avgust
1	N 11. pobink.
2	P Alfonz
3	T Lidija
4	S Itominik
5	č Marija Snež.
G P Sprem, na gori+
7	S Kajetan_
8	N 12. pobink.
9	P Roman
10	T Lovrenc
11	S Suzana
12	č Klara
13	P Janez Bcrh.+g
14	S Evzebij_+
15	N Vnebovzetje
16	P Sv. Rok
ambrikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod, — za pravico in resnico — od h&ja do zmagel
glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah.
(Official Organ of four Slovenian Organizations) '	'
ŠTEV. (NO.) 150.
CHICAGO, ILL., ČET RTEK, 5. AUGUSTA — THU RSDAY, AUGUST 5, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Franco si oridobi
Anglija se polagoma postavlja na stran španskih nacijona-j listov. — Rudniki okrog mesta Bilbao so en vzrok za1 s to "prijateljstvo", drugi pa je ogroženi položaj Angli-. je v Aziji. — Španija namerava nastopiti pred Ligo.
Pariz, Francija. — Tekom Zadnjih tednov je opažati, kako Anglija polagoma iz-Preminja svojo politiko glede Španije. Dočim je doslej kolikor tolikio simpatiz|irala s špansko vlado, se pa zdaj Počasi, toda s sigurnostjo nagiba na stran nacijonalistov. Ta preobrat v angleški politiki je že tako daleč napredoval, da španska vlada lahko opusti vsako upanje na kako pomoč, bodisi moralno, bodisi dejansko od strani Anglije.
Kaj je dalo povod k temu Preokretu? Vloge ne igra pri tem nikaka morebitna sentimentalna ljubezen Anglije do generala Franca in njegovih Nacijonalistov, še manj pa do njegovega fašas^čnega režija. Kakor navadno, vodi Anglijo tudi pri tem navadna Jamarska politika in prilagoditev dejanskemu .stanju. ?adec mesta Bilbao je bil Prvi vzrok, da je pričela podajati Anglija prijazna nacionalistom. Okrog tega me-sta so namreč bogati rudniki, v katerih je investiranega o-gromno angleškega kapitala. Poleg tega pa Anglija potrebuje rudo iz teh rudnikov za ®v°j oboroževalni program, ^ahko je razvidno torej, da hoče pridobiti Anglija francovo naklonjenost, da bo |Uiela še v naprej dostop do
h rudnikov. . To novo "prijateljstvo" pa JlUa še neki drugi vzrok. An-®ki interesi na Daljnjem vzhodu so postali ogroženi sled vojne med Kitajsko in aPonsko in zahtevajo vso Pozornost Anglije. Zato želi s m najhitreje urediti vse • 0je manjše in večje spore u nasprotstva z evropskimi vrzavami, da se bo čutila *rno doma. Najbolj nevarna asprotnica ji je že izza časa Jne v Abesiniji Italija in Postavitev prijateljskih od-n°Sa.iev s to državo je točas-n za Anglijo važnega pome-Po". . akor Je bilo že včeraj Anr°,Cano' si skuša pridobiti Itaf- novo naklonjenost
Uron'6 S tem' da ji Priz"a Zak ° Abesinijo za njeno
Pa v"110 Posest Pole^ te^a stve? da je kalija bi-v g jnteresirana v tem, da
sti t?nilji zmagajo nacijonali-skuči °r zdaJ kaže, se ji bo da saala prikupim še t s tem,
stavf v, Z njo vred očitno po-* * Ua stran Franca.
,a Cfkf kV.Iada s^er ni ime-*evtral b,čka od dosedanje glije Z I naklonjenosti An-^^.vendar ni nikakega dvo-
udarecd. t0 hud bralni glija ./:a "Jo, ako se bo An-
CIO POROČA 0 NAPREDKU
Poročilo CIO navaja porast in
pridobitev.
Washington, D. C. — Lewi-
sova organizacija CIO je v torek izdala poročilo, v katerem zatrjuje, da je tekom zadnjih tednov dosegla velik napredek v številu članstva kakor tudi v pridobitvah za delavstvo. Tako je po njenem poročilu pridobila v svoje vrste že znatno večino delavstva v tekstilnih tovarnah na jugu. Isti dan je tudi delav-' ska federacija izdala svoje J pomočilo, toda to obstoji v i pretežni večini iz napadov na CIO, katero žigosa kot komunistično in tiransko.
njej lln° Postavila proti n«r! Protikorak proti te-°dločnrraVa Španska v,«da
Uarodov	pred
P°dvzam Zahtevati> da se
ltaliji in v P°St0panje proti nega k /Nemčiji zaradi nju-
Na^Carnja Pr0U njej'
pred na? Je t0 storiti že ^ r meseci, a ste jo od
SODNIJA KAZNOVALA LAKOMNO SEBIČNOST
Chicago, 111. — Na globo $50 je bila od sodišča zadnji ponedeljek obsojena Lake View bolnica, 4420 Clarendon ave., ker je pred par tedni odgnala iz svoje oskrbe nekega težko ranjenega pacijen-ta, ker ta ni mogel garantirati, da bo plačal zahtevano pristojbino. Pacijent, neki Lige Debowski, je bil ranjen v boju z dvema banditoma, ko jima je preprečil rop neke trgovine. Policija ga je odpeljala v omenjeno bolnico; ta pa mu je dala samo prvo pomoč, na kar je zahtevala, kakor izpričuje neka bolničarka, $150 za nadaljnjo oskrbo. Ker ni dobila zadovoljivega zagotovila, je odgnala pacijenta, ki se zdaj v okrajni bolnici bori s smrtjo.
-o-
VINO IZ DREVESA Chicago, 111. — Kurator botaničnega oddelka tukajšnjega muzeja, L. Williams, se je zadnje dni povrnil s svoje znanstvene ekspedicije po južni Mehiki in pripeljal s seboj nad 2000 vzorcev raznih nenavadnih dreves in zelišč. Med njimi je tudi drevo, iz katerega pridobivajo domačini okusno vino. Drevo je neke vrste palma in domačini ga posekajo, izdolbejo v deblo malo korito, katerega pokrijejo z listjem ter pustijo tamkaj par dni. Med tem časom se v korito nateče polno okusnega soka, vsebujoče-ga znatno količino alkohola.
-o-
8000 VOZNIKOV TRUKOV NA STAVKI Philadelphia,. Pa. — Unija voznikov, spadajoča pod delavsko federacijo, je zadnji ponedeljek pozvala na stavko 8000 voznikov trukov v tem mestu. Izvzeti od stavke so bolnice in časopisi.
INŠTALACIJA NADŠKOFA
Detroit povzdignjen v nadškofi jo.
Detroit, Mich. — Ta torek se je vršila v tukajšnjem mestu sijajna katoliška slovesnost, pomembna ne samo za tukajšnje mesto, marveč za celo državo Michigan. Inštaliran je bil namreč novi'nadškof, Most Rev. Edw. Mooney, in obenem je bil povzdignjen Detroit v nadškof i jo, pod katero zdaj spada ves katoliški živelj v Michiganu. Poleg ogromne množice ljudstva je slovesnosti prisostvovalo 10 nadškofov, 60 škofov in nad sto drugih cerkvenih dostojanstvenikov.
--o-—
SOVJETI ARETIRALI OGRSKEGA BOLJ.
ŠEVIKA
Moskva, Rusija. — Mnogo slavnih boljševikov, ki so prej zavzemali važna mesta, je zadnje čase padlo v nemilost pri sovjetski vladi in ta jih je spravila na varno. Med temi osebnostmi je tudi znani Bela Kun, ki je v letu 1918. organiziral na Ogrskem bolj-ševiški režim, ki pa se je vzdržal le malo časa, na kar je Bela Kun pobegnil v Rusijo. Tam je zdaj opravljal neko nepolitično službo, toda pred mesecem dni je izginil in, kakor se iz neuradnih, toda sicer zanesljivih krogov trdi, je bil skrivoma aretiran.
--o-
KORAJŽEN MOŽAKAR
Rushville, Ind. — S'amcem, ki nimajo korajže niti enkrat stopiti v zakonski jarem, lahko služi za dober vzgled 65 letni Norman Selby svoječasni boksarski prvak in zdaj u-služben pri neki avtomobilski družbi v Detroitu. Zadnji po-nedoJjek se je namreč možak oženil in, kar je glavno, je bila to že njegova deveta že-nitev.
BORBA ZARADI VRH.
SODNIKA
Washington, D. C. — Kakor se sliši, namerava imenovati predsednik Roosevelt novega sodnika na izpraznjeno mesto v vrhovnem sodišču šele potem, ko se bo razšel kongres. Njegovi nasprotniki pa protestirajo proti temu, češ, da mora senat prej odobriti imenovanje, predno bo novi sodnik posloval.
KRIŽEMSVETA
—	Mont Sec, Francija. — V ponedeljek je bil odkrit drugi spomenik ameriškim vojakom, padlim v svetovni vojni. Spomenik je postavljen v tukajšnji bližini in je umetniško izdelan. Obredi so bili znatno bolj preprosti kakor dan prej v Montfaucon.
—	Stourport, Anglija. — Bivši min. predsednik, E. Baldwin, je obhajal pretekli ponedeljek svoj 70. rojstni dan. Vršile pa se niso nikake proslave, kajti moža muči hud trevmatizemj, vsled katerega potrebuje čim najbolj popolen mir.
—	Berlin, Nemčija. — Na* ziji so v ponedeljek aretirali protestantovskega pastorja dr. O. Dibeliusa zaradi tega ker je v odprtem pismu pov-darjal, da je bil Kristus judovskega rodu, kar je nasprotno nazijskim naukom.
—	Cleveland, O. — Agilni škof elevelandske dijoceze je v svojem zadnjem pastirskem pismu energično povdarjal potrebo enotne fronte v delavskih vrstah, če ne, nikdar ne bodo izvojevali svoj program. Obenem je pa povdaril potrebo enotnosti in lepše medsebojnosti med deloda-javci in delavstvom, le ta bo odvrnila vandalizem in izgrede, ki so se zadnji čas tako ponavljali. Splošno dobro človeške družine mora biti vsem glavna norma.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
JAPONSKE ČETE PRODIRAJO
Vojni pohod japonske armade na Kitajskem. — Incident med Japonsko in Rusijo.
Tientsin, Kitajska. — Japonska armada je v torek pričela s pravo vojno ofenzivo proti Kitajski. Med tem, ko njene čete polagoma pro-diraju proti jugu na motornih vozilih in zavzemajo mesto za mestom, so pa njeni aeroplani že dosegli daljavo do sto milj južno od tukaj in bombardirali več mest.
Do zdaj še niso zadeli Japonci na nikak poseben odpor pri svojem prodiranju. Kitajska vlada namreč še ni zadostno mobilizirala svoje armade in tako je pričakovati, da še kak dober teden ne bo nikakega večjega spopada.
Med tem pa je prišlo v tem mestu do novega mednarodnega incidenta. V ponedeljek je bil izvršen na tukajšnji ruski konzulat oborožen napad in so bili v njem zaplenjeni vsi dokumenti. Sovjeti trdijo, da je napad vodil neki japonski častnik in zahtevajo od Japonske zadoščenja. Ta pa nasprotno trdi, da je bilo to delo Belih Rusov, ki so sovje-tom nasprotni, in odklanja vsako odgovornost za to.
Iz Jugoslavije
Težko prizadeti kmetje v Prekmurju, kjer jim je voda poplavila polja in odnašala žito. Nekaterim je uničeno vse. — Razdivjan bik napadel svojega gospodarja. — Smrtna kosa. — Razne nezgode in drugo.
DRUŽBA ZAHTEVA ZASLIŠANJE 1000 PRIČ
Chicago, 111. — Pred narodnim delavskim odborom, ki zaslišuje obdolžbo jeklarske unije proti Inland jeklar-ni, da je ta kršila določbe Wagnerjevega zakona, je zastopnik družbe zadnji ponedeljek zahteval, da odbor zasliši 1000 prič, katere namerava družba najti med delavstvom. Bržkone ima s tem namen,da zadevo čim najbolj zavleče.
ŽUPAN WILSON IZ FILADELFIJE
tega razgovorih Anglija in Francija. Ni sicer pričakovati, da bi imela s tem kaj dosti uspeha, vendar bo vsaj primorala Ahglijo, da pokaže javno svoje pravo lice.
Med filadelfskim županom Wilsonom, ki ga predstoječa slika kaže v uradu, ko govori, in penn-sylvanskim guvernerjem Earlem je prišlo do resnega spora, ko se je pri stavkovnih izredih župan postavil na stran delavcev, guverner pa na stran družb. Miličniki so spojili telefonsko vez in prisluškovali županovim pogovorom. Enega izmed teh je mestna policija aretirala in župan mu daje lekcije. Obenem je napovedal, da iz teh vzrokov bo on prihodnji protikandidat proti guvernerju Earlu.
Oblak se je utrgal
Sobota, 14. julija. — Zadnjo soboto popoldne se je nebo nad Goričnim močno stemnilo, začelo je grmeti in kmalu je začelo liti da je bilo strahota. Ljudem je bilo takoj jasno da se je nekje utrgal oblak. Nekako pol ure po tej plohi je začel potok, ki prihaja iz Otovcev v Mač-kovce, nevarno naraščati. Rumena voda je naraščala z neverjetno brzino. Samo par minut je trajalo, pa je voda prestopila bregove. Ljudje, ki so prihajali ravno ob tisti uri s sejma v Puconcih, so si morali zavihati hlače in dvigati krila, da so lahko pre-bredli vodo, ki je šumela preko ceste. Lovili so veje. ki jih je nosila s sabo. Izprva so prijetno vznemirjeni tekali ob njenih bregovih. Vedro več vode se je valilo preko bregov. V par minutah so bili Mačkovci v vodi. Ljudje so zbegano nosili snopje pšenice z njiv, ker bi jih drugače besneča voda poplavila. Kmalu so bile njive pod vodo. Nekaterim posestnikom je uničena vsa žetev, pa tudi krompir in koruza. Pravijo, da že 25. ,'et ni bilo take povodnji.
-o-
Žrtev podivjanega bika
.Apače, 10. julija. — Te dni je bil na župnijskem pokopališču položen k večnem počitku 75 letni posestnik Anton Probst z Žepovcev, ki je postal žrtev podivjanega bika. Nekaj dni popreij je šel v svoj hlev, da nakrmi živino. Nesrečno naključje pa je naneslo, da se. je tedaj od-vezal petletni bik in se zakadil v svojega gospodarja. Z rogovi ga je potisnil k steni tako močno, da mu je zlomil štiri rebra. Odlomek enega rebra se je Probstu zasadil v pljuča, kar je povzročilo notranjo krvavitev. Občutno poškodovani gospodar se je zvrnil nezavesten na tla. Ker se mož predolgo ni vrnil iz hleva, ga je šla žena iskat in ga je našla nezavestnega na tleH. Na kraj nesreče bil poklican zdravnik iz Apač, ki pa j,e mogel le ugotoviti, da je vsaka zdravniška pomoč zaman.
-o-
Napaden Že meseca junija so štirje razbojniki vlomili sredi noči v stanovanje 71 letnega najemnika Jerneja Laznika iz Zreč. Mož se je prebudil, ko ga je eden razbojnikov zgrabil za vrat in ga obsvetil z žepno svetilko, ob enem pa držal sekijjo nad njegovo glavo; drugi razbojnik je pa kazal odprt nož. Starček jih je začel prositi, naj ga puste še živeti, ker bi se. rad vsaj še spovedal. Nato so ga začeli razbojniki spraševati kje ima denar, katerega jim je moral
izročiti. Ta stvar.se je raz-vedela in orožniki so razbojnike kmalu izsledili in sicer so to 28 letni vrtnar Silvij Blečič, 23 letni krojač Alojz Tajnikar iz Sp. Doliča, mladoletni F. T. iz Sp. Doliča in 27 letni Franc Repine. Obsojeni so bili Tajnikar in Repine na 3 leta, Blečič na 2 letni in F. T. na- 6 mesecev.
-o-
Smrtna kosa
V	Mariboru je umrl Franjo Murnik, cestar star 71 let. — V celjski bolnici je umrl Franc Vidic, sin jetniškega paznika iz Ložnice pri Celju star 21 let. — V Ljubljani je umrla Marija Tušar, rojena Ponikvar, zasebnica stara 51 let.
--o-
Utonil
V	Smledniku pri Medvodah je pri Pengavovem mlinu po nesreči padel v Savo komaj 3 leta in pol stari sinček Ivana Zupana, mlinarja v Smledniku in utonil. Trupelca še ne morejo najti.
-o-
Strela
V	Silovi je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Martina Voha in ga zažgala da je zgorelo do tal. — V Skalah je ogenj uničil hišo posestnice Antonije Mo-čivnik. — V Leviču je zgorela stanovanjsko in gospo-, darsko poslopje Janeza Uger-ška, v Poljčanah pa viničari-ja Antonije Franci.
-o-
Skrivnosten prstan
V	neki kaznilnici na Hrvatskem so v kosu mila odkrili dragocen škofovski prstanj. Zagonetno je bilo kako je prišla taka dragocenost v kos mila. Pri preiskavi je bil tudi zastopnik škofije dr. Poljak, ki je takoj spoznal in izjavil, da izvira prstan nedvomno iz dragocenosti, ki so bile ukradene v cerkvi Matere božje v Skradinu. Ta prstan so nosili škofje, ob slovesnih prilikah na desnem kazalcu.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
DENAR V STAR! KRAJ
lošiljamo po dnevnem kuseu. Včeraj so bile naše cene:
V Jugos'avijo: Za:	Din:
$ 2.55____________ 100
? 5.00____________ 200
$ 7.20____________ 300
$11.65 .............. 500
$23.00 .............1000
$45.00 ..............2000
V Italijo: Za:	Lir:
$ 6.50 ____________ 100
$ 12.25 __________ 200
$ 30.00 ............ 500
$ 57.00 '............1000
$112.50 ............2000
$167.50 ____________3000
Pri večjih svotah poseben popust.
Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem.
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Rd., Chicago, III
t
f Sirail §
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 5. augusta 1937
(Amerikanski Slovenec
Hdaja in tidbt:
EDINOST PUBLISHING GO.
W. Cermak R<L, Chicago J«k<oa: CANAL SMt
JtSUJO
Sa celo teto _ Za pol teta —
Za	četrt leta _ Za Chicago, Za celo leto _
SU	pol teta _ Za četrt leta _
£50 1.50
_$6.00 _ SJ0Q .. 1.75
EDINOST PUBLISHING CO.
Addreao of »«blicitfiq 1849 W. Cermak RA,
CANAL 5544

.Poč one yew — Tor half a rear _ For three «ortlw Chicago,
For one year _
For half a year _ For three months
2J50 159
JS&M _ 3J00 _ ITS
Dopisi važnega za hitro objaro morajo biti doposlasi na nredni-fttv* vsaj dan m pol prad dnevom, ko izide bet-—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — M* dopise brez podpisa ae no ozira. — Rokopisov ■redniitvo ne vraž*. _________
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, 4o kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točao, ker • tem veliko potrtw gate listu.___
Entered as second Class matter November 10, (Chicago, Illinois," nnder the Act of March 3, 1879.
1925, at the poet office at
Krvava obletnica
okoli Španije. Tako se bo moralo zgoditi, da bo general Franco nekoč zavladal državi, obubožani in opustošeni, in narodu, v srdu obnemoglem, a zato nič manj razdvojenem in razkrojenem.
Kaj uči krvava Španija? Vsako zlo, posebno gospodarsko in družabno, se kaznuje samo. Res so bile španske prilike posebno kričeče in krivične in je tamošnje zlo še posebno hudo. Res je tudi španska vročekrvnost, iz katere se zamore roditi toliko sovraštvo in tolika trdo-vratnost. A Španija bi ne smela biti kos evropske celine in španski narod ne član evropske kulturne družine, če naj bi ostala Španija le osamljen, žalosten prizor sredi Evrope. Ali ni tudi izven Španije le preveč gospodarskega in družabnega zla, ob katerem se narodi razdvajajo in razkrajajo v tabora fašistov in komunistov? Ali je drugod manj sebičnosti med poedinci, stanovi in v narodu ? Ali je drugod več živega, dejavnega krščanstva, krščanske ljubezni in pravičnosti? Kdo vrže kamen na Španijo?
Mi verujemo v Španijo, kakor verujemo v Rusijo! Verujemo v španski narod svetnikov in mučenikov, učenjakov in umetnikov, da spet vstane po krvavi šoli in povzdigne svoj glas v svarilo staremu, okostenelemu, po sebičnosti razdeljenemu svetu! Tako verujemo v Rusijo Tolstoja, Dostojevskega, Solovjeva! Naroda, krvaveča in trpeča, sta nam že danes klicarja mladega, svežega, dejavnega krščanstva.
S pozdra-
vne 18. julija minulega leta so odjeknili prvi streli vojaške ustaje v španskem Maroku. Kot blisk je šel odmev po vsej Španiji, maroškim upornikom so se naslednje dni pridružile vojaške posadke španskih mest in ni minul mesec, že je zakrvavela vsa Španija — in krvavi do danes iz tisočerih ran. Ob krvavi obletnici je prav in poučno da se ozremo po vzrokih krvave igre, si na kratko ogledamo sedanji položaj v Španiji in še pogledamo v bližnjo bodočnost, ki se bliža z naglimi koraki povsod tam, kjer sli-čijo razmere onim Španije pred bratomornim bojem.
Španski narod je velik narod v družini evropskih ljudstev in se lahko ponaša z dolgo vrsto svetih, učenih mož, mož-svetnikov in mož-državnikov. Ne najzadnji med državniki je veliki Španec Donozo Cortes, katerega prištevajo med najboljše ostrovidce razvoja Evrope v 20. stoletju. Že pred stoletjem je v svoji sloveči knjigi "O božji državi" z ognjevito besedo bičal gnilobo gospodarskega in družabnega reda Evrope ter opozarjal na strašni razkroj, ki mora slediti, če narodi ne najdejo pravočasno poti iz svoje sebičnosti in malomarnosti. Španija in njene prilike so mu bile za njegove svarilne opomine nazorna šola in le prehitro so se njegove napovedi uresničile, seve najprej v njegovi lastni domovini.
Kakšna je bila Španija pred izbruhom krvave revolucije? Po podatkih bivšega španskega kmetijskega ministra je imelo stotisoč Špancev v posesti 12 milijonov hektarjev španske zemlje, en milijon kmetov je posedoval^ 6 milijonov hektarjev, dva milijona kmetov nista imela niti trohice svoje posesti, poleg njih sta životarila še dva milijona poljedelskih delavcev. Ob * tej čudni razdelitvi posestvi je bil obdelan samo del rodovitne zemlje, od 23 milijonov prebivalstva ste dve petini stradali v službi delavcev-dnevničarjev. Vojna leta so ustvarila industrijski proletariat. Nevtralna Španija je hotela zaslužiti s prodajo živil in vojnih potrebščin vojskujočim se državam. Z hitro industrializacijo dežele ni šla roko v roki socialna zakonodaja, množica delavstva je bila obsojena v revščino in bedo. Nič boljše od gospodarskih in družabnih niso bile kulturne prilike v državi. Obveznega šolstva v našem smislu v Španiji ni bilo, štiri petine vseh srednjih šol so bile zasebne in so jih vodili redovniki. Cvetel je analfabeti-zem, v samem Madridu je bilo 40.000 otrok brez vsake šole. In kar je bilo najhujše: med španskim meščanstvom in preprosto množico je zijal strašen, ob izbruhu vojne že nepremostljiv prepad. Ta Španija je dajala dovolj netiva povojnim miselnim zablodam komunizma in fašizma, ki sta postopoma osvajala srca španskega ljudstva, nahaja-jočega se bodisi v gmotni ali duševni revščini, bodisi v, obojni, kralj in za njim republikanske vlade pa so zaman skušali mojstriti razkroj in razdvoj. V juliju minulega leta se je telo španskega naroda razbolelo, začelo krvaveti in krvavi do danes.
Težke, zelo težke so njegove rane po letu vojne. Do tristotisoč Špancev je izgubilo življenje, uničene so milijarde narodnega premoženja, sovraštvo med brati tiči globoko v srcih ljudstva. Katedrale in cerkve leže v razvalinah, tisoče duhovnikov in drugih zaslužnih mož in že^ na je umrlo mučeniške smrti, domovi znanosti in umetnosti so ali porušeni ali opustošeni, del španske mladine uživa usmiljenje inozemstva. In še ni videti konca strašnega razdejanja! Pač so dobre tri petine zemlje v rokah generala Franca, a z nezmanjšano srditostjo se vršijo boji naprej. Madrid kljubuje, v Valenciji in Kataloniji se proti nacionalnim četam pripravlja nov odpor. Nič manj razčiščen ni mednarodni položaj okoli Španije. Z neverjetno trdovratnostjo dela Evropa na to, da se bratomorni boj, nadaljuje in da žalostno dežela krvavi do izkrvavlje-nja. Novejša'poročila sicer govorijo o zbUŽanju gen. Franca z Anglijo, ki pristaja na angleško zahtevo odstranitve inozemskih prostovoljcev iz svoje armade in na težnjo Anglije po brezpogojno neodvisni Španiji. A moti se, kdor misli, da bo stari svet z Anglijo ali Italijo vred pod-vzel korak h pomirjenju razpaljenih strasti v Španiji in
niku za nagrado, vom.
Jakob Butala, tajnik
Pripomba ured. Ker je dopis prišel prepozno za sredino objavo in bi bil za prihodnjo objavo v glasilu prepozen, zato ga objavimo danes .
IZ DOMOVINE
Stanovanje primanjkuje
Na Jesenicah na Gorenjskem, kakor poročajo zelo primanjkuje stanovani, dasi se vsako leto dogradi nekaj večjih stanovanjskih hiš. Tako je Pokojninski zavod letos začel zidati hišo s 14 stanovanji in Kranjska Industrijska Družba je odobrila za delavska stanovanja letos 400.000 Din.
NA BOŽJO POT K MARIJI NA SVETO GORO
Milwaukee, Wis.
Na Delavski praznik (Labor Day), dne 6. septembra letos, bodo Slovenci iz Wisconsin, Illinoisa, Indiane in drugih krajev zopet poromali na Sveto goro, v Wisconsinu blizu Milwaukee, da javno počaste Marijo Mater Božjo.
Ob 10:00 uri dopoldne se bo služila slovesna sv. maša, pri kateri bo slovenska pridiga, nato pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Slovesna maša bo ob 10. uri, da bo dovolj prilike tudi za oddaljene.
Letna božja pot na Sveto goro, je bila upeljana že pred 15 leti po preč. g. Jakobu Černetu, tedanjemu župniku fare sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu, zdaj župnik v West Allisu, Wis. Odtakrat vsako leto narašča število božjepotnikov.
•Torej na svidenje na Delavski praznik zopet na Sveti Gori!
Poročevalec —,—o—— PIKNIK PODR. ŠT. 31, SŽZ.
Gilbert, Minn.
Naša podružnica SŽZ bo praznovala osemletnico svojega obstanka; ustanovljena je bila namreč 9. avgusta leta 1929 v Gilbertu, Minn. — To obletnico, smo se odločile, da proslavimo s piknikom dne 8. avgusta v Hopkins parku, kateri je na prav lepem prostoru. Zabave bo na pikniku dovolj za stare in mlade. Okusni prigrizek se bo tudi dobilo, kajti znano je, da naše članice znajo glede tega postreči. Letos bo še nekaj boljšega, kakor je bilo druga leta. — Program se bo pričel ob dveh popol-
dne in bo na programu več reči. Imen oseb, ki bodo izvajale program in programnih točk ne bom navajala, ampak pridite sami in poslušajte, kako bodo donele lepe naše slovenske pesmi.
Začetek piknika bo pa ob 10 uri dopoldne in bo trajal do polnoči. Godba bo izvrstna. — H koncu še enkrat vabim vse rojake in rojakinje iz celega železnega okrožja, da nas posetite na pikniku v nedeljo 8. avgusta na omenjenem Hopkins parku v Gilbertu. — Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike.
Kristina Kolar
OD DR. MARIJA POMAGAJ, ŠT. 24, ZSZ.
Salida, Co!o.
Vse člane in članice omenjenega društva se prosi, da se udeležijo prihodnje redne seje v nedeljo 8. avgusta ob 7 uri zvečer v navadnih prostorih. Ker je ta seja zelo važna in tudi zadnja pred konvencijo, je dolžnost vsakega člana, da se te seje udeleži in razmotriva o pravilih in vsemu, kar je v prid članstvu in Zvezi. — Obenem tudi prosim ves člane, da plačajo svoj ases-ment ne kasneje kot do 22. avgusta dopoldne, tako da bom poslal asesment na glavni urad pred odhodom na konvencijo. Kateremu pa ne bo mogoče plačati pred gori omennjenim dnevom, naj plača sVoj asesment pri sobratu predsedniku ali taj7 nici Mary Butala, ker kakor o-menjeno, mene ne bo doma od 22. avgusta popoldne pa do 31. avgusta. Zato še enkrat prosim vse člane, da ne pozabite seje dne 8. avgusta, da se malo bolj razgovorimo o vsem. Po seji bo zopet malo mrzlega, da si pogasimo žejo. — Lepa hvala gl. taj-
Nova cerkev v Zagrebu
V	nedeljo 27. junija je bila v Zagrebu blagoslovljena nova cerkev sv. DružHne. Cerkev stoji na tako zvanem "Kanalu" v predmestju Zagreba.
-o-
Cerkev sv. Terezike
Na zgradbi cerkve sv. Terezike na Kodeljev je. podjetje Miroslava Zupana lani 'postavilo temelje in dogradilo veliko dvorano, letos so pa pričeli za nadaljnjo gradbo. Cerkev ki bo sezidana v modernem slogu, bo, kakor upajo, pod streho že do konca avgusta letos.
-o-
S kolesa je padel
Iz Kozarij je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 56 letni brezposelni krojač Lovrei.c Gorjup, ki je doma z IX ceste na Glincah. Nesrečnež je padel s kolesa in se tako moč no poškodoval, da je obležrl nezavesten.
Nov most
V	Slovenjegradcu bodo v kratkem zgradili nov most čez Mislinjo in sicer na mestu sedanjega lesenega, ki ima štiri odprtine, dočim bo novi imel en sam lok kateri bo imel skoro sto čevljev raz-petine. Kot je preračunano bo most stal okolu 400.000 Din.
AKCIJA ZA NOVI LIST - !
MESEČNIK
K akciji za novi list mesečnik so zadnje dni pristopili:
KRANJSKO - SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNO-
TA, s sedežem v Jolietu, 111.................................$100.00
MRS. ROSE KRALL, Strabane, Penna....................... 5.00
SLOVENSKA PODP. DR. SV. MOHORJA, v Chica-gi, je na zadnji seji sklenila podpirati to akcijo po $2. mesečno, kljub temu, da je že takoj v začetku postala ustanovnica tega lista. Za prvi mesec je nakazala .................................................... 2.00
Vsem, najlepša hvala v imenu te akcije in Bog daj obilo po-snemalcev!
Posebno zahvalo smo dolžni naši ugledni prvi in najstarejši slovenski organizaciji K. S. K. Jednoti. Ta je nam vsem s svojim pristopom pokazala pot in dala nadaljno moralno vzpodbudo, kako je treba tako akcijo sprejeti in podpreti. Izrekli smo zavednim možem in ženam v glavnem odboru K. S. K. Jednote že zahvalo pred par dnevi in to danes ponavljamo. Prav je in na mestu je, da nas naša mati K. S. K. Jednota tudi tu vodi. S tem je pokazala, da ona hoče biti vodnica in podpornica ne le na zavarovalniškem polju, marveč tudi pri vsem kulturnem gibanju med nami katoliškimi Slovenci v Ameriki.
1'skreno zahvalo zasluži tudi naša dična Slovenska podporna Družba sv. Mohorja v Chicagi. Takoj, ko je bil že prvi oklic poslan so se odzvali z ustanovninO in naročnino. Na zadnji seji pa so sklenili, da bo Družba podpirala to akcijo po $2.00 na mesec, dokler se ne uresniči izdajanje lista. Da je to velika žrtev, bo vsak priznal za lokalno društvo, kakor je Družba sv. Mohorja. Toda, kjer bijejo naudušena srca za kako dobro stvar, tam žrtve ne delajo zaprek. Naudušenost in dobra volja gredo preko takih zaprek, ker jih visoka zavednost vodi, da gre za dobro in plemenito stvar. V imenu akcije za novi list najlepša zahvala vrlim Mohor janom!
Na slavna društva po vseh naselbinah pa ponovno apeliramo, da naj vzamejo akcijo za novi list mesečnik na svojih prvih sejah na znanje. In kjer je le mogoče, pridružite se tej akciji, da katoliški Slovenci tako v združenju pokažemo svojo solidarnost, svojo moč in svojo katoliško zavednost. Člani, ki so naudušeki za to stvar naj spregovore na sejah o tej zadevi.
Obenem vabimo tudi vse slovenske katoliške družine in vse posameznike po vseh naselbinah, da se pridružijo temu gibanju. Ustanovnina za novi list mesečnik je $3. in naročnina na leto $2. skupaj $5.00. Kdor le more naj postane tudi ustanovnik Vsaj naročnik pa vsak, ki le količkaj more. Naročnino pošiljajte na Upravo "Amer. Slovenca", 1849 West Cermak Road, Chicago, 111.
Vodstvo je že sklenilo, da ko začne novi list izhajati, da se bo v listu objavilo vse ustanovnike s slikami, da bodo tako ostali ohranjeni spominu vsi tisti, ki bodo pomagali priklicati v živlie-nje ta novi list.
Zato_ vsi, ki imate le količkaj dobre volje za to stvar, na noge m prijavite se čimpreje!
Vlomi
Pred nedavnim so neznani vlomilci vdrli v trgovine Jo-sipine Šiško, po domače Sovič, na Krapju pri Ljutomeru ter ji odnesli raznega blaga v vrednosti nad tisoč dinarjev. —t V isti noči je bilo vlomljeno tudi v klet nekega posestnika na Krapju, kjer je vlomilec izpustil cel sod domače pijače. V prvem slučaju so najbrže bili kaki cigani,v drugem pa kak maščevalec.
-o- •
Visoko odlikovanje
Mednarodni komite Rdečega križa je na IX. mednarodni konferenci v Washingto-nu ustanovil najvišje medna-rodnp odlikovanje za žene. ki se posebno požrtvovalno posvečajo vojnim žrtvam. To odlikovanje je letos mednarodni komite Rdečega križa podelil ge Veri dr. Šlajmar-
jevi no. dr. nik
v Št. Vidu nad Ljublja-Odlikovanje ji je izročil Viljem Krejči, predsed-banjo vinskega. odbora
Rdečega križa v Ljubljani.
Napadena
Neznan moški je v Medlo-gu nad Celjem napadel 20 letnega telefonista Josipa Li-povška iz Medloga in ga nevarno ranil z nožem v prsi in levo roko-. — Na Dobrovi pri Celju je nekdo v pijanosti zabodel 36 letno tovarniško delavko Heleno Štamolovo z Dobrove. Oba se zdravita v celjski bolnici.
nevarni operaciji zašil ranjeno srce. Operacija je uspela in srce je kmalu začelo utripati. To je že druga operacija te vrste na zagrebški kliniki.
Operirano srce
Ko se je Berdo Barilar, uradnik banovinskega zdravilišča v Brestovcu na Hrvatskem vračal nekega večera domov, so ga neznanci napadli in eden ga je zabodel naravnost v srce. Barilarja so takoj odpeljali na zagrebško kliniko!, kjer je zdravniški docent dr. Pelčič po četrturni
Gorelo je
Na Kalvariji pri Pekrah je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Tscheligija. S poslopjem vred je zgorela velika množina stavbnega lesa in večja množina kolja in drv, da trpi posestnik veliko škodo. -
-o-
Skobec nad kanarčke
Na trgu v Mariboru je neki moški prodajal kanarčke v kletkah. Naenkrat se je z višine spustil nad kanarčke velik skobec, katerega je Pa prodaj alec malih pevcev živega vjel.
f
-o-
Katoliški Slovenci, podp'" rajte svoj list "Amerikanski Slovenec1"!
=ae

TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(73)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgai' Rice BlllTOUghs
um. r.-.*
Walter je od velikega presenečenja' in strhhu odskočil korak nazaj, koi.so ga obstopili Leopardski ljudje. Nato se je obrnil k Bobolu in mil jezno užaljeno rekel- "Ti si mi obljubil, da mi boš pomagal k rešitvi. Ali tako izpolnjuješ svojo obljubo?" — "Le lepo potrpi," mu je hinavsko odgovoril Bobolo.
"Najprej le moram privtsti v tempelj," je hinavsko nadaljeval Bobolo, "potem ti bom pa pomagal naprej." — Tarzan ,ki je sledil Bobolu ko je ta pe|jal Walterja po skrivnem prehodu, je stal komaj nekaj korakov za divjaki in tako mu je bilo omogočeno da je slišal vse liar so se oni med s^boj pogovarjali.
Lahko bi bil s hitro kretnjo, kot jih je bil že vajen, na mah rešil Walterja iz rok Leopardskih ljudi, toda za to ji- še vedno bilo dovolj časa. Njega je najlwflj zanimalo to, da najde pot do njihovega skrivnostnega templja. — V tem sta pa dva Lcopardska človeka pograbila Walterja in ga posadila v čoln.
K Walterju v čoln sta se vsedla nato oba Lcopardska vojaka, ostali so pa zasedli druge čolne in se naglo pomikali po reki naprej. Tarzan bi bil najraje šel za njimi, toda n vodi se ni mogel skriti in tudi nevarno je bilo, zaradi krokodilov, zato se je odločil da jim sledi po drevju oh bregu reke.
Četrtek, 5. augusta 1937
'AMERIK ANSK.I SLOVENEC'
Strah C
NE KAMENJAJTE!
P. Bernard Ambrožič
AMERIŠKI SPOMENIK V FRANCIJI
Ko greš človek od hiše do hiše okoli rojakov, recimo nabirat naročnikov za katoliški list, boš doživel vse mogoče. Nekateri so te tako veseli, da te pokregajo, zakaj nisi že prej prišel, drugi te odslove na pragu, tretji se spuste s teboj v razgovor in ti počasi povedo, zakaj ti je usojeno, da boš šel prazen od hiše. Zopet drugi hočejo, da samo poslušaš. In ko poslušaš, ti skušajo v kratkem času mnogo mnogo povedati, seveda večinoma take reči, ki jih že sam prav dobro veš. Ako si prišel v hišo, ki ne vlada v njej prav pristen katoliški duh, boš pri taki priliki brez dvoma slišal žalostne zgodbe iz prejšnjih časov — morda celo iz sedanjih — ki niso v čast tvojemu katoliškemu imenu. Ta in ta katoliški predstavnik je bil, včasih duhovnik, drugič sveten človek, ki je zanesel toliko pohujšanja v naselbino, da se stvar nikoli več ne bo mogla popraviti . . .
Nekateri ti pripovedujejo take zgodbe z obžalovanjem, drugi samo zavoljo osveženja zgodovine, tretji z zadoščenjem in na-tranjim veseljem, da ti z večjo lahkoto končno povedo, zakaj ne karajo ne za katoliški list ne za katoliško cerkev . . .
Tako sem nekoč prišel s take Poti v župnišče in sem prinesel s seboj precej te vrste zgodbic. Moram priznati, da mi je bilo težko pri srcu, in skoraj mi je rasel v duši odpor, da bi se še dalje spuščal na taka pota. Vmes se je pa vendar oglašala beseda nekega rojaka, ki mi je rekel ob prihodu v hišo: Nič ne sprašujte, če bom naročil ali ne, kar zapišite moje ime, saj si lahko mislim, da taka pofa za vas niso prav nič prijetna. Kdo ve, kaj vse morate poslušati in požreti. Če bi katoličani ne bili tako razvajeni, da nam je vse prej tta mislih kot naročnina za dober list, bi ne bilo treba duhovniku hoditi od hiše do hiše.
Besede tega dobrega rojaka so °dtehtale marsikaj drugega. Vseeno se mi je zdelo, da sem nekam truden, vsedel sem se v naslonjač in vzel v roke nemški 'ist, ki je ravno malo poprej pri-romal v farovž po pošti. Odprl Kem ga kar tako približno in tam se je začel članek z naslo-vom: "Človeške slabosti v kato-'iški cerkvi".
Hm, sem si rekel, tale spis bo Pa menda ravno sedajle priprav-111 branje zame. Najprej sem bral pripombo urednikovo, ki je Povedala, da je spis vzet iz nem-ske knjige: "Novi čas in stara Vera". Dalje pa urednik takole Piše;
"Katoliška cerkev se primerja drevesu že od tistega časa
tero pa tudi butajo viharji človeških strasti in ga pretresajo. Na to drevo pada toča hudobnega obrekovanja in obtoževanja. Neprestano ga skuša posekati sekira preganjanja in zatiranja. Zgodovina katoliške cerkve je polna raznih dob, v katerih se eno ali drugo izmed tu naštetega bolj krepko pokaže. Pridejo pa tudi časi, ko se zdi, da je pekel spustil vso svojo silo nad Cerkev, in se dvigne zoper njo vse naenkrat, vse od obtoževanja pa noter do popolne prepovedi vsega cerkvenega življenja.
Naš čas je menda eden tistih, ko se Cerkvi tako godi. Zato je tako, da se mnogo ptic, ki so živele na tem drevesu, obrača proč od njega, če ne nazunaj, pa več ali manj v svojih srcih. To so tisti, katerim je Zveličar zastavil vprašanje: Kaj se bojite, malo-verni? To so tisti, ki ne razumejo vsega globokega pomena ustanove Kristusove in se še niso povzpeli do razumevanja, da živita v Cerkvi skupaj dva svetova: božji in človeški. Zato se pridružuje cerkvenim ustanovam in njenemu delu poleg božje popolnosti tudi vsa človeška slabost. Zato je v današnjih časih, ko sovražniki božjega kraljestva toliko sramotijo Cerkev in vlačijo na dan sto in sto let stare zgodbe, da bi ž njimi dokazali uma-zanost Cerkve, zato, pravim, je dandanes potrebno, da si je vsak katoličan popolnoma na jasnem o tem dvojnem življenju Cerkve, o njenem božjem in človeškem življenju. In ko najdemo na Cerkvi kaj takega, kar se nam zdi vse preveč človeškim slabostim p»dobno, moramo razumeti, da drugače ne more biti, zakaj — zopet evangeljska prilika! — ni še tu čas žetve, da bi se dokončno odločila ljuljika od pšenice...
Zato prinašamo tu izvrsten spis nemškega duhovnika, ki sam doživlja vse bridkosti in težave današnjega katoličanstva, pozna vse slabosti na cerkvenih ustanovah in osebah, pa je vseeno ostal notranje trden in na zunaj neomahljiv, zato se ne pusti begati, čeprav mu je težko pri srcu in bi iz dna diiše želel gledati okoli sebe same lepe in vesele reči.
Zelo priporočam vsem našim bralcem, da premislijo ta spis in si iz njega naberejo notranje moči, da ne bodo nič omahovali v svoji zvestobi do Cerkve. Ako bodo s pridom te vrstice premislili, se jim tudi ne bo nikoli zgodilo, da bi se svoje matere Cerkve sramovali, pa naj slišijo še toliko slabega o njej od nasprotnikov." —
Tako je torej urednik napisal v list, preden je začel tiskati oni
Slika kaže spomenik, ki so ga te dni dogotovili v Mountfacon, Francija, in ga postavili v vojni padlim Američanom. Dne 1. avgusta je bil slovesno odkrit. Glavni slavnostni govornik je bil sam francoski predsednik Albert Lebrun. Predsednik Roosevelt pa je nagovoril prisotne potom telefonske zveze preko Atl^n-
®e*n, ko je Zveličar povedal pri- spis. Naj to za danes zadostuje, ,Jko o gorčičnem zrnu. Cerkev je Iv prihodnjih številkah naj pa j'revo, katero sije sonce ljudske sledi na tem mestu oni spis tudi ljubezni in občudovanja, ob ka- 'za naše bralce v našem jeziku.
KONKORDAT
/
nied Sveto Stolico in Kraljevino Jugoslavijo v imenu Presvete Trojice. Amen
sedaj na novo ustanovljena. Splitska nadškofija in škofija kotorska, dubrovniška, hvarska in šibeniška obdrže svoje sedanje meje v mejah kraljevine Jugoslavije.
Ninska škofija obsega vse o-zemlje, ki je nekdaj pripadalo zaderski (Jadrensis) nadškofiji, ki pa sedaj leži v kraljevini Jugoslaviji in katere apostolski administrator je sedaj škof ši-beniški. Omenjena škofija se bo za vedno združila ("per unionem aeque principalem") s šibeniško škofijo. .Za upravo te škofije bo šibeniški škof imenoval posebnega generalnega vikarja. Šibeniški škof se bo imenoval: škof šibeniški in ninski.
2. Cerkvena pokrajina zagrebška (Zagrabiensis) obsega zagrebško nadškofijo in podrejene škofije senjsko (Seniensis) — modruško (Modrussensis), krško (V'egliensis), križevsko (Crisiensis) in bosensko (Bos-nensis) — sremsko (Sirmien-sis), katere sedež je v Djako-vem.
Senjsko-modruški škofiji bodo pripojeni distrikti, katerih apostolski administrator je sedaj sen j ski škof.
V Križevsko škofijo spadajo vsi grko-katoliki, ki prebivajo v kraljevini Jugoslaviji.
Bosensko-sremski škofiji se
ljanska (Labacensis) obsega ljubljansko nadškofijo, — sedanja škofija se povzdigne v nadškofijo — in podrejeno škofijo lavantinsko (Lavantina) s sedežem v Mariboru.
Ljubljanska nadškofija obne-ga svoje sedanje ozemlje v mejah kraljevine Jugoslavije, poleg tega pa se z njo združijo župnije ali deli župnij, ki so do sedaj spadale pod Krško škofijo (Gurcensis, Celovec) in katerih apostolski administrator je sedaj ljubljanski škof.
Lavatinska škofija obsega vse ozemlje, ki leži v mejah Jugosla-j vije in dokončno se ji pripoje župnije ali deli župnij, ki so nekdaj spadali pod krško škofijo, pod sekavsko (Secoviensis) in s'omboteljsko škofijo (Saba-riensis), katerih apostolski administrator je sedaj ordinarij lantinski.
6. Barska škofija (Antibaren-sis), katere nadškof bo imel zgolj časten naslov Primasa Srbije in bo neposredno podrejen Sveti Stolici, obsega poleg svojega sedanjega ozemlja župnije ali dele župnij, ki leže v kraljevini Jugoslaviji in katerih apostolski administrator je sedaj nadškof bački.
V skladu z zgornjimi odredbami od sedaj ne bo noben del ozemlja kraljevine Jugoslavije
pridruži ozemlje škofije Pečuh. spadal pod škofe, ki stolujejo v
NjegoVa Svetost papež Pij oblastil, ki so jih spoznali za iz-in namestniki kraljevine Ju- dana v zakoniti obliki, zedinili v
Soslavije v imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra II. so f2 navdahnjeni z željo, da se u'a.ino
in v skladu z novimi raz-
ei'ami določi položaj katoliške ^"kvo v kraljevini Jugoslaviji, ločili Sodbo
da sklenejo slovesno po-
to8t
ta namen so Njegova Sve-
kr-> PtM^ž Pij XI. in namestniki
je vine Jugoslavije v imenu pJegovega Veličanstva kralja k., II. imenovali vsak svoje po°blaščence:
j^jegova Svetost Njegovo E-t]Ve°nco Velečastitpga .kaydi-nala ž eenija paccelija) svojega drl
tajnika; co 'niestniki Njegovo Ekscelen-Dr' To ude vi ta Auer-1'UVi., tlVos°dnega ministra in va-
sledečih členih:
Organizacija Katoliške Cerkve
Člen I.
Katoliški Cerkvi, v vsakem od njenih obredov, se priznava polna pravica, da svobodno in javno opravlja svoje poslanstvo v kraljevini Jugoslaviji.
Člen II.
Katoliška hijerarhija je v kraljevini Jugoslaviji tako-le organizirana :
1. Cerkvena pokrajina splitska (Spalatensis) obsega sedaj obnovljeno splitsko nadškofijo, s katero ostane'združena škofija makarska (Makarskensis), ip podrejene (sufragani) škofije kotorska (Catharensis), dubrovniška (Ragusina), hvarska
(Quinque Ecclesiensis), ki leži v kraljevini Jugoslaviji in katere apostolski administrator je sedaj bosensko-sremski škof.
Mesto Zemun, sedaj belgraj-sko predmestje, se loči od te škofije in se združi z belgrajsko nadškofijo.
3. Cerkvena pokrajina vrh-bosenska (Vrhbosnensis) obsega sarajevsko nadškofijo in podrejene škofije mostarsko (Mande-triensis) — trebinjsko (Tribu-nensis) in banjaluško (Banjalu-censis).
4. Cerkvena pokrajina bel-grajska (Belgradensis) obsega nadškofijsko stolico belgrajsko in podrejene škofije skopljansko (Skopiensis), bačko (Baciensis) in banaško (Banatensis).
Skopljanska škofija obdrži svoje sedanje meje, poleg tega pa se ji pripoje ozemlja, katerih apostolski administrator je sedaj skopljanski škof.
Ustanovi se bačka škofija, ki bo obsegala ves oni del nadško-fije kaloške (Colocensis), ki Leži v kraljevini Jugoslaviji in sedaj tvori eno apostolsko administracijo; njen sedež bo v Su-botici.
Ustanovi se škofija banaška in bo obsegala ozemlje tki leži v kraljevini Jugoslaviji in ki je-do sedaj spadalo pod čamaško škofijo (Csanadiensis) in ki jo se-dej upravlja belgrajski nadškof kot apostolski administrator.
Omenjena škofija se bo za vedno "per unionem aeque principalem" združila z belgrajsko nadškofijo. Za upravo te škofije bo belgrajski nadškof imenoval posebnega generalnega vikarja. Belgrajski nadškof se bo imenoval: belgrajski nadškof in škof
m*
p0 >!hjeni pooblaščenci so se ' (Phrarensis), šibeniška (Sibeni-' banaski.
•Menjavi vsak svojih po- censis) in ninska (Nonensis), 5. Cerkvena pokrajina
ljub-
inozemstvu, prav tako tudi nobeno ozemlje, ki leži izven kraljevine Jugoslavije, ne bb spadalo pod škofijske sedeže omenjene kraljevine.
Ko bo nova hijerarhična organizacija in razmejitev škofij stopila v veljavo, bo prenehala pristojnost Kongregacije de propaganda fide za škofije, v katerih se še izvršuje.
Ako bi se v bodoče izkazalo, da je potrebno ali celo tudi koristno, da se ta hijerarhična organizacija in razmejitev škofij izpremeni, se Visoke Stranke pogodbenice ne bodo upirale začeti pogajanja v tej stvari. Jugoslovanska vlada za sebe pridrži pravico predlagati izpre-membe, ki bi jih narekovali ozi-ri na promet ali gospodarske koristi prebivalstva.
Čl. III.
Sveta Stolica bo škofe za te škofijske stolice kraljevine Jugoslavije izbirala izmed duhovnikov, ki so jugoslovanski državljani.
Kadar se uprazni kaka nadškofijska ali škofijska stolica, bo vsak imed škofov jugoslovanskih škofij v roku mesec dni predložil listo sposobnih kandidatov Sveti Stolici; ta se bo ozirala zlasti na kandidate, ki so jih predložili škofje one cerkvene pokrajine, v kateri je upraz-njena škofija.
Preden bo Sveta Stolica imenovala nadškofa in škofa kakor tudi pomožnega škofa s pravico nasledstva, bo zaupno vprašala jugoslovansko vlado, da bi izvedela, ali ni proti kandidatu kaj ugovorov splošne politične narave.
Imena kandidatov bodo ostala tajna tja do uradne objave. Da bi se upraznjene škofije hitro
izpopolnile, bo vlada čim hitreje odgovorila na spredaj omenjeno vprašanje. Ako tega odgovora v roku 30 dni ne bo ,ima Sv. Stolica pravico smatrati, da sme brez nadaljnjega čakanja škofa imenovati.
Verniki so zvesti svetnemu vladarju in molijo zanj
Čl. IV.
Nadškofi, škofi in pomožni škofi s pravico nasledstva bodo, preden prevzamejo dolžnosti, pred Nj. Vel. kraljem opravili prisego zvestobe s sledečimi besedami :
"Prisegam in obljubljam pred Bogom in svetim Evangelijem, tako kakor se to spodobi škofu, da bom ostal zvest jugoslovanski državi, Njegovemu Veličanstvu kralju Jugoslavije in njegovim zakonitim naslednikom, in da bom spoštoval in delal na to, da bo moje duhovništvo spoštovalo, v popolni iskrenosti, kraljevsko vlado. Poleg tega prisegam in obljubljam, da se ne bom udeleževal nobenih del ali posvetovanj, ki bi bila naperjena proti neodvisnosti, edinstvu ali proti interesom kraljevine Jugoslavije ali proti javnemu redu. Ne bom dopuščal, da bi meni podrejeno duhovništvo sodelovalo pri takih delih. ■ Skrbel bom za dobrobit in koristi države in se bom trudil, da odvrnem od nje vsako nevarnost, o kateri bi videl, da ji preti."
Čl. V.
Sveta Stolica bo odobrila, skladno s cerkvenimi in litur-gičnimi zakoni, obrazce javnih molitev, ki naj se opravljajo, kakor je že v navadi, za vladarja.
Iste molitve, ki so določene za primer smrti vladarja, se bodo opravljale tudi ob priliki smrti kakega drugega člana kraljevske družine. Besedilo teh molitev, ki se bodo opravljale v narodnem jeziku, v mejah pooblastil, danih s strani Sv. Stolice, bo uradno sporočeno kraljevski vladi.
Cerkev je samostojna Čl. VI.
Ordinariji škofij spadajo v cerkvenih poslih neposredno in izključno pod Sv. Stolico in imajo tako oni sami kakor tudi duhovništvo in verniki polno svobodo z njo neposredno občevati.
Ordinariji sami morejo svobodno občevati s svojim duhov-ništvom in s svojimi verniki, morejo svobodno objavljati odloke svoje pastirske uprave in se sestajati zaradi razmotrivanja vprašanj, ki se tičejo njihove duhovske službe.
Čl. VII.
. Ordinariji škofij bodo svobodno izvrševali svojo cerkveno ju-risdikcijo in bodo uživali vse pravice in prednosti, ki pripadajo njihovemu poklicu tako kakor jim jih priznava kanonsko pravo. Vsi člani katoliškega du-hovništva v njihovih škofijah so jim podrejeni, po cerkvenih zakonih.
Pri svojem duhovniškem delovanju so vse duhovniške osebe pod varstvom države, prav tako kakor državni uslužbenci. Država bo, v skladu s splošnim pravom, preprečevala žalitve njihove osebnosti in njihovega duhovniškega zvanja, prav tako bo tudi skrbela za svobodno opravljanje njihove službe.
Od duhovniških oseb sodne ali druge oblasti ne morejo zahtevati, da bi dajale podatke o osebah ali stvareh, za katere so mogle izvedeti pod pečatom tajnosti, zvezane z njihovo duhovniško službo; tudi ne morejo biti zaradi tega preganjane.
Nošnja duhovniške ali redov-niške obleke s strani svetnih oseb ali s strani duhovnikov ali redovnikov, ki so jim to prepovedale pristojne cerkvene oblasti, je prav tako kazniva kakor protizakonita nošnja vojaške u-niforme.
(Dalje prih.)
KAKO JE PROFESOR MATIKA ČREŠNJE ZOBAL V MICHIGAN!)
Kajneda vi gasput vrednik, de ste spet kar z jezikam cmaklal, k ste bral, kaku sni jest ribe lo-viv v Faks river ju. Ja, vid-;e, vi ste misel, de ste samu vi tam pri tisth cajtengah kunštn ledje, drug pa de imamo samo arovco v gla-taku. Prafesar Matika je že dost skuz djav na tem puklastm svejt, pa Buh mu tud ne j dav zastonj, taku široke glave — le zapumente si to.
Za fort žulaj sm jo pa mahnu v Mičigan. Tam mam tud par prjatlu na farmah. Sm djav, zdej so v Mičigan črešne zrele, jih bom mav pokusu. Črešne mam jest že od nekdej hedu rad. Muj prjatu tam bliz Paw Paw j eh ima pa cel vrt povn, vse sorte prov sladke, malu kisle in vse vrste. K sm pršu sva se prov prijazn pozdravla, kakor se za prave prjatle spodob. Potm sva pa govurla o tem in onum, pa sm ga kmal napelov na paguvor o črešnah.
Ti preklemana rejč ti, tu je pa spet forst klas potent. Tacga pa spet še nejsm vidu na tem svejt. Le kaku s ga nauču, de t taku lejpu črešne vabira pa dol spušča, sm ga vprašu.
"Vse se nauči," je djav. "Zdaj pa prafesar Matika še ti tukaj dol leži pod črešno, pa te bo papagaj nafotru s črešnam, de jeh boš sit."
Prov prec sm ga ubogov in sm rad naredu, kakor m je ukazu. On je pa papagaju naroču in pokazu z roko, de naj zdej men črešne trga in meče. Vablubu mu je eno rejč, de mu bo dav potm. Pa je "pali", kokr ga kliče, rejs prec ubogov in začev črešne trgat in jeh men na usta dol spuščat. In letele so dol sladke črešne in jest jeh pa zobu s tako slastjo, de še ankul taku ne. Pali je trgav črešne nekaj časa, potem jeh je začev pa tud sam zobat. Mende se je mislu, kej bom samu tgale debeluharja pi-tav, bom tud sebe.
Muj znanec, ki je zravn vaču je pa djav: "Do zdaj je šlu vse lejpu prov. Ampak zdej, k je pali sam začev črešne zobat, bo pa
O, teh mam pa letos dost," je m0rd? kmal "ekej naredu- Ga djav. "Kar posluži se jeh kolkr f10™! vafat/ Kokr bos vidu> de češ. Pa še tu te povem," je prov b° Zace7. ka;> z repam mi^at' pa zaupn reku, "de jest imam po-!fa przdl^at' tedaJ s,e Pa le hi" sebne vrste potent za oberanje' , premaken" Je zlomk Pore"
cresen.
"Le kaj m bo zdej pa ta kunde pokazu" — sm sam pr seb mislu.
"Al vidš tistga papaja tam le ha porč?"
"Vidm — kaj pa je ž njim?"
"Hm, nič, ampak vidu boš, kaku mam jest naučenga", je djav ta muj znane.
Fij, fij, fij . . ." je malo po-
den, pa b kej druzga dol padi. i Le vačaj ga."
Pa sm ga rejs in mrha papagajska, je to tud rejs kmal nar-dila in jest bi dobiv od njega belo medajlo, de se nejsm hitr odmaknil. In tako je šlo vse posreč. Prafesar Matika se je leže na tleh pod črešno črešen nazobu, kakor še nekol v mu jem življenj. Vidte to so novice, ne pa tiste,
žvižgu, papagaj pa prec prletu ik. sa navadnu vse glih. Ta le k njemu in začev z njim gavort: |pism vam Pošiljam glih spod ti-"Kaj pa češ?" — se je zaderu ;Ste črešne. Smo zdej tie mizo po-papagaj. "Črešne, črešne?" — 'stavla in vam tu Pišem ke v Če-"Ja, črešne, le pejt gor pali," — ,kag°' de se bodo vam spet sline mu je gospodar ukazu. In res (cedile> Pa le nej se. prec je na črešno zletu, muj j če kdo po men kej vpraša, mu znane farmar pa pod črešno, pa povejte, de je prafesar Matika se je na hrbet vlegu. Jest sm pa >v Mičigan in de se mu dobr godi vaču in vaču koga bo iz tega in in de v tem pa zmeraj misli na kaj vidim? Papagaj je s kiju- j vse -suje prjatle in jeh tud lepo nom črešne za pecle prijemav, prjaznu pozdravlja vsem pre-jeh trgav z vej, pol pa dol far- udani, marju glih v usta spušču. i	Prafesar Matika.
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amcrikanski Slovenec''!
ZAHVALA
Willard, Wis.
Srčno se zahvaliva spodaj podpisana za prireditev Surprise party za proslavo 40 letnice najine poroke. Strašansko sva bila presenečena, ko nas je tako na lep način zvabila Miss Mary Lesar, naša soseda, na Mr. John Bayuk farmo. Kdo je bil glavni maršal, ga še do danes ne moreva pogruntati. Jako kunšt-no in močno previdno je pogrun-tal maršal, ko je vse avtomobile dal proč odpeljati. Je zgledalo, kakor da ni nobenega doma. Ko pa naju zvabijo v hišo, pa zagledamo toliko naših, smelo rečem, zvestih prijateljev in nekaj sorodnikov, da je to bil strašansko velik suprise za naju.
Lepo se zahvaliva Mr. in Mrs. John Bayuk za njih trud za oskrbo proslave in za dai-ilo. In še posebno lepo se zahvaliva Mrs. John Bayuk in Mrs. Mayme B. Česnik za tako elegantno moj-stersko okrašen cake. Zahvaliva se vsem kuharicam, ki so pripravile vtako izvrstno dobro večerjo. In lepa hvala vsem, ki so preskrbeli za ta žejne. Lepo se zahvaliva vsem, ki so se udeležili proslave in ki so nama tako lepe darove podarili in to so sledeči : Mr. in Mrs. F. Gosar, Mr. in Mrs. Joe Rakovec, Mr. in Mrs. Joe Perko, Miss Mary Lesar, družina Mr. in Mrs. F. Lesar, družina Mr. in Mrs. F. Par-kel, Mr. in Mrs. Anton Zupančič, družina Mr. in Mrs. John Murgel, Mr. in Mrs. Hugo J. Quast, Mr. in Mrs. I. A. Česnik, Jr., Mr. in Mrs. John Mušič, Mr. in Mrs. Joe Godec Jr., Mr. in Mrs F. J. Klancher Jr., Mr. in Mrs. Joe Godec Sr., Mr. in Mrs. John Snedec Jr., Mr. in Mrs.
Anton Fortuna Jr., družina Mr. in Mrs. Anton Krainc, Mrs. Mary Yartz. — Še enkrat se vama vsem skupaj lepo zahvaliva za darila in nama izkazano vaše prijateljstvo. Z odličnim pozdravom vsem skupaj, želeč obilo zdravja in sreče. (Ogl.)
Ignac in Jera Česnik
FARME NA PRODAJ!
Ker nujno potrebujem denarja za vrtanje za olje v Montani, prodam več farm v bližini Wil-lard, Wisconsin, z dokaj primernim farmarskim poslopjem za polovično ceno. Farme so 40 akrov in večje do 160 akrov. Vse farme ležijo ob lepih cestah in blizu šol tako, da imajo vse u-godnosti. V Bitter Root dolini blizu Hamilton, Montana, imam farmo 115 akrov z poslopjem. Ta farma je bila kupljena pred 20 leti za vsoto $22,000.00, sedaj jo prodam za $5000.00. Za na-daljna pojasnila pišite na naslov:
IGNAC CESNIK Real Estate Baraga Point, P. O. Willard, Wisconsin
Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
OR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
f StranGT
■AMERIKAN5KI SLOVENEC
Četrtek, 5. augusta 1937
"Dušica"
H
ROMAN
Spisala B. Orczy Prevedel Paulus
"Chauvelin, prijatelj —!" je dejala Margareta z ljubkim vzdihom zadovoljstva. "Silno me veseli, da vas vidim!"
Samotno, zapuščeno se je čutila sredi svojega neizmernega bogastva, sredi svojih angleškh prijateljev, in srečna je bila, da je po dolgem spet videla obraz, ki jo je spominjal na prelepe dni v Parizu, ko je kot oboževana gledališka igralka kraljevala nad vsem, kar je bilo duhovitega in nadarjenega v Parizu in v Franciji. Ni opazila hudomušnega smehljaja, ki je za hip zaigral okrog tenkih Chauvelinovih usten.
"Ampak, povejte mi — kaj za Boga delate tu na Angleškem?"
Obrnila se je proti gostilni in Chauvelin je stopal poleg nje.
"Lahko bi zasukal vprašanje, lepa gospa, in bi rekel: Kako pa je z vami?"
"O — jaz?" je skomignila z rameni. "Jaz se dolgočasim, prijatelj! To je vse."
Prišla sta pred hišo, pa Margareti se ni ljubilo nazaj k družM. Večer je bil prijeten in našla je prijatelja, ki ga je obdajalo pariško ozračje, spominjal jo je na veseli Pariz, poznal je Armanda, z njim je mogla govoriti o prelepih minulih dneh.
Postala je pred vežo. Sem iz gostilniške sobe so doneli glasovi razigrane družbe, vrčki so ropotali po mizi in krožniki in vmes se je čul Percyjev brezdušni, trapasti smeh.
Chauvelin je stal poleg nje, njegove bistre, bledorumenkaste oči so počivale na njenem lepem licu, ki je izgledalo tako o-tožno-sladko v mehkem polumraku zgodnjega večera.
"Dolgočasite se — ?" je dejal, potegnil tobačnico in izdatno ponavljal: "Neverjetno —! Ves iznenaden sem."
"Res —?" je rekla veselo. "Mislila sem, moj dragi, mali Chauvelin, vi v svoji veliki bistroumnosti bodete sami prišli na to, da ozračje, sestavljeno iz megle in iz čednosti, nikoli ne bo ugajalo Margareti Justovi!"
"O jej!" je vzkliknil z zbadljivim obupom. "Torej tako daleč siflo že?"
"Da —in še dalje!"
"Čudno —! Človek bi misli, da bo za tako lepo žensko angleško podeželsko življenje še prav posebno zanimivo —."
"Tako sem tudi jaz mislila. Toda — ali mi bodete verjeli, če vam povem, da včasi mine ves dan — ves dan! — pa ne srečam niti ene zapeljive zabave —."
"Ni čuda torej, da se dolgočasi ženska, ki so jo nekdaj imenovali najduhovitejšo v vsej v Evropi."
Njen sladki, prijetno-otožni smehljaj je bil Chauvelinu plačilo za njegov ljubki po-klon.
"Težko, zelo težko mi mora biti," je rekla hudomušno, "— sicer bi ne bila takd vesela, ker sem zagledala — vas." ,
Ni hotel opaziti njene hudomušnosti.
"In že komaj par mesecev po tisti nesrečni ljubezenski predigri —."
"Take ljubezenske predigre ne trajajo nikdar dolgo, moj dragi Chauvelin!" '
Chauvelin je iznova segel po tobačnfci. Zdelo se je vobče, da je bil zelo strastno vdan tej pregrešni razvadi, ki se je prav? v tisti dobi razpasla, posebno po Franciji. Ali pa je morebiti s svojimi kretnjami le'
hotel previdno zakriti bistre, presunljive poglede, ki je z njimi bral obraz in dušo ljudi, s katerimi je imel opraviti —?
"Res ni čuda," je ponavljal svoj poklon, "če se dolgočasi najbistroumnejša žena V, Evropi —."
"Pričakovala sem, da mi priporočite zdravilo zoper to bolezen, dragi prijatelj."
"Kako vam naj pomagam jaz, če se ni posrečilo gospodu Blakeney!"
"Ali bi ne hoteli zaenkrat pustiti mojega soproga v tej zadevi — na stran?" ga je suho zavrnila.
"Ah, milostljiva, oprostite, pa to je prav tisto, česar ne bova mogla storiti," je odgovoril in njegove lisičje, bistre oči so za trenutek presunljivo ošinile njen obraz. "Imam zdravilo, ki bi pomagalo tudi zoper najhujše dolgočasje, in rad bi vam ga ponudil, ampak —."
"Ampak —?"
"Gospod Percy Blakeney —."
"On —? Kaj ima on pri tem opraviti?"
"Prav mnogo! Zdravilo, ki bi ga vam svetoval, nosi plebejsko ime: delo —!"
"Delo —?"
Chauvelin je dolgo in zamišljeno opazoval Margareto. Zdelo se je, da so njegove blede, presunljive oči brale prav v globinah njene duše.
Sama sta bila. Večer je bil tih in njun šepet se je izgubljal v šumnih glasovih, ki so prihajali iz sobe. Vkljub temu je Chauvelin stopil par korakov izpred hiše, bistro pogledal krog sebe in šele ko se je prepričal, da nikogar ni blizu, se je vrnil k Margareti.
"Ali hočete storiti Franciji uslugo, državljanka?" je vprašala. Njegov glas, vse njegovo vedenje se je na mah izpre-menilo, njegov lisičji obraz je bil čudno resnoben.
"Glej, glej!" se je šalila. "Kako smo resnobni —! Zares, nevem, ali bi hotela storiti Franciji uslugo ali ne. Odgovor zavisi od tega, kaj zahtevate od mene."
"Ali ste kedaj culi o "Dušici", državljanka Just?"
. "Cula o "Dušici" ?" se je veselo nasmejala. "Pri moji veri, človek, saj se tu pri nas ne govori o ničemer drugem ko o "Dušici" —. Pri nas nosimo klobuke "Dušica", naše konje kličemo "Dušica", pri večerji waleškega princa onidan so nam postregli s torto "Dušica" —. Pred par dnevi sem naročila pri sv»ji šivilji modro obleko z zelenimi našivi — ali vam ni dejala, da se tako moda sedaj imenuje "Dušica" -."
Chauvelin se ni genil. Mirno je poslušal, ko je govoričila, ni je ustavil, ko je njen razposajeni smeh zadonel po večerni tiho-ti. Resnoben je bil in z rahlim, pa jasnim, čudno trdim glasom ji je dejal:
"Ce ste torej culi o tej skrivnostni osebnosti, ste morebiti že tudi uganili, morebiti že celo veste, da je mož, ki se skriva pod tem nedolžnim imenom, najhujši sovražnik naše mlade republike, naše Francije — torej tudi vašega brata Armanda."
Vzdihnila je slabotno.
"Seveda je —. Francija ima v teh dnevih mnogo sovražnikov."
"Ampak vi, državljanka, ste hčerka matere Francije in pomagati bi ji morali V dnevih, ko je v nevarnosti."

J zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se! i
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
BREZOBZIRNI VOZNIK DOBIL SVOJE
Chicago, 111. — Na 59th st. in Stony Island je bil zadnjo nedeljo zadet od avtomobila neki John Argirris ravno, ko je hotel stopiti na cestno karo. V naglici je imel še toliko časa, da je pogledal na licenčno številko avtomobila in jo naznanil policiji. Tej pa ni bilo treba dolgo iskati brezobzirnega voznika. Malo pozneje so ga namreč našTi v razbitem avtomobilu, s katerim je treščil v varnostni otok na 35. cesti iri South Park ave. Voznik, neki 35 letni Claude Dreesen iz East Chicago', Ind., je poškodbam podlegeJ v bolnici.
-o-
UMIKAJO SE ZDRAVNIŠKI PREISKAVI Crown Point, Ind. — Že od nekdaj je to mesto znano kot zatočišče tistih, ki se hočejo poročiti z vso naglico brez posebnih legalnih težkoč. Poročno dovoljenje se lahko dobi kar na hitrem in kak mirovni sodnik je tudi takoj pri roki, da opravi obrede, ako le ve, da bo dobil tistih par dolarjev. Odkar je v Illinoisu v veljavi novi poostreni zakon glede ženite v, pa to mesto še v podvojeni meri pro-speva s temi nečednimi ženi-tovanjskimi kupčijami. Število mladih parov se namreč zateče semkaj, -da se izogne zdravniški preiskavi, katera se zahteva v Illinoisu.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
Pisano polje
J. M. Trunk
Zgodovina se ponavlja.
Sicer gre govorica o Bur-boncih, da ničesar ne pozabijo in se ničesar ne naučijo. Ne bo veljalo morda le o Burboncih. Svet sploh se ničesar ne nauči, tembolj pa morda pozabi.
Meseca junija in julija 1794 so' "delali" v Franciji revolucionarni tribunali. "Sveta gijotina" je bila zaposlena noč in dan. Bile so to sodni-je, ampak le za smrt. "Ali niste bili vi aristokrat?" po-praša neki predsednik enega izmed dolge vrste, ki so obtoženi. "Pač, seve," odgovori. "Dosti; drugi!" se glasi obsodba in sekira pade. Ali se ne ponavlja vse to zdaj pod Stalinom v Rusiji? "Ali nisi bil boljševik, komunist? "Krepak je odgovor: "Pa še kakšen !" in puška poči, ker razlika je le, da poči v Rusiji, ko je v Franciji padala tista "sveta" sekira. Morda je še ena razlika. Francoski teroristi so vsaj pred smrtjo ob sojence postavili pred neko sodišče, Stalin, se zdi, jih najprej pošlje v krtovo deželo, in šele potem razglasi, da so bili vsi grdi antirevolucio-nisti.
Ampak svet se ni naučil in se ničesar ne nauči zdaj. Oči
OGLEJTE SI SEDEM ELEKTRIČNIH REFRIGERATORJEV, KI SO JIH IZBRALI 3 OD 4 KUPCEV
Cela skupina v eni pripravni razstavi v "downtown" in v soseščinah
Commonwealth Edison Electric prodajalnah!
^ Prihranili boste čas... prihranili boste denar. .. bolj boste zadovoljni, ako boste videli teh sedem vodilnih električnih refrigeratorjev v 1 sami veliki razstavi. Mnogo različnih velikosti in vzorcev, velika izbira v ceni. Našli boste prav tak električni refrigerator, ki bo odgovarjal vašim potrebam.
★
commonujEflLTH edisod
electric shops
DOWNTOWN—72 W. ADAMS ST. —132 S. DEARBORN ST.
T»l«phon* RANdolph 1200, Local 66
4562 Broadway	4231 W. Madi»on S',.	852 W. 63rd St.
4833 Irving Park Blvd. 4834 S. Ashland Ave. 2950 E. 92nd Si.
2733 Milwauk** Ave.	11046 S. Michigan Av*.
Dowlown Electric Shops close at i p. m. and branches at 6 p. m.
Saturdays during August.
so obrnjene v — komunizem, kaj se tam godi, to svet takoj pozabi, kakor omamljen zahteva le neko svobodo. Zopet se utegne ponoviti v velikem kar se je dogodilo pri revolucionarni francoski — svobodi. Ko so padli žirondi-sti, je morala pod sekiro tudi njih zagovornica, znana ma-dame Roland. V zadnjem tre-nutku je padlo njeno oko na soho Svobode, ki je stala v bližini sekire. "Ah Svoboda" zakliče, "kakšna zločinstva se gode v tvojem imenu."
Morda bo tudi v Rusiji nekaj takih smrtnih vzdihov *
Jej, jej..
"Frančiškani imajo dva obraza" zbada g. Molek. Vsak kristijan, lahko rečem, ako se to prav razume. Zdaj smo tu na tem grčastem svetu, krščanstvo nam nudi trdno upanje, ne le sanjava hrepenenja, da bo tudi "pravo življenje". Materialist ima, se razume, le en obraz. Je njegova zadeva. O življenju zdaj zbada Molek frančiškane in vse ostale njih bratce. "Silno človeški so, nič drugega kot pristni ljudje, ki nič ne čakajo na "drugo življenje", pač pa gledajo na vse načine da si čim več privoščijo od tega pristnega in človeškega življenja". Saj vidite, kam pes taco moli. Izgleda, da bi bilo najmanj frančiškansko življenje, ali življenje kje pri frančiškanih pr$-vi eldorado, prav rajsko krasno. Seve pri materialistih so lahko tudi piščeta trda in stara in suha, kakor kaže neko prerekanje, ampak najmanj pri frančiškanih, izgleda, bo-bo vsak dan mastna in fina. No..jesti morajo, žal, tudi kaki frančiškani, stavim pa, da
bi z Molekom vred težko kak vzdržal ravno pri frančiškanih, ako bi morda šel med nje le radi tega, da si tam "čim več privošči."
Ne trdim ničesar sličnega o g. Moleku, on nikoli ni prišel v nobeno tako priliko, da bi ga "ta.jfel skušal",' ampak marsikak ves dan lačen štu-denček je bil tako po tajfc-1-nu skušan ne le pri kakih frančiškanih morda, temveč splošno pri duhovniškem stanu, saj se o duhovnikih neštetokrat trdi, in trdijo to in tako materialisti, da si "privoščijo čim več" od tega človeškega življenja. Pa je le marsikak tak suh študenček premagal to taifelnovo skušnjavo, ali pa ga je ta tajfel nremaeral, da ni šel med frančiškane ali v duhovski stan. Ali res pri vseh skušnjavah po "čim več privoščijo" ni nobene druge prav hudičeve skušnjave? Menda je nrav v srcu naroda nrislovica, ki dosti nove in nravi: "Ko kikli?) bo oltar, ta čas boš ti ,-far". 7dai se cediio sline, na i ie dostikrat — kiklja vse no-!sušila. Jej . . jej . . privoščijo! -o-
—	Peking.Kitaiska. — Katoliška univerza v tem mestu kaže najleoše usoehe in najboljši razmah. Ravnokar je nreiela od vlade same naj-boliše priznanje z dekretom, ki daje univerzi pravice javnosti v najširšem pomenu besedil in jo postavlja v isto vrsto 7, drugimi javnimi univerzami.
—	Pariz, Francija. — V sedanji francoski vladi, ki jo vodi premier Chautemps, sedi med 19. ministri samo troje ministrov, ki niso prostozidarji. Šestnajst ministrov je, ki spadajo k loži. Incijalke "R. F." pravijo šaljivci da ne pomenijo zdaj več Republic Francaise, marveč "Republic Free Masonic." Bo menda res tako.
Širite in r<rioort>ča ite list 'Amerikanski Slovenec"!
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.
> OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^JOOOOOOOOOOOOOOO^
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih censh.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
WOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO1!
Posebna razprodaja knjig
SAMO ZA MESEC DNI, DO 6. SEPTEMBRA 1037.
Ali dokler traja zaloga.
Tekom tega časa, nudimo ljubiteljem dobrih in lepih knjig naslednjo zbirko v razprodajo:
1.	"OB SREBRNEM STUDENCU" zanimiva povest............SOc
2.	"OD SRCA DO SRCA", interesantna knjiga........................25o
3.	"NA NOGE V SVETI BOJ", spisal pokojni ljubljanski škof Dr. A. B. Jeglič.....................................................................35c
4.	"ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", poučna knjiga................25c
5.	"VRTEC", zelo priročna za mladino........................................75c
6.	"MALI ŽEPNI ANGLEŠKI BESEDNJAK"....................30c
Skupna vrednost.....................$2.40
Tekom te razprodaje do 6. septembra £ Hj AF 1937, damo vso navedeno zbirko za dfr | m£_ J samo ......................................................^
Pišite po to zbirko knjig takoj, dokler zaloga ne poide. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois