skupaj z Vitom Kranerjem, direktorjem občinske uprave in vodjo projekta ter projektantom Antonom Žižkom na novinarski konferenci predstavil projekt izgradnje vrtca v Cerkvenja-ku. Temu je sledil še podpis 1,6 milijona vredne pogodbe s predstavnikom izvajalca del Milanom Pintaričem. Občina Cerkvenjak je z uspešno prijavo v letošnjem letu pridobila evropska sredstva na šestem javnem pozivu za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi (RRP). Namen investicije je zagotoviti ustrezne materialne pogoje za predšolsko vzgojo z izgradnjo energetsko varčnega petoddelčnega vrtca. Z realizacijo investicije bodo v občini prostorske kapacitete vrtca iz sedanjih slabih 250 povečali na skoraj 800 kvadratnih metrov. Z izgradnjo vrtca, ki bo prijazen staršem, otrokom in zaposlenim, bodo zagotovili enakovredne pogoje za optimalen razvoj vseh otrok v občini ter zagotovili kakovosten vzgojni proces. S povečanjem števila oddelkov se bo zmanjšal tudi delež otrok, ki niso bili sprejeti v vrtec, povečalo pa se bo tudi število novih delovnih mest. »Občina bo z investicijo pridobila prijazen, za otroke in zaposlene prijeten prostor, ki bo otrokom nudil primerno možnost za vstop v svet odraščanja in jih motiviral za nadaljnjo uspešno pot skozi izobraževalni sistem in v poklicno življenje,« je ob tej priložnosti povedal župan Žmavc. Prva dela bodo stekla že v prihodnjih dneh, zato so bili otroci že preseljeni na začasno lokacijo v prostore OŠ Cerkvenjak, kamor bodo zahajali malo več kot leto, dela bodo namreč predvidoma končana julija naslednje leto, tako da bodo lahko malčki septembra prihodnje leto, z novim šolskim letom, zakorakali v čisto nov vrtec. Patricija Kovačec Zupan občine Cerkvenjak in izvajalec del Milan Pintarič, Gradbeništvo Milan Pintarič, s. p., ob podpisu pogodbe. Foto: PK Foto: MG Foto: PK torek • 9. julija 2013 Po naših občinah Šta/mfo'TEDNIK 7 Videm • Energetska sanacija šolske stavbe Da bo tudi poleti prijetno Potem ko so šolarji za letos zapustili videmski hram učenosti, so šolo zasedli gradbinci. Izvajajo namreč energetsko sanacijo stavbe. državni razpis. Računali so sicer, da bo ustrezen razpis objavil Eko sklad, vendar je bil še primernejši tisti, ki so ga pripravili na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, in iz kohezijskega sklada uspeli pridobiti skoraj 400.000 Čeprav poslopje videm-ske šole še ni staro (odprli so ga leta 1994), pa so se v zadnjem obdobju pojavile težave zaradi previsokih temperatur v mansardnem delu stavbe, zlasti ko zunanje temperature več dni ali tednov presegajo 30 stopinj. Tako so se nekatere učilnice letos segrele kar na 37 stopinj, nam je povedala ravnateljica Helena Šegula. Saj so tudi pozimi težave, kako zagotoviti ustrezno temperaturo, vendar je hladne prostore lažje segreti na ustrezno temperaturo kot prevroče ohladiti. Težave z zimskimi temperaturami so zlasti občutne v telovadnici, ki je bila (pre)slabo izolirana. Občina Videm je že v lanskem letu za boj proti energetski potratnosti šole v svojem proračunu zagotovila 70.000 evrov, toda ko so s strokovnjaki ugotavljali, kaj bi se s tem denarjem dalo narediti, kaj vse pa bi bilo potrebno, da bi zaleglo in da ne bi proračunskega denarja vrgli vstran, so se odločili počakati in se prijaviti na Majšperk • Podpisali pogodbo za obnovo in širitev vrtca Dva nova oddelka za malčke Foto: jš Delavci v teh dneh na šolski zgradbi v Vidmu odstranjujejo stara in vgrajujejo nova, troslojno zastekljena okna v pritličju; preden se bodo preselili v nadstropje, si bodo postavili gradbeni oder. evrov. Celotna ekološka sanacija šolskega poslopja bo stala 528.000 evrov; razliko med državnimi sredstvi in predračunsko vrednostjo bo pokrila občina. In kaj vse bodo s tem denarjem uredili? Zamenjali bodo vsa okna (tudi strešna), povečali izolacijo na strehi ter obložili celotno stavbo z dodatno 18 cm izolacijo. Za ogrevanje bodo vgradili toplotne črpalke in s tem izpolnili vse zahteve, ki jih je pred občino kot investitori-co sanacije postavila država: prihranek pri energentih, prihranek pri elektriki in uporaba obnovljivih virov energije. Dela izvaja podjetje Marko Mark, končana pa naj bi bila po pogodbi do 30. oktobra, a računajo, da bodo v celoti že do 5. oktobra; tista dela, ki bi bila moteča za pouk, pa bodo končana do 1. septembra. Na občini že tudi razmišljajo, kako bodo energetsko prijetnejši naredili tudi vrtec; ker že načrtujejo njegovo širitev, bodo takrat odpravili tudi težave s pregrevanjem nekaterih prostorov. jš V prostorih občine Majšperk so v četrtek, 4. julija, podpisali pogodbo za sanacijo in širitev vrtca na Bregu, s čimer bodo pridobili še dva nova oddelka. Celotna investicija bo veljala dobrih 769.000 evrov, kar 481.000 evrov pa naj bi zagotovili iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Kot je ob podpisu pomembne pogodbe pojasnila županja občine Majšperk Darinka Fakin, je širitev vrtca na Bregu nujna, saj sedaj izvajajo predšolsko vzgojo otrok na treh različnih lokacijah. S širitvijo tega vrtca bodo pridobili vsaj dve dodatni igralnici z možnostjo za ureditev tretje. Za glavnega izvajalca gradbenih del je bilo po javnem razpisu izbrano podjetje PG Project Ing iz Ptuja, nadzor nad gradnjo pa bo opravljalo podjetje TMD Invest, prav tako iz Ptuja. Gradbena dela naj bi pričeli izvajati že v prihodnjem tednu, po pogodbi pa naj bi jih končali prihodnjo jesen. Pogodbo o širitvi in energetski sanaciji vrtca na so v sejni sobi občine podpisali majšperška županja Darinka Fakin, direktor podjetja Project Ing Antun Daljevec in direktorica podjetja TMD Invest Polonca Dre-venšek Ranfl. Pogodbena vrednost projekta razširitve vrtca znaša brez DDV dobrih 630.787 evrov (po novem davku 769.560,48 evra). Od tega jim je uspelo pridobiti od evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 481.659 evrov. V okviru tega projekta bo zgrajen prizidek k obstoječemu objektu, s čimer bodo izpolnjeni novi normativi iz pravilnik o vrtcih, urejena bo tudi mansarda vrtca za dve novi igralnici, spremljevalni prostori z dvigalom za hrano, postavljena pa bodo tudi nova zunanja igrala. Izvedena pa bo tudi celotna energetska sanacija objekta z izolacijsko fasado, ogrevanja s fosilnimi gorivi bo zamenjano z geotermalnim ogrevanjem preko geosond, zamenjali pa bodo tudi vso stavbno pohištvo in razsvetljavo. -OM Cvetkovci • Proslavili 90 let gasilstva Veliko postorili s prostovoljnim delom Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Cvetkovci je konec junija proslavilo 90-letnico delovanja. Ob jubileju so pripravili likovno razstavo in slovesno prireditev, na kateri so podelili tudi gasilska odlikovanja in zahvale. Foto: M. Ozmec Pogodbo za širitev vrtca so podpisali (z desne) direktorica TMD Invest Polonca Drevenšek Ranfl, majšperška županja Darinka Fakin in direktor Project Ing Antun Daljavec. »Kjer je volja, tam je pot. Ta rek ponazarja 90-letno delo PGD Cvetkovci, v katerega se danes vključuje že peta generacija gasilcev. Društvo je leta 1926 ustanovilo 26 krajanov. Od ustanovitve naprej se je gasilska organizacija v Cvet-kovcih nenehno razvijala. Krajani so velikokrat združili moči ter s svojimi sredstvi in prostovoljnim delom ustvarili pogoje za delovanje društva. Gasilci so najpogosteje odhiteli na pomoč, ko je v vasi zapel rdeči petelin, pogosto so premoženje krajanov reševali tudi pred poplavami,« je na slavnostni prireditvi ob jubileju med drugim povedal predsednik društva Slavko Venta. Gasilsko društvo v Cvetkov-cih je bilo vseskozi središče družabnega in kulturnega življenja v kraju, sploh pa po drugi svetovni vojni, ko so k orodjišču pri Tomažičevih dogradili dvorano z odrom. Največji napredek je doseglo v zadnjih 30 letih, seveda na temeljih predhodnega 60-le-tnega obdobja. V času, ko je društvo vodil predsednik Anton Dominko, so v Cvetkov-cih na zemljišču, ki sta ga podarila Franc Munda in Andrej Muhič, zgradili nov gasilski dom. Gradnja je trajala 15 let, večino dela so prostovoljno opravili krajani. Leta 1991 je društvo nabavilo novo orodno gasilsko vozilo TAM, v letih 2000 in 2010 pa so kupili vozili za prevoz vode in moštva. Danes je društvo na operativnem področju dobro opremljeno, ponosni so tudi na svoje tekmovalne enote; med temi izstopa tekmovalna enota članov A. PGD Cvetkovci šteje 140 članov, pokriva požarni okoliš vasi Cvetkovci in Osluševci (južno od železniške proge). Njihove jubilejne prireditve 22. junija so se udeležili številni povabljeni gostje, med njimi župan občine Ormož Alojz Sok, predsednik KS Podgorci Martin Kukovec, podpredsednik Gasilske zveze Ormož Dušan Notesberg in predstavnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Markovšek. Slednji je v svojem nagovoru med drugim izpostavil: »Praznujte, ker je to vaša pravica. Spoštujte tradicijo, ker je to vaša dolžnost. Učite mlajše, ker je to vaša prihodnost.« Med gosti, ki so jih na prireditvi posebej pozdravili, sta bila tudi najstarejša člana v društvu, gasilska veterana Franc Ozmec in Ivan Tušak. Jubilej so obeležili tudi s kulturno noto. Nastopili so člani godbe na pihala iz občine Sveti Jurij, pevci moškega pevskega zbora Cvetkovci in Osluševci ter ženski pevski zbor žena in deklet iz Cvet-kovcev in Osluševcev. Zgodovina razvoja društva je bila uprizorjena skozi igro v treh dejanjih. Na slovesnosti so podelili društvene zahvale ter priznanja Gasilske zveze tretje, druge in prve stopnje. Prejemnika priznanj prve stopnje GZ Ormož sta Matej Oz-mec in Branko Venta. Mojca Zemljane Častna tribuna ob jubileju PGD Cvetkovci Foto: MZ 8 Štajerski TEDNIK Po naših občinah torek • 9. julija 2013 Majšperk • Odprli prvi pravi športni park Bogatejši za pet igrišč Poleg sodobne šole in enega najsodobnejših kulturno-poslovnih centrov se lahko v Majšperku odslej pohvalijo tudi s prvim pravim in sodobno urejenim športnim parkom s petimi športnimi igrišči ter društvenim prostorom s slačilnicami. O; Športni park Majšperk so svečano odprli (z desne) glavni izvajalec Jože Žolger, županja Darinka Fakin, predsednica društva upokojencev Frančiška Jus in direktor občinske uprave Gorazd Ladinek. Kot je ob slovesnem odprtju minuli konec tedna, poudarila županja Darinka Fakin, so športni park (ŠP) dolgo načrtovali in postopno gradili, zato je v njem več različnih objektov in igrišč. Prva razmišljanja o potrebi po gradnji športnega parka segajo več let nazaj, ko so v občini ugotovili, da nimajo nobenega travnatega igrišča. Zemljišče, ki so ga kupili v okviru gradnje osnovne šole, je pozneje omogočilo tudi postavitev drugih objektov. A pri načrtovanju igrišča se je pokazala potreba tudi po spremljevalnem objektu s slačilnicami. Objekt za društvene prostore s slačilnicami meri v pritličju 540 kv. metrov, v njem pa so poleg slačilnic s Igrišče za mali nogomet ali tuši in kopalnicami še igrišče za skvoš s slačilnico, pisarna, skladišče, kurilnica in dru- je že ob odprtju žabni prostor za športnike. V okviru te investicije je dobilo svoje prostore tudi Društvo za ljubitelje žog. upokojencev Majšperk, v nadstropju pa so zagotovili še prostore za bodoče strelišče, družabni prostor za različne športne panoge ter prostor, ki ga bodo dali v najem za potrebe fitnesa ali podobne dejavnosti. Lepo so uredili tudi več zunanjih igrišč, saj je v ŠP Majšperk sodobno urejeno travnato nogometno igrišče, ob njem je igrišče za tenis ter igrišče za mali nogomet ali cageball, mladi vseh starosti pa so končno dobili težko pričakovan skate park. Okrog društvenega objekta je še nekaj prostora kjer bodo ob priložnosti namestili še nekaj otroških igral. Ob nogometnem igrišču pa želijo urediti še tribune za gledalce, vendar s tem projektom čakajo na odobritev sredstev iz letošnjega razpisa Las. Pomemben prispevek k ureditvi kraja pa pomeni tudi veliko parkirišče. Posebno zahvalo je za solidno opravljeno delo županja namenila glavnemu izvajalcu, podjetju Jožeta Žolgerja in vsem podizvajalcem, »še posebej domačim, ki so se zavedali, da gradijo v domačem kraju in za domače ljudi in temu primerno kandidirali s korektnimi cenami ali kakšno stvar tudi donirali.« S prerezom vrvice so ŠP Majšperk svečano odprli županja Darinka Fakin, predsednik NK Majšperk in direktor občinske uprave Gorazd Ladinek, predsednica društva upokojencev Frančiška Jus in glavni izvajalec del Jože Žol-ger. Vse športne objekte sta blagoslovila domači župnik Janko Frangež iz župnik iz Madžarskega Redicza Zoltan Lendvai, ki je številne obiskovalce navdušil tudi po tem, ko je mašniško oblačila zamenjal s skatom in pokazal, da ga obvlada. Za kulturni utrip so ob svečanem odprtju poskrbeli mlada violinistka Simona Korošec, pevka Monika Plavčak ter ljudske pevske s Ptujske Gore. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Gradnja športnega parka v Majšperku je potekala v več fazah. Leta 2011so začeli izgradnjo nogometnega igrišča in ob njem igrišča za tenis, izvajalec del, ki so veljala 206.089 evrov, pa je bilo podjetje Nivo gradnje in ekologija iz Celja. V naslednji fazi so začeli izgradnjo društvenega objekta, ki ga je zgradil domač izvajalec, podjetje za gradbene storitve Jože Žolger, do danes pa so v objekt vložili več kot 440.592 evrov. Vzporedno je potekala še tretja faza tega projekta, ureditev parkirišča, skate proge in ureditev okolice, kar jih je veljalo še okoli 90.000 evrov. Projekt pa z vsem tem še vedno ni popolnoma končan, je pa narejena večina planiranih del. Podgorci • Praznik krajevne skupnosti Ponosni na investicije, ki so zaznamovale njihovo delo V Podgorcih so v petek, 28. junija, proslavili 11. krajevni praznik. Program letošnje slovesnosti so pripravili krajani Osluševcev, slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik KS Podgorci Martin Kukovec. »Moramo reči, da smo z investicijami, ki so zaznamovale delo naše KS v minulem obdobju, lahko v veliki meri zadovoljni. Ponosni smo na izgradnjo kanalizacije s pločnikom in javno razsvetljavo, ki ob cesti Podgorci-Sodinci omogočata večjo varnost v cestnem prometu. Končali smo modernizacijo ceste Podgor-ci-Strjanci-Bresnica, urejamo pa tudi dva cestna odseka, ki bosta našim krajanom omogočila lažji dostop do njihovih domačij. Prav tako smo pričeli priprave na gradnjo kanalizacije Osluševci-Cvetkovci. Vse naštete investicije financira Občina Ormož,« je med drugim dejal Kukovec in se vsem, ki se v kraju vključujejo v javno in društveno življenje, iskreno zahvalil. Slavnostne prireditve v Podgorcih se je udeležil tudi ormoški župan Alojz Sok in v svojem nagovoru razmišljal o možnostih financiranja naložb v tem okolju. Med drugim je župan podrobneje spregovoril o gradnji kanalizacije v naseljih Osluševci in Cvetkov-ci z navezavo na Trgovišče in Mihovce pri Veliki Nedelji. Pri tem je omenil, da je med krajani kar nekaj nejevolje, ker se kanalizacijski vodi polagajo pod cesto, kar pa ima za posledico motnje v cestnem prometu. Gradnjo kanalizacije naj bi po županovih besedah končali čez dobro leto, do takrat pa je krajane zaprosil za nekaj strpnosti in jih pozval, naj se v izogib težavam pravočasno informirajo, kdaj bodo na katerih odsekih cest potekala dela. Župan Alojz Sok je še dodal, da ima občina v bodoče v načrtu tudi razširitev ceste med Podgorci in Cvetkovci. Program tokratne prireditve so pripravili člani in članice Kulturnega društva Osluševci. Prve so na oder stopile pevke ljudskih pesmi, ki jih vodi Marija Hebar. Skupina deluje 15 let, v tem času so pevke izdale dve zgoščenki. V nadaljevanju so se s plesno točko predstavili učenci 5. b-razreda, za njimi pa še moška # & A. A « « Prejemniki plaket v družbi župana občine Ormož Alojza Soka in predsednika KS Podgorci Martina Kukovca vokalna skupina Oslušari. Skupino vodi Danijel Belšak. Kulturnemu programu je sledila podelitev plaket KS Podgorci. Prejeli so jih: PGD Cvetkovci ob 90-letnici delovanja, Željko Kukovec za dolgoletno in požrtvovalno delo v PGD Bresni-ca, Vlado Mar za uspešno delo v Turističnem društvu Podgorci in podjetje Štajerles trade iz Osluševcev. Gre za uspešno tr-govsko-storitveno podjetje, ki posluje od leta 1994. V podjetju je 14 zaposlenih, ukvarjajo pa se s svetovanjem, izmerami in vgradnjo oken, vrat ter lesenih talnih oblog. Podjetje od njegove ustanovitve uspešno vodi Zlatko Korpar. Proslavo ob prazniku KS so v Podgorcih končali v prijetni družbi, ob ogledu razstave in pogostitvi. Mojca Zemljarič Foto: MZ torek • 9. julija 2013 Kultura, izobraževanje ŠtajerskiTEBHiK 9 Ptuj • Iztekajoče se šolsko leto na Ekonomski šoli in Gimnaziji V znamenju klescenja števila razpisanih oddelkov Ob koncu šolskega leta smo ravnatelje ptujskih srednjih šol prosili, naj ocenijo, po čem si bodo posebej zapolnili iztekajoče se šolsko leto 2012/13. Objavljamo odgovora ravnateljice Ekonomske šole Ptuj mag. Branke Kampl Regvat in pomočnika ravnateljice Gimnazije Ptuj Branimirja Rokavca. Branka Kampl Regvat: Med štirimi stenami se je pisala prihodnost številnih generacij Ekonomska šola Ptuj je zgradba s štirimi stenami, med katerimi se je pisala prihodnost številnih generacij. Profesorji in strokovni delavci naše šole kvalitetno in ustvarjalno delujemo na področju izobraževanja in šolske vzgoje, s čimer dajemo pomemben prispevek ugledu šole v ožji in širši javnosti. Iz tega seveda izhajajo številni uspehi naših dijakov v šoli in izven nje. V šolskem letu 2012/13 smo imeli vpisanih 492 dijakov v programih ekonomska gimnazija (iztekajoči se program - samo 2., 3. in 4 letnik), ekonomski tehnik, aranžerski tehnik, trgovec in ekonomski tehnik-pti. V šolskem letu 2013/14 pa ponujamo vpis v programe: ekonomski tehnik (56 vpisnih mest), aranžerski tehnik (28 vpisnih mest) in trgovec (28 vpisnih mest). Izobraževalnega programa ekonomska gimnazija kljub predlogu Sveta zavoda ŠC Ptuj in argumentov gospodarstva in staršev ter nekdanjih dijakov nismo dobili, kar pa ni edini primer v Sloveniji. Prav zaradi tega bomo vse naše znanje, kom-petence, profesionalnost in mednarodne izkušnje usmerili v razvoj poklicnega izobraževanja, kjer že vrsto let dosegamo odlične nacionalne in mednarodne rezultate (denimo 7-letna izmenjava s Finsko, udeležba naših aran-žerjev na tekmovanju Euro skills-u v Belgiji, kjer so zastopali Slovenijo in še mnoga druga). Najštevilnejši vpis je še vedno v izobraževalni program ekonomski tehnik, katerega izobraževanje poteka na naši šoli že več kot 50 let. V gospodarstvu so naši bivši dijaki postali ugledni poslovneži, učitelji, politiki. Prenova programov je pokazala, da sta se v našem poklicnem izobraževanju povezala splošno in strokovno znanje, ki temeljita na sodobnih metodah poučevanja in omogočita dijakom ustreznejšo usposobljenost ter lažji dostop na trg dela. S prenovo se je povečala avtonomnost šole in učiteljev, kar je prineslo tudi večjo usposobljenost dijakov. Slednje se je že pokazalo pri doseženem učenem uspehu in pridobitvi nekaterih pomembnih priznanj, recimo drugo mesto v Sloveniji Jabolko kakovosti za projekte v programu Vse-življenjskega učenja 2012 (Leonardo da Vinci projekti mobilnosti). Napovedane vladne namere povzročajo zaskrbljenost, saj menimo, da bodo najbolj škodovale kakovosti pouka, to je dijaku, zaposlovalcem, razvoju gospodarstva Sp. Podravja, ki že tako, kot je znano, zaostaja za republiškim povprečjem v znanju in izobrazbi prebivalcev in zaposlenih. Prednost naših dijakov, ki končajo izobraževanje, je v tem, da dosegajo na poklicni maturi ali zaključnem izpitu odlične rezultate (mnogi zlati maturanti, 100% uspešnost trgovcev na zaključnem izpitu, visoke uvrstitve na državnih in mednarodnih tekmovanjih, prisotnost v oddaji RTV Prava ideja na področju socialnega podjetništva), da si pridobijo podjetniške kompetence ter pomembne mednarodne podjetniške, kulturne in socialne kompe-tence na osnovi vsakoletne izmenjave učiteljev in dijakov s Finsko, Avstrijo, Hrvaško in BiH. Že v tem šolskem letu smo tri tedne gostili Fince, obisk smo jim vrnili 3. marca. V prihodnjem šolskem letu načrtujemo poudarek na podjetništvu za mlade, znanstvenoraziskovalnem delu, projektnem delu itd. Današnji uspešni podjetniki namreč povedo, da se v šoli Foto: js Branka Kampl Regvat: »V prihodnjem šolskem letu načrtujemo poudarek na podjetništvu za mlade, znanstvenoraziskovalnem delu, projektnem delu itd. Današnji uspešni podjetniki namreč povedo, da se v šoli niso naučili podjetništva.« niso naučili podjetništva. Ta ugotovitev nam bo vodilo, da bomo dijake učili ne le teorije podjetništva, temveč predvsem poguma, samozavesti, timskega dela, veščin premagovanja ovir na poti do uspeha, poslovne discipline, inovativnost, kreativnosti, znanja tujega poslovnega jezika, etike ter ne nazadnje, da naj na poti svoje kariere razmišljajo o prihodkovnem modelu podjetništva (kako uspešno izdelek prodati in zanj dobiti plačilo). Na koncu bi se zahvalila vsem našim staršem in dijakom za dobro sodelovanje in predvsem našim absolventom zaželela uspešno poklic- no kariero. Učence OŠ pa želim povabiti, da se vpišejo v naše poklicne programe, saj ob spremljanju potreb trga dela ravnatelji Ekonomskih šol ugotavljamo, da je število nezasedenih delovnih mest za področje ekonomije vse večje. Na naši šoli se bomo potrudili, da bomo mladim zagotovili pogoje za študij in zaposlitev z visoko kakovostjo vzgojno-izobraževalne-ga dela. Branimir Rokavec: Leto izjemnih dosežkov na Gimnaziji Ptuj Foto: Črtomir Goznik Branimir Rokavec: »Med izzivi, ki nas čakajo v prihodnjem šolskem letu, je zagotovo prizadevanje, da se bomo znali približati novim generacijam mladih, ki so drugačni kot njihovi vrstniki pred 10 leti.« V kroniko Gimnazije Ptuj se lahko letošnje šolsko leto po 144 letih od njene ustanovitve vpiše kot leto z izjemnimi dosežki in s številnimi uspehi. Več kot polovica dijakov je zaključila šolsko leto z odličnim oziroma prav dobrim učnim uspehom. V svet pošiljamo še eno generacijo mladih devetnajstletnikov, ki so pravkar zaključili šolanje z opravljanjem zrelostnega izpita - mature. Zagotovo bo tudi v tej generaciji nekaj zelo uspešnih posameznikov, ki bodo prepoznavni v slovenskem in širšem evropskem prostoru. Redkokatera slovenska srednja šola se lahko pohvali s tako velikim številom mednarodnih izmenjav kot Gimnazija Ptuj. V tem šolskem letu smo sodelovali s Španijo, Nizozemsko, Norveško, Grčijo, Estonijo, Nemčijo, Bolgarijo in Singapurjem. V te izmenjave je bilo vključenih čez 100 dijakov, ki so na ta način odkrivali različnost kultur in hkrati spoznavali, kako so nekatere stvari, ki so njim morda samoumevne, lahko nekje drugje zelo cenjene ali redke. Trije oddelki prvih letnikov pa so v okviru narodne izmenjave spoznali Celje, Slovenj Gradec in Škofjo Loko skozi oči tamkajšnjih gimnazijcev. Ponosni smo na naše dijake, ki so se uvrstili v sam slovenski vrh v tekmovanjih iz fizike, nemščine, kemije, slovenščine, angleščine, geografije in z raziskovalnim delom. Jernej Leskovar je v znanju iz fizike viceprvak med 3. letniki, Mitja Zorec pa v znanju iz nemščine državni prvak med dijaki 2. letnikov, ki se nemščino učijo kot prvi tuji jezik. Vrhunske rezultate so ptujski gimnazijci dosegli tudi na športnem področju, saj je 3. mesto v državi pripadlo rokometašem, 6. mesto atletom, polfinale državnega prvenstva pa so si fantje priborili v košarki in dekleta v rokometu. Lahko se pohvalimo, da je veliko naših športnikov tudi članov slovenskih reprezentanc. Prav tako so dijaki Gimnazije Ptuj v letošnjem šolskem letu uspešno sodelovali v mednarodnih projektih in uspeli zmagativ pisanju esejev v okviru projektaCome-nius, pridobili so nagrado v fotografskem natečaju v projektu ENO in pohvalo Ministrstva za zunanje zadeve za zmago v projektih Azijsko- evropske učilnice. Nenazadnje smo ponosni na dijakinjo, ki je bila slovenska predstavnica upravnega odbora v projektu ACES in izbrana za UNESCO glasnico, na izbranega dijaka, ki je zastopal Slovenijo v UNESCO projektu Connecting cultures v Omanu, na vse prostovoljce, glasbenike, pevce, debaterje, voditelje in na vse tiste, ki so se naučili veliko kitajščine. Med šolami slovenske mreže UNESCO ASP smo izpeljali najobsežnejši nacionalni projekt doslej, ki je odmeval tudi v Parizu na sedežu UNESCO. Skupaj z Mestno občino Ptuj in s podporo številnih sponzorjev smo organizirali prvi Unescov ulični tek mladih. Več kot 800 tekačev je teklo po starem mestnem jedru in uživalo ob lepotah in zgodovinskih biserih mesta Ptuj. Spodbujalo jih je preko 1000 navijačev in vsi so nam zagotovili, da se bodo na Ptuj še vrnili. Seveda bodo vestni pre-učevalci zgodovine opazili, da je letos na ptujski gimnaziji prišlo tudi do nekaterih prelomnic, na katere tisti, ki ustvarjamo, oblikujemo in nosimo ime Gimnazije Ptuj po Sloveniji in v mednarodne vode, nismo imeli vpliva. Največja, ki je obremenila predvsem vodstvo Gimnazije Ptuj, je zmanjšanje števila vpisnih mest v program splošne gimnazije, kar pomeni za šolo velik minus, hkrati pa je tudi motivacijo in izziv, kako preprečiti, da ne bi območje, ki je že tako zelo socialno in kulturno šibko, postajalo dolgoročno še šibkejše. Druga stvar, ki je bolj operativne narave, vendar za vse na Gimnaziji Ptuj izjemno moteča, je streha, ki kljub novejši zgradbi ob najmanjšem dežju pušča in jo je treba nujno popraviti, kar dodatno obremenjuje šolski proračun. Med izzivi, ki nas čakajo v prihodnjem šolskem letu, je zagotovo prizadevanje, da se bomo znali približati novim generacijam mladih, ki so drugačni kot njihovi vrstniki pred 10 leti, kar je že posledica drugačne socializacije in vzgojnih stilov, informacij-sko-komunikacijske tehnologije in družbenih razmer. Izzivi so v zadovoljstvu, da v vsakem dijaku razvijamo in nadgrajujemo znanje, ki ga prinese, da zgrabi priložnosti Gimnazije Ptuj in z njimi ponosno stopi v prihodnost. jš 10 Štajerski TEDNIK Kultura, izobraževanje torek • 9. julija 2013 Ptuj • Izjemen projekt v Knjižnici Ivana Potrča Faksimile dela Gratae posteritati V ptujski knjižnici smo 20. junija letos na tiskovni konferenci javnosti podrobneje predstavili projekt izdaje faksimila dragocenega dela Gratae posteritati iz leta 1560 s prevodom in spremno študijo. V Knjižnici Ivana Potrča se zavzemamo za uresničevanje projektov, s katerimi promo-viramo svoje knjižnične zbirke in svojo dejavnost ter tudi lokalno okolje, s katerim smo tesno povezani. Posebno pozornost namenjamo predstavitvam knjižnih dragocenosti, ki so del slovenske in evropske kulturne dediščine. Med njimi je zbirka dragocenih del iz knjižnice rodbine Herberstein, ki je preko lastništva ptujskega gradu tesno povezana tudi s Ptujem in njegovo zgodovino. Najslavnejši predstavnik rodbine Herberstein je zagotovo Žiga (Sigismund) Herberstein (1486-1566), rojen v Vipavi, ki je kot diplomat opravljal številna poslanstva v službi cesarjev Maksimiljana I. in Karla V. ter nadvojvode Ferdinanda. Žiga je bil široko izobražen, cenjen in uspešen mož, ki se je v zgodovino zapisal z objavo Moskovskih zapiskov, kjer je opisal svoje vtise in dognanja z diplomatskih potovanj v Rusijo leta 1517 in 1526. Knjiga je v latinščini prvič izšla leta 1549 pod naslovom Rerum moscoviticarum comentarii in bila kmalu prevedena v številne evropske jezike. V Knjižnici Ivana Potrča hranimo danes dragocen in zelo redek italijanski prevod tega dela z naslovom Comen-tarii della Moscovia (1550) in več drugih del Žige Herbersteina. Med njimi posebno pozornost javnosti vzbuja njegov bogato ilustriran življenjepis Foto: Srdan Mohorič Gratae posteritati iz leta 1560 iz leta 1560 z naslovom Gra-tae posteritati. To je izjemno redko in dragoceno delo, ki pomeni pomemben prispevek k diplomatski in politični zgodovini 16. stol. Čeprav gre za drugo izdajo dela, je v primerjavi s prvo izdajo iz leta 1558 privlačnejša in bogateje ilustrirana. Največji čar ohranjenega ptujskega izvoda so gotovo ročno kolorirani barvni lesorezi, na katerih so podobe devetih vladarjev tistega časa, kar šestkrat pa se je dal upodobiti Žiga sam. Portreti ga predstavljajo v poslaniških nošah in dragocenih oblačilih, ki jih je od raznih vladarjev prejel v dar na svojih potovanjih. V knjigo so vključene tudi hvalnice (»Soteria«), ki so jih njemu na čast napisali učenjaki in znameniti možje. Zaradi izrednega zanimanja domačih in tujih strokovnja- kov smo v knjižnici pripravili projekt izdaje faksimila dela s prevodom v slovenski jezik in spremno študijo. Na tak način želimo omogočiti širšo dostopnost in nova spoznanja o redkem in dragocenem delu, ki se uvršča v sam vrh evropske knjižne dediščine. Dodaten razlog za izdajo fa-ksimila je potreba po zaščiti originalnega izvoda, ki zaradi poškodb na papirju ni več na voljo za uporabo. K sodelovanju pri projektu smo povabili priznane slovenske strokovnjake in raziskovalce, kar zagotavlja visoko kvaliteto opravljenega dela. Avtor prevoda iz latinščine bo klasični filolog dr. Matej Hri-beršek, ki bo v spremnem komentarju Žigo Herbersteina tudi umestil v okvir latinske književnosti na Slovenskem. Zgodovinar in arhivist dr. De- jan Zadravec bo v spremni študiji predstavil zgodovinski okvir, v katerem je delo nastalo, posebno pozornost pa bo posvetil rodbini Herberstein in Žigu Herbersteinu. Dr. Polona Vidmar bo predstavila likovno podobo dela, dr. Jedert Vodopivec Tomažič pa materialno podobo knjige, kjer bo izpostavljen zlasti glavni problem, to so vzroki poškodbe na koloriranih lesoreznih upodobitvah, podane pa bodo tudi možne konservatorsko-restavratorske rešitve. Kot so-založnik pri projektu sodeluje Primož Premzl, znani mariborski založnik in galerist, ki je leta 1998 sodeloval tudi pri izdaji faksimila Statuta mesta Ptuj iz leta 1376. Predvidoma bo delo na projektu dokončano do jeseni 2014. Naša želja je, da bi v prihodnosti projekt nadgradili s prevodom dela in spremno študijo v nemškem in ruskem jeziku. Ptujski izvod Gratae po-steritati je eden od peščice izvodov, ki so ohranili do današnjih dni, zaradi svoje provenience in edinstvenih ročno koloriranih upodobitev pa je med vsemi ohranjenimi še posebej dragocen. Zato smo v prepričani, da je bila odločitev za izdajo faksimila prava in da bomo tako na najboljši možni način promovirali ta ptujski zaklad. O njeni pravilnosti priča tudi dejstvo, da je projekt finančno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Mira Petrovič Trnovska vas • Koncert skupine Simfonija Pesem pomladi V okviru Kulturnega društva Trnovska vas je tamkajšnja ženska vokalna skupina Simfonija maja pripravila drugi koncert z naslovom Pesem pomladi. Skupina deluje 2 leti in v njej prepeva 9 pevk pod vodstvom Janka Krajnca. Na prireditvi so se predstavile z raznolikim programom od slovenskih umetnih pesmi do priredb zimzelenih popevk in drugih znanih viž, ki so lepo ubrano zazvenele na odru domače dvorane. Na koncertu pa niso prepevale samo gostiteljice, saj so v goste povabile kar nekaj vokalnih skupin in posameznikov: vokalno skupino Melos, Jurovski oktet, trio Glissando, domačo pevko Tejo Pukšič, vokalno skupino Amista, vokalno skupino Amulet, solistki Vanjo Fekonja in Aleksandro Papež ter harmonikarja Katjo Vunderl in Denisa Krajnca. Obiskovalci, ki so napolnili večnamensko dvorano v Trnovski vasi, so bili priča res lepemu in raznovrstnemu programu vseh nastopajočih, kar so dokazali z dolgimi aplavzi. Ob koncu prireditve sta se vsem nastopajočim za lep glasbeni dogodek zahvalila predsednik KD Janko Krajnc in podžupan občine Alojz Fekonja. Želja vokalne skupine Simfonija je, da bi omenjeni koncert postal tradicionalna prireditev in da tudi na takšen način obogatijo kulturno dogajanje. KD Trnovska vas Foto: KD Polona Ambrožič Bombek, Radio Ptuj Komentar tedna Ali veste, kaj berejo vaši otroci? Že od malega zelo rada berem, knjige so se mi zdele nekaj najbolj privlačnega, še preden sem sploh poznala črke v njih. Spominjam se, kako sem kot štiriletna punčka vsakega, ki je prišel k nam na obisk, prosjačila, naj mi kaj prebere ali celo naj po mojem nareku piše knjigo v majhen pisan zvezek. Spominjam se tudi neizmerne sreče, ko sem se naučila brati sama in ni bilo več nobenih omejitev, da ne bi prebrala na tone pravljic. Te so kmalu zamenjale tudi druge zvrsti otroških in mladinskih knjig. Recimo: praktično odrasla sem ob zbirki Pet prijateljev, od katere sem v osnovni šoli vsak del prebrala najmanj desetkrat in komaj čakam, da jih bom čez nekaj let predstavila tudi svojemu, sedaj skoraj petletnemu sinu. Zaradi štirih otrok, ki skupaj s psičkom Timmyjem doživljajo razburljive pustolovščine, je moja domišljija dobivala krila. Nekega dne sem tudi sama povezala nekaj prijateljic in našega kužka v bando na lovu za pustolovščinami in od takrat naprej smo se kar nekaj poletij podili za njimi. Po vzoru iz knjige smo šotorili, enkrat pa smo celo šli za več dni v Prekmurje s čisto pravim avtobusom, ki si ga je samo za to priložnost sposodil moj dedi. Skratka, te knjige so mi dale ogromno in mi vzbujajo čudovite spomine. Zato sem bila resnično presenečena oziroma šokirana nad zapisom, ki sem ga pred kratkim zasledila na nekem spletnem forumu. Neka mamica je namreč med drugim zapisala, da njena petošolka zelo rada bere. Ko je iz knjižnice prinesla knjige Pet prijateljev in mami pojasnila, da gre za štiri otroke in psa, ki doživljajo razne dogodivščine, se je tej to zdelo sprejemljivo branje za njeno potomko. Vendar jo je čez nekaj dni šokiralo, ko si je hči ob zajtrku zaželela ocvrto šunko in jajca, saj jo sama prehranjuje zdravo že od rojstva. Potem pa je le ugotovila, da je te »neverjetne« prehranjevalne ideje dobila v omenjenih knjigah. Ko jih je šla brat še mama sama, je spoznala, da se v njih »otroci res nenehno nažirajo nezdrave hrane«. Poleg slednjega so jo zmotile še nekatere druge stvari v knjigi, ampak se v vse nimam prostora spuščati. Odločila se je celo, da bo svoje pomisleke poslala šoli in na ustrezno ministrstvo. Saj nisem mogla verjeti, kar sem brala. Če je namreč tako, potem lahko začnemo cenzurirati kar vse knjige po vrsti. Recimo, začnimo kar s Piko Nogavičko, ker lahko otroke prepriča, da naj nehajo hoditi v šolo ali da naj poskušajo dvigovati konje. Prepovejmo še Janka in Metko, saj se ta vsa sestradana bašeta s sladkarijami s strehe čarovničine hiše in lahko dasta komu idejo o zaužitju, bog ne daj, kakšne tortice. Dajte, no, dragi moji, kam smo vendarle prišli? In kam še gremo? Je res treba nenehno ustvarjati neke nove umetne probleme? Seveda se vsak starš trudi biti najboljši svojemu otroku in seveda so takšne stvari, kot je zdrava prehrana, dokler je tudi ta še v nekih okvirih zmernosti, pomembne. Ampak nekaj je še pomembnejše kot to - zadeva, ki je očitno vedno bolj v izumiranju in se preprosto imenuje - zdrava kmečka pamet. Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri. Tenis Rola in Bedene v Portorožu do finala dvojic Stran 12 Rokomet Ormožani uspešni v Avstriji Stran 12 Strelstvo Kevin Venta do prve skupne zmage Stran 13 Atletika S hitrostjo in močjo do kopice kolajn Stran 13 Nogomet Nafta in Drava se počasi vračata Stran 14 Nogomet Okrogli jubilej NK Leskovec Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiiajt¿ ñaí na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Uvod v sezono začinili Mariborčani Čeprav sta Celje in Domžale v prejšnjem tednu že začela nastope v kvalifikacijah za Evropsko ligo, pa za uradni začetek nove sezone na domačih tleh šteje tekma superpokala. V tem sta se v nedeljo v Celju pomerila Maribor (državni in pokalni prvak) in Olimpija (2. v prvenstvu). Prepričljivo so bili boljši vijoličasti, ki so z goli Tavaresa, Mezge in Cvijanoviča slavili 3:0. Tudi sicer je bilo celotno dogajanje v zadnjem tednu usmerjeno v Maribor, kjer je prejšnji ponedeljek nepričakovano odstopil športni direktor Zlatko Zahovič. V taboru državnih prvakov so upali, da si bo popularni ZZ premislil, kar se je v ponedeljek res zgodilo. Kakšne premike je od leta 2007, ko je pričel v klub, pa do danes, sprožil Zahovič, je zares nepojmljivo. Maribor se je v slovenskem prostoru ustalil kot suveren vladar 1. lige in postal tudi stalnica evropskih tekmovanj. Navijači so z Zlatkom vzpostavili poseben odnos in njegov napovedani odhod je med njimi razumljivo sprožil pravi plaz izražanja podpore in prošenj k vrnitvi. V tekmi superpokala so se že uresničile napovedi stro- Foto: Črtomir Goznik Novinci v prvoligaški konkurenci, Zavrčani, se bodo na uvodu v sezono v petek pomerili z Mariborom. kovnjakov, da bo tudi v letošnji sezoni Maribor najresnejši kandidat za vrh. Ima odlično selekcionirano moštvo, katerega nosilci igrajo skupaj že nekaj let (Ibraimi, Mezga, Tava-res, Mertelj, Cvijanovič, Milec, Rajčevič ...), novinci pa imajo na voljo dovolj časa za prilagajanje. Odhod Beriča v Sturm za Maribor seveda ne pomeni ve- like izgube, saj ima na voljo vsaj eno adekvatno (beri boljšo) zamenjavo, Nusmirja Fajiča. Gorica neznanka Poleg Beriča so se v zadnjem tednu pred prvenstvom zgodile še štiri odmevne selitve nogometašev iz slovenske lige: Alen Jogan in Miha Mevlja sta se iz Gorice preselila v italijansko Parmo, oz švicarsko Laous-sano, Gregor Zabret je iz Domžal odšel v angleški Swansea City, Bojan Dukič pa iz Kopra v izraelski Maccabi Pethah Tikva. V obratni smeri so največ trgovali pri Gorici, kamor je lastniško vstopila Parma. Prav zaradi tega bo potrebno na Goričane po lanski klavrni sezoni v leto- šnjem prvenstvu resno računati. Če bodo v Novi Gorici uspeli najti primerno simbiozo z Italijani, potem ni izključen niti boj za vrh. V to kategorijo spadajo še Olimpija, Koper in Domžale. Prva je najodmevnejšo okrepitev našla v Zajku Zebi, a bo ta potreboval še precej časa, da bo prikazoval predstave, kot jih je pred leti v majici Maribora. Koper je nekaj časa trepetal celo za obstanek med prvoliga-ši (velik finančni dolg kluba), a se je z vrnitvijo Anteja Guberca na čelo kluba situacija umirila (ne razrešila). Domžalčani so znova opravili veliko rošad v ekipi, predvsem so pripeljali nekaj tujcev, katerih kvaliteta se bo pokazala šele na prvih tekmah. Zelo spodobni zasedbi imata Celje in Rudar: prvi imajo na voljo mlado, tehnično zelo sposobno moštvo, ki bo poskušalo narediti korak naprej glede na lansko sezono, ko so se uvrstili v finale Pokala. Velenjčani so največ pridobili z Ivanom Kne-zovičem (Domžale), ciljali pa bodo na sredino lestvice. Pri dnu Triglav in Krka K dnu lestvice bosta skoraj zagotovo prikovana Triglav in Krka. Največja moč Kranjčanov (ostali so brez najboljšega strelca Durkoviča, ki je odšel k Olimpiji) bo še naprej trener Dušan Kosič. Kaj lahko reši ekspresne vrnitve v 2. ligo no- vomeško Krko, v tem trenutku verjetno ne ve niti najbolj izpostavljena figura kluba, športni direktor Sašo Udovič. Krka je sklep o napredovanju v 1. ligo prejela izjemno pozno, le tri tedne pred pričetkom prvenstva. To je vsekakor prekratka doba za izpeljavo kakovostnih priprav, kaj šele za uigravanje prenovljenega moštva. Kam lahko v to druščino prvoligašev uvrstimo novinca, Zavrč? Za odgovor ne boste prejeli milijona dolarjev, najbolj zanesljivo pa bi s stavo zaslužili, če bi Zavrču namenili položaj med 5. in 8. mestom. Tudi Zavrč je precej spremenil podobo moštva (prišli so Ša-farič, Brlečič, Kovačič, Fuček, Kurbus . ), zato je pred trenerjem Viktorjem Trenevskim zahtevna naloga komponira-nja skladne celote. Pomembno bo predvsem uravnoteženo razdelit vloge med igralce, ki so nosili glavni del bremena v zmagoslavju v 2. ligi in novinci. Vsekakor je v moštvu dovolj kakovosti za brezskrbno igranje v 1. ligi, za višje cilje pa bo potreben določen čas. Vsekakor pa lahko navijači Zavrča optimistično pričakujejo nastop njihovega kluba v 1. ligi. Petkova uvodna tekma v Mariboru se bo - ne glede na končni rezultat - vpisala v zgodovino. Ena najmanjših slovenskih občin prihaja na prvo-ligaški nogometni zemljevid Slovenije! Jože Mohorič Nogomet • Prijateljski tekmi Brez prejetega gola Vratno -Zavrč 0:15 (0:7) ZAVRČ: Bešenic, Antolic, Sam-bolec, Kurbus, Kouter, Sreš, Mauricio, Buzeti, Šafaric, Fuček, Golubar. Igrali so še: Kovačic, Fink, Roškar, Murko, S. Čeh, Kokol, Kuserbanj, A. Čeh, Dugolin, Kelenc, Matjašic, Br-lečic. Trener: Viktor Trenevski Zavrč je v soboto odigral še zadnjo prijateljsko srečanje pred pri-četkom prvenstva: beli so bili gostje hrvaškega nižjeligaša iz Vratnega, ki je praznoval okroglo obletnico obstoja. Kljub temu Zavrč ni pokazal nobenega usmiljenja, saj je slavil s kar 0:15. Priložnost za igro so dobili vsi nogometaši, vratarji so se menjavali na 30 minut. V vrstah trenerja Trenevskega sta nastopila tudi nogometaša, ki sta na preizkušnji. Mehičan Mauricius član Zavr-ča zagotovo ne bo postal, medtem ko je hrvaški igralec Nikola Antolic bolj zanimiv, nenazadnje gre za nekdanjega hrvaškega reprezen-tanta do 19. leta starosti. Na srečo poškodba odličnega napadalca Jožeta Benka ni tako huda, kot je spr- va kazalo, tako da bo Prekmurec do petkovega srečanja v Mariboru najverjetneje nared. Sicer pa bo prihajajoči teden povsem v znamenju čim boljše priprave na petkov obračun z Mariborom. To bo tudi premierno dejanje prvoligaške sezone, obenem pa bo Zavrč pisal zgodovino, saj bodo beli prvič nastopali v našem najboljšem nogometnem tekmovanju, za povrh pa še pred televizijskimi kamerami. tp Aluminij -Železničar 4:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Vrbanec (20.), 2:0 Kurež (30.), 3:0 Zajc (60.), 4:0 Vin-diš (78.) ALUMINIJ: Murko, Medved, Kovačevič, Bingo, M. Rešek, Vrbanec, Letonja, Drevenšek, Bloudek, Kurež, Osmanaj. Igrali so še: Cve-tič, Ahec, Lonzarič, D. Rešek, To-polovec, Horvat, Pečovnik, Petek, Vindiš, Rogina, Zajc. Trener: Ante Šimundža. Nogometaši Aluminija so v sobo- to odigrali prvo pripravljalno tekmo. Za predstavitev moštva z novim trenerjem Antejem Šimundžo so si izbrali pravega tekmeca, in sicer prvaka BiH, sarajevski Železničar. Nogometaši Aluminija so srečanje pričeli zelo dobro in izvedli nekaj dobrih akcij. Prav tako niso po nepotrebnem izgubljali žog. Od 20. minute naprej so držali vse niti igre v svojih rokah. Najprej je po strelu Kureža v prečko odbito žogo v gol »pospravil« mladi Vrbanec. V 30. minuti je Aluminij izvedel odlično akcijo za zvišanje vodstva: Blou-dek je natančno podal v gostujoči kazenski prostor do Kureža, ki mu ni bilo težko zatresi mreže. Kakšnih 100 gledalcev je znova zaploskalo Spahič v Avstrijo V ekipi Aluminija smo glede na lansko sezono pogrešali kar nekaj igralcev. Klub so zapustili vsi tujci, Jurica Jeleč, Emir Hodžurda in Dorijan Ožvald, Tadej Žagar Knez je odšel v Celje, Semir Spahič pa v Avstrijo. V ekipi ni bilo niti Matica Črnica in Radeta Jo-vanoviča, Kristijan Lipovac je poškodovan. Leon Panikvar, ki je ta teden treniral z Alumu-nijem, je trenutno odpotoval na preizkušnjo v tujino. v 34. minuti, ko je Osmanaj iz okrog 25 metrov močno udaril, žoga pa se je od prečnika odbila v polje. Gostje iz Sarajeva si pravih priložnosti za dosego zadetka niso priigrali, čeprav so izvedli neka obetavnih akcij. V drugem delu srečanja je domači trener poslal na igrišče povsem novo enajsterico in pričakovati je bilo padec v igri domačih. Ta se je res zgodil, vendar samo na začetku, ko so gostje več poizkušali. Domačini so hitro povezali niti igre, tempo pa je bil le nekoliko nižji kot v 1. polčasu. V 60. minuti je Gorazd Zajc poskrbel za zvišanje vodstva domačih, 12 minut pred koncem srečanja pa je mladi Vindiš z močnim strelom iz razdalje postavil končni izid srečanja - 4:0. Ta zmaga je še toliko slajša, ker so jo domači nogometaši dosegli z zelo solidno igro, ki je imela »rep in glavo«. V torek se bodo Kidričani ob 18.00 pomerili s poljskim prvoliga-šem Gornikom. DK, JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so izjemno vzpodbudno začeli serijo pripravljalnih tekem. 12 Štajerski Šport torek m 9. julija 2013 Tenis • Challenger turnir v Portorožu Rola in Bedene do finala dvojic Pretekli teden je bil teniško izjemno razgiban, saj je v Londonu na »sveti« travi Wimble-dona potekal največji svetovni turnir, na slovenski Obali pa je potekal največji slovenski turnir - challenger turnir z nagradnim skladom 30 tisoč dolarjev. V Londonu je zgodovinsko zmago dosegel Škot Andy Mu-ray - prvo britansko zmago po 77 letih -, v Portorožu pa je slavil trenutno najboljši slovenski igralec Grega Žemlja. Ta se je v prvem tednu Wimbledona uvrstil v 3. krog (izločil ga je Argentinec Del Potro), po vrnitvi v Slovenijo pa se je zbral in na domačem turnirju odšel do konca. Portoroški turnir je bil izjemno dobro organiziran, posebno vrednost pa mu je dajalo dejstvo, da so se ga udeležili štirje najboljši domači igralci, poleg Žemlje še Aljaž Bedene, Blaž Kavčič in Blaž Rola. Slovenski mušketirji so bili na domačih tleh uspešni, saj sta najprej Žemlja in Bedene odigrala medsebojni dvoboj v polfinalu, med dvojicami pa smo prav tako imeli svoja predstavnika v zaključnih dvobojih. To je uspelo Aljažu Bedenetu in Blažu Roli, ki sta se uvrstila v finale. Njuna pot se je začela z zmago v uvodnem krogu proti irsko-francoski dvojici, pravi test pa je predstavljal če-trtfinalni obračun. V tem sta se merila s 3. nosilcema, Slovakom Karolom Beckom (ta je Blaža ugnal med posamezniki) in Belorusom Uladzimirjem Ignatikom. Dvoboj se je v poznih večernih urah (21.45) začel s hitrim vodstvom slovenske dvojice 3:0, ki pa prednosti breaka ni uspela zadržati. Odločitev je tako padla v podaljšani igri, kjer sta bila Rola in Be-dene boljša tekmeca in sta slavila z rezultatom 7:3. Razburljiv je bil tudi drugi niz, ki pa je z dvema izvedenima breakoma na koncu pripadel slovenski dvojici. Blaž je odlično igro prikazal predvsem na mreži, dobro se je gibal in je prispeval svoj delež h končni zmagi. Pri rezultatu 4:2 v drugem nizu je za zaključek izveden še odličen return in zapečatil usodo gostov 3. nosilcev. V polfinalu bi se morala Blaž in Aljaž meriti s špansko-britanskim parom, a do dvoboja ni prišlo, saj se je Španec Arnau Brugues-Davi poškodoval v igri posamezni- Challenger turnir v Portorožu, dvojice: 1. krog: Bedene/Rola - Cluskey/Martin (Irska/Francija) 7:6(3), 6:4 četrtfinale: Bedene/Rola -Beck/Ignatik (Slovaška/Belo-rusija, 3) 7:6(3), 6:2; polfinale: Bedene/Rola -Brugues-Davi/Walsh (Španija, VB) b. b. finale: Bedene/Rola - Pa-vič/Draganja (Hrvaška, 1) 3:6, 6:1, 5:10 TILL N I S Foto: Črtomir Goznik Najboljši slovenski igralec Grega Žemlja je zasluženo osvojil portoroški turnir. Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola je pretekli teden skupaj z Aljažem Bedenetom uspešno nastopal med dvojicami na challenger turnirju v Portorožu. kov. Naša dvojica je tako v finale napredovala brez boja. V finalu sta se srečala s pr-vopostavljeno dvojico, ki sta jo sestavljala Hrvata Marin Draganja in Mate Pavič. Gre za uigrano dvojico, saj je ta slavila na zadnjih dveh turnirjih serije challenger v Mehiki. Soseda, novopečena člana Evropske unije, sta odlično začela dvoboj in slavila v prvem nizu. V drugem nizu sta slovenska igralca dvignila nivo svoje igre, odlično sta vračala začetne udarce tekmecev in izenačila na 1:1. Zmagovalca je odločil skrajšani tretji niz, ki se po sistemu tie-breaka igra do desete točke. Z odličnimi začetnimi udarci sta si Hrvata hitro priigrala prednost 2:6 in si ustvarila odločilno prednost. Slovenskemu paru se je uspelo približati na 4:6 in 5:7, a zadnjega koraka jima ni uspelo narediti. Pavič in Draganja sta na koncu slavila 5:10. »Kaj si lahko želim boljšega kot nastop v finalu domačega turnirja. Morda se na začetku z Aljažem nisva najbolje ujela, a sva to izboljševala iz kroga v krog. Beck in Ignatik sta npr. odlična igralca, pa sva ju z dobro predstavo ugnala v dveh nizih. Sam sem se počutil odlično, nekaj točk je bilo takšnih, da mi je Aljaž le po-mežiknil - to je pomenilo, da je bilo odigrano zares vrhunsko. Za končno zmagoslavje nama je zmanjkalo le malo, a si nimava ničesar očitati, saj sta bila finalna tekmeca pač odlična,« je povedal Blaž Rola, ki je z oceno odlično ocenil tudi celoten turnir: »Turnir je bil organiziran na vrhunskem nivoju, po mojem mnenju so nas igralce celo preveč 'razvajali'. Tudi nadzornik združenja ATP je potrdil, da bi lahko turnir brez težav konkuriral za višji nivo turnirjev, za ATP tour. Vesel sem, da smo bili slovenski igralci del tega in da smo lahko pomagali organizatorjem k privabljanju ve- čjega števila gledalcev. Zame je to povsem nova, neprecenljiva izkušnja. Sploh si ne znam predstavljati boljšega mesta za domači turnir, kot je Portorož, kjer je na voljo lep teniški objekt, dvoboji so lahko odigrani pod reflektorji ... Zame je zelo dragoceno tudi druženje z najboljši tremi slovenskimi igralci, s katerimi se sicer redko srečamo. Zares sem užival. Nasploh se mi v zadnjem času dogajajo same super stvari, od zmage na ameriškem študentskem tekmovanju do dvojnega slavja na mediteranskih igrah. Sploh še ne dojemam vsega skupaj.« Ob koncu tedna se bo Blaž odpravil novim izzivom naproti, saj bo nastopil na turnirjih na Poljskem in Finskem. Jože Mohorič Potočnikova med zmagovalkami Pilsna Nina Potočnik je pretekli teden nastopala na mladinskem ITF-tur-nirju 3. kategorije na Češkem (Ex Pilsen Wilson Cup). Med posameznicami je kot 2. nosilka izgubila v 1. krogu, zato pa je bila uspešnejša med dvojicami. Tam je skupaj s Slovakinjo Jano Jablonovsko celo osvojila turnir! Na poti do finala sta slavili v dveh dvobojih, enkrat sta napredovali brez borbe, za konec pa sta 6:4, 6:4 ugnali češko-rusko dvojico Tereza Kolarova-Aleksandra Pospelova. Tenis m TK Terme Ptuj Maruša med četverico, Sven in Amadej med osmerico V Portorožu je v prejšnjem tednu potekal pravi festival teniške igre, saj je TZS poleg članskega turnirja serije challenger izvedla tudi odprte turnirje v vseh ostalih kategorijah. Mladi igralci in igralke so tako doživeli stik z najboljšimi slovenskimi člani, obenem pa je njihove dvoboje spremljalo veliko obiskovalcev. Vse skupaj je zagotovo korak v pravo smer, saj so podobni turnirji mladim nadebudnežem zagotovo velika vzpodbuda za nadaljnje delo. Na tem festivalu mladih so bili uspešni tudi člani TK Terme Ptuj. OP U-12: Vidovič do četrtfinala Blaž Vidovič je bil 8. nosilec, kar je potrdil z uvrstitvijo v četrtfinale. Po dveh zmagah ga je tam izločil 3. nosilec Samuel Pate (Portovald). OP U-14: Maruša Plank do polfinala Najvišjo uvrstitev izmed mladih članov ptujskega kluba je v konku- renci do 14. leta starosti dosegla Maruša Plank. Ta se je kot 4. nosilka s tremi zmagami prebila vse do polfinala. V polfinalu jo je ustavila 2. nosilka Liam Benedejčič (Koper), ki je slavila 4:6, 4:6. Hana Simonič je v isti konkurenci obstala v kvalifikacijah. Na B-turnirju pri dečkih je Urban Gnilšek doživel v 2. krogu poraz s 1. nosilcem, Galom Beričem (MAX LJ) 2:6, 6.4, 1:6. OP U-16: Poraz s 1. in 2. nosilcem Amadej Goručan in Sven Lah sta bila na turnirju 5. in 8. nosilec in sta dobila uvodni partiji. V četrt-finalu sta oba naletela na previsoki oviri: Amadeja je 2:6, 2:6 premagal 2. nosilec Miha Okorn (MAX, Lj), Svena pa 1. nosilec Aljaž J. Kaplja (Radomlje) z rezultatom 3:6, 5:7. Na turnirju deklet je še enkrat nastopila Maruša Plank. V starejši konkurenci se je uvrstila v 2. krog. JM Rokomet Ormozani v izbrani vrsti uspešni še v Avstriji Po uspešnih petdnevnih pripravah v Slovenj Gradcu se je reprezentanca letnikov 1996 in mlajših čez vikend podala v Barnbach na dve pripravljalni tekmi proti sovrstnikom iz Avstrije. Obe ekipi bosta čez dober teden pričeli z nastopi na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Utrechtu. Ekipa trenerja Saše Prapotni-ka in Uroša Krstiča je dosegla dve novi zmagi. V prvi tekmi je Slovenija lažje kot kaže končen izid, slavila s 30:29 (15:15). Po dobri igri v 2. polčasu je naša izbrana vrsta v 45. minuti že vodila 27:18, vendar je gostiteljem v zaključku tekme uspelo precej omiliti poraz. Zmaga Slovenije v nobenem primeru ni bila ogrožena. Na drugem srečanju so bili domačini precej trši oreh (30:28, 14:12), katerega so Slovenci zlomili šele v 2. polčasu. Naša izbrana vrsta, ki se bo v torek, 9. julija, zbrala v Ljubljani na predstavitvi udeležencev za OFEM in nato v sredo ter četrtek, 10. in 11. julija, nadaljevala s pripravami v Gorišnici, je tekmi v Barnbachu odigrala brez poškodovanega kapeta-na Jaka Malusa, ki je staknil poškodbo gležnja. Ormožana v dresu reprezentance sta odigrala solidno, vendar sta sposobna še bistveno več. Miha Kolmančič je kot organizator odlično vodil igro Slovenije, vendar se mu je poznala utrujenost pri zaključnih metih v čistih priložnostih (met 2/5). Rok Cvetko je bil po običaju nosilec igre v obrambi, je pa prvi strelec zaključnega turnirja za kadete še nekoliko zadržan v napadu. Na pot v Utrecht bo ekipa Slovenije z avtobusom odpotovala v petek, 12. julija, ob 16. uri iz Ljubljane. Slovenija: Kastelic 16 obramb, Urbič 18 obramb; Velkavrh 3, Stojnič 4, Husar 3, Kavčič 4, Grošelj, Kikanovič 13, Janc 10, Prevolnik, O. Cvetko 1, Malus, Bedeti 2, Kolman-čič 2, Marguč 14, C. Cvetko 2. Uroš Krstič Goran Debelak, pomočnik trenerja: »V Slovenj Gradcu smo opravili 8 treningov, enega smo zaradi prevelike utrujenosti enostavno morali izpustiti. Večina fantov se je namreč prvič soočila z dvema treningoma na dan. Imeli smo tudi odlično podporo v Mitji Bračiču in trenerju vratarjev Luki Kisovcu, ki je formo Kastelica in Urbiča - glede na tekmi na Hrvaškem pred 14 dnevi - dvignil še na višji nivo. Ob treningih smo preko video materiala spoznali Norveško in Nemčijo, Hrvaško poznamo iz minulih petih tekem v zadnjih šestih mesecih. V Avstriji smo ponudili minutažo vsem igralcem, ki odpotujejo v Utrecht. V Gorišnici bomo pred potjo na Nizozemsko opravili še tri treninge.« Miha Kolmančič, Jeruzalem: »Avstrijci so se izkazali kot konkurenčen nasprotnik in tekmi sta koristili svojemu namenu. Priprave v Slovenj Gradcu so bile zelo naporne. Praktično smo samo trenirali, jedli in spali. Na prvega tekmeca, Norveško, se bomo dobro pripravili. Prva tekma na turnirju je najpomembnejša. Smo ekipa, ki se je sposobna uvrstiti v polfinale in v boj za medalje.« Kung fu Priznanje za Karla Šauperla Glavni trener v Kung fu klubu Ptuj Karel Šauperl je konec aprila prejel posebno priznanje svetovne Autodefen-ce Wing Tchun kung fu organizacije in postal njen uradni predstavnik v Sloveniji. Ob koncu junija je od predsednika WTKA (World traditional kung fu & kicboxing organization) Michela Panfiettija na podlagi izjemnih uspehov, ki sta jih slovenska reprezentanta, člana Kung fu kluba Ptuj, Tomi Hoj-nik in Bojan Kujavec dosegla na letošnjem evropskem prvenstvu na Madžarskem, ter zaradi uspešnega trenerskega dela skozi vso tekmovalno sezono in v preteklih letih, prejel uradni certifikat o članstvu v organizaciji. S tem je postal uradni predstavnik za K-1 in kung fu sando (tekmovalni kung fu, op. a.) in predsednik omenjene organizacije v Sloveniji. Naj spomnimo, da je Šauperl dobil ponudbo za zastopstvo WTKA že na evropskem prvenstvu s strani »supervizorja« tega prvenstva. Omenjena organizacija velja za najhitreje rastočo v borilnih športih v zadnjih letih, združena je z WKA organizacijo, ki že vrsto let velja za najmočnejšo borilno organizacijo za tako imenovane ring Foto: Črtomir Goznik Karel Šauperl discipline in je v zadnjih letih postala ena največjih borilnih organizacij. Združuje vrsto borilnih veščin in športov ter v nasprotju s politiko nekaterih drugih organizacij ne omejuje borcem nastopov in borb v konkurenčnih organizacijah. Na vrh slovenske WTKA organizacije je na položaj predsednika prišel Karel Šauperl. To je novo veliko priznanje za Ptujčana, ki je zraven uspehov tekmovalcev Kung fu kluba Ptuj nedvomno pokazatelj, da dela Šauperl kakovostno in stopa po pravi poti. David Breznik torek • 9. julija 2013 Šport, šport mladih Štajerski 13 Strelstvo • Zaključek MK Interlige s pištolo - 50 m Ormožan Kevin Venta do prve skupne zmage Minuli konec tedna se je v Rečici pri Laškem zaključila letošnja šesta sezona maloka-librske Interlige v streljanju s pištolo proste izbire na 50 m. Na 5. turnirju je slavil škofjeloški strelec Simon Bučan s 545 krogi pred moštvenim kolegom Petrom Jenkom s 544 krogi na drugem in Ormo-žanom Kevinom Vento s 541 krogi na tretjem mestu. S tem dosežkom se je mladi in talentirani ormoški strelec obdržal na vrhu skupnega seštevka posameznikov in slavil svojo prvo skupno zmago v prvi sezoni nastopanja v ligi. Mladi Venta pa je z zelo konstantnimi nastopi v sezoni izpolnil tudi zahtevne reprezentančne kriterije in se kvalificiral za letošnji poletni vrhunec, EP v Osijeku, ki bo potekalo med 21. julijem in 2. avgustom. „Zelo sem vesel vseh letošnjih dosežkov z malokalibrsko pištolo, s katero treniram komaj dve leti. Presenečen sem nad temi dosežki, vendar vedno dam vse od sebe, to so rezultati trdega dela. Vse to se je pokazalo z zelo konstantnimi rezultati v sezoni, s katerimi mi je uspelo neverjetno - zmagati v skupnem seštevku slovenske MK-lige s pištolo. Največja zahvala gre mojemu sotekmoval-cu iz Pirana Emeriku Hodžicu, ki mi je posodil MK-pištolo za letošnjo sezono. Zahvaliti bi se želel tudi svojemu društvu SD Rezultati, skupni seštevek - ekipno: 1. Kopačevina Škofja L. Trata 1610 64 2. Dušan Poženel Rečica 1597 62 3. Grosuplje 1569 56 4. Jože Kerenčič Miklavž 1551 48 5. First 1544 36 6. Juršinci I 1538 43 7. Region Sud AUT 1515 26 8. Juršinci II 1417 18 9. Moris Kočevska Reka 1399 21 10. IX. korpusa Piran 0 16 Posamezno: 1. Kevin Venta, KOR 541 128 2. Simon Bučan, KŠL 545 124 3. Boštjan Simonič, JKM 527 116 4. Peter Tkalec, DPR 540 114 5. Rok Ivanc, GRO 535 104 9. Ludvik Pšajd, JUR 526 76 13. Simon Simonič, JKM 506 58 16. Mirko Moleh, JU 514 57 17. Rok Pučko, JUR 512 47 20. Miran Miholič, JKM 518 33 21. Aleksander Ciglarič, JKM 0 31 28. Milan Stražišar, FIR 494 6 29. Ivan Druzovič, JUR 498 4 34. David Kekec, JUR 473 0 35. Gregor Vesenjak, JUR 432 0 Kovinar Ormož za podporo in Štefanu Balašku kot sponzorju ekipe First, za katero sem nastopal v MK-ligi. Nenazadnje pa gre posebna zahvala tudi vsem mojim prijateljem za stalno podporo in hkrati motivacijo!" je povedal zmagovalec Kevin Venta. Trikratni prvak lige, Ptujčan Boštjan Simonič, ki nastopa Šah • Aleksander Beljavski Vodilni na slovenski lestvici za las ob svetovno stoterico Izreden uspeh člana šahovskega društva Ptuj, velemojstra Aleksandra Beljavskega, na junijskem evropskem prvenstvu posameznikov mu je po dolgem času spet prinesel uvrstitev med sto najboljših šahistov na svetu za junij 2013. To je bil vsekakor velik uspeh ob pogledu na seznam najboljših sto, med katerimi je bil Be-ljavski najstarejši, razlika med njim in najmlajšim na lestvici (69. mesto) pa je bila kar 43 let. Prvo mesto je z 2864 ratiški-mi točkami pripadlo Norvežanu Magnusu Carlsenu, drugi je bil Armenijec Levon Aronian 2813, tretji pa Rus Vladimir Kramnik 2803. Sledila je skupina 44 šahistov od 2700 do 2798 točk, VM Beljavski na 98. mestu jih je zbral 2651. S tem je dokazal, da še vedno sodi med najboljše svetovne šahiste. Zanimiv je podatek, da je bila na junijskem seznamu stotih najboljših tudi Madžarka Judit Polgar na 51. mestu z 2696 točkami. Julijska lestvica pa je prinesla nekaj sprememb. Na prvih dveh mestih sta ostala Carlsen z 2862 točkami ter Aronian z 2813 točkami, na tretje pa se je prebil mladi Italijan Fabiano Caruana z 2796 točkami, medtem ko je Kramnik z 2784 točkami zdrsnil na četrto mesto. Eno mesto je izgubila tudi najboljša šahistka Judit Polgar, ki je tokrat na 52 mestu z enakim Foto: arhiv SZS Aleksander Beljavski številom točk kot junija. Z enakim številom točk kot junija pa je iz stoterice za las izpadel VM Aleksander Beljavski, saj ima zadnji na seznamu 2653 točk. Je pa Beljavski vodilni na slovenskem seznamu najboljših stotih šahistov za julij, kjer mu od članov Šahovskega društva Ptuj družbo delajo: 5. VM Du-ško Pavasovič 2563 točk, 6. VM Jure Borišek 2555, 28. FM Gregor Podkrižnik 2341, 44. MM Danilo Polajžer 2300 in 58. Robert Roškar 2266 točk. Pri slovenski lestvici stotih najboljših šahistov je treba izpostaviti ve-lemosjtrico Ano Muzičuk, ki je z 2594 točkami na tretjem mestu, takoj za VM Aleksandrom Beljavskim z 2651 in VM Luko Leničem z 2630 točkami. Silva Razlag za miklavško ekipo Jožeta Ke-renčiča, v Rečici ni imel svojega dne in je s 527 krogi osvojil zanj skromno 7. mesto. V skupnem seštevku posameznikov je po zmagi Simona Bučana na zadnjem turnirju Boštjan Simo-nič, ki je bil prvak v letih 2011 in 2012, izgubil eno mesto in na koncu prejel odličje za 3. mesto. Na zaključku v Rečici se je solidno boril juršinski strelec Ludvik Pšajd in s 526 krogi osvojil 8. mesto, v skupnem seštevku pa je 9. in tako uspešno sezono končal znotraj najboljše deseterice. Med juršinskimi mladinci se je najvišje uvrstil Ivan Druzovič, ki je najboljši nastop s 498 krogi pokazal prav v zaključku lige ter se v skupnem seštevku s 6 točkami uvrstil na 29. mesto. V ekipni razvrstitvi je znova prepričljivo slavila škofjeloška ekipa Kopačevine, ki je tokrat s 1610 krogi ponovila dosežek s prejšnjega turnirja ter v skupnem seštevku zbrala največ točk (64) in slavila pred domačini iz Rečice, ki so v skupnem seštevku zaostali le za dve točki. Miklavška ekipa je po dveh naslovih ekipnih prvakov v skupnem seštevku v letih 2010 in 2011 tokrat še drugič zapored ostala brez odličja na 4. mestu. Juršinska ekipa pa je po uvodnih dveh naslovih ekipnih prvakov v letih 2008 in 2009 ravno tako drugič zapored osvojila 5. mesto v skupnem seštevku. Ekipa SD First, za katero so nastopali Kevin Venta, Štefan Balaško in Milan Stražišar, je osvojila 6. mesto. Simeon Gonc Foto: Simeon Gonc Kevin Venta, SD Kovinar Ormož, je v svoji drugi sezoni nastopanja z MK pištolo na 50 m že postal posamični zmagovalec skupnega seštevka MK Interlige v letu 2013. Atletika • AK CP Ptuj S hitrostjo in močjo do kopice kolajn Osem kolajn z državnega prvenstva za mlajše mladince v Slovenj Gradcu in štiri kolajne na državnem prvenstvu za mlajše člane do 23 let v Kopru pričajo, da je bil prejšnji konec tedna izjemno uspešen za Atletski klub Cestno podjetje Ptuj. V ospredju je bila znova Veronika Domjan, ki je disk vrgla preko 49 metrov in suvereno premagala svoje konkurentke v mlajši mladinski konkurenci. Domjanova je kilogramski disk vrgla 49,09 metra, kar je le nekoliko manj od njenega osebnega rekorda. Hkrati je rezultat dober obet pred svetovnim prvenstvom za mlajše mladince, na katerega Domjanova potuje ta teden. Svojo pripravljenost je pokazala tudi v suvanju krogle, kjer je bila druga z 14,18 metra. Največje presenečenje iz ptujskega tabora je bil odličen nastop Maje Bedrač na 100 metrov. »Bedračeva je presenetljivo opravila s konkurenco v najhitrejši sprinterski disciplini. Ugnala je tekmice, ki so v povprečju tri leta starejše. Uspel ji je res odličen osebni rekord,« je trener Aleš Bezjak z navdušenjem pospremil nastop svoje varovanke, ki je svoj najboljši rezultat pomaknila na 12,47 sekunde. Zelo nadarjeni ptujski atletinji se je nekoliko slabše posrečil nastop v skoku v daljino, kjer je bila sedma (529 centimetrov) in na 200 metrov, kjer je bila šesta (26,08 sekunde). Sprint na 100 metrov očitno postaja paradna ptujska disciplina, kar je dokazal perspektivni pionir Grega Pa-vlovič. V konkurenci dve leti starejših tekmovalcev si je pritekel 3. mesto z novim osebnim rekordom, ki sedaj znaša 11,29 sekunde. Trener Bezjak je opozoril, da je Pavlovič letos naredil velik napredek, saj je svojo najboljšo znamko izboljšal že za dobre pol sekunde. Na 200 metrov je bil peti s časom 22,94 sekunde. Poleg tega pa Pavlovič predstavlja najmočnejši člen v obeh ptujskih štafetah, 4-krat 100 metrov in 4-krat 300 metrov, kjer so Ptujčani obakrat končali na tretjem mestu. Poleg Pavloviča so v obeh štafetah tekli še Boštjan Nahberger, Glavnina najboljših mladih ptujskih atletov je skoncentrirana v kategoriji mlajših mladincev. Na državnem prvenstvu v tej kategoriji so osvojili osem kolajn, izstopajo pa Domjanova, Bedračeva in Pavlovič. Mark Drevenšek in Luka Medic. Slednja sta se s kolajnami okitila tudi v posamičnih disciplinah. Drevenšek si jo je pritekel na 400 metrov z ovirami (58,21 sekunde), Medic pa na 800 metrov (2 minuti in 2 sekundi) - oba sta bila druga, Drevenšek je k temu dodal še 5. mesto na 400 metrov (51,45 sekunde). »Po dveh letih brez posamičnih medalj sta dokazala, da se odlično razvijata. Na 400 metrov z ovirami je Mark v zanj nestandardni disciplini uspel dobiti srebro, Luka pa je dokazal, da zna poleg odlične fizične pripravljenosti tudi taktično odlično tekmovati. V res močni konkurenci na dva kroga je prav tako dosegel srebro,« je uspeh pospremil Bezjak. Solidno so tekmovali tudi atleti v ostalih disciplinah, ki so po večini izboljševali svoje osebne rekorde. »Dobro delo v mlajših kategorijah v preteklosti postopoma odraža sadove tudi v mladinskih vrstah. Verjamem, da se bo pozitiven trend nadaljeval tudi v naslednjih letih,« je optimističen Bezjak. Državno prvenstvo za mlajše člane je minilo v znamenju srebrnih kolajn. Dve si je okoli vratu nadel Matej Jeza, tekmovalec na srednjih progah. Trikilo-metrsko razdaljo je zmogel v 9 minutah in 12,37 sekunde, pet-kilometrsko pa v 16 minutah in 8,50 sekunde. Urška Škerget je bila druga na 400 metrov (59,47 sekunde), prav tako Melani Hentak v metu kopja (42,28 metra). Medalje pa ni uspelo osvojiti mladincu Aljažu Brleku, ki pa je razveselil z novim osebnim rekordom na 100 metrov (10,94 sekunde), kar je bilo na koncu dovolj za peto mesto. Mesto više je bil na 200 metrov s časom 22,43 sekunde. Na podlagi rezulta- tov sta bila Hentakova in Brlek povabljena v reprezentanco, ki se je prejšnji teden v Pragi udeležila četveroboja mladinskih reprezentanc Češke, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Hentakova je bila peta v metu kopja; kot zanimivost - dosegla je identični rezultat kot v Kopru - 42,28 metra. Brlek je bil z zelo solidnim rezultatom na 200 metrov - 22,22 sekunde -sedmi, v reprezentančni štafeti pa drugi. Uroš Esih V Mariboru dve zmagi Kolaričeve Atletski klub Poljane Maribor je v zadnjem tednu pripravil kar dva atletska mitinga. Na sredinem so iz AK Cestno podjetje Ptuj zelo solidno nastopile tri tekmovalke. Najboljša ptujska atletinja zadnjih let Nina Kolarič je na mitingu Maribor 2013 nastopila prvič po uspehu na Sredozemskih igrah in je v skoku v daljino zmagala z rezultatom 623 centimetrov. Zelo nadarjena mlada tekmovalka v metanju diska Veronika Domjan (v tem mesecu bo nastopila na SP za mlajše mladince in na EP za mladince) je kljub svoji mladosti dosegla novo člansko zmago, orodje je vrgla 48,39 metra daleč. Dobro je nastopila tudi Laura Pajtler, saj je v teku na 400 metrov s časom 57,67 sekunde osvojila 2. mesto. V nedeljo je na drugem mitingu nastopila le Nina Kolarič, ki je ponovno zmagala. Njej najdaljši poizkus je tokrat meril 624 centimetrov. V naslednjih dneh bo Kolaričeva nastopila še na nekaterih domačih in mednarodnih tekmovanjih, na katerih bo lovila normo za nastop na svetovnem prvenstvu, ki v skoku v daljino za ženske znaša 665 centimetrov. David Breznik 14 Štajerski Šport, šport mladih torek m 9. julija 2013 Nogomet m 3. SNL - vzhod Drava in Nafta se počasi vračata Tekmovanje v 3. SNL -vzhod je bilo do konca precej razburljivo, saj se je kar nekaj klubov potegovalo za naslov prvaka. Nazadnje je to uspelo ekipi iz Veržeja, ki bo sprejela izziv igranja v 2. ligi. Iz lige sta na koncu izpadla Kovinar Štore in Zreče. V naslednji sezoni pa ne bo ekipe Koroške Dravograd, ki se je kljub visokemu mestu odločila, da bo naslednjo sezono igrala v Štajerski ligi. NŠ Drava Ptuj (prvak ptujske Super lige in zmagovalec kvalifikacij), Mladi upi Šentjur (prvaki Štajerske lige) in ND Lendava 1903 (zmagovalci Pomurske lige) so ekipe, ki so se uvrstile v 3. ligo. Iz 2. SNL je izpadla Dravinja iz Slovenskih Konjic. Takšno sestavo lige je potrdil odbor za nujne zadeve pri NZS na korespondenčni seji 3. 7. 2013. Iz MNZ Ptuj bosta v 3. ligi tako nastopila dva kluba, in sicer NŠ Drava Ptuj in AHA EMMI Bistrica. Sodeč po imenih klubov naj bi bilo tekmovanje v prihajajočem letu na višjem nivoju. Tu mislimo na borbo za sam vrh, saj tako Drava kot tudi Nafta nista prišli v ligo »na izlet«, ampak si želita uvrstitev pri vrhu. Konkurentov je še kar Foto: Črtomir Goznik Nogometaši NS Drava Ptuj (na fotografiji Jure Arsič, najboljši strelec ekipe) so uspšeno zaključili sezono v Super ligi MNZ Ptuj, z enim očesom pa se že ozirajo k novim izzivom v 3. SNL - vzhod. nekaj, npr. Dravinja, Odranci, Šmarje pri Jelšah, Beltinci ... Nihče ne bi rad prevzel vloge favorita, vendar ne moremo mimo tega, da sem vsekakor spada NŠ Drava Ptuj, ki je mi- nulo sezono v ptujski Super ligi igrala superiorno. Vsekakor si Ptuj, kot znano nogometno središče, zasluži vsaj drugoligaša. Če bodo na Ptuju nadaljevali tako, kot so sedaj pričeli, jih čaka svetla prihodnost. Upamo lahko le, da bodo imeli dovolj podpore pri uresničevanju svojih ciljev, za podporo s tribun se namreč ni bati. Danilo Klajnšek Nogomet • Kamp Reala Madrida Po Realovem programu vadilo 76 otrok Od 1. do 5. julija je v Kidričevem potekal otroški nogometni kamp Reala Madrida, na katerem je sodelovalo 76 otrok. Z njimi sta v nogometnem delu treninga delala dva španska trenerja iz fundacije Reala Madrida, Joachim in Ricardo, za ostale aktivnosti pa je skrbelo šest pomočnikov, t. i. monitorjev in nekaj pomočnikov za logistično podporo. Na vseh treningih je bila prisotna tudi koordinatorka iz fundacije Reala Madrida simpatična in zgovorna Španka Pitu. Ta je povedala, da podobni kampi potekajo v 23 državah. V Sloveniji je kamp potekal na petih lokacijah, v Kopru, Ljubljani, Kranju, Brežicah in Kidričevem, na njem pa je skupno vadilo 347 otrok. Vodja kamp a Robert Peternel je povedal: »Treningi so potekali v jutranjem terminu 90 minut. V tem času so se otroci spoznavali z nogometno igro, s taktično-tehnično prvinami po programu šole Reala Madrida. Na treningih smo otroke spoznavali z vrednotami, ki jih goji šola Reala Madrida. Poleg tega so igrali otroci med sabo razne turnirje, kjer se je pokazala njihova tekmovalna plat. Sicer sta bila nogometna in zabavna plat treningov strogo ločeni, ločeni sta bili tudi sta- Foto: Črtomir Goznik Vrvež na igrišču v Kidričevem, kjer je potekal kamp Reala Madrida. rostni kategoriji od 7 do 12 in od 13 do 17 let. Ko potegnemo črto pod celotnim dogajanjem, smo lahko z izvedenim zado- voljni, v naslednjih letih pa si želimo nadaljevati s podobni trendom.« JM ZSCZi telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo Foto: Črtomir Goznik Glavna koordinatorka dogajanja v Kidričevem je bila zgovorna Španka Pitu. M. nogomet Liga malega nogometa Juršinci Rezultati 6. kroga (delegat: ŠD Rim): Rokomet.net-Sinonik -FC Ptuj 3:0, Mitmau - Sakušak-Puch 3:0 (b. b.), Bar Kavalo-Hau-smart Team - ŠD Polenšak 0:7, Bar Žabica-Zvone team - Vinogradništvo Toplak 6:2. 1. ŠD RIM 5 5 0 0 18:3 15 2. ROKOMET.NET 5 5 0 0 15:3 15 3. MITMAU 5 3 11 19:10 10 4. BAR ŽABICA 5 3 2 0 20:9 9 5. ŠD POLENŠAK 6 3 3 0 21:12 9 6. VINOG. TOPLAK 5 13 1 8:18 4 7. FC PTUJ 5 1 3 1 4:13 4 8. BAR KAVALO-H. T. 6 1 5 0 10:22 1 UR Nogomet Emersic odšel v Avstrijo Nogometaši iz Gerečje vasi so ostali brez trenerja, saj jih je zapustil Miran Emeršič, ki je ekipo vodil nekaj zadnjih krogov (prej je bil Emeršič trener Zavrča in Aluminija). Odločil se je, da bo trenersko kariero nadaljeval v Avstriji, zato se je z ekipo Gerečje vasi sporazumno razšel. V Gerečji vasi so se odločili, da bo ekipo odslej vodil Svetozar Kaisesber-ger. Tudi v igralskem kadru bo prišlo do sprememb, zaenkrat so v Gerečji vasi dogovorjeni z Urošem Gabrovcem, ki je prišel iz Zavrča, in Alenom Šešem, ki naj bi prišel iz ptujske Drave. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Miran Emeršič je na klopi 1A avta Gerečje vasi ostal le nekaj krogov, zamenjal ga bo dosedanji pomočnik Svetozar Kaisersberger (sedi desno). Nogomet • Lige MNZ Ptuj Med strelci najboljša Kokot in ArsiC Pred kratkim se je končalo tekmovanje v ligah MNZ Ptuj. Svojo premoč je dokazala ptujska Drava, ki je premočno osvojila 1. mesto v Super ligi in se nato skozi kvalifikacije uvrstila v 3. SNL - vzhod. Tudi v 1. in 2. ligi MNZ Ptuj je bilo zanimivo. Najbolj so bili na koncu veseli v Apačah in Cirkulanah, kjer so si zasluženo priigrali prvi mesti in napredovanje. SUPER LIGA FAIR PLAY: NŠ Drava Ptuj 97, 1A avto Gerečja vas 112, Podvin-ci Betonarna Kuhar 125, Carrera Optyl Ormož 125, Stojnci 128, Boč 148, Bukovci 148, Središče 174, Hajdina 181, Oplotnica 101 (odstopila od tekmovanja). NAJ STRELCI: 22 - Stjepan Kokot (Stojnci) in Jura Arsič NŠ Drava Ptuj); 15 - Aleš Požegar (Podvinci Betonarna Kuhar); 14 - Rok Marinič (NŠ Drava Ptuj); 13 - Damjan Antolič (NŠ Drava Ptuj). 1. LIGA MNZ PTUJ FAIR PLAY: Majšperk 118, Ro-goznica 119, Gorišnica 149, Dornava 150, Lovrenc 157, Podvinci DS Galun 167, Markovci 169, Apače 176, Skorba 176, Tržec 189, Videm 191. NAJ STRELCI: 19 - Kajetan Brodnjak (Skorba); 14 - Aljoša Fruk (Apače); 12 - Dejan Skerbin-šek (Tržec); 11 - Robert Pečnik (Tržec). 2. LIGA MNZ PTUJ FAIE PLAY: Cirkulane 87, Pod-lehnik 97, Leskovec 105, Spodnja Polskava 115, Hajdoše 116, Slovenja vas 127, Grajena 133, Ma-kole 134, Zgornja Polskava 174, Pragersko 191. NAJ STRELCI: 13 - Matic Fe-guš (Podlehnik); 12 - Gregor Mlakar (Leskovec), 11 - Goran Krajn-šič (Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik); 9 - Miha Pompe (Cir-kulane) in Denis Gaber (Makole). MLADINA - VZHOD FAIR PLAY: Gorišnica 52, Ro- goznica 58, Podvinci Betonarna Kuhar 63, Zavrč - Stojnci 72, Ormož 74, Videm 92, Stojnci 94, Tržec 132. NAJ STRELCI: 22 - Alen Žin-ko (Ormož); 19 - Adrian Benko (Stojnci); 15 - Robert Osterc (Pod-vinci Betonarna Kuhar); 14 - Nik Veličkovič (Zavrč - Stojnci). MLADINA - ZAHOD FAIR PLAY: Aluminij 13, Hajdina - Golgeter 45, Majšperk 70, Apače 82, Boč Poljčane 105, Oplotnica 191. NAJ STRELCI: 31 - Rok Le-tonja (Hajdina - Golgeter); 16 - Domen Klanjšek (Aluminij); 14 - Aleš Peterkovič (Boč Polj-čane); 13 - Matic Bračič (Boč Poljčane). KADETI FAIR PLAY: Stojnci 58, Zavrč 62, Hajdina - Golgeter 67, Ormož 74, Rogoznica 92, Grajena 103. NAJ STRELCI: 20 - Jan Levič-nik (Stojnci); 12 - Matic Stajnko (Grajena); 11 - Patrick Hameršak (Stojnci); 9 - Davor Fleten (Grajena). STAREJŠI DEČKI NAJ STRELCI: 44 - Tomaž Pesek (Podvinci Betonarna Kuhar); 42 - Kristjan Fridrih (AHA EMMI Bistrica); 37 - Tim Starčič (Zavrč - Stojnci); 33 - Aljaž Kolar (Zavrč - Stojnci); 30 - Matic Frank Liči-na (Gerečja vas). VETERANI35 NAJ STRELCI: 36 - Maksim Mohorko (Videm); 35 - Dejan Žolek (Borovci); 18 - Robert Vese-njak (Borovci); 17 - Milan Kristo-vič (Cirkulane). VETERANI40 NAJ STRELCI: 19 - Boris Pra-potnik (Ormož); 12 - Marko Šeru-ga (Gorišnica) in Zvonko Gašparič (Ormož); 11 - Danilo Podvršnik (Zgornja Polskava) in Srečko Godec (Lovrenc). Danilo Klajnšek torek • 16. julija 2013 Šport, šport mladih Štajerski 15 Jadranje • Mladinsko EP Vid Lah jadral med evropsko elito V Splitu je potekalo letošnje evropsko mladinsko prvenstvo v razredu Laser Radial. Po domačih izbirnih tekmah se je v slovensko reprezentanco uvrstil Vid Lah. Ob članu BD Ranca Ptuj je Slovenijo zastopal še Maks Vrščaj. Na tekmovanje je bilo prijavljenih nekaj manj kot 200 jadralcev, po prvotnem programu pa so organizatorji nameravali izpeljati 12 regat (6 kvalifikacijskih in 6 finalnih). Jadralci so bili razporejeni v štiri skupine, Vid Lah se je znašel v eni izmed najmočnejših. Po posameznih regatah v zelo šibkem in spremenljivem vetru je dosegel 33., 20., 21., 42. in 20. mesto. Ti rezultati so ga v finalnem delu pripeljali v bronasto skupino, v kateri je bil 27., 2. in 5.. Skupno je 17-letni Ptujčan osvojil 97. mesto, zma- Po prihodu v domovino je Vid Lah povedal: »V kvalifikacijah je bilo še posebej težko, saj smo imeli slab veter in sem jadral med samimi odličnimi tekmovalci. V nadaljevanju evropskega prvenstva je zapihal malo močnejši veter, kar je bilo zame seveda dobro, tako da sem v bronasti skupini, kjer so jadrali tudi malo slabši tekmovalci, odjadral kar dobro. Sam sem pričakoval sicer malo višjo končno uvrstitev, vendar v tako šibkem in spremenljivem vetru mi ni šlo bolje.« gal je Poljak Filip Ciszkiewicz. Vida sedaj čaka v sredini julija še nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo v Limassolu na Cipru. David Breznik Vid Lah (BD Ranca Ptuj) Oviratlon Nogomet Okrogli jubilej NK Leskovec - 50 let Veterani in drugi športni zanesenjaki v NK Leskovec Pred kratkim so v Leskovcu praznovali visoki jubilej, 50 let igranja nogometa. Ob tej priložnosti so bili gostitelji zaključne prireditve MNZ Ptuj, kjer se je igralo finalno pokalno srečanje in podeljevale nagrade najboljšim v minuli sezoni. Vzdušje je bilo pravo nogometno, saj je prireditev obiskalo veliko ljudi. 50 let dolga doba, v kateri se je zgodilo marsikaj. V zadnjem obdobju so Leskovčani prišli do lepega objekta in igrišča, od ideje do izvedbe pa je minilo precej časa. V Leskovcu znajo biti dobri gostitelji in organizatorji, kar se je najbolje pokazalo na otvoritvi igrišča, ko se je ob gostovanju Maribora zbralo preko 1500 ljubiteljev nogometa. »To je res dolgo obdobje. V tem času smo imeli dvakrat možnost napredovanja, vendar za to nismo ime- Gymstick Ptuj na oviratlonu Na Pokljuki je drugo leto zapored potekal Oviratlon obstacle Challenge. Gre za adrenalinsko akcijo, saj je oviratlon oblika posebnega športnega udejstvovanja, na katerem so morali udeleženci na 9 km dolgi progi premagati različne ovire. Na to specifično prireditev se je prijavila tudi 13-član-ska ekipa Gymstick - Ptuj. Gre za skupino ljudi, ki bolj ali manj redno zadnji dve sezoni aktivno obiskujejo gymstick vadbo pod vodstvom Gorazda Rajherja. Ta jih je dobro pripravil za težko preizkušnjo, na kateri vsak posameznik preizkusi svojo vzdržljivost, moč, agilnost, psihično trdnost in sposobnost za timsko delo. Prav to je vodilo ptujsko ekipo na zahtevni progi, saj so si člani med seboj zelo pomagali in se ves čas tudi spodbujali. Na progi je udeležence čakalo 17 ovir. Že prva je bila specifična, saj je šlo za blatno oviro, ki so jo morali udeleženci premagati s plazenjem. V ptujski ekipi so se nekateri prve ovire lotili nekoliko zadržano, s čim manj stika z blatom, nato pa so na progi vedno bolje sodelovali in složno premagovali ovire iz lesa, vodne ovire in ostale pasti. Posebnost oviratlona je, da se ne meri čas in ne šteje uvrstitev, ampak se med udeleženci na progi goji ekipni duh. Ptujska ekipa je kljub zelo zahtevni progi uspešno premagala vse ovire in se je na progi kljub naporom tudi dobro zabavala. Skupno je na drugem oviratlonu nastopilo kar 1480 udeležencev, ki so na cilju prejeli simbolične nagrade. Organizatorji so se odločili, da evro od vsakega udeleženca namenijo Univerzitetnemu rehabilitacijskemu inštitutu Republike Slovenije - Soča. Na URI Soča bodo zbrana sredstva namenili za nakup projektorja za interaktivno tablo v bolnišnični šoli. David Breznik li infrastrukturnih pogojev. V našem klubu vse sloni na amaterskem delu. Imamo tri selekcije: mlajše dečke, člane in veterane. To je okrog 80 registriranih nogometašev,« je povedal Martin Železnik, trener in igralec članskega moštva. Igrišče je bilo dolgo časa njihova glavna težava, vendar so te sedaj mimo in imajo praktično optimalne pogoje za delo. »Pri izgradnji novega igrišča je imel glavno besedo predsednik Robert Frida-uer, ostali pa smo pomagali po svojih močeh. Veliko nam je pomagala občina Videm, vloženega pa je bilo veliko našega dela in pomoči sponzorjev. Sedaj je veliko lažje delati, Nogomet treniramo lahko tudi zvečer, pod reflektorji. Uredili smo tudi namakalni sistem, s čimer so se povečali stroški vzdrževanja,« je še dodal Železnik in še ocenil minulo sezono: »Letošnje drugo mesto v 2. ligi MNZ Ptuj je presenečenje, saj nismo računali na tako visoko mesto. Vidi se, da imamo domač kader, fantje so med seboj veliki prijatelji. Dobro delo in uvrstitev pa sta pripeljala do tega, da smo na zadnje srečanje odšli skupaj z navijači celo z avtobusom. Tudi sicer se ne moremo pritoževati glede obiska, saj na prvenstvene tekme hodi v povprečju 150 gledalcev, nekateri pa nas spremljajo na gostovanjih.« Misel o napredovanju v 1. ligo MNZ Ptuj je prisotna in Martin Železnik je o tej temi dejal: »Če se bo pokazala možnost, jo bomo izkoristili. Na Hrvaškem imamo dogovorjeno, da bi prišlo 10 do 15 mlajših nogometašev in trije k članskemu moštvu. Z ustanovitvijo še ene mlajše selekcije bi zadostili kriterijem za napredovanje. S sosednjimi klubi dobro sodelujemo, stare zamere so pozabljene. Dobro je tudi to, da na pomoč radi priskočijo nekdanji igralci - samo v sodelovanju je prihodnost, tako kot pri vsakem delu. Pri nas ni toliko kvalitetnih nogometašev kot drugod, vendar vse to nadomestimo z borbenostjo.« Danilo Klajnšek NŠ Zavrč deluje s polno paro Že pozimi smo poročali, da je bodoči prvoligaš, nogometni klub Zavrč, tik pred otvoritvijo svoje lastne nogometne šole, ki naj bi zaživela poleti. To se je sedaj zgodilo. Vodja šole je Aleksander Petrovič, ki že dalj časa deluje v klubu, njegova glavna želja pa je združiti čim več otrok od blizu in daleč ter z njimi kvalitetno delati. Tako bo v sezoni 2013/14 poleg članske v ligah MNZ Ptuj nastopalo še sedem selekcij šole: U-6, U-8, U-10, U-12, U-14, U-16 in U-18. Pri selekcijah U-12 in U-14 bodo s približno polovičnim deležem igralcev na pomoč priskočili sosedje iz Stojncev, kluba pa v zadnjem obdobju tako ali tako zgledno sodelujeta. Trenutno je v vseh selekcijah registriranih približno 120 otrok, želja in cilj vodstva šole pa je, da bi k sodelovanju pritegnili še več mladih s spodnjepodravskega konca. Že s sezono 2012/13 so v šoli zelo zadovoljni, saj je prav pri vseh ekipah opazen napredek, prostora za nadgradnjo pa je na vseh področjih še več kot dovolj. Okvirno je znan tudi trenerski kader šole, ponudbe pa še kar prihajajo, tako da se za kvaliteto na tem področju ni bati. Med drugim trije trenerji opravljajo trenerske šole na različnih zahtevnostnih stopnjah, tako da v klubu glede kvalitete strokovnega kadra mislijo nad- vse resno. Trenutno sestavljajo mlajšo selekcijo (U-10), za katero želijo, da bi v bodočnosti zaigrala v višjem rangu tekmovanja. To je priložnost tudi za okoliške klube, da omogočijo svojim najbolj talentiranim igralcem, da se pridružijo za-vrški nogometni šoli in s tem omogočijo fantom, da v določenem časovnem obdobju zaigrajo v višji ligi. S tem v NŠ potrjujejo dejstvo, da nimajo le kratkoročnih ciljev, kot jim nekateri očitajo, ampak bi radi s postopnim in kvalitetnim delom dosegli sebi dostopne in realne cilje. Zaradi vstopa Hrvaške v EU veliko upov polagajo tudi na mlade igralce iz sosednje Hrvaške, ki se lahko pridružijo klubu. tp Ena od selekcij NŠ Zavrč s trenerjem Iztokom Fridlom Vabilo k vpisu ŠD Zavrč vabi vse nogometne navdušence na vpis v nogometno šolo. S prvimi nogometnimi koraki se lahko seznanijo dečki med 6. in 18. letom starosti ter deklice med 6. in 14. letom. Otroci bodo deležni treningov s primerno usposobljenim strokovnim štabom z obilico izkušenj. Ob zadostni zainteresiranost bo organiziran prevoz na treninge in domov. Informacije: 041 924 494 (Aleksander Petrovič, vodja NŠ Zavrč) ali 031 269 875 (Boštjan Lorbek, sekretar NK Zavrč). 16 Štajerski TEDNIK Po naših občinah torek • 9. julija 2013 Ptuj • Še o vstopu Hrvaške v EU Za Evropo različnih kultur in narodov Številnim prireditvam ob vstopu Hrvaške v EU, ki ji je to uspelo kot drugi državi z območja nekdanje skupne države šele po dvanajstletnih prizadevanjih, se je pridružila tudi MO Ptuj, ki je ta slavnostni dogodek obeležila skupaj s TD Ptuj in RDO. Slovesnost je 1. julija potekala na Mestnem trgu, kjer so se predstavniki Hrvaške, Trnovca, Varaždina, Medjimurja in Trakoščana predstavili tudi na stojnicah in s priložnostnim kulturnim programom. Foto: Črtomir Goznik S slovesnosti ob dvigu hrvaške zastave v Evroparku; na fotografiji ptujski župan Štefan Čelan in župan občine Varaždin Goran Habuš Na turističnem dogodku, ki je potekal v hotelu Primus, je bil poudarek na poglabljanju turističnega povezovanju, možnostih in priložnostih pri oblikovanju skupnih turističnih produktov in skupni promociji na domačih in tujih trgih. Zbrane sta ob tej priložnosti nagovorila ptujski župan Štefan Čelan in župan občine Varaždin Goran Habuš. Obema je tudi pripadla čast, da sta v ptujskem Evroparku, edinem tovrstnem parku v Sloveniji, kjer visijo vse zastave držav EU, opravila svečani dvig hrvaške zastave. Ptuj je tudi v samostojni državi spletel številne partnerske in bratske vezi z mesti nekdanje skupne države, z nekaterimi je partnerstva samo obnovil, z drugimi jih je spletel na novo. Partnerska in pobratena mesta Ptuja so Arandjelovac v Srbiji, Banska Štiavnica v Slovaški, Burghausen v Nemčiji, Saint-Cyr-sur-Loire v Franciji, Ohrid v Makedoniji in Varaždin v Hrvaški. MO Ptuj pa je podpisala tudi več partnerstev za sodelovanje na posameznih področjih oziroma listine o nameri sodelovanja na določenih področjih ali memorandume: s Kavadarci v Makedoniji (memorandum je bil podpisan februarja 2009 na Ptuju), z Nagykanizso na Madžarskem so sporazum podpisali 26. septembra 2008, z Arlonom v Belgiji je bilo pismo o nameri podpisano 22. februarja 2009 na Ptuju, s Kaliszem na Poljskem pa 21. avgusta 2011 na Ptuju. Z Varaždinom je MO Ptuj li- stino o sodelovanju podpisala leta 2004. Od takrat do danes se je sodelovanje razvilo na številnih področjih, sodelujejo institucije in društva, ne samo politika. Še posebej močno je sodelovanje na področju kulture, v zadnjih petih letih pa se je močno poglobilo tudi sodelovanje med razvojno-izo-braževalnimi institucijami. OŠ Olge Meglič je pobratena z OŠ v Koprivnici, Vrtec Ptuj pa sodeluje s Čakovcem in Varaždi-nom. MO Ptuj je preko FECC-a povezana z Ludbregom, PMO Ptuj sodeluje z Varaždinom in Čakovcem. S Hrvaško sodeluje tudi ZRS Bistra Ptuj, ki je v teh letih uspešno izpeljala več projektom, kot so Mursko-dra-vska kolesarska pot, Old Krafts New Atractions, vzpostavitev skupnega čezmejnega načrtovanja ravnanja z odpadki in okoljske infrastrukture, EKO plan in skupni medregijski gospodarski in E-izobraževalni prostor za mala in srednja podjetja, prijavljenih pa je še nekaj večjih skupnih projektov. S Hrvaško sodeluje tudi TD Ptuj (velikonočno jajce, TS Koprivnica, martinovanje, razstave). V Ludbregu ima Ptuj tudi svojo spominsko tablico. Priložnost, ki je ne bodo izpustili Ptuj in Varaždin sta po podpisu listine o pobratenju v letu 2004 močno okrepila medsebojno sodelovanje. Skorajda ni meseca ali dneva, da se ljudje iz Ptuja in Varaždina ne bi srečali na takšnih ali drugačnih dogodkih. Cilj pobratenja je, da se srečujejo ljudje iz različnih socialnih struktur, je poudaril ptujski župan Štefan Čelan, ki je tudi član odbora regij pri EU in ki poudarja, da si Evropa nikoli ne sme dovoliti, da bi postala takšna, kot so ZDA. Prednost EU je v njeni izjemni pestrosti in bogati kulturni dediščini ter ponudbi. Pestrost in različnost je treba negovati kot biser, ker je to največja razvojna primerjalna prednost, uniformiranost EU ne prinaša nikomur nič dobrega. Pri vstopu Hrvaške v EU gre za popravo velike krivice. Če si je kdo zaslužil vstop v EU pred marsikatero drugo državo, si je to zaslužila naša prejšnja država. Krivično je, da se EU tako počasi odloča za vstop ostalih republik vanjo. Mesti Ptuj in Varaždin sta pristne mostove že zgradili, po odpravi mej pa se bodo ti mostovi še hitreje gradili kot doslej. Odkar smo člani EU, smo se morali preko svojih napak marsikaj naučiti, je poudaril ptujski župan. Te izkušnje je mesto pripravljeno v vsakem trenutku deliti, vrata Mestne hiše na Ptuju so prijateljem iz Varaždina vedno odprta. EU kot skupnost sicer ni idealna, je pa izjemna priložnost. Varaždinski župan Goran Habuš se je zahvalil za čestitke ob vstopu Hrvaške v EU, prav tako za priložnost, da so te praznične trenutke lahko delili s Ptujčani oziroma partnerskim in pobratenim mestom, s katerim uspešno sodelujejo že dolgo. Po padcu ovir v glavah so sedaj odpadle še administrativne ovire. Odprla so se vrata za še večje sodelovanje. Izkušnje Ptuja v EU jim bodo zelo dobrodošle, priložnost, ki so jo dobili z vključevanje na več kot 500-milijonski evropski trg, želijo kar najbolje izkoristiti. To bo toliko lažje, ker se bodo skušali izogniti napakam, ki so jih pri tem naredili njihovi predhodniki. „Samo od nas je odvisno, koliko bomo uspeli to priložnost izkoristiti," je poudaril Habuš. MG Partnerska in pobratena mesta Arandjelovac v Srbiji - občina Ptuj je z njim pobratenje sklenila že leta 1971; z mestom Sa int-Cyr-s ur-Loire v Franciji je bil protokol o prijateljstvu podpisan leta 1997, z Burghau-snom leta 2001, z Bansko Štiavnico leta 2004, z Varaždinom leta 2004 in z Ohridom leta 2005. Foto: Črtomir Goznik Na Mestnem trgu je nastopila tudi skupina KUD Mak iz Tlnovca. Od tod in tam Foto: arhiv občine Juršinci ♦ Župan Občine Juršinci Alojz Kaučič je za konec junija povabil na sprejem mamice, ki so rodile v tem letu. Po že utečeni tradiciji takšen sprejem organizira dvakrat letno, mamicam osebno čestita ter jim v imenu občine podari Dojenčkov album in rožico. V tem letu seje v Juršincih do junija rodilo devet otrok. Župan je mamicam in njihovim malčkom zaželel vse najboljše in poudaril, da je vodstvo občine vedno podpiralo projekte in programe, vezane na predšolsko vzgojo otrok. AŠ Foto: NS Radenci ♦ Zdraviliški kraj Radenci je pred desetletji slovel po izjemno lepo urejenem parku, ki so ga obiskali številni domači in tuji turisti. Hudo neurje v letih 2008 in 2009je park domala povsem izmaličilo, denacionalizacijski postopki pa so pričeli zavirati nadaljnji razvoj turizma v Radencih. Z obdobjem župa-novanja Janeza Rihtariča so se na občinskem svetu vendarle odločili za revitalizacijo parka in doslej zasadili 238 grmovnic in dreves. Prva faza revitalizacije je doslej zahtevala 43184 evrov. NŠ Sprejem za odličnjake Foto: NS Ljutomer ♦ Županja Ljutomera Olga Karba je pripravila vsakoletni sprejem za najuspešnejše učenke in učence osnovnih šol ljutomerske občine in glasbene šole Slavka Osterca. Povabljenih je bilo 63 učenk in učencev, ki so dosegli odlične učne uspehe vseh devet let izobraževanja ter bili aktivni in uspešni na številnih drugih področjih. Sprejema so se udeležili tudi ravnatelji, razredniki, mentorji, korepetitorji in starši. Prisotnim je županja čestitala, se zahvalila za uspehe, zaželela uspešno nadaljevanje šolanja ter podelila spominska darila. NŠ Tekmovanje v kuhanju golaža_ Foto: NS Razkrižje ♦ Gostišče Na gmajni iz Razkrižja v ljutomerski občini je pripravilo tretje tekmovanje v pripravi golaža. Zbralo se je kar 22 ekip iz Prlekije, Prekmurja in sosednjega Medžimurja. Prvo mesto je pripadlo ekipi Lovec bara iz Veščice, drugo ekipi MK Sitar iz Pristave, tretje pa ŠIC iz Ljutomera. Posebno nagrado pa si je prislužil tudi 15-letni Rok Tomažič iz ekipe OMW Ljutomer kot najmlajši udeleženec tekmovanja. NŠ torek • 9. julija 2013 Reportaža, kronika Štajerski XDNIK 17 Azerbajdžan • Kjer se cedita nafta in kozje mleko (5.) Ovca na ražnju Za nekaj časa imam dovolj družbe in si želim miru in spokojnosti ob pogledu na mogočne štiritisočake. Noč prihiti iznenada in na milijone zvezd prekrije nebo nad mano. Skoraj bi se jih dotaknil, prijel. Morebiti skočil mednje. Utrujenost me premaga in zaspim sredi travnika, med čredo ovac. Kavkaškega ovčarja ni. Še eno čarobno jutro. Tokrat krepko pred sončnim vzhodom. Odpravljam se namreč na bližnji štiritisočak, »peak Heyder«. Celodnevni pohod je poplačan s preprosto naj-spektakularnejšimi pogledi v mojem življenju. Na koncu prstov se bohoti Bazarduzi, čez njega se razprostira Rusija, skorajda vidimo okrog dvesto kilometrov oddaljen Baku. Dolina Laza je kot majhna soteska pod mojimi nogami. Gorsko jezero, ki glede na višino sonca spreminja barve. Fantastično. Seveda je še kar precej snega na vrhu. Presenetijo me zunanje temperature, ki nagajivo presegajo mejo 10 oC, in to na 4.193 metrov nad morjem. Pre- V ozadju se bohoti Bazarduzu, ki iz naše perspektive (sem na 4.193 no podobo trikotnika. Vrh je pravzaprav na ruski strani meje, zato je cej impresivno, a hkrati precej vlažno. Kmalu nahrbtnik začne izgubljati težo zaradi neprestane težnje po pitju vode. Dobra novica za hrbtenico in malo manj za preostanek telesa. Površinske vode se seveda Foto: Uroš Zajdela Od 3.800 metrov navzgor vse rastje in podrastje izgine. Foto: Uroš Zajdela Pod mojimi nogami se odpre čaroben pogled na Rusijo. na tej nadmorski višini ne pojavljajo, sneg pod nogami je že predolgo izpostavljen soncu in drugim naravnim procesom in posledično neužiten. Naravne sence ni. Sonce že močno pripeka in prvi znaki dehidracije so na vidiku. Čas je za vrnitev v realnost. Še sreča, da hitro izgubljaš višino. V nekem trenutku zagledaš kot najljubšo prikazen žuboroč potoček, ki kar prekipeva od pitne vode. In za njim še eden, drugi, tretji. Kmalu je gorske vode preveč. Ponovno pridemo na mejo pašnikov in travnikov, kjer nas pozdravijo ovce in koze ter seveda kavkaški ovčar. Pred večerjo je treba pripraviti še šo-torišče in tokrat sva na obisku pri dveh pastirjih globoko v dolini Bazarduzu. Že nekaj dni smo na suhi hrani brez mesa, razmišljam v ležečem položaju sredi travnika, prepolnega kozjih in ovčjih iztrebkov. Na to se hitro navadiš, saj si vendar v naravi. Fantastični razgledi. Prižgem cigareto. Kar težko je opisati lepoto tega gorskega travnika, ki obdaja majhno jezerce. Okoli mene se sprehajajo ovce in počasi ena za drugo dobivajo podobo sveže »grila-nih« podobic z belo kuharsko kapico namesto glav. Dovolj imam suhega kruha, čebule in neke čudne omake, ki ne- Foto: Uroš Zajdela Eno mnogih jezerc na moji poti. S premikanjem sonca se spreminja tudi barva samega jezera. Foto: Uroš Zajdela metrov nad morjem) dobi pravil-dostop zelo otežkočen. sramno dobro diši po česnu. Hočem sveže meso! Napotim se v smeri lokalnega vodiča in skupaj odvihrava do pastirja z nekaj sto ovcami in kozami. Pastir nas povabi v svojo kolibo, bolje rečeno šotorišče. Za vsak primer razloži njegovim kavkaškim ovčarjem, da smo prijatelji. Skoraj neverjetno, ampak v trenutku nehajo renčati na naju. Kot bi ga razumeli in smo sedaj najboljši prijatelji. Postala sva jim sila nezanimiva. Zleknejo se nedaleč od nas. V hudi tajnosti odvržem kamenje, ki je bilo zmeraj na dosegu rok. Verjetno zaradi ovčarjev. Pastirja naju povabita do bližnje mize. Usedemo se. Miza je en velik kamen, očitno že dolgo na tem mestu, okrog njega pa lesene klopce. Preden se začnemo pogovarjati o »biznisu«, torej odkupu ovce, si nalijemo skodelico čaja. Postopoma preidemo na bistvo. »Ena ovca je 200 USD«, pove začetno ceno. Pogajanja so zapleten proces pitja čaja, izkazovanja prijaznosti in hkrati pogajalske surovosti in pogostega neskladja, potem ko si uskladil že ves dogovor. Kot tujec, sicer tudi plačnik, nimam pravice posegati v pogovor med domačini. Moram priznati, da sem prvih 45 minut blazno užival, naslednjo uro že malo manj, po drugi uri pregovarjanj pa sploh nisem bil več lačen, kaj šele željen sodelovanja. Podobnega mnenja je bil tudi pastir po imenu Ma-rib. Zelo težko sva se karkoli sporazumela, a se mi je ponudila edinstvena priložnost odkrivanja življenja teh pastirjev. Povabil me je v njun šotor, saj sta vodič in glavni pastir prišla šele do točke, kjer je bila razlika med želeno in ponujeno manj kot 20 USD. Spet si privoščiva čaj. V tem šotoru, kjer pastirja preživita vsaj 5 mesec življenja, sta dve majhni, prenosljivi vojaški postelji, nekaj kamnov za primer neurja, da se utrdi šotor in radio. Ob sila ugodnem vetru lovi eno samcato rusko radijsko postajo. Tuša seveda ni. Impresioniran sem in hkrati šokiran. Nadaljevanje prihodnjič Na valovih časa Torek, 9. julij Danes goduje Veronika. 1386 je v bitki pri Sempachu vojska švicarske konfederacije premagala čete avstrijskih Habsburžanov. 1409 so Benetke kupile Dalmacijo za 100.000 dukatov od neapeljskega kralja Ladislava. 1762 je ruska garda oklicala za cesarico Katarino Veliko. 1816 je postala Argentina samostojna država. 1879 se je rodil avstrijski socialistični politik Friedrich Adler. Oktobra 1916 je ustrelil avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stuergkha, ki ga je obtožil odgovornosti za uvedbo diktatorskega režima in izključitev parlamenta iz odločanja o državnih zadevah. 1879 se je rodil italijanski skladatelj Ottorino Respighi, avtor simfoničnih pesnitev (Rimski vodnjaki), komorne glasbe, oper in baletov. 1942 se je judovska družina Frank s štirimi Judi umaknila v skrivališče, ker ji je grozila deportacija v taborišče. Sreda, 10. julij Danes goduje Ljubica. 1509 se je rodil francosko-švicarski reformator Johannes Calvin. 1871 se je rodil francoski književnik Marcel Proust. 1941 se je za napadom Nemcev na konvoje in pristanišča začela bitka za Anglijo. 1943 je prišlo do izkrcanja zaveznikov na Siciliji. 1961 so Američani izstrelili satelit Telstar, relejno postajo za prenos televizijskih in radijskih oddaj ter telefonskih zvez. 1985 je prišlo v auckladskem pristanišču na Novi Zelandiji do razstre-litve in potopitve ladje Mavrični vojščak, last mednarodne ekološke organizacije Greenpeace. Četrtek, 11. julij Danes goduje Olga. Danes je svetovni dan prebivalstva. ZN so ta dan razglasili leta 1987 ob rojstvu petmilijardtega Zemljana. 1628 se je rodil japonski fevdalni gospod Micukuni Tokugava. Začel je sestavljati zbirko Zgodovina velike Japonske. 1857 se je rodil irski fizik sir Joseph Laimor, ki je prvi izračunal stopnjo energije, ki jo oddaja pospešeni elektron in razložil ločitev spektralnih črt delovanja magnetnega polja. 1871 se je rodil hrvaški politik in voditelj kmečkega gibanja Stjepan Radie. 1906 je francosko vrhovno sodišče izreklo oprostilno sodbo in rehabilitiralo Alfreda Dreyfusa, ki so ga leta 1894 po krivici obsodili vohunstva. 1451 je za kugo umrla Barbara Celjska, hči Hermana II. 1810 so odprli v Ljubljani botanični vrt. Petek, 12. julij Danes godujeta Mohor in Fortunat. 1690 so protestanti v Severni Irski premagali katoličane. V spomin na ta dogodek red poranževcev vsako leto organizira pohod skozi naselja katoličanov v Belfastu in drugih severnoirskih mestih. S tem sprožajo proteste in nasilne konflikte. 1813 se je rodil francoski fiziolog Claude Bernard, znan po raziskavah vloge trebušne slinavke in sladkorne bolezni. 1854 se je rodil ameriški izumitelj George Eastman, pomemben za razvoj fotografije in oče fotografske kamere in podjetja Kodak. 1863 se je rodil francoski bakteriolog Albert Calmette. Iznašel je cepivo proti kačjemu piku in kugi, v sodelovanju s Guerinom pa je pridobil cepivo proti tuberkulozi. 1884 se je rodil italijanski slikar in kipar Amedeo Modigliani. 1975 so razglasili neodvisno demokratično republiko Tomeja in Principa. Sobota, 13. julij Danes goduje Evgen. 1826 se je rodil italijanski kemik in politik Stanislavo Cannizzaro, ki je ugotovil razliko med atomskimi in molekularnimi masami. 1841 se je rodil avstrijski arhitekt in učitelj arhitekture Otto Wagner, ki velja za utemeljitelja in vodjo sodobnega gibanja v evropski arhitekturi. 1841 so sklenili pogodbo o Dardanelah med Osmansko državo z Veliko Britanijo, Rusijo, Avstrijo, Prusijo in Francijo. Sporazum je prepovedal neosmanskim vojnim ladjam plovbo skozi Dardanele, če si poprej ne pridobijo dovoljenja Osmanske države. 1878 se je končal berlinski kongres, ki je priznal samostojnost Črni gori, Srbiji in Romuniji, Avstro-Ogrski dovolil zavzeti Bosno in Hercegovino, Britancem pa Ciper. 1930 se je začelo v Montevideu prvo svetovno prvenstvo v nogometu. Zmagala je domača reprezentanca Urugvaja z zmago 4:2 nad Argentino. Nedelja, 14. julij Danes goduje Franc. 1602 se je rodil francoski kardinal in državnik italijanskega rodu Jules Mazarin. Bil je naslednik kardinala Richelieuja in vodilni minister v času mladoletnosti Ludvika XIV. 1737 so Avstrijci izročili v Nišu Turkom uradno vojno napoved. 1801 se je rodil nemški fiziolog in anatom Johannes Peter Muller. 1862 se je rodil na Dunaju se je rodil avstrijski slikar Gustav Klimt, ustanovitelj slikarske šole, ki je postala znana kot dunajska secesija. 1865 je bil osvojen 4505 m visoki Matterhorn. 1889 je bila ustanovljena v Parizu druga Internacionala, mednarodna organizacija socialističnih in delavskih strank. 1889 se je rodil hrvaški politik in vodja marionetne Neodvisne države Hrvaške Ante Pavelič 1959. Ponedeljek, 15. julij Danes goduje Vladimir. 1053 so papeževi pooblaščenci položili na oltar svete Sofije v Bizancu bulo o izobčenju bizantinskega patriarha Mihaela Kerularija. 1099 so križarji zavzeli sveto mesto Jeruzalem. 1606 se je rodil Rembrandt Harmenszoon van Rijn, največji holandski slikar. 1885 je izšla v Mariboru prva številka anarhističnega lista »Die Arbeit«, ki je bilo glasilo avstrijskih anarhistov. 1902 se je ponoči v Benetkah porušil stari zvonik, ki se je skoraj tisoč let dvigal nad okolico. Tiho se je zrušil, tako da je ostal le kup kamenja na Trgu sv. Marka. 1955 so v Anaheimu v Kaliforniji odprli za javnost najbolj razkošen zabaviščni park na svetu Disneyland. 1974 so z vojaškim udarom na Cipru odstavili predsednika škofa Ma-kariosa. 18 Štajerski TEDNIK Nasveti torek • 9. julija 2013 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Ne pozabite, na vrtu je zdaj potrebna voda - povsod Trenutno imamo poletje, kot bi si ga želeli, ne prevroče, lepo vreme, veliko sonca. Vendar ne pozabite, lahko bi rekli, da se že srečujemo s sušo. Zato je na vrtu že treba začeti redno namakati vse. Predvsem bi opozorila vse, ki ste sadili, presajali sadno ali okrasno drevnino spomladi. Korenine teh rastlin se še niso vrasle v novo zemljo, zato ne najdejo toliko vode kot njihove sosede, ki so tam že vrsto let. Nujno jih je redno zalivati. Manjša drevnina potrebuje najmanj 101 vode dnevno, nekoliko večja še več. Tla okoli njih pa zastrite s pokošeno travo, da ne bo koreninam prevroče. Okrasne gredice in balkonsko cvetje Na balkonih skrbimo za redno dognojevanje rastlin. Sama dodam gnojilo v vsako vodo za zalivanje, le da je količina gnojila zelo majhna. Občasno pa rastline zalijte tudi z železovimi gnojili in pripravki, ki vsebujejo aminokisline. Letos so vremenske razmere za rastline ves čas stresne, šele zadnji teden je bolje. Zato potrebujejo redno gnojenje, mnogi opažate, da so bolj blede. Dodajte jim železo, posebej surfinije, modri čudeži in tudi milijon zvončkov ga potrebujejo veliko. Pa da ne pozabim, tudi citrusi - limone, mandarine ... - potrebujejo redno gnojenje z gnojili za citruse, namesto njih lahko uporabljate tudi gnojila za cvetoče balkonske rastline in občasno gnojite z železom. Še vedno sejemo dvoletnice. Mačehe in spominčice je bolje sejati v setvene platoje brez lukenj in enkrat prepikirati, se pravi zelo male rastlinice presaditi. Močne sadike boste dobili tako, da boste pikirali več majhnih rastlinic skupaj. Naj pripomnim še to, da v semenskih vrečicah, ki jih lahko kupite v trgovini, niso tako kakovostne sorte mačeh. Ne bodo imele tako ogromnih cvetov kakor tiste, ki jih v jeseni prodajajo vrtnarji, bodo pa zato močne, zdrave in predvsem cenejše. Za popestritev skalnjakov, predvsem kamnitih obraščenih ograj, cvetlični gred pa so rastline, ki jih boste sami vzgojili iz semena, zelo lepe, predvsem pa veliko cenejše. Še ena opomba: za kaljenje potrebujejo mačehe temo, zato moramo seme po setvi dobro pokriti z zemljo, setev dobro zaliti, nato pa jo po možnosti še pokriti s temno folijo, ki pa jo moramo takoj po kaljenju odstraniti. Setvene plošče postavimo nekam na senčno mesto, lahko so tudi v garaži, saj je poleti tam povsem dovolj toplo. Kaljenje bo veliko boljše in enakomernejše kot na poletnem Zdravstveni nasveti Homeopatska domača lekarna (2.) Beladonna je primerna za vsa bolezenska stanja, kjer je prisotna pulzirajoča bolečina. Uporabimo jo pri: - povišani temperaturi z znojenjem, vročinskih krčih; - glavobolu, ko se oseba poti in ji je vroče v glavo. V obraz in oči je temno rdeča, žile na vratu ji utripajo in toži, da ji bo razneslo glavo; - zobobolu s kljuvanjem v kombinaciji s chamomilo; - vnetju ušes; - bolečem žrelu, ki je zelo suho, rdeče ter razdraženo. Hypericum perforatum je primeren za vse hude bolečine, kjer je mesto bolečine zelo oživ-čeno. Uporabimo ga pri: - opeklinah, kjer je močna bolečina, ki se težko tolerira; - posebnih travmatskih stanjih, na primer padec s kolesom, pri poškodbah na prstih, zmečka-ninah, amputacijah udov; - po puljenju zob; - po poškodbi, vnetju živca; - ob pikih žuželk, če je to na mestu, ki je zelo oživčeno. Chamomilio uporabimo pri: - kljuvajočem zobobolu, - vnetju ušes, ko trga v ušesih, - otrocih pri izraščanju zobkov, - visoki vročini, ki se izmenjuje z mrzlico, bolnik se poti in je žejen, - trebušnih krčih otrok in dojenčkov. Rhus toxicodendrum uporabimo: - pri hripavosti, ki se pojavi po daljšem molčanju; - pri suhem kašlju, ki je posledica podhladitve (na primer po plavanju v mrzli vodi ali če nas po potenju premoči) ali pri spremembi toplega vremena v mrzlo. Globok vdih lahko povzroči kašelj; - pri gripi, ki se razvije, če bolnika pri fizični aktivnosti ulovi ali zmoči mrzel dež, ali pa ob spremembi vremena na vlažno in hladno; - pri herpesu, ko se že pojavijo mehurčki in so napolnjeni z bistro, rumeno tekočino pri vodenih kozah, pri katerih izpuščaj močno srbi; - pri revmatičnih bolečinah, kadar so okončine, zlasti zjutraj, trde, kot bi bile lesene, sklepi zarjaveli. Vsak gib je zelo boleč, zlasti takoj ob začetku gibanja; - pri bolečinah v mišicah ali t. i. muskelfibru, ki se pojavi po fizičnem naporu. Cantharis uporabimo pri: - akutnem vnetju mehurja, ko osebo peče pri uriniranju, - sončnih opeklinah ali pa opeklinah zaradi dotikanja vročih predmetov (npr. likalnika), kadar je koža rdeča, žareča z mehurji. Gelsemium se uporablja za psihične težave, predvsem pri: - težavah s spanjem zaradi skrbi, strahu, - strahu pred javnim nastopanjem (npr. pred sestankom, izpitom, vozniškim izpitom, športnim tekmovanjem), - strahu za prihodnost (npr. pred obiskom zdravnika). Za akutne težave uporabljamo nižje potence homeopatskih zdravil. Pogostnost jemanja je različna: - ob zelo burnih in hudih teža- Foto: Miša Pušenjak Mnoge so letos že preplašili taki plodovi; ne gre za bolezen, ampak za pomanjkanje kalcija. Foto: Miša Pušenjak Take in še hujše rumene lise niso nevarnost za paradižnik. pripekanju sonca. Ves čas moramo skrbeti za primerno vlago, vendar jih raje zalivajte z razpr-šilkami, z zalivalkami namreč zbijemo zemljo. Pogosto jih tudi zalijemo preveč, zato setve rade gnijejo. Mogoče bi lahko zato setev dva zalili z močnim žaj-bljevim čajem. Pri tem pa mora ta biti iz domačega žajblja, ne pa iz tistega iz vrečk, ki ga kupimo v trgovini. Foto: Črtomir Goznik Jerneja Gril, mag. farm. vah: vsakih 15 minut. Do izboljšanja bi moralo priti v eni uri, na primer pri pikih žuželk, prva faza herpesa, opekline (apis), nenadni visoki vročini, vnetju ušes (aconit), vročinski krči (beladonna); - ob burnih in akutnih težavah: vsako uro. Do izboljšanja bi moralo priti v 4-6 urah, na primer pri zastrupitvi s hrano, virusni driski (arsenicum album). Sicer pa je priporočeno pogostnost odmerjanja homeopatskih zdravil po tej shemi: - potence C6 - C9 3x dnevno - potence C10 - C15 2x dnevno - potence C30 1x dnevno Za vsa doziranja velja, da z odmerkom vedno počakamo tako dolgo, dokler učinek prejšnjega ne popusti. Če v 48 urah ni izboljšanja, je treba zdravilo zamenjati. Ko se doseže 80% izboljšanje, prekinemo terapijo. S pravo izbiro in takojšnjo uporabo homeopatskega zdravila naše težave zelo hitro izzvenijo, zato je zelo dobrodošlo, da jih imamo takoj pri roki, torej v domači homeopatski lekarni. Jerneja Gril, mag. farm. Nekatere sorte česna že dozorevajo V zadnjih štirinajstih dneh imam veliko vprašanj na temo česna. Mnogi se sprašujejo, ali je česen že zrel. Definitivno trenutno dozorevajo nekatere sorte zimskega česna. To so tiste sorte, ki ne naredijo cvetnega stebla. Letos je pridelek česna ob pravilnem ravnanju zelo velik. Razen tistega vročinskega šoka pred tedni je bilo vreme za česen ves čas ugodno. Kako vemo, da je česen primeren za spravilo? Barva listja ne pove ničesar. Ponekod je letos res že porume-nel, v nekoliko težjih zemljah pa ne. Treba je izkopati ali izpuliti nekaj čebulic. Če so stroki že jasno razvidni in izstopajo, kožica okoli njih pa lepo napeta, je česen primeren za izkop. Ne glejte, ali je kožica že nekoliko suha ali še povsem nežna, mlada. Se bo že posušila. Na sliki vidite štiri čebulice česna, ki predstavljajo pravzaprav vse možne prehode dozorevanja. Na prvi čebulici na levi že lepo vidite izstopanje posameznih strokov, potem nežno primete še steblo tik nad čebulico, če je že omehčano, pod prsti pa čutite zaključek strokov, potem je čebulica primerna za izkop. Tega zadnjega vsi ne boste čutili, ker je treba vedeti, kaj iščeš, vendar, ko boste večkrat poskusili, se boste naučili. Na drugi čebulici z leve strokov ne vidite. Res je, da se v resnici že vidijo pod kožico, a še ne izstopajo. Ta česen ima še 10-14 dni časa za dozorevanje. Sledita še dve čebulici, predvsem na zadnji se stroki že vidijo, a še ne dovolj. Če izkopljete tako čebulico, se bo že zasušila in se dobro skladiščila, vendar še ni povsem dozorela in lahko z izkopom počakate če teden dni. Na splošno velja, če izkopljete take štiri čebulice, se lahko pripravite na spravilo čez teden dni. Zakaj je treba česen izpuliti pravi čas? Ko ima česen še mlado, mehko lupinico, se ta lepo napne okoli strokov, ne poka Foto: Miša Pušenjak Česen ob dozorevanju in tudi ostane bela. Če pa se že suši, ko smo prepozni, potem lahko vsak dež povzroči, da kožica razpoka, čebula pa postane grda. V vročem delu poletja, ko je zemlja zelo vroča, pa začenja kožica postajati rjava, kasneje pa tudi meso strokov. Saj ni nič hudega, takšen česen je užiten, vendar seveda ni tržen. Ko česen izpulite, imate dve možnosti. Boljša je tista, da ga zvežete v šope in pustite sušiti z listi vred. Obesimo ga seveda v senco, bolj na soncu bo, manj bela bo lupinica po sušenju. Če pa nimate prostora za sušenje z listi, česen seveda obrežete, pustite približno 10-centimetrski pecelj. Zelo dobro je tudi takoj po spravilu obrezati koreninice, kasneje so namreč zelo trde. Vendar pazite, da ne zarežete v meso. Spomladanske (jare) sorte česna, ne glede na to, ali so bile sajene v jeseni ali spomladi, še niso zrele. Zato pa je dobro vedeti, kakšno sorto imamo in kupiti semenski česen. Prav tako še ni za izkop večina sort, ki naredijo cvetno steblo. Česen in tudi čebula, ki še dozorevata, se debelita, nujno potrebujeta namakanje. Le tako bo tudi pridelek jarih sort, predvsem pa tudi sort s cvetnim steblom, velik. Slednje imajo po večini vsaj še mesec dni časa za dozorevanje, če bodo zaradi suše prisilno dozorele, bo pridelek seveda slab. Na vrtu je že nekaj težav Prvi vročinski val je rastlinam prinesel naslednji stres, saj je prišel takoj po prenizkih temperaturah. Sprva so sicer lepo zagnale, saj jim je toplota odgovarjala, a kmalu so se mnogim pojavile prve težave. Na plodov-kah, predvsem paradižniku, se je že na prvih plodovi pojavilo gnitje muhe, spodnjega dela plodu, kumare in bučke pa se sušijo. Tudi robovi solate postajajo črni. Vse to so posledice trenutnega pomanjkanja kalcija v samih plodovih. Večja verjetnost, da se bo to v prvem stresnem trenutku zgodilo, je, če ste pretiravali z gnojenjem, tudi ali pri bučnicah dokazano posebej z organskimi gnojili. Drugi vzrok je neenakomerna preskrba z vodo. Hitri skoki temperatur, potem pa še neenakomerno zalivanje, so vzrok, da se je letos ta težava pojavila že zelo zgodaj. Vendar se pojavi v vročem delu poletja vedno. Zato naj vam bo vodilo, da nikoli ne pognojite bolj, kot je potrebno, zalivanje pa mora biti redno, kakšno zalivanje lahko izpustimo samo po padavinah, ne pa pred njimi, kar radi delamo. Gredice spomladi zastremo s slamo, v vročini pa je bolje, da so zastrte s svežo, zeleno organsko prekrivko, pokošeno travo, koprivami ... Zalivamo celo gredo, ne samo rastlin, posebej v vročinskih valovih. Zastirke pa bodo ohranile tla vlažna dalj časa. Zakaj pa so letos rastline blede Letos je prišlo zaradi nizkih temperatur še do pomanjkanja magnezija v samih rastlinah. Očitno so prenizke temperature preprečile sprejem tega hranila v same rastline. Najbolj se to pozna na papriki in fižolih. Pomanjkanje magnezija je običajen pojav na listih paradižnika. Letos pa je ta pojav zelo zgoden in je prestrašil mnoge vrtičkarje. Spodnji listi so dobili izrazite rumene pege, ki jih obdajajo zelene listne žile. Paradižniku magnezija ni treba dodajati, saj običajno toplejše vreme ta pojav ustavi, ob prvem obiranju pa tako spodnje liste odstranimo. Če pa se širi na zgornje liste, potem je seveda nujna uporaba listnega gnojila z magnezijem. Papriko in predvsem fižole pa najprej okoljemo, ogrnemo, za-lijemo s pripravki, ki vsebujejo aminokisline, ki naj gredo tako preko korenin kakor preko listov, v nadaljevanju pa skrbimo za redno preskrbo z vodo. Paprika je potrebuje veliko več kakor paradižnik. Miša Pušenjak ] '.s log a. si V Slogi je moč ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRSCICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo... ODKUP CIRKOVCE 031 572 616,051 271 712. Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj torek • 16. julija 2013 Odraslim prepovedano ŠtajerskiTEBHlK 19 S svetovne glasbene scene To je to V Los Angelesu so podelili nagrade BET, ki jih podeljuje ameriška televizijska postaja Black Entertainment Television. Nagrade vsako leto namenijo najboljšim glasbenim in športnim dosežkom, ki so jih dosegli pripadniki afroameriške skupnosti. Največ nominacij, kar 12, je tokrat zbral raper Drake, a se je moral na koncu zadovoljiti "le" s tremi kipci. S tremi osvojenimi priznanji se lahko pohvali tudi Kendrick Lamar. Nicki Minaj je bila že četrto leto zapored proglašena za najboljšo hiphop izvajalko. Posebna nagrada, ki jo vsako leto podeljujejo glasbeni navdušenci, je tokrat pripadla Chrisu Brownu. Za najboljšo rn'b/pop pevko je bila izbrana Rihanna, v moški konkurenci pa je v tej kategoriji slavil pevec Miguel. V kategoriji najboljših mednarodnih izvajalcev je nagrada romala v roke Škotinji Emeli Sande. Priznanje za življenjsko delo je prejel Charlie Wilson, pevec skupine Gap Band, ki so se mu na odru pridružili Justin Timberlake, Jamie Foxx, Snoop Dogg, Stevie Wonder in Pharell Williams. Popularna ameriška pevka Jennifer Lopez je pred dnevi na- Nicki Minaj stopila na rojstno dnevni zabavi predsednika Turkmenistana Gurbangulija Berdimakhame-dova. Zabavo je organizirala velika kitajska naftna korporacija in Lopezovi za omenjeni nastop plačala kar milijon ameriških dolarjev. Turkmenistan velja za eno izmed najrepresivnejših držav na svetu, po poročilu organi- BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL 2. GET LUCKY - DAFT PUNK FT. PHARRELL WILLIAMS 3. RADIOACTIVE - IMAGINE DRAGONS UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. I LOVE IT - ICONA POP FT. CHARLI XCX 2. BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL 3. BANG BANG - WILL I AM NEMČIJA 1. BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL 2. GET LUCKY - DAFT PUNK FT. PHARRELL WILLIAMS 3. SAFE AND SOUND - CAPITALS CITIES Foto: fanpop.com zacije Human Rights Watch pa se v tej državi tudi grobo kršijo človekove pravice. Jenifer Lopez je preko svojega predstavnika za stike z javnostjo že sporočila, da obžaluje svoj nastop in da ni vedela, da poje za diktatorja. 10. septembra bo našo prestolnico znova obiskal odličen glasbenik ter borec za pravice zatiranih in izkoriščenih Manu Chao. José-Manuel Thomas Arthur Cha je prvič vidneje zakorakal na svetovno glasbeno sceno leta 1987, ko je skupaj z bratom ustanovil francosko zasedbo Mano Negra, ki je kaj kmalu zaslovela po vsem svetu. Po razpadu skupine leta 1995 je Manu Chao nadaljeval uspešno samostojno glasbeno pot in jo kronal s številnimi uspešnicami in odlično prodajo svojih albumov. Manu Chao je slovensko glasbeno občinstvo že navdušil pred dvema letoma, ko je nastopil v nabito polni hali Tivoli. Na jesenskem koncertu v Ljubljani bo nastopil skupaj s svojo aktualno zasedbo Manu Chao La Ventura, ki jo sestavljajo ki- tarist Madjido, bobnar Philipp Teboul in basist Gambeat. Tudi tokrat lahko pričakujemo, da se bo predstavil s svojim železnim repertoarjem, v katerega sodijo uspešnice, kot so El Dorado, La Chinita, Bongo Bong, Clandestino, Mi Vida, Mr. Bobby, La Vida Tombola, Me Gustas Tu in številne druge. ®®® Člani znane ameriške alternativne rock zasedbe Pixies Black Francis, Joey Santiago in David Lovering so na svojem uradnem profilu na Facebooku sporočilu, da jih je zapustila njihova dolgoletna basistka Kim Deal. To pa na srečo ne pomeni konec zasedbe Pixies, ki je po dolgih devetih letih objavila novo skladbo z naslovom Bagboy. Ze čez nekaj mesecev se bodo z novo basi-stko Kim Shattuck odpravili na veliko jesensko turnejo, v okviru katere bodo nastopali tudi po Evropi. Pixies so v svoji dosedanji karieri izdali štiri albume: Surfer Rosa (1988), Doolittle (1989), Bossanova (1990) ter Trompe le Monde (1991). Zadnji singl z naslovom Bam Th-wok so izdali leta 2004, še istega leta so se uspešno predstavili tudi v ljubljanskih Križankah. ®@® 26. avgusta bo izšel nov studijski album legendarne škotske rock skupine Franz Ferdinand. Album z naslovom Right Thoughts, Right Words, Right Action že uspešno napovedujejo s prvo skladbo Love Illumination. Na zgoščenki sodelujejo nekatera znana glasbena imena, kot so Todd Terje in Bjorn Yt-tling iz Peter, Bjorn and John ter Roxanne Clifford iz Veronica Falls. Skupino Franz Ferdinand sestavljajo Alex Kapranos (glavni vokal in kitara), Bob Hardy (bas kitara), Nick McCarthy (ritem kitara, klaviature, spremljevalni vokal) in Paul Thomson (spremljevalni vokal). Njihov zadnji studijski album Tonight: Franz Ferdinand je izšel leta 2009. Janko Bezjak Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj Mislim tako, ampak... Pred nekaj meseci sem gledal neko oddajo, v kateri se je znašel prispevek novinarke, ki je ljudi po ulici spraševala za mnenje. Menda so bili tarča študentje. Vse v redu in prav, dokler niso pristopili do mladenke, ki je Izustila nekaj, kar se ml zdi šolski primer tega, kaj indoktrinacija povzroča. Dejala je namreč nekaj takšnega: "Sicer mislim tako, vendar ker sem kristjanka in to ni v skladu z doktrino, v katero verjamem, mislim drugače". Osebno mi je to, da nekdo reče nekaj takšnega, precej grozljivo. Jasno namreč kaže na to, kar vsak vera, vsaka stranka zahteva; predajo lastne volje. Odpovedati se svobodni misli, lastnemu razmišljanju in stališču. Mar ni ravno to največ, kar imamo? Neverjetne možgane in čudovit razum, ki ga lahko uporabljamo, da o stvareh premišljujemo ter se odločamo. In potem nekdo od nas zahteva, da se temu odpovemo in vse svoje razmišljanje postavimo na temelje kakšne tisočletne in podpovprečne fantazijske literature? Da, točno to pričakujejo. Menda je Hitchens nekoč dejal, da je vera predaja razuma. Pa da ne bo pomote ... Vsakič, ko govorim o veri, mislim vsako indoktrinacijo oziroma strankarstvo, ne zgolj katolicizma. Slednji se zgolj najbolj vsiljuje v tem okolju, zaradi česar je pač najboljši primer. Mar ne bi bilo lepše, ko bi se enkrat za vselej znebili raznih doktrin in zares pričeli razmišljati svobodno in začeli uporabljati razum, ki ga imamo? Kako drugače si namreč lahko zamišljamo svobodno družbo in svoboden svet, če pa nekateri ljudje niti razmišljajo ne tako? Strankarstvo pomeni enoumje, v enoumju pa poti naprej ni. Ravno zaradi tega so raznorazna verska prepričanja škodljiva. So herbicid za vsako svobodno misel, vsako misel, ki je plod zdravega razumskega razmisleka, saj se mora zares verujoč človek pri vsaki zadevi vedno znova vprašati, kaj o neki tematiki pravi Biblija/Koran/Rdeča knjižica/itd, ter se šele po tem dokončno odločiti, kaj misli. Za demonstracijo tega se sam ne bi mogel spomniti boljšega primera, kot je bil tisti žalosten intervju s študentko. Kako neki se mora počutiti tak človek? V nenehnem konfliktu med lastnim razmišljanjem in filozofijo neke knjige? Večen nemir, občutek krivde, greha in strahu, ali razmišlja pravilno ter ali bo morda nekoč za to razmišljanje kaznovan. Čemu bi si hotel kdo kaj takšnega prostovoljno storiti? Čemu bi kdo kaj takšnega storil drugemu? Še posebej otrokom? Otroke je treba pred tem obvarovati, ne pa jih posiljevati, zato, starši, kar pogumno: recite ne, pa čeprav tudi za ceno čigavih solza. Otroku ne bo manjkalo prav nič, razen da bo morda prikrajšan za kak nepotreben konflikt s samim sabo. Naj razmišljajo tako, kot mislijo, ne pa tako, kot diktirajo razne avtoritete. Matic Hriberšek stvi NAJ ROBIN THICKE PHARRELL Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 1. BLURRED LINES PHARRELL 2. GET LUCKY - DAFT PUNK FT. WILLIAMS 3. LET HER GO - PASSENGER 4. DEAR DARLIN' - OLLY MURS 5. SAFE AND SOUND - CAPITALS CITIES 6. I LOVE IT - ICONA POP FT. CHARLI XCX 7. ROSANA - WAX 8. MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE 9. CAN'T HOLD US - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FT. RAY DALTON 10. BASTILLE - POMPEII 11. WILD - JESSIE J Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak 1 20 Štajerski1TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 9. julija 2013 Kaj bomo danes jedli TOREK štajerske kumare s smetano*, zmečkan krompir SREDA svinjski paprikaš, testenine ČETRTEK cvetačna kremna juha, rizi bizi, pečene hrenovke, solata, malinova strjenka** PETEK mesni burek, jogurt SOBOTA jagnječji golaž iz kotlička, jabolčni štrudelj NEDEUA svinjske zarebrnice na žaru, zelenjava z žara in sveža PONEDEUEK zabeljen stročji fižol s smetano in ocvirki, pečen krompirček ^Štajerske kumare s smetano Sestavine: 2 lepi kumari, ne prezreli, 11 slane vode, 5 dag moke, 5 strokov česna, ščepec kumine, sol, poper, 2 dl goste kisle smetane, po želji malo kisa. Kumare operemo, olupimo, naribamo in osolimo. Če so bolj zrele, izdolbemo peščišče; v tem primeru moramo vzeti eno kumaro več. Zavremo vodo, jo osolimo in zakuhamo vanjo smetano, v katero smo razžvrkljali moko, kumino, strt česen in poper. Počasi kuhamo vsaj 1/4 ure, da se moka dobro prekuha in voda zgosti. Kumare rahlo ožmemo in jih polijemo s pripravljeno omako. Postavimo na toplo, toda zavreti ne sme več. Jed ponudimo k zmečkanemu krompirju, žgancem, polenti ali kuhanemu mesu. **Malinova strjenka Sestavine: 3 dl navadnega jogurta, 2 beljaka, 10 dag sladkorja, 2 dag mlete želatine, 2 dl sladke smetane, 10 dag malin. Iz beljakov in sladkorja stolčemo trd sneg. Posebej stepemo smetano. Jogurt vlijemo v večjo posodo in ga s pomočjo metlice gladko premešamo. Nato med mešanjem dodamo želatino. Dodamo še trd sneg beljakov in tolčeno sladko smetano ter pretlačene maline (nekaj jih shranimo za okras). Če vas motijo koščice, jih pretlačite skozi cedilo. Modele ali jogurtove lončke tanko premažemo z oljem, vanje nadevamo pripravljeno strjenko in jo damo v hladilnik za dve uri, da se strdi. Preden jo ponudimo, jo okrasim s smetano in malinami. (Če strjenka noče iz modelčkov, jih za trenutek pomočimo v vročo vodo.) Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko - X . ^ v ^ e kumare © ©metan®,. J - Smeh ni greh KUHANA JAJCA Pri zajtrku ljubimec vpraša blondinko: »Zakaj so pa jajca tako trda? Kako dolgo si jih pa kuhala?« »Trideset minut!« »Kako? Trideset minut? Jajca se kuha največ pet minut!« »To vem, ampak jajc je bilo šest!« »Žena mi bo preoblekla posteljo!« LIZIKA »Žena, si videla, da naša Lidija že tri dni liže isto liziko?« »Kaj res? No, potem je pa že čas, da jo odvijem iz celofana.« ODLOČITEV JE PADLA Učitelj v šoli za policiste z dijaki tretjega letnika stoji na železniški postaji čaka na vlak. Vlaki prihajajo in odhajajo, toda skupina bodočih policistov z učiteljem na čelu še kar stoji in čaka. Končno se učitelj oglasi: »Odpeljali se bomo z naslednjim vlakom, ne glede na to, če je samo za 1. in 2. razred!« KRIVDA Če profesor kakšno temo razloži v televizijski oddaji in je gledalci ne razumejo, je za to kriv profesor. Če pa profesor kakšno temo razloži študentom, pa je ne razumejo, so krivi študenti! ŽEBLJI V oddelek veleblagovnice z železnico vstopi fakir in naroči prodajalcu: »Dva tisoč žebljev, dolžine 15 cm, prosim!« »Za kaj pa boste potrebovali toliko žebljev?« je radoveden prodajalec. JU ŽE IMA Prijatelja Gorenjca v pogovoru: »Če bi imel dve hiši, ali bi mi dal eno?« »Veš da bi ti jo dal!« »Če bi imel dva avtomobila, ali bi mi dal enega?« »Tudi avto bi ti dal!« »In če bi imel dve srajci, ali bi mi dal eno?« »Ne, to pa ne.« »Zakaj pa ne?« »Ker dve srajci imam.« ZA NJIM Medicinska sestra je rekla bolniku, ki so ga ravnokar sprejeli v bolnišnico: »Zdaj se pa sleci-te in pojdite v posteljo. Takoj bom prišla za vami!« PEDAL PRI BICIKLU, NOGALNIK AVSTRIJ. SKLADATELJ (JOHANN) TONE ROP JUNAŠKI EP FONTANA NAMENJEN PREDMET ČLOVEK Z GOVORNIMI MOTNJAMI STENGRA-FINJA SVINJSKA ŠČETINA LASTNINA, IMETJE STLAČENOST RUDI OMOTA NEON TEKAČICA (VANJA) KLICA IGRALEC (ALI) LUKA V ITALIJI MERA, MERILO (STAR.) DEBELA PALICA SMUČAR SAILER OTO HOHNJEC STEKLENA CEVKA VAS PRI GROSUPLJU AFRIŠKA ANTILOPA UJEDA (BRKATI) IGRALKA (KARIN) GLASBA MLADIH STALNI TROPSKI VETROVI ANGLEŠKI PESNIK LONČNA RASTLINA ANTON ČEHOV KARMEN ARNUŠ IVERNA PLOŠČA VAS POD KONJIŠKO GORO LETOPIS, KRONIKA SKRIVAJOČA OSEBA TATINSKA PTICA MORSKI RAZBOJNIK, GUSAR Foto: ASV Foto: AŠV UGANKARSKI SLOVARČEK: AUDEN = angleški pesnik in dramatik (Wystan Hugh), DOR = nemška filmska in tv igralka (Karin), KOTAR = slovenska tekačica (Vanja), LOGOPAT = človek z govornimi motnjami, MARTOLOZ = neredni vojak, MORKA = maselnik, tropine, SETA = svinjska ščetina, SOBAN = slovenski novinar (Branko), SOJEK = vas pod Konjiško goro. ■jejjd 'e^ejs 'OBAL^S 'pue '^afos 'eojjaA! 'uo}oj>i 'uapny 'uesed '¡doj 'aoad 'ejauq 'ho 'l0H 'ejaoio 'jauey '|e>i 'od 'isouedjjs '^aim 'e>yai§oue}s '}edo§o| '^elupoA 'e^iedojs 'zoioyew 'lam '^sn|o 'e^joiu 'ueqos :ouAoiopoA DINVZIdM 31 A31IS3d torek • 16. julija 2013 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 21 Govori se ... ... da je med Poetovionci kot strela z jasnega udarila novica, da za bodočega prvega moža pridno novačijo znanega gledališkega igralca iz Ki-carja, ki je na začasnem delu v sosednjem Marprogi. On pa se dela - Toša... ... da so ministra Viranta na obisku v Podravju seznanili, da bodo morali e-točko na UE ukiniti, ker ni nadomestila za svetovalko. On pa kratko malo - nič . . da bosta morala slovenski zunanji minister in njegova hrvaška kolegica na hiter jezikovni tečaj hrvaščine oz. slovenščine, da bosta prihodnjič oba enako razumela, kaj sta se dogovorila. Če sta se seveda sploh kaj . ... da se ljubezen med dvema ne razvije z odlokom iz Bruslja. Na gruškovskem mejnem prehodu si slovenski in hrvaški policist pač nista padla v objem, ampak se mulita vsak na svojem koncu meje, nekaj 100 metrov narazen... ... da se je Zlatko Zahovič najprej odpovedal delovnemu mestu športnega direktor- ja pri Mariboru, a si kasneje premislil. Govori se, daje v teh dneh tehtal ponudbo NK Za-vrč, kjer bi se lahko iz ZZpreimenoval v ZZZ (Zlatko Zahovič Zavrč)... ... da se tudi cerkev in dušni pastirji prilagajajo sodobnim razmeram. Ko je ob odprtju športnega parka v lepo urejeni obhaloški občini župnik iz madžarske končal liturgični obred, je snel štolo in skočil na profesionalno rolko ter se zapeljal tako, da je mnogim jemalo sapo . ... da so si žanjice na sobotni prireditvi od žetve do peke z veseljem privoščile tudiprve-ga moža ene najbogatejših občin ob Dravi. Zlobni jeziki že natolcujejo, da naj bi ga vrgle podsnopje in natlačile s slamo po nalogu gasilskega lobijapri sv. Marki . Vidi se ... .... da so se Šterntalčani ob nedavnem občinskem prazniku veselo vozili s prvim turističnim vlakcem v tem kraju; pa jih sploh ni motilo dejstvo, da je na vseh treh vagončkih pisalo makolčan. Si predstavljate, da bi se po Ormožu vozili s ptujčanom?! Foto tedna • Bralci fotografirajo Foto: Tajno društvo PGC Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Foto: Anja Medved Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Poglejte mojega palčka,« je ob današnji fotografiji, ki je bila posneta junija na dvorišču pri babici in dedku, pripisala avtorica Anja Medved. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 15. 7. pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Telefonska številka:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Bukvica -knjigarna in papirnica. Nagrado prejme Larisa Toš, Hajdina. Iskrice %AWJ www.radio-ptuj.si Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 7 9 6 3 5 4 8 1 7 9 1 7 5 1 2 6 3 2 7 3 2 8 9 8 6 7 5 1 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven V ©© €€€ O Bik vvv © €€ OOO Dvojčka vv ©©© €€ o Rai vvv ©© € oo Lev v ©©© €€€ oo Devica vvv ©© € ooo Tehtnica v ©©© €€€ oo Škorpijon vv © €€ ooo Strelec v ©©© € oo Kozorog vv ©© €€€ o Vodnar vvv © €€ ooo Ribi vv ©©© € oo (Vir: www.pregovor.com) »Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se bojijo, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo,t oda za tiste ki ljubijo....je čas večnost.« Henry Van Dyke »Tistemu, ki zna počakati, čas vse prinese.« Francoski pregovor »Čas je velik učitelj; nesreča je v tem, ker ubija svoje učence.« Mickael Gandolin »Izkoristi dan, ne zanašaj se na jutrišnjega.« Kvint Horacij Flak »Čas razkrije vse.« Latinski pregovor »Časi se spreminjajo in z njimi tudi mi.« Latinski pregovor »Sčasoma vzljubimo stvari, ki smo jih nekoč sovražili in zasovražimo stvari, ki smo jih ljubili.« Robert Stevenson Rebus Rešitev iz prejšnje številke: PRESTIŽNA LIMUZINA Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 9. do 15. julija 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka -dobro, 3 znaki - odlično Avtor: Edi Klasinc 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 16. julija 2013 Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj medicinsko sestro/medicinskega tehnika, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali NAJ PRODAJALKO/ POHORJEB RESORT -UJLLQW, WW ODI I V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše prodajalke/prodajalca. Akcija poteka od 05.07. do 13. 9. 2013. Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanja ŠPORTNI CENTER POHORJE, ki bo zmagovalcu podaril VIKEND PAKET za dve osebi POHORSKA PRAVLJICA, prav tako pa bomo v sodelovanju s Športnim centrom Pohorje nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo podarili paket Z DRUŽINO NA POHORJE. GLASOVALNI KUPON NAJ PRODAJALKA/ PRODÂJALEC 2013 POHORJE S RESORT www.pohorje.org Glasujem za: Naziv in naslov trgovine:. Ime in priimek glasovalca: Naslov:. Telefonska številka: Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-reanik, d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Paket POHORSKA PRAVLJICA vključuje (za dve osebi): _ Pohorska dobrodošlica www.ponorje.org Namestitev v superior sobi 3 x polpenzion 1 x dnevno vstop v spa ali wellness Neomejen vstop v fitness center Arena 2 x povratna vožnja z gondolo Izposoja pohodnih palic 1 x celodnevna izposoja koles Zemljevid po Energijski poti Internetno povezavo v sobi in v hotelu Parkirišče Turistična taksaTuristična taksa se plača v recepciji. Paket Z DRUŽINO NA POHORJE vključuje (2 odrasli osebin in 2 otroka do12 let): Vstop v Spa center Bolfenk odrasli Vstop v Spa center Bolfenk otroci Povratno vožnjo z gondolo odrasli Povratno vožnjo z gondolo otroci Kosilo hotel Bolfenk odrasli Kosilo hotel Bolfenk otroci Pohorska omleta v hotelu Arena Vožnja s Pohorjetom odrasli Vožnja s Pohorjetom otroci itej&PE LJUTOMER A l:\ il Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali. Tolažilne nagrade so: îSSâîf - vstopnice za Termalni Park Term Ptuj - vstopnice za kopanje s kosilom v Bio termah - pragerska velikanka polsuha salama - Mesnice Fingušt - dnevna kosila z juho, sladico in kozarcem Pullusa za 2 osebi - Gostilna PP - hišne sladice s kozarcem sladkega Pullusa za 2 osebi - Gostilna PP ("'«sinna - sladice za 2 osebi - Gostilna Ribič li muč - gurmaska razvajanja - Vlila Monde - boni za nedeljska kosila - restavracija Pan - bon za nedeljsko kosilo - restavracija Poncho - bon za pizzo - restavracija Poncho - bon za nedeljska kosila za 2 osebi Hotel Botra - povratne gondolske vozovnice - celodnevne smučarske vozovnice za odrasle - 4-urni vstopi v Wellness Arena (vse dni v tednu) - Blink contacts kapljuce za oči - Octenisept pršilo - antiseptik za rane: odrgnine, ureznine, praske,... - Bio Kult kapsule - probiotiki - Slim & Fit kapsule - kapsule za preoblikovanje postave - Avene Sun torba za na plažo - Ducray Extra Doux šampon - za pogosto umivanje las - Aderma Exomega krema - krema za zelo suho kožo po telesu - tolažilne nagrade, ki jih poklanja naša družba fclinl^ ■octenisept5 BM-KUR RADIO») torek • 16. julija 2013 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prireditvenik Torek, 9. julij 9:00 Ormož, CSO: delavnica za varovance z Rdečim križem Ormož 10:00 Ptuj, Mestni park: CID, poletne ulične delavnice z bratoma Malek, do 12:00 11:00 Ptuj, CID: poletne urice švedščine z Ivo Klemenčič, za otroke od 10 let naprej, do 13:15 Sreda, 10. julij 10:00 Ormož, grajski park: delavnice čez poletne počitnice za otroke in mlade 10:00 Ptuj, Mestni park: CID, poletne ulične delavnice z bratoma Malek, do 12:00 11:00 Ptuj, CID: poletne urice švedščine z Ivo Klemenčič, za otroke od 10 let naprej, do 13:15 11:00 Ptuj, CID: poletne urice švedščine z Ivo Klemenčič, za otroke od 10 let naprej, do 13:15 19:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje 2013, otroška gledališka predstava Janko in Metka sta packona 20:30 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert The new Quintet for Balkan and Contemporary Music Četrtek, 11. julij 9:00 Ptuj, CID: poletna potepanja, Turniški park 10:00 Ptuj, Mestni park: CID, poletne ulične delavnice z bratoma Malek, do 12:00 11:00 Ptuj, CID: poletne urice švedščine z Ivo Klemenčič, za otroke od 10 let naprej, do 13:15 19:00 Ptuj, OŠ Breg: igranje badmintona za vse generacije, do 21.00, CID 20:00 Ormož, DLUK, Pub Akcija: literarni večer, Franc Krnjak, O ljudskih grbih in še kaj Petek, 12. julij 10:00 Ormož, plesna dvorana Holermus: poletna plesna šola hip-hopa 10:00 Ptuj, Mestni park: CID, poletne ulične delavnice z bratoma Malek, do 12:00 10:00 Slovenska Bistrica, grad: Slovensko-turški dan, otroška likovna delavnica s turško slikarko Mizyal Carabiber Nacaroglu 11:00 Ptuj, CID: poletne urice švedščine z Ivo Klemenčič, za otroke od 10 let naprej, do 13:15 19:00 Slovenska Bistrica, grad: Slovensko-turški dan, večer turške in slovenske glasbe, plesa ter kulinarike 20:00 Lenart, Dom kulture: Len-art, koncert Adija Smolarja 21:00 Ormož, grajsko dvorišče: Festival Ormoško poletje 2013, komedija Trojček, Novi Zato 21:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert Silence, Musical Accompaniment for the End of the World Mestni kino Ptuj Četrtek, 11. julij: 19:00 Holy Motors Petek, 12., sobota, 13., in nedelja, 14. julij: 17:00 Polnih 21; 19:00 Iron Man 3; 21:15 Holy Motors AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679 NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE 1 ZNAMKA LETNIK CENA € OPR. BARVA AUDI A31.9TDI ATHACH0N 3 VRATA 2001 3.919,00 ALU PLAT., AVT.KLINIA, HIFI SREORNAKOV. AUDI AE AVAHT 3 J) V6 TDIT1PIH0NIC 2005 12.900,00 0UATT10, SLINE SREBRNA KOV. BMW3Z3CI3VRATA COUPE 1999 3.999,00 ŠP.P0DV0ZJ E, XEN0N, TEMP. SREBRNA KOV. BMW 3251AVTOMATIC, 4 VRATA 2005 13.999,00 XEN0N^P.P00V, TEMP0MAT ČRNA KOV. CnROEN XSARA 2.0 HDI EXCLUSIVE 2002 1.999,00 KLIMA, 2.1AST, POTRSERV.K. SREBRNA KOV. FIAT BRAV01.4T-JET, 5 VRAT EMOTION, SLO 2000 0.999,00 KOMUNIK. PAKET, ALU PLAT. KAVNO KOV. FORD FIESTA 1.4 TREND, 5 VRAT, SLO 2009 7.090,00 K0NIUNIK.PAKET, AVT.KUMA MODRA« KOV. FORD FUSION 1.EI IRENO 5VRAT 2000 0.999,00 KLIMA, 1. LASTNIK, ELPAKET T.SIVA KOV. FORDKA 1.33 VRATA 2000 1.150,00 ALU PLAT, CEN1R.ZAK1EPAN JE RDEČA FORD MONDEO 2.0 T0CI KARAVAN, SLO 2005 3.090,00 AVT.KUMA, MECUNKE.HIFI SREBRHAKOV. HONDA ACCORD 2.05VRAT 1999 1.999,00 NAVIG, USNJE, ALU DODATKI ČRNA OPEL ASTRA 1.7 DR, 3 VRATA 2909 1.590,00 EL POMIČNO STREŠNO OKNO SREORNAKOV. RENAULT MEGANE 1.5 DCI i VRAT 2904 3.190,00 KLIMA, MEGL, NASL ZA ROKO SREORNAKOV. RENAULT MODUS 1.5 DO EIAN, 5 VRAT 2909 0.390,00 KUHNA, 0RV0LK0NTR.JHEGL SV.M0DRAK0V. VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN 2904 5.790,00 6 ST0P.MENJ.,TEMP0MAT SV.MODRA KOV. ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr PTUJSKA TELEVIZIJA Torek 9.7. 9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-pon. 11:25 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 13:00 Pomurski tednik-pon. 13:25 Info kanal 15:35 Kuhinjica ika kronika - pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Izzivi trenda staranja - dok. film - pon. 20:35 Cista umetnost - 21. oddaja - pon. 20:45 Glasbena osmlca SLO - pon. 21:20 Motoscena - 22. oddaja - pon. 21:45 Povabilo na kavo - pon. 22:10 Regi -TVGorišnica jgj 17:00 ifo kanal ..... _________-18. oddaja - pon. 17:30 Motoscena - 22. oddaja - pon. 17:55 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Info kanal 19:10 Glasbeni predah 19:30 Zemlja in mi -18. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika -pon. 20:20 Sport(no) -18. oddaja-pon. 20:50Jotoscena - 22. oddaja - pon. 21:15 Cista umetnost - 21. oddaja - pon. 21:30 Glasbena osmlca SLO - pon. 22:00 Ptujska kronika -pon. 22:20 Info kanal Sre 10.7. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 lifo kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-pon. 11:25 Info kanal 14:35 Gostilna »Pr Francet« - 36. oddaja -15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 info kanal 17:00 Cista umetnost - 21. oddaja - pon. 17:20 Info kanal 18:00 Povabilo na kavo - pon. 18:25 Info kanal 18:50 Kostarika, biser srednje Amerike - p 19:30 Zemlja in ml -18. oddaja - pon. letrtek 11.7. J:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:50 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 13:00 Info kanal 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Sport(no)-18. oddaja-18:50 Info kanal 19:10 Glasbeni predah 19:25 Življenje skozi objektiv - 1. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. .....asbena osmlca ANG-premiera sta umetnost 21. oddaja - — -pon. 20:20 20:50 21:30 Fi 21:40 Fi 21:45 Fi 21:50 Fi 22:M 21:05 Motoscena -22..oddaja-pon. m Campus - Dojim se - pon.^H m Campus - Moderno dekle - pon. m Campus-Puščica v srce-pon. m Campus - Kosmata ljubezen -pon. Mon.H 22:20 Zemlja in mi -19. oddaja - pon. i-22:50 Info kanal mj-f$KA TELEVIZIJA Oblak ne ve in val ne kam, kam nese me obup ne znam. Samo to vem, da pred obličje njegovo grem. Adijo, ljubica, otroci, vnuki, in zbogom vi, prijatelji! V zemlji čem slovenski brezskrbno jaz živet. V SPOMIN Janez Golc st. IZ PRVENCEV 12 Hvala vsem, ki mu prižigate svečko in z lepo mislijo posto-jite ob grobu. Tvoji najdražji íPoítuíajtz naí na iuztounzm íjilstul RADIOPTUJ net, ¿pUtcc www.radio-ptuj.si 7) Mali oglasi STORITVE ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo.arnus.si. PRODAM kravo simentalko, staro 3 leta, pri svežem mleku, mleka ima dnevno 15 litrov, pašno, težka 520 kg, in dve telički simentalki, stari 14 dni in 3 tedne, ter bikca limuzin, starega 10 dni. Tel. 031 840 282. ODDAM enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Gsm 031 597 387. NEPREMIČNINE PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195. PRODAM stanovanje, 45 m2, oz. menjam za vikend v okolici Vidma ali za manjšo hišo. Gsm 031 669 145._ V NAJEM oddam ulični trgovski lokal na Trstenjakovi ulici 5a v izmeri 37 m2. Informacije na tel. 040 741 406. RAZNO ŽELIM si spoznati žensko od 55 do 65 let s podeželja. Star sem 65 let. Tel. 051 784 296. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE KMETIJSTVO NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170._ PRODAM drva, bukova, ugodno (debelo cepana in v hlodih), ter možnost razreza in dostave. Tel. 051 632 814. 150-KG SVINJO in luščeno koruzo prodam. Tel. 719 23 48._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760._ PRODAMO mešano belo vino. Gsm 041 989 963. ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokliiite. Štajerski Napovednik, tudi na www.siptv.si 00:00 Video sireni 08:00 čekvrtcaDastmik 09:35 Polka in Majolka 10:35 Utrip Iz Ormoža 11:35 Ljudski pevci se predstavijo 13:00 Video strani 18:00 Destmlk - Iz domače skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrld 20:00 Dobrodelni koncert za SONČEK 1 .del 21:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja o kulturi 73:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Zaključna prireditev OŠ Hajdina 09:20 Motnje spanja - predavanja v Gerečji vasi 10:00 Kronika Občine Starše 10:45 Glasbena oddaja 11:30 Video strani 18:00 Starše - Predavanje o partnerskih odnosih 20:00 Dan vrtca Hajdina 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Odkritje kipa Generala Maistra na Polsnšaku 09:10 Glasbena oddaja 10:30 ljudski pevci i 12:00 Video slrani 18:00 Dornava - Iz domače skrinje 19:40 Ptujska kronika 20:00 Kronika iz Občine Domava 21:00 Dornava - Iz domača skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani Uredništvo: tel.:02 754 00 30 Marketing tel.: 02 749 34 27 www.siptv.si ORMOŠKO POl€TJ€ 2 i NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU datum I PRIREDITEV sreda, 10. julij Grajsko dvorišče ob 19. uri: Otroška gledališka predstava PravljiCarna: JANKO IN METKA STA PACKONA petek, 12. julij Grajsko dvorišče ob 21. uri: KOMEDIJA JensRoselt: TROJČEK Režija: Samo M. Strelec Igrajo: Nataša Tič Ralijan, Vojko Belšak in Andrej Murenc Produkcija: Novi Zato. 5 EUR nedelja, 14. julij Grajsko dvorišče ob 21. uri: Koncert 0T0 PESTNER z bandom 5 EUR sobota, 10. avgust Grajsko dvorišče ob 21. uri: Koncert EDO MAAJKA in KLEMEN KLEMEN Organizacija: Klub Ormoških Študentov 5 EUR e«? 7 EUR (predprodaja) 10 EUR (na dan koncerta) sobota, 24. avgust Velika Nedelja pri gradu ob 19. uri: TAMBURAŠKI KONCERT KD Simon Gregorčič Velika Nedelja z gosti 4 EUR (študentje) 7 EUR (odrasli) ORGANIZATOR FESTIVALA: Občina Ormož, Programski odbor festivala Ormoško poletje i, 2270 Onnož RADIOPTUJ Prodaja vstopnic poteka na enoti Turistično informacijskega centra v Ormožu (telefon: 051 63 43 11) ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož ali v prostorih Unterhunda v gradu, tamburaški koncert pa v Športni dvorani pri VelikiNedelji. www.ormoz.net/ormoskopoletje Sveti Tomaž • Uboj v Trnovcih Zakaj je moral umreti 55-letni Kramberger Minuli petek je v Trnovcih v občini Sveti Tomaž prišlo do krvavega obračuna. 32-letni osumljenec Boštjan B. je z nožem v vrat zabodel svojega 55-letnega tasta Franca Krambergerja. Slednji je zaradi povzročenih poškodb na kraju dogodka umrl. V družini Marije in pokojnega Franca Krambergerja so trije odrasli otroci: hči Andreja ter sinova Dominik in Miha. Z družino je živel tudi Andrejin partner Boštjan, s katerim ima Andreja 10-le-tnega sina. Usodnega dne je 55-letni Franc ves dan pri sovaščanu sekal drva, njegov zet Boštjan pa je okrog hiše kosil travo. Da se bo zvečer zgodila takšna tragedija, si ni predstavljal nihče. V družini naj bi sicer, kot vedo povedati sosedje, vladala alkohol in nasilje. Kaj je pripeljalo do tragedije in kaj se je tistega usodnega večera dogajalo pri Krambergerjevih, bo pokazala policijska preiskava. Informacije policistov dan po dogodku so bile sledeče: »5. julija 2013 okoli 22.10 je 32-letni moški na dvorišču stanovanjske hiše v Trnov-cih z nožem zabodel svojega 55-letnega tasta. Slednji je na kraju, zaradi povzročenih poškodb, umrl. Osumljenec je s kraja dejanja pobegnil, vendar so ga policisti nekaj po 23.30 izsledili in prijeli v gostinskem lokalu v Gomili pri Senčaku. Zoper njega je odrejeno pridržanje, osumljen pa je storitve kaznivega dejanja uboja. Zagrožena kazen za to dejanje je od pet do 15 let zapora. Ogled kraja kaznivega dejanja so opravili kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor, v sodelovanju s policisti postaje Ormož. Ogled je na kraju vodila dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju, prisotna pa je bila tudi dežurna državna tožilka Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju.« O tragediji še pričajo krvavi madeži V soboto popoldan, ko smo se odpravili na kraj tragičnega dogodka, so preiskovalci svoje delo na terenu že končali. Policijskega traku, ki bi varoval območje kaznivega dejanja, ni bilo več. Ob prihodu na kraj nas je pričakal strahovit prizor, ki je dajal vedeti, da se je minuli večer zgodila strašna tragedija. Madeži krvi so bili na tleh in po vseh stvareh, ki so ležale pred vhodom v hišo (klopi, kavč, vrtni stoli, gumijasti škornji ...). Na tleh je ležala bela okrvavljena krpa, na njej pa muhe. Ker je bil vroč sobotni popoldan, se je širil tudi neprijeten vonj . Krambergerjeva soseda Jelka Berney Jekic, po rodu iz Bosne, je dan po tragediji obžalovala: »Morda bi mu lahko rešila življenje. Ampak nisem nič slišala. Ni bilo nobenega krika. Da se dogaja nekaj hudega, smo se zavedli šele takrat, ko smo videli policijo.« Toni, Jelkin partner, izhaja iz Trnovca in je brat od vdove pokojnega (op. a. Marije Kramberger). Jelka sicer priznava, da se s sosedi, in hkrati sorodniki, niso najbolje razumeli. »Za druge pri tej hiši, razen pokojnega Frančka in Boštjana, za katerega ne verjamem, da je to storil, žal ne morem reči dobre besede. Alkohol, nasilje ...« je bila ostra Berney Jekiceva. Soseda: »Pri tej hiši je bilo vedno kaj narobe.« Ob misli na pokojnega soseda se ji je utrnila misel, kako lepo je ta ravnal s svojim 10-letnim vnukom. »Učil ga je marsikaj. Skupaj sta kosila travo in postorila marsikaj okrog hiše. Na dan tragedije je bil deček priča temu krvavemu dogodku. Sprašujem se, zakaj se nihče izmed preiskovalcev ali drugih služb ni spomnil, da bi otroka odpeljali. Zakaj je moral gledati ta prizor? Vsi iz Krambergerjeve družine, razen Boštjana in Frančka, so se do mene in moža Tonija zelo grdo vedli. Razbijali so po najini hiši, razbijali po vra- Domačija v Trnovcih 24 pri Svetem Tomažu, kjer se je v petek pozno zvečer zgodila tragedija. Pokojni Franc Kramberger je življenje izgubil pred vrati svojega doma. Krvavo prizorišče tragedije. Fotografija je posneta v soboto, 6. julija, okrog 15. ure. tih, tudi fizično so se spravili na naju. Da se zaščitiva, sva si domačijo ogradila in na vhodna vrata namestila ključavnice. Boštjan in Franček sta bila vedno vsega kriva. Da sta pijana, da vpijeta in da sta nasilna. Ne. Mislim, da nista bila edina grešnika pri hiši. Tega, da je bilo pri tej hiši vedno kaj narobe, smo sosedje že navajeni. Vendar smo se vsi obračali od problema. Sama sem hotela, da napišemo peticijo, da bi dečka obvarovali tega nasilja. Ampak nihče me ni poslušal. Nihče se ni želel vtikati v njihovo življenje. Velikokrat sem pomislila, da je pri tej hiši huje, kot je bilo v Bosni v času vojne. Še danes mi je hudo, ker nisem tisto noč nič slišala, da bi mu pomagala. Tudi, če bi zato dala svoje življenje,« je povedala Jelka Berney Jekic. Domnevni storilec 32-letni Boštjan B. naj bi sicer prav tako imel težave z alkoholom, večkrat naj bi se zdravil tudi v Psihiatrični bolnišnici v Ormožu. MZ Osebna kronika Rojstva: Martina Antonič, Mlinska c. 1 c, Ptuj - deček Leon; Mojca Frangel, Sp. Jablane 3, Cirkov-ce - deček Miha; Mateja Habot, Iršičeva ul. 13, Maribor - deklica Naja; Simona Stopajnik, Ilčeva ul. 20, Ptuj - deček Maks; Vesna Purg Jus, Žetale 77, Žetale - deček Ažbe; Andreja Ciglarič, Hlaponci 21 b, Juršinci - deček Jan; Špela Tolic, Medribnik 3, Cirkulane - deček Jaka; Lidija Mužerlin, Babna reka 23, Loka pri Žusmu - deklica Tjaša; Teja Simonič, Janežovski Vrh 8, Destrnik - deklica Lorella; Mojca Pučnik, Vrhloga 49, Slov. Bistrica - deček Jure; Tina Humski, Prvomajska ul. 6, Rogaška Slatina - deček Anej; Barbara Ivančič, Velika Nedelja 3 a, Velika Nedelja - deček Anže; Klaudija Cehner Žerdoner, Ceste 12, Rogatec - deček Žiga; Jožica Sluga, Dolena 5, Ptujska Gora - deklica Zala; Nuša Murko, Marčičeva ul. 7, Maribor -deček Filip; Dušanka Heinisch, Sp. Hajdina 22, Hajdina - deček Luka Elias; Stanislava Kramberger, Pivo-la 67, Hoče - deček Luka; Marjana Domjan, Vintarovci 31, Destrnik -deklica Teja; Brankica Popovic, Ptujska cesta 24, Pragersko - deklica Lara; Nicole Weingartner, Juršinci 63 a, Juršinci - deček Adrian; Brigita Korent, Dobrina 13, Žetale - deklica Julija; Brigita Vrtačnik, Zabovci 29, Markovci - deklica Zala; Jana Ferčič, Kamniška ul. 30, Maribor - deček Jurij; Sandra Pre-dikaka, Šturmovci 11 a, Videm pri Ptuju - deček Lan; Sanja Pilinger, Spuhlja 101 d, Ptuj - deklica Ema; Tjaša Kvas, Tuškova ulica 37, Maribor - deklica Ana Elizabeta; Amanda Vindiš, Kadrenci 5, Cerkvenjak - deček Lovro. Umrli so: Janez Mahorič, Janežov-ci 12 a, roj. 1934 - umrl 22. junija 2013; Ivan Mlakar,Nova vas pri Ptuju 108, Ptuj, roj. 1940 - umrl 27. junija 2013; Miroslava Kovačič, roj. Križan, Lovrenc na Dravskem polju 102, roj. 1945 - umrla 30. junija 2013; Matilda Šuen, roj. Čeh, Bišečki Vrh 8, roj. 1944 -umrla 24. junija 2013; Janko Paluc, Ulica heroja Lacka 1, Ptuj, roj. 1955 - umrl 28. junija 2013; Kristina Zorec, roj. Zorec, Vintarovci 48, roj. 1919 - umrla 27. junija 2013; Franc Črešnik, Stojnci 137 b, roj. 1932 - umrl 27. junija 2013; Anton Mlakar, Sela 24, roj. 1942 -umrl 28. junija 2013; Albina Ra-kuš, roj. Hrženjak, Stojnci 119, roj. 1953 - umrla 1. julija 2013; Janez Gavez, Meje 14, roj. 1933 - umrl 21. junija 2013; Brigita Plavčak, Spodnja Hajdina 141, roj. 1975 -umrla 23. junija 2013. Poroke - Ptuj: Tomaž Jaušovec, Mežanova ul. 17 a, Ptuj, in Ines Sagadin, Draženska c. 26, Ptuj; Simon Simonič, Mostje 1, Juršinci, in Helena Kocuvan, Rjavci 8, Sv. Andraž v Slov. goricah; Bogomir Gosak in Marija Zajšek, Podlehnik 106 a; Marjan Krajnc in Tončka Gavez, Zavrč 3; Aleksander Stopaj-nik in Suzana Berlak, Strmec pri Leskovcu 12. Napoved vremena za Slovenijo Akoje vreme še tako deseti dan, tako bo z malim še veliki srpan. 13/25 Hiša Jelke Berney Jekic in njenega partnerja Tomija v Trnovcih 23/a. Posestvo je ograjeno, vrata na dvorišče pa povsod zaklenjena. Danes bo povečini sončno, popoldne bodo v hribovitem svetu še posamezne plohe ali nevihte. Veter bo ponehal. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, na Primorskem okoli 22, najvišje dnevne od 24 do 29, na Primorskem do 32 stopinj C. Obeti V sredo bo sončno in večinoma brez neviht. V četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, čez dan se bodo pojavljale krajevne plohe in posamezne nevihte. Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ