Odprta ie knjiga najtežjih dni naše domovine GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUD' ZA GORENJSKO LETO XIII., ŠT. 55 - CENA 10 DIN PONEDELJEK, 9. MAJA 1960 Po 15 letin Te dni slavijo naši kraji 15 let od tistih pomladanskih srečnih dni 1945. leta, ko se je °kupator skupno z domačimi kvizlingi skušal umikati dokončnemu uničenju pred silo naše zmagoslavne Ljudske armije. Zato so sovražne enote skušale obdržati glavne prometne žile v svojih rokah do zadnjega dne. To je še posebno veljalo za Gorenjsko. Zato so bili naši glavni kraji P° dolini osvobojeni šele 9. °ziroma 10. maja. Letošnjo 15-letnico osvoboditve bomo še proslavljali ob drugih priložnostih. Slavili jo bomo ob zavidnih uspehih našega napredka: v novih to-varnah, na novih cestah, v novih in lepših stanovanjih, °b boljših življenjskih pogo-. jih kot je bilo nekoč. Poldrugo desetletje po naši revolucij bomo slavili v skupni l°ugi na(j sovražnikom svobode nad zmago tehnične zaostalosti. Kljub temu pa bodo že te *ni, ob spominu na srečne trenutke pred 15-leti, razne Proslave po naših krajih. V Kranju bo taka proslava na ^rSu maršala Tita v torek, •ft maja, ob 19. uri. Na spo-•^du je godba, pevski zbor Franceta Prešerna in govor. Več iznajdljivosti, inciativnosti in dobre volje, pa bo marsikaj bolje v našem turizmu Iz razprave na občnem zboru Gorenjske turistične zveze V turizmu smo na Gorenjskem dosegli v zadnjih letih že pomembne uspehe, tako v povečanju števila gostov (lani v primerjavi z letom 1956 za 89 %) in nočitev (za 103 °/o lani v primerjavi z letom 1956), kot tudi v pridobivanju privatnih turističnih sob in v podaljšanju sezone. To je bila glavna ugotovitev na občnem zboru Gorenjske turistične zveze, ki je bil v petek, 6. maja, v Kranju in o ka-ierem smo v našem listu na kratko že poročali (o smernicah za nadaljnji razvoj turizma na Gorenjskem). Vendar so številni govorniki istočasno ugotovili, da je še vrsta pomanjkljivosti, ki bi se pogosto dale odpraviti le z malo več dobre volje, iznajdljivosti in samoiniciativnosti. Iz razprave, v kateri sta sodelovala tudi gosta — predstavnica Turistične zveze Jugoslavije Marta Brilej in predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan, povzemamo danes nekaj misli. »Na Gorenjskem ne smemo govoriti o eni sezoni in o podaljšanju te sezone, pač pa izključno o dveh sezonah — o poletni in o zimski — in o razširitvi teh dveh sezon v spomladanske in jesenske mesece!« Tako je rekel dr. Danilo Dougan, predsednik Turistične zveze Slovenije, ko je govoril o zimski sezoni, ki se pri nas kljub izrednim prirodnim pogojem kar ne more uveljaviti. »Gorenjska turistična zveza naj svoje napore usmeri Priprave na Dan mladosti Letošn ja praznovanja Dneva Radosti v posameznih občinah sanjskega okraja bodo še posebno pestra in svečana. Vse ak-tivnosti, ki jih mladina prireja v maJu, sodijo v tekmovanje, ki ^a je že pred mesecem razpisal prajni komite LMS Kranj v polastitev Dneva mladosti. Letošnji praznik mladine bo res praznik v Pravem pomenu besede, ker V SPOMIN NA STANETA ŽAGARJA 8. maja Včeraj dopoldne je bilo na ^ledu zborovanje prosvetnih de-avcev okraja Kranj v počasti-ev spomina na učitelja in na-E?đ&ega heroja Staneta Žagarja, gosti, so zborovanju priso- Itv Zih. °vali tudi član CK ZKJ Boris fl, sekretar OK ZKS Kranj 0nko Hudolf. podpredsednik l -° Kranj Ivan Bertoncelj-Jo-c^n 'n nad 800 prosvetnih delav- iz vsega okraja, k Na zborovanju je tovariš Al-n Cvetko govoril o aktualnih ^emih šole. Sta UnU>,nisl<<'l!l delti ! 2]Q stopila učiteljski pevski pe r Stane Žagar in mladinski pr,j zbnr 17 Kranja. Skupina Zh SV,'n'ti delavcev pa je med j, 'V"0vanjein položila venec na Zh nar°dnega heroja Staneta 8ario na Dobrovem. bo na športnih, kulturnih in drugih srečanjih domala sodelovala vsa mladina kranjskega okraja. Po vseh občinah na Gorenjskem že delajo posebni pripravljalni odbori za izvedbo Dneva mladosti. Programi praznovanj, ki jih ponekod že izvajajo so izredno pestri in zanimivi. Posebno živahna aktivnost je na Jesenicah, kjer vsa ta praznovanja sodijo v IX. tradicionalni mladinski festival, ki postaja iz leta v leto množičnejša manifestacija jeseniške mladine. Na programu festivala so številne kulturne prireditve, razstave in športna srečanja. Se posebej pa se za ta mladinski praznik pripravlja mladina kranjske občine. Razen domačih prireditev, ki obsegajo številna športna tekmovanja in kulturne prireditve se bo mladina Kranja udeležila tudi VI. tradicionalnega mladinskega festivala Bratstva in enotnosti na Reki. Tu bo sodelovalo okoli 200 mladincev in mladink iz Kranja. Razen tega pa bo v okviru Dneva mladosti po ulici h Ktanja tudi Parada mladosti. 25. maja pa bo množičen obisk šolske mladine v garnizonu Staneta Žagarja. To je le delček velikega mozaika praznovanj, ki jih gorenjska mladina posveča Dnevu mladosti — rojstnemu dnevu maršala Titi. predvsem v to, da bo Gorenjska zaživela pozimi!« Odpirati moramo take turistične objekte, ki nam približujejo smučarske terene. — »Dokler pa ni zadosti kapacitet,« je poudarila predstavnica Turistične zveze Jugoslavije Marta Brilej, »pa bi z dogovori lahko uporabljali domove različnih sindikalnih podružnic, ki jih imajo na Gorenjskem številna podjetja in ki pozimi niso zasedeni.« Številni ino-zemci ne morejo prehvaliti naših smučarskih terenov, pritožujejo pa se, da je premalo smučarskih tečajev. Marsikdo ne zna smučati, pa bi se rad naučil. Tečajev pa ni! Mislimo tudi na to! In še nekaj: kot povsod drugje pri nas, tudi tu šepa propaganda. Marta Brilej meni, da bi dober film (morda tudi barvni) o zimskih lepotah Gorenjske lahko precej pripomogel k hitrejšemu uveljavljanju zimske turistične sezone pri nas. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Radovljica Jaka Eržen je govoril o sodelovanju turističnih gospodarskih organizacij z obrtjo in industrijo in s tem v zvezi o kvalitetnih spominkih in razglednicah ter o propagandi nasploh. S tem kar ne moremo priti na zeleno vejo. Prve korake v tej smeri pa so v Radovljici že naredili: Tovarna čokolade je že dala na trg čokolado z zavitki Bleda, Vrbe in doline Drage. Močno pa primanjkuje kvalitetnih razglednic, predvsem barvnih. Prejšnje so pošle, novih pa ni! O tem so govorili tudi drugi delegati. Se mnogo je problemov v gorenjskem turizmu, ki so bili predmet, razprave na občnem zboru: pravočasna izraba kreditov za nekatere turistične objekte, obmejne prodajalnice in obmejna informativna služba, ki bi lahko usmerjala turiste prav tja, kamor si želimo, pa bencinske črpalke, nad katerimi je ogromno pritožb inozemcev, pa jih bo letos še več, če ne bomo ničesar ukrenili, kajti letos pričakujejo precejšen porast inozemskega motoriziranega t ariz-ma, itd. Ko bomo rešili te probleme, bo na račun gorenjskega turizma nedvomno precej manj kritik in pritožb, kajti niso le kapacitete tisto, kar še zavira hitrejši nadaljnji porast turističnega prometa pri nas. -t Begunje, 8. maja V prisotnosti okoli tisoč prebivalcev z Gorenjske, predstavnikov javnega in političnega življenja kranjskega okraja in drugih borcev, so danes odprli v Begunjah spominski muzej talcev. Te dni je namreč minilo 15 let, ko so borci Kokrškega odreda osvobodili Begunje in rešili iz tukajšnjih zaporov več sto talcev. Begunjčani v spomin na ta dogodek vsako leto praznujejo svoj krajevni praznik, ki pa je imel letos še širše obeležje. Z odprtjem muzeja je pred nami odprta edinstvena knjiga najtežjih dni naše borbe. O poteku dogodkov, o štiriletni NOB, je govoril na današnji svečanosti predsednik Okrajnega odbora ZB Kranj Ivan Bertoncelj-Johan. V svojem govoru je omenil, da je okupator begunjsko graščino spremenil v zapor najhujše vrste. Drugega avgusta 1941 pa so v bližini Begunj ustrelili prve talce. Najhuje je okupator besnel julija 1942, ko je na Gorenjskem ustrelil devetnajst skupin talcev (250 ljudi). — Skupaj je bilo v času okupacije ustreljenih, obešenih ali požga-nih na Gorenjskem 123 skupin talcev (1286). Največ je pokopanih v Begunjah in Dragi. Pri vstopu v muzej je spominski kamen z napisom: »V tej stavbi je bilo v letih 1941 do 1945 zaprtih 12.096 ljudi, od tega 9411 moških, 2280 žena in 405 otrok.« Tudi otrokom niso prizanašali. V celici smrti številka 4, ki je ohranjena v prvotnem stanju, pa je na steni viden napis, ki ga je urezala neznana roka: »Sama sem v bunkerju, ne vem kaj bo z mano. Veliko trpim, kje je moj ljubi dom in moja zlata mama.« Pod tem pa piše: »Stara sem 15 let.« Drug talec je kasneje nad tem napisal: »Žena, ne obupuj, ^553 prišel bo dan veselja in svobode!« Se in še bi lahko naštevali napise, ki so jih zapuščali na smrt obsojeni talci za svojce, tovariše in bodoča pokolenja. »Tovariši, maščujte nas,« je nekdo zapisal pod oknom. Tudi to se je zgodilo. V zadnji celici so slike najhujših gestapovskih krvnikov in sodbe, ki jih je izreklo ljudsko sodišče. Na današnji svečanosti so sodelovali tudi člani kulturnih skupin, recitatorji, godba in pevski zbor. Nato so delegacije položile vence, udeleženci današnjih svečanosti pa so si na to ogledali muzej. Razstava o poklicih v Tržiču Tržič, 8. maja Včeraj so v zvezi z mesecem usmerjanja mladine v poklice, odprli razstavo o poklicih v Tržiču. Pripravil jo je Zavod za posredovanje dela v Tržiču in so na njej razstavljeni izdelki nad 20 poklicev v raznih fazah izdelave od priprave materiala do končnega izdelka. SINDIKALNI SESTANEK Pretekli petek je bil v tovarni Plamen v Kropi množični sindikalni sestanek. Na tem sestanku je delovni kolektiv potrdil kandidatno listo za delavski svet, ki ga bodo izvolili 19. maja. Razen tega pa so se na sestanku pogovorili tudi o doseženih proizvodnih uspehih v prvih 4 mesecih. Tako so dva dni vozili drzni vozači na mednarodnih dirkah v Stražišču VI. mednarodni spttdway v Kranju Visoka zmaga Jugoslovanov Prvi dan devet padcev - Nov rod mladih vozačev v Kranju Kranj. 8. maja — Na letošnji tradicionalni majski preizkušnji na dirkališču za speedway na stadionu Mladosti je nas predvsem razveselilo to, da nam raste dober rod novih naših junakov jeklenih konj. To je ena glavnih ugotovitev dvodnevnih mednarodnih speedvvav dirk kranjskekga avto-moto društva. Tudi letos se je teh dirk na kranjski elipsi ogledalo okoli 10.000 gledalcev. Čeprav tokrat zasedba ni bila taka kot smo je vajeni, smo videli kljub lenui nekaj drznih in razburljivih voženj. V soboto je bil na sporedu individualni sistem, danes pa tradicionalni dvoboj med repiczentacama Avstrije in Jugoslavije. Prireditelji so tudi tokrat dobro organizirali to mednarodno prireditev. Ca smo kolikor toliko zadovoljni z organizacijo, pa ne moremo iti mimo dejstva, da tokrat dirkalna steza ni bila najboljša. To je bil glavni vzrok, da je bilo v soboto toliko padcev, kot jih doslej še ni bilo na dirkališčni stezi v Stražišču. Kože, da bi bilo v prihodnja stezo nekoliko preje začeti popravljati, ne pa tako kot letos. da se bo lahko z marljivim tre- reč prvič nastopil v taki konku-ningom razvil v odličnega tekmo- renči in je skupno s »starim« valca. Na tej prireditvi je nam- (Nadaljevanje na 4. str.) Ob žici okupirane Ljubljane Pohod spominov na slavne dni nia r«in " r''J dopoldne ob 9. uri je obiskala tovarno Iskra v Kranju nj,>|"il,s>k°-(«'ska sindikalna delegacija. - Med tridnevnim biva-s,dikulne oig.inizaci.jc in podjetja. Nato jc V ''.Hibii"1 ,,WUi,'Jrvala pot na Bled. popoldne pa no odšli nazaj (Koto: f. PERI)AN) NAJSTAREJŠI NAJBOLJŠI Šestnajst naših in Avstrijcev se je borilo v soboto za nagrado mesta Kranj. Favorita sta bila oba Jugoslovana - Regvart in Medved. Zal pa je odlični Zagrebčan Regvart v peti vožnji tako nesrečno padel, da so ga mol; ih odpeljati v bolnišnico. -DrfaVni prvak Medved pa je bil v eni vožnji diskvalificiran. Ta-l.d |e izgubil dragocene tu Le. kar mu je preprečilo, da bi osvojil prvo mesto. Tako sta se po tem prvo in drugo mesto razdelil;! dva Avstrijca Schenk in Sietzvvoki, oba sta zbrala vsak po 13 točk. Na tretje in četrto mesto sta prišla Medved in Babic. Lepo pa sta presenetila mlada gorenjska vozača Tržičan Kalil ni k in Kranjčan Rozman. Se posebej se je odlikoval z drzno VOtnjO mladi Rozman, kar kaže. Ljubljana, 8. maja Štiri leta revolucionarnega boja in končne zmage našega ljudstva, se vedno bolj odmikajo v preteklost. Devetnajst let je minilo odkar je okupator vdrl v našo domovino, da bi jo pregazil in za vedno uničil vse kar mu ne bi bilo okorno, vse ki so bili proti fašizmu. Petnajst let je preteklo od trenutka, ko smo srečni dočakali osvoboditev. Nečloveške žrtve, ki jih je moral naš narod prestati v teh težkih letih, so s krvjo napisane v njegovi zgodovini. Ječe, bunkerji in streljanje talcev niso mogli zlomiti uporniškega duha našega ljudstva. — Naše glavno mesto Ljubljano, je okupator obdal z bodečo žico, utrdbami in s španskimi jezdeci, da bi v njej zatrl odporniško gibanje. Vsi ti ukrepi pa so le še povečali odpor Ljubljančanov proti fašistom, ki se niso počutili nikjer več varni. Ljubljana je bila še naprej središče upora, ilegalci pa so prihajali in odhajali iz naše prestolnice, kljub žici okrog nje. V spomin na tiste dni, ko niso niti najhujše represalije okupatorjev zlomile borbeni parzitan-ski duh naših ljudi, prirejamu vsako leto pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. Ta prireditev je bila in bo v prihodnje najlepša poživitev spominov na odporniško, nezlomljivo Ljubljano, ki je tudi okupatorjeva žica ni mogla uničiti in je pred 15. leti slavila končno zmago. (Poročilo o poteku berite na 4. strani.) PONEDELJEK, 9. MAJA 196» IZ NAŠIH KRAJEV Zadnje vesti DOMA... Sisak, 8. maja — Danes dopol-dne je bila y Sisku velika svečanost, na kateri so odkrili spomenik pokojnemu narodnemu heroju Moši Pijadi. Spomenik je ob navzočnosti 10.000 prebivalcev odkril član IK CK ZKJ armadni general Ivan Gošnjak. Svečanosti so prisostvovali soproga pokojnega Moše Pijade Lepa Pija-de, več članov republiškega Izvršnega sveta in drugi. Koper, 8. maja — Danes opoldne je prvi državljan Združene arabske republike Sukri El Kuatli prispel z Brionov v Strunjan pri Kopru. Spremljata ga šef protokola predsednika republike Zdenko Stambuk in javni tožilec LRS Zdravko Zore. Popoldne je ugledni gost obiskal izletniško točko Socerb in tovarno motornih koles Tomos. Jutri si bo na poti v Ljubljano ogledal Postojnsko jamo. Postojna. 8. maja — Poljski minister za lahko industrijo in obrtništvo Adam Zabrowski si je na poti po naši državi danes dopoldne ogledal Postojnsko jamo. Popoldne je minister nadaljeval pot preko Ljubljane na Gorenjsko. Po obisku na Bledu bo poljski minister odpotoval v Tržič, kjer si bo ogledal tovarno čevljev »Peko« in nato še tovarno »Iskra« v Kranju. ... IN PO SVETU VVashington, 8. maja — Ameriško zunanje ministrstvo je sinoči sporočilo, da oblasti niso dale dovoljenja za polet neoborožene-ga civilnega letala, ki je bilo pred dnevi sestreljeno nad ozemljem Sovjetske zveze. Besedilo izjave je odobril predsednik Ei-senhovver. Po uradni verziji, je civilno letalo U-2 preletelo ozemlje Sovjetske zveze brez odobre-»ja, v želji, da bi dobilo nekatere informacije o dogodkih za železno zaveso. Priprave h MM tein ? r NAS RAZSOVOt V petek, 7. maja so na seji UO Turistično olepševalnega društva Kranj govorili o pripravah na letošnji Turistični teden, ki bo v dneh Gorenjskega sejma. Razen že tradicionalne nogometne tekme Debeli : Suhi in polževe dirke kolesarjev ter raznih folklornih nastopov nameravajo letos organizirati tudi nastop vsaj enega od svetovno znanih folklornih jugoslovanskih ansamblov (Tanee, Kolo ali Lado) in pa oddajo »Spoznavajmo Gorenjsko«, ki naj bi imela tu-ristično-propagandnj značaj. Na seji so govorili še o zamenjavi oglasnih desk v mestu in okolici, o prospektu Kranja, ki ga namerava izdati Turistično-olepševalno društvo in še o nekaterih drugih tekočih zadevah. Pridite še v. Mirko Pavlin je sedaj upravnik Kmetijske zadruge Visoko. Sicer pa je po okolici Kranja in med nekdanjimi partizani in aktivisti bolj znan pod imenom Sloven. Ko smo ga po 15. letih osvoboditve vprašali, kako ae spominja zmagoslavnih dni, je kar hitro zvrtal iz spomina mnogo zanimivih dogodkov. »Že tiste cfni prej — je povedal Mirko — je bilo vse živo po dolini. Sovražnik se je začel umikati. V Besnico je bilo prišlo veliko četnikov. Verjetno so se nameravali umakniti čez Jelovico proti Bohinju. Brž po manjših praskah z našimi pa so se umak- nili nazaj in šli proti Jesenicam.« »Kje je takrat bil vaš bunker, oziroma vaša enota?« »S Komando mesta Kranja smo bili pod Jamnikom, pravzaprav v Miljah. Dogodki s« se spreminjali vsako uro. Po polna osvoboditev je bila že na dlani. Utrujenosti, žeje ali lakote sploh nismo več čutili. K nam se je pridružilo vedno več novincev.« »Ste v tistih dneh doživeli kako hajko oziroma ste šli na kako akcijo?« »Da! V Podnart smo jo mahnili — je povedal Mirko — »Tam smo se pogajali z nemško vojaško enoto na pre- dajo. Toda nas oboroženih je bilo samo sedemnajst. Kar 50 pa jih je bilo praznih rok — novincev iz tistih dni. Seveda Nemci niso to vedeli in prav ko so bili že pripravljeni ha predajo se je vse razdrlo. P« železnici iz Ljubljane sta nenadoma prispela še dva transporta oboroženih Nemcev. — Pogajanje je, seveda, padlo v vodo. Komaj smo se umaknili. Vendar smo izkoristili priložnost in odpeljali nekaj konj.« »Kako pa je bilo na dan osvoboditve?« »Ah! Vse je bilo veselo! — Lepo! Kdo bi mogel to opisati in povedati! Mi smo se napotili v Kranj. Imeli smo avto. Že prej smo ga skrivali po grmovju ob cesti. Ko smo se vozili iz Milj skozi Besnieo se spominjam, da so nas ljudje ustavljali od radosti in prosili, naj jih vendar ne pozabimo. Pridite še! Pridite še kdaj! so pravili in v očeh so jim bile solze sreče. Tako se je ponavljalo skozi Gorenjo Savo do Kranja.« »Kako je bilo v Kranju?« »Spomnim se, da je bil tisti dan, to je bilo 10. maja, zelo lepo in sončno. V mesto smo prišli morda nekaj po eni uri popoldne. Vse je bilo okrašeno, vse v zastavah! Po zidovih in po vratih, po deskah in papirjih je bilo polno gesel in vzklikov zmagi, svobodi in podobno. Ceste so bile polne ljudi, zlasti na Titovem trgu. Prvi partizani so bili v mestu že dopoldne. — Vendar je bilo še vse prav tako na višku razpoloženja. Tisti trenutki so nepozabni.-1" K. M. J Pšata grozi z okužbami Vodo iz potoka Pšata uživa 998 prebivalcev vasi: Pšate, Po-ženk, Šmartno, Gline in Zaloga, ker ondot ni druge vode. Pšata izvira z močnim vrelom 150 litrov na sekundo izpod hribovja Krvavca. Toda že na samem izvirku ni zdravstveno najbolja, ker ima preveč gnilobnih bakterij. Vendar pa ta malenkostna okužba, z gnilobnimi bakterijami, ne povzroča prebavnih motenj in tudi drugače ne škoduje zdravju. Prava onesnaženost potoka pa se začne koj od izvira najprej pri prvem kmetu in se nadaljuje skozi vse vasi do Glin. Voda nastane skrajno neokusna in neprimerna za ljudi. Večina kmetij ima speljane jarke iz gnojišč in stranišč kar naravnost v potok. V potok prav tako odmetujejo vso- nesnago, tam perejo perilo, napajajo živino in podobno, kar že vse dokazuje, da talna voda nikakor ne more biti užitna. Na to nevzdržno stanje pitne vode je že RK opozoril oblasti. Pretekli teden pa si je to Ogledala tudi komisija za male asanacije. Sanitarna inšpekcija pa je začela s strogimi ukrepi preprečevati okužbo pitne vode. Izdanih je bilo že več odločb, da morajo posestniki takoj sproti odvažati gnoj na nji- Množično zborovanje v Železnikih Na predvečer 1. maja je bilo množično zborovanje v Železnikih, katerega se je udeležilo precejšnje število občanov, kljub dežju, ki je nenehno padal. Na zborovanju je govoril zvezni poslanec tov. Boris Ziherl, ki je prisotnim v lepih besedah pred-očil borbo naših narodov za osvoboditev in sadove te borbe ob 15-letnici osvoboditve. Predsednik ObLO Železniki tov. Golja je štirim najzaslužnejšim dolavcem podelil odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike. Sodelovali so še moški pevski zbor iz Železnikov, mešani pevski zbor in godba na pihala iz Selc. Po zborovanju je bilo prvomajsko rajanje v domu Partizana. V nedeljo popoldne ao organizirali izlet v Sorico. T I Na Jesenicah obnavljajo staro šolo. V njej bodo uredili servisne delavnice, začasno pa bo v stari »r< telovadnici začel v kratkem obratovati tudi manjši tiskarski obrat CP Gorenjski tisk iz Kranja'j LJUDJE IN DOGODKI Preizkušnja zaupanja Skoraj je postalo pisanje o uspešnem sporazumu o prepovedi nuklearnih poizkusov neumestno, sa ae pogovori »velikih« o tem vprašanju odlagajo že več kot eno leto in pol. Dogodki v Ženevi so bili sicer že nekajkrat tik pred ciljem, vendar sporazum o tem še ni podpisan. Da pa d« sporazuma še ni prišlo, ni to ■apaka tistih, ki vidijo ta cilj. Odlaganje je pravzaprav rezultat ■ezaupanja med velikimi silami, ki so edine poklicane, da podpišejo sporazum o prepovedi nuklearnih poizkusov. Dvesto sej predstavnikov ZDA, SSSR in Vrlike Britanije ni majhna številka. Toda če bi hoteli hi bili razgovori prav gotov« že zdavnaj končani. Kot p« nekem nenapisanem pravilu, pa s« se vedno pojavile nove ovire in to največkrat takrat k« so bile predhodne že premagane. Nekajkrat je že kazalo, zlasti v zadnjih treh mesecih, da se v Ženevi sploh nimajo več o čem še razgovarjali. Z nizom kompromisnih dogovorov, v katerih so bila odstranjena nasprotna gledanja najbolj poglavitnih gledišč, je vse kazalo najbolje. Toda veliki so takrat čez noč našli nov kamen spotike, ki je dal povod za odločitev sporazuma. To pa je tudi razlog, zaradi katerega so bili že nekajkrat ženevski do-ijodki velikih optimistično ocenjeni, vendar so morali biti prav tako čez noč demantirani. Ce pa bi se upi vsega sveta vendar uresničili, bi vsi prav gotovo pozabili, da so bili večkrat prevarani. Prav sedaj pa je ugoden trenutek, potreba da bi bil spo- Izdaja CP »Gorenjski tisk« -Urejuje uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih sredah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din. razum končno le podpisan, pa večja kot kdajkoli. Vse kaže, da je prav sedaj najbolj realna možnost pomembnega sporazuma med Vzhodom in Zahodom. Prav gotovo je, da bi Vzhod in Zahod — v trenutku pomembnih pregovorov »na vrhu« — s sporazumom o prepovedi nuklearnih poizkusov največ doprinesla preusmeritvi pregovorov t edini možen način reševanja mednarodnih problemov. Zaradi tega ves svet sedaj ponovno vidi rešitev v Ženevi. — In da kod smo prišli? Več pobud SSSR med /.adnj« zimo je pospešilo uspešnost pregovorov. Veliki so prišli do trojne sogla,snosti o prepovedi vseh mogočih nuklearnih poizkusov. — Edini pomislek je bil, ko so govorili o podzemeljskih eksplozijah. Zedinili pa so se, da izberejo za takšne poizkuse posehrn prostor, na katerem bodo skupno proučevali rezultate eksplozij. — Dve /.apad ni sili pa sta že pred lagali II. maj za začetek »liliputanskih« podzemeljskih poizkusov. Sovjeti so bili s tem predlogom soglasni, vendar pa se vsi še niso pogovorili, do kdaj ho abatajal ta sporazum. Obstaja pa predlog, ki ga je dala SSSR, da naj bi ta dogovor veljal 4 Ho > let, medtem ko so predstavniki zapada za krajši čas. Končno pa je sovjetski kompromisni predlog takle: dogovor o tem naj traja toliko časa za kolikor je predviden program skupnega raziskovanja. /.DA in Velika Britanija še nista dali odgovora. V kolikor pa sovjetski predlog ne bo osvojen, bi se spet /.našli pred novo pre preko, čeprav so bile vse prejšnje premagane. Vsekakor pa bi bila tudi tokratna prepreka tako kot že številne prej — umetna. Ugotovitev vsega tega ne j hi hila, da bi sporazum 8 prepovedi nuklearnih poizkusov lahk« takoj podpisali, če bi hoteli. Dejanskih pre p rek za to res ni vec, a prepoved nuklearnih poizkusov jr v bistvu res-na preizkušnja za upanja med V/hodom in Zahodom. Obdobje hladnega vremena s padavinami je mimo (er je pričakovati popolna ustalitev. Drino poslabšanje vremena ie pričakovati samo v začetku tejja tedni, potem pa ho lepo. ve vse dotlej, dokler ne zgrade sodobnih betonskih gnojnih jam, gnojišč in greznic. Občinski LO v Kranju pripravlja odlok o napajanju živine in pranju perila, ki bo moralo biti tako urejeno, da se pitna voda v potoku ne bi okuževala. Kot pravijo domačini, so oni postali dokaj neobčutljivi (imuni) do bolezni, ki jih prenaša ta onesnažena voda. Toda ko se je lani tjakaj preselila neka žena, je že po enem mesecu nevarno zbolela na tifusu. Vsekakor je nujna asanacija. Ljudje so pripravljeni sodelovati, delno pomoč pa pričakujejo od občine. S. F. Osnovna naloga škofjeloških sindikalnih organizacij Prejšnji teden je bila v Skof-ji Loki seja sindikalnega sveta. Izvolili so novo predsedstvo in si določili delovne naloge. Za predsednika občinskega sindikalnega sveta je bil ponovno izvoljen Milan Osovndkar. člani sveta so poudarili da je v prihodnje treba posvetiti še večjo skrb samoupravnim organom. Kot važno nalogo v prihodnjem delu so določili izobraževanje delavcev preko raznih seminarjev in tečajev. Z večjim strokovnim znanjem delavcev, se bo povečala tudi proizvodnja. Hkrati pa se bodo delavci z izobraže- vanjem bolje uveljavili v delavskem samoupravljanju. Sindikaj" ne organizacije naj bi v bodoče bolj povezovale organe °Pr*^ Ijanja z delovnim kolektivom, organe upravljanja pa naj vključevali več mladine. Svet Je razpravljal tudi o sistemu *a grajevanja, katerega bi m<>ra še izpopolnjevati. Ena od osnovnih nalog siodl" kalnih organizacij pa naj bo P° svečena skrbi za delovnega °* veka. Posebno pereč problern je pomanjkanje stanovanj ureditev družbene prehrane. V. B ic In kaj bo sedaj na dnevnem redu? Že vrsto let v Predosljah n* zborih volivcev govorijo predvsem o ureditvi občinske ceste iz Kranja preko Ovčana do Predo-selj. Tudi na zadnjem zboru ie bilo tako. Vendar prisotni niso pokazali niti najmanjše iniciative, da bi pristopili k delu s samoprispevki, čeprav so zc nekajkrat sklenili, da bodo pomagali s prostovoljnim delom. Delavci Komunalnega servisa iz Kranja preurejajo cesto o3 Rupe do meje KO Prcdoslje. Na tem odseku je cesta že lepo zravnana in nasuta z drobnim peskom — prav tako so izravnali tudi oba klanca, ki sta bila pred časom komaj prestopna. Še nekaj dni in dela bodo končana. Toda kdo bo sedaj nasul cesto do Predoseljf — Kako se bodo zbori volivcev daj odvijali? Koga neki bodo i daj krivili, da cest* ni urejen*-Končni rezultat se bo pokazal » prvem zboru. Naj dodamo se . da je cesta zares potrebna ve, saj ie 26 let m bil« nas*ta' ■ V SPOMIN PADLI*1 Na Dan mladosti, 25. maja » do člani osnovne organizaC LMS iz Godešiča pri Škofji L«J organizirali skupen obisk v grobove padlih borcev NO« Osojniku. Zbranim bosta o v teku bojev na Osojniku ^ la tovariša Križaj in KrmelJ- ^ okrasitvijo grobov bo ml * ^-r, Godešiča počastila spomin cev — osvoboditeljev. iz P Poročali smo že, da je mladinski aktiv v Poljanah eden najbolj delavnih v loški občina. Omenili smo, da so si uredili klubsko sobo, jo opremili z radijskim sprejemnikom, uredili knjižnico, nabavili magnetofon, dvakrat pripravili prireditev Spozirtnvajmo «vko, zaključna prireditev |xi tw> 25. maja v Skofji Loki. Devet ekip bo trikrat odgo- varjalo na vprašanj* * . ^e področij. Šahovsko i'vlJ°njerllZ-mod mladino še vedno zvno ko iz Poljan se bodo P0'10^ potegovale za prvo "^^li-ju bodo le tako obdržale ,l p( l9g0. gospodarski nacrt za I''1" članov p ni 00 ro čilih zadruge. n • s r o e • AVTOBUSA STA SE ZALE I Kl A i iić & V petek od 23. uri .1«' I" '/ ^ ce.slj III. rodu med vasjo K'^(C ( lor ea m Lipniea /.aradi ,)4 , c afi97 1 "i n.i avtobusu S ^0 Transi urista iz Skofjo lyol<<* r lažje prometne mvavče- onrvt jj ni avtobus je trčil v T** JJJ voveci v U »bi m S-MM hxtil u ki *> narjevj K. Oba .•'V'"I),i°K(k1|, a delavca. Telean h P°* v •it1'1 ilo, medtem ko je ™a ,j, ...... ,n* 0 ^285 N- PONEDELJEK, 9. MAJA 1961 BODICE Dragi moji, r.e zadnjič sem naredil kratek sprehod po Kranju, nataknil nekaj pomanjkljivosti »a bodice, objavil pismo prijatelja, pa kaže, da se bom moral tokrat spet zadržati pri nekaterih stvareh, ki niso Kranju ne v Ponos in ne v korist. Po vsej nesreči sem pred dnevi prisostvoval seji upravnega odbora Turistično-olepševalnega društva Kranj, kjer so mi pomolili pod nos pismo nekega M. M. z Zlatega polja. Takole piše: »Ste se kdaj sprehajali po Savskem drevoredu? Če ne, si ga 'glejte! Zakaj so bregovi zaraščeni, kakor da nameravamo na njih vzgojiti pravi pragozd? Nikogar n', ki bi drevje oskrboval. Samo raste, kakor se mu zdi in drevo-red, po katerem naj bi se ljudje sprehajali m uživali njegovo lepoto, kaže vse bolj videz skrajno ^nemarjene gmajne kot pa skrbno oskrbovanega sprehajališča. In 2a nameček je zgornja pot že dlje ^ozna pot. To je sicer v redu, ni pa prav, da živa meja za Berja-kovim vrtom že več let ni bila *brezana. Veje štrlijo daleč na pot ln bijejo v obraz ljudem, ki hodijo t*d mimo, predvsem pri prehitevanju in srečavanju. In dalje: ne razumem, zakaj bi niorali biti vse pešci turisti, hri-bolazci. Pred Kamnoseštvom, ob koncu zgornje poti Savskega drevoreda, so pred nedavnim uredili nov dovoz za vozila s konjsko vprego. V ta namen so zasuli Prejšnji izhod na cesto. Sedaj pa Pešci hodijo preko nasipa tn ska-ceJo po bregu, kot da trenirajo "Za visoke ture. Je to res potreb-no?^ Z malo dobre volje bi bilo ^oč pot popraviti tako, da bi vsakdo imel varno stopnjo! Podobno je nekoliko naprej ob %lavni cesti, ki pelje v mesto, od Podjetja Vodovod do Pernetove cevV]a.rnc. Pred meseci so tu v zemljo polagali kabel. Nihče nima nic proti temu. Prav pa ni, da so Jarek potem zasuli tako površno, *a je zdaj, ko je izhojen, ves ja-fist in skalnat. Človek ima ob-ctiteK da hodi po Grintavcih! To ?a še predvsem v nočnih urah, *er luč tam na oglu navadno ne &°ri. Ali res ni mogoče jarka zasuti tako, da bi bila površina rav- na? Mar je za pešca res vse dobro? Nasproti, čez cesto, v Stošičevi ulici pa so tri lepe nove stolpnice. Se va mne zdi, da pisano perilo, ki visi tam okoli, ni v ponos ne temu delu mesta in ne Kranju kot celoti? Nazadnje pa še besedo, dve o prehodih za pešce na cestah v Kranju. Toliko se govori o eest-no-prometnih predpisih, toliko je nesreč, toliko ukrepov, ki naj uravnavajo promet kolesarjev, motornih koles, pa tudi pešcev, tistega osnovnega — prehod za pešce — pa na naših cestah ni videti. Mar je mogoče, da bodo tuja vozila, ki jih je iz dneva v dan več na naših cestah in ki bodo po predvidevanjih letos še precej številnejša kot pretekla leta, vedela, kje so prehodi za pešce, če le-ti ne bodo označeni? še naši vozniki tega ne vedo kako naj vedo potem tujci! Ali teh prehodov ni mogoče znova označiti? Vsak razume, da se barva zbriše, vsak pa tudi ve, da je treba pokvarjeno stvar popraviti. Naj se odgovorni činitelji nikar ne jezijo nad pešei, ki so nedisciplinirani, četudi sami ne naredijo tistega, kar je za izvajanje neke discipline pešeev nujno potrebno!« Toliko za danes. Lepo poKdrav-ljeni! BODICAH TONE SVETINA LOVCEVA H Č I Rise Milan Batista 160. Golschmied se je pripravil, ko je zagledal vse črno gamsov v sivih skalah. Obraz se mu je razlezcl v nasmeh, oči pa so dobile krut izraz. Naslonil je puško na okleščeno vejo macesna in streljal. Koza vonica, ki se je skušala pognati v preskok, tam k»r se je polica zožila in se je ves trop moral ustaviti, je po strelu padla v prepad. Za njo je padel mladič. Zadaj je zatulil Zatirnik in gamsi so slepo pritisnili v smrt. Gold-schmied je streljal, Jozelj pa mu je mrzlično podajal in menjal znova nabasano puško. Gamsi so omahovali v smrt. 161. Zatirnik je gonil predaleč v S"epo polico. Trop zbeganih gamsov je naposled spoznal, od kod jih kosi smrt in se obrnil. Nenadoma je Zatirnik zagledal pred sabo orjaškega kozla, ki se je z divjo silo pognal proti njemu. Zgrozil se je, se sklonil ter zleknil na ozki polici. Klobuk in palica sta odletela v prepad. Gams je v prožnem skoku zaplaval čezenj. Za njim ga je preskočil ves trop. Že, ko so bile živali daleč, je Zatirnik ves bled ležal na polici, ne da bi si upal vzdigniti glavo. 162. Pogon je bil končan. Gonjači in lovci so vlačili ubite živali k poti kjer je bilo zbirališče. Goldschmied je položil šest gamsov in tudi gostje so ustrelili vsak nekaj. Živali so dobile zadnji grižljaj, gospodje so se smejali, pogledovali trofeje in čestitali drug drugemu k uspehu. Potem so lovci naložili plen na voz in kolona je krenila proti dolini. Na ovinku, kjer je pritekla pot z Ostrega vrha, so dohiteli gručo ljudi in voz, na katerem so peljali Boštjana. Ob njem so stali črednik Matija, Nek, Suhadolc in se menili. Kaj je prirojeno in kaj priučeno? V predalpskem svetu zgornje Bavarske živi in dela znani raziskovalec — znanstvenik profesor KONRAD LORENZ. Če ga obiščemo, nas bo takoj povabil na sprehod po bregu manjšega jezerca, kjer živi več sto divjih gosi. Posebno doživetje je tak sprehod. Zgodilo se bo, da bo profesor pokazal s prstom tja ob breg jezerca in rekel: »Poglejte tam družinico divjih gosi s štirimi mladiči! Prav zdaj bi se radi šli kopat!« Zares: prav kmalu se napotijo v vodo, počasi in previdno, drug za drugim: spredaj oče, gosak, zadaj mati, v sredi pa vsi štirje mladiči. Italijanske rakete y Rimu so te dni objavili, da °iro italijanski znanstveniki je-izstrelili s Sardinije šest Vsemirskih raket, ki bodo raziskovale temperature in atmosfer-r*< pritisk v višini 3.000 kilometrov. Opazovalne instrumente bodo prejeli iz Ameriko, medtem ko bodo rakete zgradili sami. Olimpijska vas 2a letošnje olimpijske igre so y_ Rimu zgradili celo naselje, v Katerem bo prostora za 8000 tekmovalcev, športnih funkcionarjev ln novinarjev. Za razliko od podobnih naselij v drugih državah, *' »o priredile olimpijade, ta ^olimpijska vas« ne bo začasna 111 Kk ne bodo porušili, ko bodo 'Rro končane. To naselje so projektirali kot mestno četrt, v ka-toro no bo po končani olimpijadi v«H'lilo 1.500 družin državnih Ur«»dnikov, ki so doslej živele v 8lal>ih Mtanovanj.sk«>!) razmerah. «QVanja bodo delili z nateča- Profesor Lorenz se spozna na »govorico« gosi kot nihče drugi. Ze desetletja študira in raziskuje sociologijo in življenjske navade teh živali. Skupaj s svojimi znanstveniki — sodelavci opazuje, kaj počno živali, kako živijo, in skuša ugotoviti, zakaj nekaj naredijo ali zakaj tega ne naredijo. Pri nekem poizkusu je bil profesor Lorenz »mati« petim mladičem divje gosi. Vedno »Človeška mati« vodi piščance tako, kot prava mamica, ki jo mladiči sploh ne poznajo, saj so se pravkar izmotali iz jajčne lupine tekale za njim, tudi v jezero jih je peljal. Pa skrivnost tega nenavadne- ga »družinskega življenja«: mladiči divje gosi so bili takoj, ko so prebili jajčno lupino, v prvih urah življenja, zaupani izključno staremu profesorju. Njim je človek nadomestil pravo mater — in to v njihovem najobčutljivejšem času, v prvih urah življenja, ko so sprejemale prve vtise iz zunanjega sveta. Cilj teh zanimivih raziskovanj je ugotoviti, katere lastnosti živih btij so prirojene in katere priučene. Mladiči divjih gosi so idealne poizkusne živalice v ta namen, ker so takoj, ko razbi-jejo jajčno lupino, že dovolj razviti in čvrsti. Sta Profesor Lorenz in »njegovi« mladiči divje gosi, ki jih vodi on sam. Najraje gredo z njim na kopanje v jezero SREDSTVO PROTI STARANJU Dr. F. Artner, specialist za fizikalno terapijo na Dunaju, je te dni poročal o presenetljivih uspehih, ki jih je dosegel s preparatom DH-112. S tem preparatom mu je uspelo zmanjšati starostne pojave pri velikem številu pacientov. Preparat je preizkusil doslej le v takšnih primerih, kjer niso bile učinkovite metode, ki smo jih poznali do pred kratkim. Sem sodijo starostne spremembe v sklepih, posledice kapi, živčne motnje in drugi pojavi v ožilju in na srcu. Previsok ali ppreaiizek krvni pritisk je dosegel z uporabo preparata DH-112, povečini zoper normalno višino. Od skupnega števila 415 bolnikov je dosegel dr. Artiner pri 44 popoln uspeh, v 295 primerih pi precejšnje izboljšanje. MALI JEDRSKI REAKTORJI Američani pripravljajo in razvijajo vrsto malih jedrskih reaktorjev, ki naj bi jih uporabljali v glavnem v umetnih satelitih: Snap-8 energetski sistem bodo verjetno uporabili v satelitih Hidas in Samos. Izveden bo kot miniaturni reaktor, težak pa bo 113 kg (s celotno opremo 410 kg). Snap-10 je termoelektrični generator z reaktorskim pogonom in z močjo 300 W. Je brez kakršnihkoli gibljivih delov. Statična pretvorba toplote v električno energijo je trenutno še dokaj neekonomična, vendar pa je od vseh metod še najzanesljivejša. Snap-2 je 50 kW reaktor s sistemom za pretvorbo energije. Celotna teža bo brez oklepa 227 kg. Reaktor je homogeni s tremi kilogrami urana 235 in s cirkonijevim hidridom kot moderatorjem. Neki kitajski pek je izdelal napravo, s katero je moč v eni uri zamesiti tisoč kilogramov moke. Ta stroj je razmeroma preprost, večina delov je lesenih in kar je na parni pogon, je ze-Natanko takole ubogajo mladiči 16 primeren za tisto kraje, kjer gosi »leseno mamico« v poseb- nimajo elektrike. Po tem nnči-no oblikovanem stroju, ki ga po- nu je mogoče mesiti kruh dve-ganja motorček stokrat hitreje kakor doslej. Sveča poganja uro Neka londonska tovarna sveč dan zgori po ena sveča in njen izdela vsako leto po 366 sveč, ki plamen poganja urin mehanizem so visoke po dva metra. Te sve- Ura ni ravno tako natančna, kače poganjajo starinsko uro, ki jo kor kronometer, vendar kaže prihranijo v muzeju znanosti. Vsak bližno točno vsake četrt ure. §!ll iti tam O/rl se je na kupček suhljadi kraj prosja. »Jji kaj delaj« *°ri?« je zagodrnjal. Okrenil se je v rob in zaklical: »Brž na,*ritc. dan je kratek!« p, n'kar ne skrbi!« mu je z vrh Nograda zaklical eden izmed |J^H| ' "Našli smo nešpljo in, ko jo oberemo, pridemo. Suli- 1 smo nabrali dve grmadi, juhe!« 'dra' S*,z' ^* prišel z veliko ponvijo v roki ovčar Janez. »Na VJ«\ Urban!., je pozdravil in postavil ponev na tla. tati !■ /Hravic' '•Mil* s<* J<" stari razveselil fanta. Ta pa je *N ,Z ^rno vrečico kaše in v brajdine liste zavito kepo masla. '* *• ponudil Urbanu »to je moj delež. Zabela bo za vse.« p(), ^rpdnik se je zahvalil in vstal. »Tamle bomo zakurili,- je iu Ma ozarp kraj prosja. »Kar stopiva, čas je ie!« • ln,,,iredc je pod grmom napuhi nekaj suhe trave za netiv«. ^ŽRal jr „a prst,. ,,, poklical pastirje. Vsi l iik<,r tn>P razposajenih ko/let so se pripodili p« strmini. 4k Je prinesel hutarico suhljadi. lip . :ir '-ačnimo!■< je rekel Urban. Tretjinekoma Jakobu in Fi-Da Lr* »kazal prinesti vode. Bratom Gašperju, Mihi in Boltržarju 1 jan "*r,l'il naj seženejo živino in jo spravijo domov. »Midva . ' /0,n,- je pristavil, »pa medtem skuhava Martinovo kašo.« Ij,,^ ' "z,li so hutarice nakup in šli, kakor jim je bil naročil ___"Ko sta se Jakob in Filip vrnila /. vodo, je Janez nalil Done Af, J° Postavil na trinožnik. . c»«lnik j,- ukresal ogenj. Veselo je siknil plamen skazi suho av° in objel naloženo dračje. Vs l><>llv''''i vrečico in vsuj kašo!« je velel Urban ovčarju. »Za ' *pga po eno pest!« je pristavil. ("lM>cn kakor kakšen svečenik ■ visok« dvignjeno baklo šel okoli grmade. In pred Urbanovimi očmi so se porajali premnogi kres«vl. O. kojkrat je že kresova! in po raznoterih krajih! Dobro se še spominja svojega prvega kresovanja. O pustu je bilo. Mlačen marcev večer. Topla odjuga je pregnala sneg. Na ledini je gorel kres. In potem so fantje zapeli. Pesem je prosila rodovitnosti pri živini in na polju. Nato s« jedli. Krače in cvrtje. Tuni on. Urban je bil deležen. Ko je nekoliko odrastel. ga je vzel oče s seboj na Štajersko. S tovorniki sta sls za grajske po vino. Takrat je prvikrat videl vinske griče, vse zlate in prijazne. Pa je nazaj grede hudo zbolel in dobra hiša ga je vzela v oskrbo. Potem pa je bil vs« zim« privezan na posteljo in šele na pomlad je okreval. O, kajkrat je že kresoval na Ilomu! Pa ga je «b teh sladkih spominih Ie nekaj zaskelelo. Bol stoletja bo že tega, kar je prav pri kresnem «gnju Iz-g«bll avojo mlad« ljubezen. Bogat kmetski s-in mu je prevzel lep« nevesto. Sedaj pa je že dolga leta on — stari fant — zažiga mogočno grmado in opravlja obredja. Urban se je ustavil in zapel: »Martinova nedelja danes je, «ja! Martinova nam kaša kuha se, oja! In do večernega neba Martinov kres plamti, oja! V ta mladenlško krepki samospev je udaril zbor in ponovil pesem. Zadnji »oja« se je mehko izgubljal v zgodnji večer. Nad bohinjskimi gorami pa je tonil v škrlatne zarje zlati šopek prvega krajca. Pastirji so zmetali ostanke dogorevajočih plamenic na ogenj. »Še priložite! Besed« imam, da vam jo povem,« se je oglasil, ovčar Janez. Trije kralji, kakor je Urban rad imenoval brate, ki so imeli imena modrih iz Jutrovega, so brž skočili po dračje. »Tovariši,« je povzel Hribarjev ovčar, »letos je bila planina kaj slaba. Res je, da se je zavoljo suše pobilo nekaj živine, ker si je iskala paše v nevarnih krajih, vendar so jo veliko več pokončale zveri. Ni dovolj, da nam v hudih zimah — predlanska je bila taka — volkovi silijo naravnost v staje, temveč sta se zadnje leto že kar nevarno ra/plodila medved in ris. Od Mojstrane do bohinjskih gmajn se tresejo pastirji pred to krvoločno mačko in nasilnim medvedom. In kd« je temu kriv? Grad! Bolje rečeno: Herman in Fraja!« Urban je resno prikimal. »Fraja je hudobna,« so pritrdili drugi. In Baltežar je rekel: »V malem šmarnu je bila v Krmi. Fric jo je spremljal. Pa so moj oče stopili k njej in ji povedali, da nam je ris raztrgal koz«. Zasmejala se je, da mi je šel mraz po kosteh, zamahnila z roko in rekla: »Kaj ml mar! Ta planina je kakor ustvarjena za rita.« Janez je dvignil roko in nadaljeval: »Vsemu temu Je pravzaprav kriv grof. Ali ni njeg«va dolžnost, da ljudi obvaruje takih nesreč! Mar nima borcev in ali nas ni dovolj za pogone? Toda boji se hčere!« »Se iz gradu ga bo vrgla nekoč,« je pripomnil Urban. GORENJSKE PONEDELJEK, 9. MAJA 1960 Ob žici okupirane Ljubljane Zmaga v ponovljeni tekmi Svoboda : Triglav 59: 68 (35:35) Ljubljana, 8. maja Budnica z godbo po mestu in streli z gradu so danes že v zgodnjih jutranjih urah naznanili pričetek tekmovanja na IV. pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane«. V tem času so z vseh strani hitele proti startnemu mestu pohoda, k spomeniku ob Titovi cesti, množice udeležencev te tradicionalne politično-športne manifestacije v počastitev obletnice osvoboditve. Letošnji pohod so začeli že včeraj pionirji. Preko 10.000 se jih je zbralo v vseh devetih ljubljanskih občinah, da so nato ramo ob rami prehodili svojo 2 kilometra dolgo pot ob nekdanji žici. Število udeležencev pohoda raste iz leta v leto. Danes je sodelovalo že preko 2700 ekip z več kot 13.500 tekmovalci. Ce bi jih postavili v obliki štafete, bi prehodili ali pretekli tako dolgo pot, da bi lahko obšli zemljo. Tekmovalni pogoji so bili letos nekoliko olajšani, saj je bila najdaljša proga »le« 25 km. Razen tega pa ni bilo treba udeležencem nositi pušk ali ostale opreme ter premagovati ovir. Tudi vreme je bilo danes naklonjeno tekmovalcem; bilo je oblačno in znatno hladno. Prvi so startali moški v tekmovalnem pohodu na 25 km že ob 6. uri zjutraj. Uro na to pa so odšle na 14 km dolgo progo ženske ekipe tekmovalnega pohoda. Ob 8. uri Šahovske novice £ V finalnem delu šahovskega pokalnega prvenstva za KUP maršala Tita na Gorenjskem so se udeležile štiri ekipe, in to: Kranj I, Storžič-Golnik, Radovljica, Jesenice. Rezultati so bili naslednji: Kranj : Radovljica 4 proti 0; Jesenice : Storžič 4:0. — Ker se je igralo po izločilnem sistemu sta se za republiško prvenstvo plasirali ekipi Kranja in Jesenic. £ Na ekipnem pokalnem prvenstvu kranjske občine v šahu je sodelovalo 29 ekip. Od tega 11 mladinskih. Med mladinskimi ekipami je zmagalo moštvo »Staneta Žagarja« pred »Stanetom Kavčičem«. Med starejšimi pa je zmagalo moštvo Golnika. £ Za prvomajske praznike je bil v prostorih OLO Kranj brzopotezni šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 38 igralcev. Zmagal je Cuderman s 14,5 točkami pred Bavdkom s 14 točkami. — Med mladinci pa je zmagal Kajič iz odreda »Simon Jenko«. V prostorih Dijaškega doma v Kranju je bilo okrajno šahovsko prvenstvo Gorenjske za mladince in pionirje, ki se ga je udeležilo 27 ekip. Med mladinkami je zmagala ekipa iz Poljan, med mladinci pa ekipa »Staneta Žagarja«. Tudi v Škof ji Loki je bil v počastitev delavskega praznika šahovski brzoturnir, ki se ga je udeležilo 108 igralcev iz vse Slovenije.' Zmagovalec v skupim mojstrov, MK, I. in II. kategor-nikov, je bil mojster Parma, pred Longerjem z Jesenic. Med III. in IV. ter brezkategorniki pa je zmagal brezkategornik Trampuž. Milan Djenadič ROKOMET Mladost (mladinci) : Slovan (mladinci) 38:20 (21:9) Kranj, 8. maja V prijateljskem rokometnem srečanju so danes mladinci Mladosti na domačem igrišču premagali vrstnike iz Ljubljane. — Kranjčani so pokazali lepo igro, zlasti v prvem polčasu, ko so igrali dobro tudi v obrambi. — Odlikovali so se s točnimi in ostrimi streli od daleč. Najuspešnejši so bili: Rebolj II (10), So-telšek I (8), Bregar S. (7), Lebar (8) pri Mladosti in Golja (9) ter Orehek (7) pri Slovanu. Pri domačih je bil odličen tudi vratar Bregar J. Tekma je pokazala, da se Mladosti ni treba bati, da bi kdaj prišla v stisko z igralci, saj so vsi mladinci pokazali lepo znanje. V predtekmi so se srečali pionirski vrsti obeh klubov. Zmagali so gostje s 14:8 (5:4). Pri zmagovalcih je bil najuspešnejši Zlin-šek (5), pri domačih pa Lebar (5). oč O BV£ Š Č £ YA L £ C m a oglasi Motorni kolesi »Viktorija Aero sport« 250 ccm 80000 km in AJS 500 ccm, oba lepo ohranjena, ugodno prodam. Viktor Šušter-šič, Zg. Bitnje 101, p. Zabnica, Kranj 1695 Prodam leseno uto, krito z opeko, primerno za garažo. Naslov v oglasnem oddelku 1712 Društvo upokojencev v Kranju obvešča članstvo, da ima svoj redni letni občni zbor v sredo, dne 11. maja ob 15. uri v veliki dvorani nove stavbe Okrajnega ljudskega odbora. K obilni udeležbi vabi odbor 1728 Ob priliki proslave v bolnici SVPB »Franji« v nedeljo, dne 15. maja 1960 bo vozil iz Kranja avtobus ob 7. uri izpred avtobuse postaje Kranj. Cena /a relacijo Kranj—Cerkno »Fra-nja« in nazaj 500 dinarjev. Prijave sprejema občinski odbor ZB NOV Kranj 1729 Našel sem ženski zložljiv dežnik. Lastnik ga dobi pri trzni-carju na živilskem trgu Š742 Zaradi bolezni prodam »Vespo«. 1955 leto izdelave, 125 cm, v odličnem stanju, registrirano za leto 1960. Drulovka 4, Kranj 174:! Prodam kravo. Polica 1, Naklo 1744 Prodam novo žensko italijansko kolo plave barve. Prebače-vo 41 1745 Prodam plemenskega vola. Breg ob Savi 8, Kranj 1746 Stavbno parcelo, ograjeno, v Kranju, prodam. Ponudbe oddati v ogUusni oddelek pod Hfro »,500- 1747 Kupim pisalni stroj dobre znamke. l\>nudbe oddati v Ogl i ni oddelek pod »Stroj« 1748 Kupim hišo, tudi nedograjeno, v Kranju. Ponudbo pod -Hiša v Klanju« oddati v oglasni oddelek 1749 Zakonca, brez otrok, iščeta v Kranju opremljeno ali pra/no sobo za dobo šestih mes>ecev. Ponudbe oddati v oglasni odde-lek pod »Inženir« 1750 Šivalni stroj vam najbolje in hitro očksti in .strokovno popra "i edina tovrstna mehanična delavnica v Kranju. Omejc, Jelenov klanec 1751 Preklicujem neresnične besede, ki sem jih govorila o Gove-kar Štefki, Voklo 52, Šenčur. -Maček Alojzija, Voklo, Šenčur 1752 Preklicujem št. bloka 43196, izdanega v Konusi j ski trgovini Kranj, dne 4. decembra 1959. — Križaj Zdravko, Tržič 1753 Ugodno prodam vprežno kosilnico z p grebenoma srednje velikosti. Poizve se pri Instalaterju, Kranj (preje Radijska postaja, Primskovo) 1754 Trgovsko podjetje Knjigarna Simon Jenko v Kranju sprejme dva vajenca — vajenki. Pismene prošnje je poslati na upravo podjetja 1755 Kupim do 5 kVV dinamo z run manj obrati na istosmerni ali izmenični tok. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 1756 Starejši osebi ali upokojenki, ki bi v dopoldanskih urah pazila na dva otroka (2 do 4 let), nudim hrano in stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku pod »starejša«. Gostilne in svobodni poklici 24. maja Vse ostale obrtne stroke Davčne zavezance posebno opozarjamo, da lahko dajejo pred davčno komisijo dodatna pojasnila, dokaze ali ugovore k od-mernim predlogom vsak dan od 8. do 9. ure. Ce bodo davčni zavezanci dajali pred komisijo dodatna pojasnila, prosimo, da so v svojih izjavah kratki in stvarni. Odsek za dohodke RAZPIS Gostinsko podjetje »Javornik« Jesenice razpisuje delovno mesto računovodje podjetja. Pogoj: Popolna srednješolska izobrazba z ustrezajočo prakso v računovodstvu, (po možnosti v gostinski stroki.) Rok za predložitev prijav, z obrazložitvijo dosedanje zaposlitve in kvalifikacije je do 15. maja 1960. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. k i n p objave ODMERA DAVKOV Odsek za dohodke občinskega ljudskega odbora Kranj obvešča vse davčne zavezance, da bo davčna komisija obravnavala predloge za odmero dohodnine In prometnega davka obrtnikom in prostim poklicem za leto 1959 in prtdloge za pavšalno odmero za leto 1960 v prostorih odseka za dohodke občinskega ljudskega odbora Kranj, Tavčarjeva ulica 43, po naslednjem razporedu: 16. maja Brivsko-fri/.erska in gradbena stroka 17. maja Kovinska stroka 18. maja Oblačilna stroka 19. maja Lesna stroka 20. maja Živilska stroka in prevozniki 21. maja Usnjarska stroka 23. maja TOVARNA USNJA »STANDARD« KRANJ sprejme kvalificiranega strojnega ključavničarja z 10-letno prakso nekvalificiranega delavca za pomožna dela v mehanični delavnici. Placa po tarifnem pravilniku. nastop službe takoj. Prijave sprejema personalni oddelek podjetja. Jesenice »RADIO«: 9. maja amer. barv. vistav. film hol-lywood IN poguba Jesenice »plavz«: 9. in 10. maja amer. barv. vistav. film hollywood in poguba Bled: 9. maja ital.-japon. film m a dame butterfly, K), mfl )a angl. film bežno srečanje, predstavo ob 18. in 20.30 Radovljica: 10. maja japon. v ke sorazmerno nizke, pa blem vseeno ni tako rožna*., *■ kaže na prvi pogled. V Rimu- ■ po hotelili aa razpolago Prlb a no 14.500 postelj, to je *k°* 5000 manj, kot pa je že do* -rezerviran u ležišč. Razen pa je treba še računati *j ogromno množico turistov, ^ m;;o in verjetno tudi ne bo* ničesar rezervirali. Računaj j da bodo imeli v glavnih sPl>l)50 nih dnevih v Rimu okoli tisoč gostov. V celoti je po hotelili JJjJ vrst in po gostiščih razpoh«1 Vih okoli 30.000 ležišč: n B J» njih 30.000 jih bodo uredili l£ rasnih same. tandh ln «;,V"K-h' 28 Dim ležišč pa na carnpin* J BOM pa jih bodo uredili pod \ sebnimi šotori, ki jih bodo P pratvi11 <»rganizal »m. "i,:,;,,-!'\,ii ooo le/i pa ho lo priP"*"^, po zasebnih stanovanjih- k(,U loti bO tore i na ra/pola..'• "\t. 100.(MK) le/asč. medtem ko Pj*()()0 videvajo na dan OkoU 1 gostov. ,g ( Mimpij .ka \ as za I >"!'l '"'^(tft mestece zase, v katerem J • sob in 14 restavracij. V( leh zgradb bodo potem Pf^jj, diJi za tanovanja ''X\itOr u dužbi ncev. V zvezi 8 "JJJ. piado pripravljajo tudi 300 > ^ narodnih telefonskih /vr/,()00. novinarje, ki jih bo preko 3382