Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta :
8 kr. če se tiska enkrat,
12	„	,,	,,	„	dvakrat,
15	„	„	„	„	trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu h. štev. 9, II. nadstropje.
Politimi list za slsiaisli iarod
Časnikarstvo.
(Konec.)
Končaje zadnji članek o časnikarstvu smo rekli, da nimajo le pisatelji časnikarski svoje dolžnosti, ampak jih imajo tudi čitatelji in katoliško ljudstvo sploh. Katere dolžnosti pa imajo bralci do katoliških časnikov, poskusimo danes odgovoriti.
Katoliški časniki imajo, kakor se reč vzame, dobro ali slabo podlago, tedaj tudi dobro ali slabo stališče. Dobro stališče imajo, ker je nepremakljivo; podlaga namreč jim je resnica. Ni jim treba plašča po vetru obračati, toraj ne danes zatrdovati in dokazovati: Reč je bela; čez malo časa pa o isti reči zatrdovati ter dokazovati: Reč je črna.
V tem pomenu imajo liberalni časnikarji jako slabo stališče, ker podlaga jim je primernost časa; tedaj se morajo tudi vedno na to primernost ozirati, tedaj gledati, kakor petelin na strehi, kmalo na izhod, kmalo na zahod, kmalo proti jugu, kmalo proti severu ter poslušati, od kod veter piha, da se tudi še o pravem času plašček po vetru obrne. Naj to pojasnimo z izgledom, ki bode dandanes naj bolj primeren in umljiv. Nekdaj so časniki vsi: konservativni in liberalni enoglasno zatr-dovali in dokazovali, da ne kaže vradnikov za poslance voliti. Razlogi za to so bili prepri-čavni. A zdaj? No zdaj je konservativnim še isto stališče, tedaj kakor nekdaj ni kazalo vradnikov voliti, tako tudi zdaj ne kaže; vse drugače se morajo pa pehati in truditi liberalni časniki, da isto reč belo pobarvajo, sicer svojih ljubčekov ne morejo voliti. Kaj pa podlaga, stališče? E, bodi to, kjer hoče,zdaj tako kaže!
Nasproti pa ravno ta nepremakljiva podlaga dela katoliškim časnikarjem prav sitno stališče. Biti mora enakomerno, trezno, stanovitno; nasproti pa so čitatelji nekoliko po človeški slabosti, nekoliko zapeljani po du;.u časa, po liberalnih časnikih nestanovitni, spremenoljubni itd.; o kako jim manjka marsikaj zdraživnega, spodbadljivega, mikavnega za omahljivo ljudstvo? In zatoraj se tudi zgodi, da mu ostanejo kot naročniki le resni duhovi, ki vedno ljubijo in iščejo resnico in dobro, omahljivo ljudstvo ga pa dan za dnevom bolj popušča — no, kdo se bode tudi s takim časnikom zabaval, ki se duhu časa noče vkloniti in se le vedno in svojeglavim starega načela drži!
Iz rečenega pa se izhaja, da je dolžnost katoliških bralcev konservativne časnike ljubiti ter jih stanovitno spodbujati in o sr če vati. Ni drugače dandanašnji, da se moramo obrniti ali na desno ali na levo. Mar li bi ne bili jako čudni svetniki, ko bi se na desno obrnili, pa kmalo potem na levo škilili? Bi se li to ne reklo: Meni je enako resnica in laž ? In vendar kako nebrojno je število takih eitateljev! Kako mora pobiti srce časnikarju, če se vidi zapuščenega od takih, kateri somu bili in bi mu imeli tudi največa podpora biti.
Kako pa naj podpiramo katoliške časnikarje? Duševno in t var insko, toraj z dopisi in n a roče v a njem. Časnik hvajiti, pa za-nj nič storiti ter mu nikoli ne dopisovati, nasproti ga pa le presojevati, se pravi stališče časnika na vseh štirih vogalih spodkopavati. Vsaki ogenj mora sčasoma ugasniti, če se mu gradiva ne prideva, časnikar je kakor mlinar, ki žito v moko predeluje ter tako ljudem hrano pripravlja, pa žito se mu mora dona-
Po pošti prejemali velja:
Za celo leto	.	.	10	gl.	—	kr.
Za pol leta	.	.	5	,,	—	„
Za četrt leta	.	.	2	,,	50	„
V	administraciji velja:
Za celo leto . .	8	gl.	40	kr.
Za pol leta ...	4	„	20	„
Za četrt leta . .	2	,,	10	„
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vrcdništvo je na velik^ h. št. 9, v II. nadstropji."''
Maja po trikrat na:'tedejiia;Sii sicer: v torek, četrtek in sohk<fc\«f 'j
šati. Le ena dobra misel, le kratek stavek rom včasih najlepši članek, ki po svetu poslan mnogo dobrega sadu obrodi; kdor je dobro misel, kratek stavek zakopal ter prelen bil ga v mlin poslati, je ves dober sad vničil in — jaz bi tega ne hotel na svoji vesti imeti.
Enako je st var insko podporo. Katoliško časnikarstvo gotovo ne dela za svoj dobiček in naj bi časnikar tega iskal bi se mogel brezpogojno kaj druzega lotiti. A vendar na svetu smo, treba je mnogo gradiva, mnogo rok, mnogo denarja, preden je le en list gotov. Vse to se brez mnogo denarja ne izvrši. Kako pa naj se to celo leto, leta in leta izvršuje, če naročniki mislijo, da je vse jedno, mar li list naročujejo ali ne? Mar li naročnino redno plačujejo ali ne? Naj podvzetju novih moči in podpore pridobivajo ali ne, i. t. d.... Kdo zamore vse pregrehe našteti, ki se v tej zadevi storijo z dejanjem in opuščenjem? Mogli bi še dolgo, dolgo nadaljevati, naj bi le nekoliko hotli dotično tvarino podelati, pa nehajmo rajše; kdor hoče spregledati, mu bode . to zadostovalo, ker si bode sam lahko reč še bolj pojasnil; kdor spregledati noče, temu tako ni pomagati.
Toraj komur je za božje kraljestvo kaj mar, naj tudi v tej reči svoje stori ter naj ne drži križem rok ali naj z njimi žepa ne zavezuje. Brez časnikarstva dandanašnji ne more biti. če dobrega ne podpiramo, podpiramo slabega; če nobenega ne podpiramo, podpiramo enako tudi slabega, ker s tem dobremu korenine obstanka spodkopujemo. Drugi časi, druge potrebe, drugo tudi delovanje.
Kako žalostno jo pač, da dandanes dobro, katoliško časnikarstvo tako hira — le životari!
Dvoja vlada.
Carevanje Petra Velikega (1689—1725).
(Po Slovjevu in drugih spisal J. Stoklasa.)
(Daljo.)
Delovanje Karla XII. v Polskej; upor v Astrahanu; težki položaj Petra I.; Altranstetski mir. Med tem pa je Karl XII. vedno krožil za Avgustom poljskim. Avgust ni bil radi tega za Petra dragocen zaveznik, ker mu je srčno rad pomagal v borbi proti Švedom, kajti čim so se Švedi pokazali na onem oglu, božal je on na drugi, nego radi tega, ker je Karla zadrževal v Polj-skej. Švedski kralj se ni hotel na noben način pomiriti z Avgustom, oditi iz Poljsko ter udariti na Petra, a Avgusta pustiti za hrbtom, kajti imel je popolnoma prav, da ni mnogo držal do njegove besede; on jo hotel brez dvojbo Avgusta pokončati, postaviti mesto njega drugega kralja v Polskej s tem novim zavez-
nikom svršiti vojsko z Rusijo ter predpisati Petru mir v Moskvi. Patkul, nezadovoljen z Avgustom, je prestopil v službo k Petru ter se je zdaj nahajal kot ruski carski minister na dvoru kralja Avgusta; en del velmož jo prestopil k novemu kralju Karlu, drugi se je pa Avgusta držal. Konečno je zbral Karl državni zbor, da zvrže Avgusta ter za kralja postavi pozanskega vojvodo Stanislava Leščin-skega. Ali s tim Karl ni dosegel svojega cilja, kajti Leščinski se mnogim ni dopadel, a Avgustu jo 'bilo na tak način mogoče zdržati se v Polskej.
Želeč vzdržati svojega zaveznika, vzdigne Peter spomladi I. 1705 svojo vojsko ter se pomakne k Zapadnej Dvini; prebrodi le-to reko ter svoji Kurlandijo z Vilno (Vilna spada med stareje ruske gradove; leži na Vilji, nekdaj glavno mesto Litavske; trgovina je jaka; ima mnogo starinskih spominokov; prebivalcev šteje do 90.000); glavna sila, kakih 35.000 mož, pa se usredotoči v Gradnio, kjer je bil postavljen učvrščen tabor. (Orodno, poprej Go-rodnja, na Njemenu, gubernsko mesto in sto-
varišče za žito, les in konopljo. Tukaj je poljski kralj, Stanislav Avgust Ponjatovski podpisal svojo zahvalnico na prestol I. 1793 ter tako storil konec poljskemu kraljestvu. Prebivalcev šteje 30.000. Kakih 40 vrst od Orodna se nahaja mestice Druškaniki z mineralnimi vodami.) Ali v istem trenutku, ko je začela borba na zapadu postajati važna, moral jo Peter svojo vojsko razdeliti ter poslati en oddelek na jugoiztok svoje države, vAstrahan, kjer se je pojavila buna. (Astrahan na Volgi, gubernsko mesto, z vrlo pomešanim prebivalstvom, Rusi, Jermeni, Perzijanci in Tatari, znamenito primorsko in trgovsko mesto na Kaspijskem morju, posebno za trgovino s Turkistanom in Perzijo, ki se vslcd parobrodar-stva vse bolj semkaj navrača. Uvozi se žito, bombaž, svila, volno, kovino in tkanine; obrt-nost je znatna, posebno ladijodelstvo ter svi-larstvo in krznarstvo (astrahan); v trgovini je posebnd znamenit tudi kaviar, ki se tukaj na veliko pripravlja in izvozi. Prebivalcev ima zdaj 90.000.) Strelski sin Štefan je pobegnil iz Moskve v Astrahan ter tukaj tri leta širil
Da na vsaki katoliški list pride gotovo naj manj 50 liberalnih, toraj protikatoliških, katerim so k dosegi svojega namena vsi pomočki prav. In potem hočemo, da bi se katoliška zavest širila; da bi ljudstvo bilo značajno; da bi kraljestvo božje napredovalo!! Delajmo, dokler je dan. kadar je noč, ne more nobeden več delati; na katoliškem obnebji se pa po zanikernih brezverskih časnikih čedalje bolj mrači.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. junija.
Avstrijske dežele.
Nadvojvoda Karol L)udavih in svitla soproga nadvojvodinja Marija Terezija povrativša se iz Moskve sta bila v Varšavi slavno sprejeta. Na kolodvoru ju je pričakoval verhovni gubernator, general pehote pl. Knii-derer. general Buturlin in pl. Buhanov in 80 avstrijskih Poljakov, ki stalno sedaj bivajo v Varšavi. Svitli nadvojvoda obrnil se je najprej do ruskih oblastnikov in potem je odzdravil avstrijskim Poljakom, v imenu teh je govoril grof Krasinski v francoskem jeziku, ter je prosil naj slavni nadvojvoda sprejme zagotovilo vdanosti Avstrijskih podložnikov, živečih v Varšavi. Govornik je poklonil svitli nadvoj-vodinji krasen šopek cvetlic. Nadvojvodinja se je ljubeznjivo zahvalila za prisrčen sprejem in nato je zatrdil grof Krasinski še enkrat vdanost Poljakov do slavne hiše Habsburške. Svitli nadvojvoda se je nekoliko časa razgovarjal s Poljaki in potem odpeljal v mesto, kjer se je do večera mudil.
Iz O pa ve. V deželni odbor je voljen iz skupine mest, dr. Emil Rohavanskv, namesto umrlega dr. Heinz-a, Postava, ki zadeva nekatere spremembe pri volitvah v občine, je sprejeta in se slavoklici na presvitlega cesarja je bil zaklučen deželni zbor.
Iz Zagreba. Deželni zbor se sestane drugo polovico meseca julija.
Iz Iludapešte. Naučni minister oger-ski g. Trefort obiskuje na Gorenjem-Ogerskem učilnice, obiskal je najprej mesta Debrecin, Nagj-Karolv. Satmar in Marmaroš-Siget, od tod je šel v solino v Slatino, kjer je pogledal rove električno razsviljene. Minister je obiskal državno šolo in ogledal stanovanja delavcev v Nagv-Bočko, katoliško šolo v Felso-Rona, grško-katoliško ljudsko šolo v Ronaseku.
Konec tega meseca ima biti sklepna obravnava zoper morilce kraljevega sodca Jurija jd. Majlath. Husar Janez Bereez je tožen na-
metež, razširjevaje lažnjive glase da je „usta-novljena težka služba in nova vera, po kterej bi se moralo klanjati kumirom. Rusko gosu-darstvo hočejo razdeliti na štiri dela, ruske device vse pomožiti z Nemci; da se pa to ne zgodi, morajo se vsi nemci, bojari in častniki soldaški pomoriti". Astrakanci pa so se še tem bolj bunili, ker so trpeli mnogo od kori-stoljublja in nasilstva načelnikov svojih, posebno radi spremembe stare obleke z novo. 29. julija 1. 1705 je bilo obavljeno v mestu sto ženitvanj iz bojazni, da se ne bi morale ruske device omožiti z Nemci. BO. julija po noči je nastal upor, vstajniki so pridrli v trdnjavo, ubili vojvodo in nekoliko častnikov ter poslali va-bilna pisma Kozakom. Peter je nemudoma odpravil proti vstajnikom, feldmaršala Sereme-teva, ki je nadvladal Astrahanu 13. marca 1. 1706 posle silnega boja. A med tem pa se je na zapadu Karl vpotrebivši zimski pot hitro vzdignil iz Varšave k Grodnu ter tako oddelil rusko vojsko od mest, iz katerih je morala ona živež dobivati. Nada na pomoč od zaveznikov je propala za Ruse popolnoma, ko je bil general Šulenburg zapovednik saksonske
šuntanja k moriji. Spouga in Pitelv pa izpeljave hudodelstva,
Vnanje države.
Iz Difjne (liasses Al pes,) 15. junija, Minister poljedestva grof Falkenhajn je prišel semkaj danes popoldne, sprejela sta ga gene-ralinspektor Demontzeg, višji gozdnar v okraji, oba nadzornika, isto tako tudi njim podložni vradniki. Ker je deževalo, pregledoval je minister načrte in prevdarke stroškov mnogih zgradeb, ki se imajo dovršiti. Na jutro imajo iti v Sevne, da ogleda imenovani znameniti okraj. G. minister hodi po južnem Francoskem, da tam ogleda alpinske kraje, kjer so je pogozdovanje pričelo, ker vzlasti ob porečji reke Rhone so nalivi strašno škodo napravljali. Za časa Napoleona III. pa so začeli skrbeti za pogozdovanje, za vravnavo strug gorskim potokom, tu in tam so puščali svet za proplav (Inundationsgebiethe) in odsihmal so minule tiste strahovite povodnji. — Bi tudi pri nas ne škodovalo, ako bi se vlada bavila s takimi stvarmi.
„Presse“ hoče vedeti, da je nadškof' Kolinski Pavel Melhior, ki je pregnan v Holandiji živel, umeri.
Ruski car je bil v Petrogradu povra-tivši se iz Moskve prav mrzlo sprejet. Vzrok temu je bilo, da je bilo toliko vojakov po ulicah, da se ljudstvo kar ni moglo prosto gibati in je bilo nemogoče vsako javno veselje. Isto tako je bilo z razsvitljavo. Ulice sijajno raz-svitljene, ljudstvo pa se je kakor nemo po ulicah sprehajalo. Vojakov, žendarmov je bilo toliko, kakor da bi bilo mesto v obsednem stanu. Vzrok temu je bil, da je ljudstvo 27. maja, na dan kronanja, po ulicah nekaj rogovililo, vradi so to smatrali za politično rogo-borstvo, od tod toliko vojakov pri carevem prihodu.
Zastopniki vlad so dobili v spomin kronanja zlate, srebrne in bronaste svetinje.
Iz Petrograda. Socialisti: Bogdanovič, Telalon, Statopolsky, Gračevskv, Klimeuko in Bucevič, ki so bili k smrti obsojeni, so porni-losteni ter obsojeni za prisilno delo na nedoločno dobo. Prisilno delo je znižano pri Stefanoviču na osem let in pri Sisovskaji in Pri-bilovi na štiri leta. Trem je kazen pregnanstva olajšana.
Iz Berolvn«, 15. junija. Komisija za cerkveno predlogo je sprejela § 5 vladne predloge s tem popravkom, da škotje po državi spoznani smejo cerkvena opravila zvrševati tudi zunaj svoje škotije. S tem se nekako skrbi za škotije, ki so osirotele, bodi si da je škof pregnan ali kako drugače. § 6 je bil sprejet nespremenjen, vsi drugi nasveti so bili zavrženi. S tem je končano prvo branje.
in ruske vojske na mejah Poljske in Šleske, popolnoma premagan od Svodov pri Fraustadtu. V kakšnem žalostnem duševnem stanju se je nahajal Peter v tem času, vidimo iz njegovih pisem: Bože! piše on (spomladi 1. 1706, pred Lazarovo nedeljo): Pribavi nam težav za našo vago, ker brez tega se ne more nagniti. Mi se nahajamo s približajočim Lazarom v prav hudih nadlogah. Daj Bog, da tudi ž njim vstanemo!" Vendar pa Peter ni zdvajal, čeravno je dobro uvidel svoj težavni položaj, nego je poslal v Grodno zapoved svojej vojski, da odstopi ter izdal tudi osnovo, kako se more to bez vseh zaprek storiti, in po te Petrovi osnovi se je zares rešila vojska ter srečno prispela v Kijev. (Kijev — Jeruzalem zemlje ruske, na desnem bregu Dnepra, gubernsko mesto, naj stareja dedina ruska. Oleg ga je otel Askoldu m Diru ter premestil semkaj iz Novgoroda svoj prestol. Kijev je drag vsakemu Rusu po svojih starinah, povesti in svetinjah. V Kijevu se je začelo krščanstvo, iz njega se je razširilo po vsi Rusiji; med stenami Ivijevo-Pečerske Lavre začel se je tudi prvi ruski letopis. Kijevska akademija je preskrb-
iš Pariza, 15. junija. Francozi so Ma-junge na otoku Madagaskar obstrelili. Kontraadmiral Pierre je poslal naslednje poročilo. Mesto je imelo 3 trdnjavice (Forts) po 30 topov, posadke 2000 mož. Ko je vladi pisal, naj se mesto preda, odgovorila je zaničljivo, tedaj so začeli streljati, 16. maja dopoludne. Iz trdnjave se je oglasilo tudi streljanje, pa se je hitro udušilo. Kupčijske naselbine niso bile poškodovane, so namreč predaleč. Hovas so bežali v notranjo deželo. Kraj so Francozje močno vtrdili, sedaj pa pobirajo mitnino. Vojaki so zdravi, poškodovan ni bil nihče.
Na Francoskem je prihodkov mesec za mesecem manj, a izdajki rastejo. Za posililo izselenje povrativših hudodelcev bode treba 40 do 50 milijonov. Pomorski minister je namreč preračuni!, da se potrebuje za 5000 ljudi na potu in 1 leto prevžitka 12 milijonov. A takih prisiljenih izseljencev računijo na 15.000 do 20.000, da govore še celo o 50.000, kar bi prizadelo ogromne stroške. — Gambetti hočejo spominek postaviti. — Govorili so o milijonu, katerega je treba za to, in nadejali so se, da se jim bode denar kar vsiloval. A minulo je 5 mesecev in imajo še komaj 150.000 frankov.
Iz Madrida. V okolici Xeres, kjer raste žlahtna trta, je „črna roka" učinila mnogo škode, pokončajo mnogo trt po vinogradih.
Iz Londona, 12. junija. V spodnji zbornici je nasvetoval Hamilton, naj se nemudoma pregledajo točke irske zemeljske postave, kar se tiče nakupovanja zemljišč po zakupnikih. Revizija je bila za potrebno spoznana, a ugovarjali so, vlada ne more potrditi načrta, ki ne odkaže precej prodajalcu nekaj nakup-nine, za drugo pa no daje dovelj poroštva. Nasvet je bil sprejet s pristavkom, da naj se to kmalo začne pregledovati. (Angležem se tedaj z revizijo ne mudi).
„Politik“ ve povedati, da je Anglija evropejskim velevlastim brez navedenja kakega vzroka naznanila, da v korist Egipta spozna za potrebno, okupacijo (zasedenje) podaljšati tako dolgo, dokler bo kedive (namestni kralj) zamogel za javni red poroštvo dati. — Vele-vlasti so to sporočilo sicer mirno sprejele, vendar pa z nehljinjeno osupnostjo izrekle, da ta zadeva mora popolno le egiptovska ostati, ne pa o tem na kako drugo vlado, kakor si bodi, pritiskati.
JEgipet bode plačeval, da bode dobro pomnil, katerega leta je bila Aleksandrija razdejana. Do 8. maja t. 1. se je oškodovancev oglasilo 9000, ki zahtevajo 230.5 milijonov frankov odškodnine. Iz Avstro-Ogerske se jih je oglasilo 550, ki zahtevajo 12 milijonov. V vrsti oškodovancev je Avstro-Ogerska peta, kar
ljevala Rusijo s znamenitimi duhovnimi pastiri in učenjaki (Dimitrij Rostovski, Stefan Javorški, Teofan Prokopovič). Prvo mesto med svetinjami zavzima Kijevo-Pečerska Lavra s pečenimi (pečinami), v ktenh počivajo kosti sv. Antonija, osnovatelja peščere (XI. vek), letopisca ruskega Nestorja, glava sv. kneza Vladimira in dr. V Lavri pa so pokopani Peter Mogila, kijevski metropolit, poznati bo-ritelj za pravoslavje, Kočubej, Rumjancev Za-dunajski in dr. Kreščatik, kjer se je obavilo pokrščenje ruskega naroda, Sofijski sobor z grobnieo Jaroslava; Desjatinija cerkev, sezidana od sv. Vladimira; sobor Andreja Prvoznanega stoji ravno na onem brdu, kjer je sv. apostelj postavil križ; zlatovrhi Mihajlovski samostan s kostmi sv. Barbare. Po zimi oživi v Kijevu posebno trgovina, ko prihajajo v mesto pome-ščiki (vlasdelini) zapadne polovice Rusije; tukaj prodajajo, kupujejo in dajejo v najem imanja, promenujejo tovare ter sklepajo ugovore. Le ta trgovina se zatoraj zove kontraktovaja jar-mark (ugovorni somenj). Vseučilišče sv. Vladimira, odprto 1.1834, namesto onega v Vilni, duhovna akademija, spominek sv. Vladimira
se tiče svote odškodnine pa v četrti vrsti. Do 15. maja je komisija priznala odškodnino 2261 osebam svote 23,495.350 frankov; od tega na Avstro-Ogersko spada 272 oseb in odškodnine 2.176.540 frankov. — Toliko se da danes povedati, da več odškodnine Egipet ne bode dal nego 100 milijonov frankov. Pravijo, da bodo oglasi iz Avstro-Ogersko gotovi do konca julija.
Vojske s Kitajsko ne bode; naznanila, ki prihajajo pri pomorskem ministerstvu, konštatujejo, da obravnave francoskega poslanca Tricou-a s kitajskim Liang-Cang-om gladko teko in zanikujejo govorico o vojski. (Je pač vselej tako zmedeno poročilo, kedar se države oborožujejo, danes tako, jutri tako).
Iz Orana (Algiersko). Potrjuje se vest, da se je podvrgel Si Sliman, načelnik južno-oranskih vstašev. Prišel je v Tafilalet, da sprejme ukaze francoskega poročnika, Mr. Ordega. Si Sliman je poslal svojega sina za talnika in bode brž ko ne šel z Ordego v Pariz.
Izvirni dopisi.
Iz Škofje Loke, 13. junija. (Po volitvah.) Če pregledamo vse volitve, bodisi v mestih, ali po kmečkih občinah na Kranjskem, vidimo, da je samo naš okraj volil enoglasno vse tri od centralnega odbora priporočane kandidate. Kako to? bo kdo vprašal, ali niso tudi drugi h'aji politično zreli, da če niso vsi zadovoljni s priporočenimi kandidati, naj bi se vsaj zje-dinili, manjšina pristopila k večini, ter tako enoglasno postopali? Nočemo se povzdigovati, ter drugim okrajem politične zvedenosti odrekati; gotovo je pa naj več k našemu soglasnemu postopanju pripomoglo to, da si je naš okraj sam izvolil može za poslance, katere že dobro pozna, na katerih besedo se sme zanašati, može, ki ne obljubujejo — kakor smo od druzih brali, koliko bodo v narodnem in verskem duhu delovali, pa je njih prejšno življenje ravno nasprotno kazalo. Svoje poslance že dolgo iz njih delovanja poznamo in pričakujemo, da bodo tudi doslednje zanaprej obdržali svoj program, zato smo jim tudi popolno zaupanje z enoglasno volitvijo skazali.
Škofja Loka se pri prejšnjih volitvah ni kazala tako narodna, kakor ravno pri zadnji. •Omenim le volitve za mesta, Pri zadnji vo-litvi za deželni zbor bilo je le polovica glasov
in Hmelnickega Askoldova gomila in krasni lančenik (Kettenbrucke), ki je dolg eno vrsto (V* ure), so tudi znamenitosti kijevske. Kijev preskrbljuje Eusijo z varenjem, s presladki, rezbarjami iz lesa, križi in podobami. Prebivalcev šteje do 90.000). Karl ostavivši litovske močvare se obrne zopet na zapad v Saško, da bi tukaj v naslednjih zemljah Avgusta svojo stvar odločno dovršil. Karl je dobro pogodil, Avgust je namreč 1. 1706 sklenil s švedskim kraljem mir v Altranstedte, samo da Saksonsko pridrži. 1 tem miru se je moral Avgust odreči poljski kroni na korist Stanislava Leščin-skega, odpovedati se zveze z Rusijo; ni ga bilo celo sram predati Švedom Patkula. kteroga je dal Karl strašno mučiti in konečno celo kolesovati kot izdajalca. Avgust je sklenil ta mir brez znanja svojega zaveznika Petra ter se je celo nahajal pri vojski Menšikovej, ko je le ta ljubimec Petra 18. oktobra razbil švedskega generala Mardefelda pri Kališu. (Kališ na Prosni 20.000 prebivalcev, gubernsko mesto, ima mnogo tvornic za sukno in kože.)
(I)alje prih.)
za in polovico zoper od centralnega odbora priporočenega kandidata. In sedaj? Da, sedaj so Ločani posekali celo volilce v Kranji. Kranjci imeli so le en glas nadpolovične večine (od 166 volilo je 84) vseh volilcev svojih, Ločani sedemnajst. In vendar Kranjci so imeli volitev doma, bi zamudili komaj pol ure, med tem ko so se Ločani cele dve uri daleč morali peljati, ter zamudili skoraj cel dan. češe pomislimo, da nismo imeli nasprotnega kandidata, da agitacije ni bilo posebne, moramo pripoznati, da oni se zavedajo svojih državljanskih pravic in dolžnosti in da so bili vneti za svojega kandidata g. Detela, Poznali so ga pač osebno, še bolj pa iz njegovega prejšnjega delovanja v deželnem zboru, zato so le njega hoteli za svojega poslanca, ker živi v sredi med nami, pozna tudi vse naše potrebe in smo prepričani, da nas bo tudi vrlo zastopal.
Radovedni smo še, kako se bosta gosp. Dežman — če bo izvoljen v velikem posestvu, kakor se čuje — in naš poslanec g. Mohar pogledala. Saj mu je v zadnji sesiji deželnega zbora g. Dežman v zlo jemal njegove visoke škornje in irhaste hlače. Težko, da bi naš spoštovani župan, sedanji deželni poslanec, odstopil od svoje gorenjske narodne noše. Se bosta pač eden druzega privadila — bodoča kolega.
Sploh pa želimo složno postopanje in naj boljši vspeh celemu deželnemu zboru, ne samo našim, ampak tudi drugim poslancem.
Se nekaj, kar pa k volitvi ne spada. Naš uršulinski samostan zgubil je izvrstno učiteljsko moč. 11. t. m. namreč je umrla čast. M. Alojzija Kozina, rojena v Ljubljani, še le 44 let stara. Podučevala je nad 20 let v tretjem razredu v zunanji dekliški šoli in sicer s toliko vstrajnostjo in veseljem, da smo jo občudovali in spoštovali. Kako priljubljena je bila pri svojih hvaležnih učenkah, kazal je slovesni sprevod v sredo ob 4. uri popoldne. Najprej so šli za križem dečki mestne štirirazredne šole s svojimi gg. učitelji, za njimi šolarice štirih razredov, potem štirje gg. oo. kapucini in pet duhovnikov v korokih. Za trugo obilna množica nekdanjih njenih učenk, sedanjih gospej in gospodičin loških. Na grobu bil je glasaii jok med spremljevalci, tako da se je človek težko zdržal solz pri tolikem žalovanji. Upamo pa — in to nas tolaži — da njena duša že plačilo svojega truda vživa, ko truplo njeno v hladni zemlji mirno počiva,
S Podgrada. 15. t. m. je našo županijo zadela velika nesreča. Ob 6. uri zvečer se po strašnem gromenji in treskanji pripodi čez Gorjance pogubonosen oblak ter vsipa nekoliko minut kot orehe debelo točo po našem polju in vinogradih. Žalostni smo ogledovali, kaj je vse potolčeno, pa komaj je minula dobra četrt ure, pridrvi se drugi oblak, ki še huje kot prvi vsipa točo, vničuje žita, klesti drevesa in trte, pobija šipe na oknih, da ljudje glasno jokaje vpijejo in živina iz paše mukajo beži. Danes še le vidimo, kako veliko škodo nam je toča napravila, ker v treh vaseh: Grmu, Koncu in Vi ni vasi bomo morali strn kositi. Naznanili smo nesrečo tudi c. k. okr. glavarstvu, da bi se že tako revnim Podgorcem vsaj davki nekoliko odpisali. Ako bi se našel morda kak milosrčen človek in usmiljen dobrotnik, ki bi hotel to veliko nadlogo revežem s kakim darom polajšati, izrekam mu že zdaj presrčno zahvalo!
Iz Stopič, 15. junija. Na sv. Vida dan, t. j. 15. t. m. sem bral v „ Slovencu", kako
je toča že letos pobila na Bavarskem, strela razsajala na Gorenjeni-Avstrijskem in v Zirovski fari; na večer ravno tega dne smo bili pa že tudi v Stopičah v več vaseh po toči hudo obiskovani. Črni oblaki so se pripodili z Gorjancev ter vsipali gosto, debelo točo med silnim viharjem najpred v Podgrajski fari, v Koncu in Grmu, potem pa tudi pri nas: na obeh Tež-kivodah, na Plembergu. v Stopičah, na Var-dunu, v Čermošnjicah, v St. Joštu in nekaj na Hribu. Vsa strn je pomendrana in pobita, krompir i. dr. vse otolčeno in razsekano. Tu v Stopičah je v en oreh dvakrat treščilo, enega je vihar s koreninami izruval, več kozolcev je podrtih, mnogo drugih poškodovanih. Kakor smo se popred veselili upajoč lepo žetve, tako smo, pobiti, žalostni, a vendar vdani v Božjo voljo. Bog se nas usmili! Nevihta s točo vred se je podila potem v Smihelsko faro, Mali Slatnek, Poganice, Gotna, Smolejo vas, šla na trško Goro in v Gorčevje itd. Kakšno škodo je tam včinila, ne morem povedati.
Iz Maribora, dne 13. junija. (Spomenik nadvojvoda Janeza.) V novem oddelku tukaj-šnega mestnega parka se je bil preteklo nedeljo v pričo najviših dostojanstvenikov Štajarske dežele slovesno odkril spomenik nadvojvoda Janeza. Ko bi možje, ki so to slovesnost osnovali, delali iz čistega domoljubnega namena, bila bi lahko ta slavnost veliko pripomogla k okrepčanju patrijotičnega čutenja in k spravi tukaj živečih Nemcev in Slovencev; kajti nadvojvoda Janez je še zdaj v najboljšem spominu, tako pri štajarskih Slovencih kakor Nemcih. Štajarska dežela je bila njemu čez vse ljuba in ko si je tukaj svojo domačijo vsta-uovil, je z enako ljubeznijo objemal slovenske in nemške štajarske prebivalce, skrbel je za omiko in blagor obeh, pospeševal je na zgornjem Štajarskem gozdarstvo in živinorejo, na spodnjem pa vinorejo, in kot izraz te ljubezni do obeh narodov na Štajarskem, si je za ženo izbral na nemškem Štajarskem deklico, kteri je bil oče Slovenec od sv. Lovrenca v sloven. goricah. (Glej Slov. Gospodar 1876 str. 174). Spodobilo bi se bilo torej, da bi mesto nemškega Sehulvereina, gospodje bili povabili Slovence k ti slovesnosti, da bi se pri govorih bili popolnoma vzdržali vseh strankarskih fraz in da bi tudi glede spominka bili presodili, ali je primerno na Spodnjem Štajarskem, da se reče na slovenski zemlji, nadvojvoda Janeza ljudstvu kazati v zgoraje-štajarski lovski obleki. Ko bi se na to ozir vzel, bila bi to, kakor sem rekel, za Nemce in Slovence lepa prilika, da bi združeno svojo hvaležnost in ljubezen skazali spominu moža, ki je oba naroda na Štajarskem enako ljubil.
Zdaj pa je bila vkljub lepem vremenu in vkljub vdeležitve najviših dostojanstvenikov cela slovesnost nekako mlačna.
V kratkem bode tukaj druga enaka slovesnost: odkril se bo namreč spomenik Tegetthoffov, če bode mogoče, vpričo samega presvitlega cesarja. Že zavoljo tega upamo, da bodo takrat izostali vsi drugi nameni in da bo slovesnost le veljala spominu moža, ki je svoje življenje in moči bil žrtvoval za srečo in slavo mnogojezične, ne samo nemške Avstrije.
S Krasa, 12. junija. Navadno pretrese skalovje sivega Krasa le zloglasna „burja“; a zdaj ga pretresa še drugi vihar, vihar volitev za deželni zbor goriški. Odkar se je g. Sila odpovedal, je sicer na površji g. Mohorčič, a
vsem vendar ni všeč. Mi toraj mislimo, da vsega prepira bilo bi konec, ko bi za kandidata postavili g. Bogdana Ternovea, sodnika v Sežani. Blago srce, izborna nadarjenost, ne-omahljiva značajnost, je pri njemu, kakor ne lahko pri kateremu drugemu. Bane in potrebe Krasa ne ve kmalo kdo tako, kakor jih ve g. T. Upamo, da bile bi vse stranke z gospodom Ternoveem zadovoljne, in needinosti bilo bi konec.
Volilei premislite in zedinite se, da pozneje ne bode nerodovitnega kesanja. *) č.
Domače novice.
(Gosp. Jos. Kušar), predsednik kupčijske zbornice in izvoljen poslanec za dež. zbor, se je poslanstvu odpovedal in bo danes druga volitev. Najbrž bode izvoljen dež. glavar, grof Thurn.
(Nesreča.) Včeraj popoludne je neki postrešček v stolni cerkvi prah zbrisoval. Lestvica se zmakne in pade; delavec dasi ni na nji stal, se je naj brž zarad ropota prestrašil in padel ter so ga potem hudo ranjenega odpeljali v bolnišnico.
(Upravni odbor društva „Narodni domu) nas je naprosil, naznaniti vsim onim gospodom, ki jim je poslal svoje srečke v razprodajo, da bi jih blagovolili pridržati, razprodajati in ne-spečane mu šele 15. decembra tega leta vrniti.
(Olikamst — ka-li?) Preteklo nedeljo zjutraj ob pol sedmih je bilo, ko se je mestna gosposka družba vračala z Rožnika. Bili so gospodje, gospe in gospodične, prvi spredej, druge zadej. Govorili so slovenski. Ko pridejo do kraja med Lasnikovim „Rozenekom“, srečajo mladega častnika (oficirja) majhne postave v družbi z uradnikom — menda poštnim. Komaj častnik sliši slovenski pogovor iz meščanskih ust, obrne se nazaj in reče prav zaničljivo: „M a n b e k o m m t w i r k 1 i c h B a u c h z w i c k e n, vv e n n m a n ii b e r a 11 diese v . . . krainerische Sprache ho-ren m us s." — Tak častnik, kterega zmiraj ščiplje v trebuhu, kedar sliši slovensko besedo, je tu v vedni nevarnosti, da bi ne zbolel in tako bi cesarstvo utegnilo zgubiti hrabrega brambovca; bi li toraj ne bilo bolje, če bi ga poveljništvo poslalo kam drugam, kjer ne bo slišal slovenskega govorjenja?
(Oslcrhiištvopostojnske jame) odprlo bode '15. julija, o priliki obiskanja Nj. veličanstva, novi del jame, do zdaj še vsem neznan. Lepota tega oddelka presega vse, kar se je do-zdaj v jami videlo. Podobe so bele kot sneg, ker še niso po dimu okajene. Oddelk bode dobil posebno ime v spomin najvišje navzočnosti.	„Vtrld“.
Razne reči.
— Pomnoženi volilni odbor za Goriško priporoča volilcem na Goriškem naslednje kandidate: I. za kmečke občine: 1. v Tolminu: dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Gorici; 2. Ignac Kovačič, veleposestnik pri Sv. Luciji na Mostu; 3. v goriški okolici: Jožef Tonkli, državni poslanec; 4. dr. Aleksij Rojic, zdravnik v Gorici; 5. v Sežani: dr. Jožef Abram, odvetnik v Gorici: 6. (za drugega kandidata
*) Neradi se vtikamo v ptnje volitve, ker razmer ne poznamo, a ker je pisatelj vsega spoštovanja vreden in goriški volilni odbor sam reč volilcem ^prepušča, menda objavljenje dopisa ne bode toliko napačno.
Vredn.
naj si izberejo volilei na Krasu o pravem času sposobnega, narodnega in neodvisnega moža, da se glasovi pri volitvi ne bodo cepili); II. za slovenske trge: 7. Matija Jonko, župan in veleposestnik v Bolci; III. za veliko posestvo: 8. Franc Povše, vodja kmetijske šole in veleposestnik v Gorici; 9. dr. Jožef Juvančič, notar in veleposestnik v Tolminu; 10. Andrej Kocijančič, veleposestnik v Podgori.
— t Umrl. Znani rojak dr. Dolinšek je v Trstu v soboto, 16. junija, umrl. R. I. P.
— V Temešvaru je 16. dan t. m. toča hudo tolkla, za njo je prišel mali dež ali stanoviten.
— Usmrten je bil tist človek Sobbe, ki je umoril listonošo Cosseta v Berolinu.
Načrt o razstavi goveje živine
in kmetijskega orodja, manjših gospodarskih strojev, ki jo napravi c. kr. kmetijska družba kranjska v spomin svečanosti šeststoletnice združenja Kranjske
z najvišo cesarsko hišo Habsburgško,
12., 13. in 11. dan meseca julija 1.1883 v Ljubljani.
Sl. c. kr. ministerstvo kmetijstva je po predlogu c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolilo odobriti deželno razstavo goved s premiraiijem in z razstavo kmetijskega orodja ter manjših gospodarskih strojev v Ljubljani.
Namen te razstave je:
a)	Da živinorejci naše dežele o ti priliki za-morejo razsoditi o svojih uspehih ter se medsebojno vzpodbujajo in poučujejo v korist napredka živinoreje;
b)	da se v obče pokaže, kakšen vspeh se je dosle dosegel v živinoreji z državnimi podporami ;
c)	da se povzdigne živinoreja v deželi in kupčija z domačo živino v tuje kraje;
d)	da se seznanijo tukajšnji gospodarji s kmetijskim orodjem in s stroji ter se prepričajo, o koristi, da se po ti poti razširjajo po deželi.
1.	Udeležiti se smejo tega deželnega pre-miranja goved vsi živinorejci kranjske dežele, ki imajo lepo živino, vredno premiranja.
2.	Razpostavila se bode živina na mestnem travniku ob Celovški cesti nasproti Kozlerjevi pivovarni v pokritih prostorih in prignati se ima tjekaj do 11. julija popoludne s poverilnico, da sme na razstavo.
Osobstvo za strežbo živini preskrbeti je razstavljavcu samemu, nadzorstvo skupnega raz-stavinega prostora prevzame kmetijska družba, ki bode v ta namen postavila posebne stražnike. Najemščine v pokritem prostoru s steljo vred bode plačati vse tri dni razstave za govedo po 1 gld. Krmo ima plačati razstavljavec posebej, ki se bode dobivala na razstavinem prostoru, kakor tudi voda za napajanje.
3.	Na ogled in 'premovanje razstavljene živine mora biti razstavljavec najmanj 6 mesecev že gospodar. O tem se ima skazati pri komisiji s poverilnim listkom županstva.
4.	Razsojevalci se bodo volili po pravilniku sl. c. kr. ministerstva kmetijstva in pre-mirovanje se bode vršilo po navodu, ki dojde z višjega mesta.
5.	Prejemnik premije se mora zavezati, da bode izpolnoval vse pogoje, določene v pravilniku.
6.	Plemenska živina, katera se je s pomočjo državne podpore vpeljala, ne more državnih premij dobiti. V razstavo se smejo privesti :
Goveda čistih plemen, goveda mešana z domačim plemenom, in prireja zgolj domačega plemena, to je:
junci od l’/2 do 4. leta, krave do vštetega 6. leta. telice od l1/, do 21/* leta, pitani voli razne starosti,
7.	Premij je določenih:
10 za junce: 2 po 50 gl.	100 gl.	
3 po 40 „	120 „	
5 po 30 „	150 „	
		370 gl.
30 za krave: 3 po 45 gl.	135 gl.	
4 po 40 „	160 „	
8 po 30 „	240 „	
15 po 25 „	375 „	
		910 gl.
20 za telice: 3 po 40 gl.	120 gl.	
3 po 30 „	90 „	
14 po 25 „	350 „	
560 gl.
3 za pitane vole, za vsak par po 20 gl. 60 gl. Znesek premij je toraj skupaj . 1900 gl.
8.	Razstavljanem kmetijskega orodja in manjših gospodarskih strojev je plačati najemščine po 1 gold. za □meter; ako bi se potrebovalo večjega prostora, bode se cena primerno znižala.
9.	Razstava strojev in orodja vtegne se podaljšati do konca julija meseca 1883. 1.
10.	Kmetijskim strojem, kateri so pohvale vredni, se bodo pripoznale kot državne premije medalije.
11.	Oglasila o razstavi živine in strojev imajo se do vštetega 20. dne junija meseca 1883. 1. poslati pisarni kmetijske družbe v Ljubljani, Salendrove ulice št. 3.
Glavni odbor c. k. družbe kmetijske kranjske v Ljubljani.
Umrli so:
14.	junija. Ernestina Saler, hči kondukterja, 6V* let, Poljanska cesta št. 21, otrpnjenje možganov.
15.	junija. Anton Škafer, priv. uradnika sin, 2 dni, Hrenove ulice št. 9, slabost. — Johana Goršič. dninarja hči, P/j mesca, Šv. Petra cesta št. 30.
V bolnišnici:
15. junija. France Indihar, hlapec, 29 let, Polj. cesta št. 24, variola.
Dunajska borza.
18. junija.
Papirna renta po 100 gld.......................78.50
Sreberna „	„	„	„	 18.95
Zlata „	....	„	 99-10
Državne srečke 1.1864	po	100 gld. . . . 167.—
Kreditne srečke po 100	gld...............110-—
Rudolfove srečke po 10 gld......................19,—
Ces. cekini.................................... 5.68
Franeoski napoleond........................ 9.511/,
Nemška marka po 50 kr......................—.581/!
P. n. visoko častitemu tukajšnemu in vnajnemu občinstvu naznanjam, da sem lastno
bukvo veznico
odprl. — Velikoletna izkušnja daje mi pogum, da bom kolikor moč častitemu občinstvu v vsakem oziru, kar se tiče trdnosti in elegantnosti mogel postreči.
Sprejemam navadna in naj elegant-nejša dela po nizki ceni.
Prosim mnogobrojnega naročila od p. n. občinstva.
Z odličnim spoštovanjem
Janez Bonač,
bukvovez.
(2) Poljanska cesta štev. 10.