CORREO ARGENTINO
TARIFA REDtrCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAIt, CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
ASO (Leto) X.
Periodico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
LIST
Num. (Štev.) 125
Gojimo strpnost in borimo se sa
višie nazore
Še vedno se dobijo med nami, ki -•jim ne gre v glavo, da je mogoč napredek tudi brez medsebojnih prepirov in mrženj. Ti ljudje ne opustijo nobene prilike za hujskanje. Sreča, da so se nekateri naši ljudje že toliko spametovali, da jih ne poslušajo in vpoštevajo več. V našem izseljenstvu je vendar zmagalo zdravo načelo, da delavstvo, ki ga v bistvu tvorimo skoro stoodstotno, ne potrebuje strankarskih ali verskih bojev, marveč želi višjih načel ter poletov k višjim ciljem.
Nikakor ne trdimo, da ni in da bi ne smelo biti med nami ljudi različnih nazorov. To je bilo med ljudstvom v vseh časih ter bo tudi v bodoče tako, ker drugače biti ne more. Vsak človek pač nosi v sebi lasten poklic, ki ga skuša po svojem razumevanju uveljaviti sebi in človeški družbi v prid. To je čisto naravno in tudi potrebno za splošno človeško rast. A so vzroki in ovire drugod in to čestokrat pri malenkostih, ki nas vržejo iz tečajev in tirajo v medsebojne spore, če že ne naravnost v propast.
Svet je danes opredeljen najmanj v dva načelna tabora: fašističnega in protifašističnega. Potem so v posameznih državah spet razdeljeni v več strank. V Jugoslaviji na Slovenskem bi na. primer imeli klerikalce, liberalce, socialiste in komuniste, če bi bilo zadnjim politično udejstvova-nje dovoljeno. Približno tako so Slovenci politično in versko porazdeljeni tudi v Združenih državah. Edino v Južni Ameriki smo Slovenci, ne pa tako Srbi in Hrvatje, brez ozira političnih ali verskih nazorov posameznika, precej složni in enotni. To stanje sicer še ni popolno in povsem iskreno, vendar smatramo, da so glavne ovire odstranjene. Seveda so nekateri, kot smo jih v začetku omenili, ki se s to idejo le težko sprijaz-nujejo, a se bodo navsezadnje vendarle morali, če nočejo ostati pozabljeni v ozadju.
Glavni ter največji vzrok za naše nesporazumevanje je pomanjkanje splošne izobrazbe ter poglobitve v človekovo notranjost in njegovo hotenje, ki se, kot smo že zgoraj rekli, lahko razlikuje pri posameznem človeku, in je to tudi naravna, nujnost za naš splošni napredek in civilizacijo, samo je treba iskati namesto osporavanja harmoničnega sodelovanja, ki nam edino more prinesti blagostanje in srečo.
Mi vemo, da je danes vse, kar človek misli, da bi moralo biti sveto in lepo, spačeno in pokvarjeno. Spoznali smo, da so nas v imenu vere in domovine goljufali in da nas še vedno goljufajo. Prepričali smo se, da o bratstvu in enakosti samo pesniki in pisatelji pišejo, medtem ko se praktično nikjer ne izvaja. Spoznali smo še marsikaj drugega, a spoznali smo tudi, da smo si velik del naše nesreče sami krivi.
Hočemo boljših časov, a da bi jih nam kdo na krožniku prinesel. Zaničujemo in pljujemo na ljudi, ki se za naše splošne koristi žrtvujejo ter se priliznjeno klanjamo pred onimi, ki nas izkoriščajo in tepejo. Ugaja nam bič in pasje božanje.
Na mesto pa, da bi osredotočili naše sile v skupne kulturne, socialne in gospodarske svrhe, se pustimo zapel j avati od raznih strankarskih in verskih hujskače v, ki sej e jo razdor med ljudstvo, da ga lažje potem izkoriščajo. Vsakemu je in more biti dovoljeno, da izraža svoje notranje čustvo, bodisi vernemu ali nevernemu, narodnemu ali mednarodnemu; pleve bodo odletele in zmagala bo
Koskva in Daljni vzhod u ospredju dogodkov
POGAJANJE V MOSKVI SE NAD ALJUJE — HITLERJEVE ČETE PRIPRAVLJENE DA ZASEDEJO GDANSKO — V RIMU PRIČAKUJEJO SVETOVNO KRIZO — POGAJANJA V MOSKVI BODO MENDA KMALU ZAKLJUČENA IN POGODBA TROZVEZE PODPISANA
Svetovna pozornost je obrnjena sedaj na Daljni vzhod in v Moskvo. Pogajanja v Moskvi, med Rusijo in Anglijo, so ostala nekako na mrtvi točki. Medtem pa se Nemci pripravljajo, da zasedejo Gdansko. V Berlinu dovolj jasno napovedujejo, da se bo to zelo kmalu zgodilo. Trdijo tudi, da bi se bila Poljska takoj sama vdala, če bi ne bila nahujskana od Anglije. In ravno to da bo lahko pogubno za Poljsko, kot je bilo za Češkoslovaško.
Francoska vlada pritiska na angleško, da naj že vendar sklenejo pogodbo z Rusijo, a zgleda da se Angležem še ne mudi. Kot smo že pisali, bodo čakali prav do zadnjega, da vržejo svoje karte. In takrat se bo pričelo...
Angležem gre v zunanji politiki dovolj slabo, se lahko reče, če vpo-števamo položaj v Palestini, Sredozemskem morju, Srednji Evropi in na Daljnem vzhodu. Povsod so o-groženi njih trgovski interesi pred Italijo, Nemčijo in Japonsko. Zato se zdi nekaterim naravnost čudno in nerazumljivo angleško vedenje. A Angleži se držijo svojih preizkušenih načel: ne se prenagliti v nobeni stvari, ko pa se enkrat za nekaj odločiš, izpelji do konca.
Angležem se namreč s zvezo z Rusijo ne mudi, ker vedo, da jim Rusi ne bodo nikamor ušli, kajti s to-godili le tedaj, če bi zajamčili isto talitarnimi režimi bi se sovjeti po-kolektivno varnost, kot jo zahtevajo od strani demokratičnih držav in še več: Nemčija bi morala takoj dati svobodo čehoslovakom, Japonska pa odpoklicati svoje čete iz Kitajskega ozemlja. Ker pa Angleži vedo, da se kaj takega od strani totalitarnih režimov ne more pričakovati, se jim nikamor ne mudi. Kadar bo nevarnost prikipela do vrhunca, se bodo pa že odločili za zvezo z Rusijo, kajti na nevtralnost Rusije ne računajo, ker če bi se enkrat vojna res sprožila, bi politične razmere in priložnost ideologične zmage brez dvoma tudi Rusijo potegnile v vojni vrtinec.
- Sovjeti se po drugi strani tudi ne silijo ravno v ospredje, kajti pre-
dobra stran pri vseh, kajti vsak človek, ki je v bistvu iskren in pošten, more drugega samo obogateti in o-srečiti. čemu ustvarjati iz vernih in nevernih, klerikalnih in liberalnih, narodnih in mednarodnih in ne vemo kakšnih še, politične fronte, ko se vendar z malo dobre volje in nekoliko potrpljenja vse da spraviti v mirno sožitje. Vsaj delavno ljudstvo je bolj kot nikoli potrebno skupnosti.	1 '
V Evropi se je posrečilo nekaterim nacionalnim fanatikom zapeljati kar cele narode v sovraštvo do drugih. V takozvanih demokratičnih državah so strankarski in verski boji, ki pri vseh izigravajo delavno ljudstvo, na bolestnem višku, medtem pa razni koristolovci neovirano uganjajo svoj umazan posel. Mi trdno verujemo, da se bodo prej ali slej dobili ljudje, ki bodo narode iz teh zablod skušali dvigniti, a brez volje zadnjih jim tega nikoli ne bo mogoče.
Če pa smo morda v izseljenstvu, četudi ne odločujemo v svetovni kulturni, politični in gospodarski morali, prej prišli do potrebe tega spoznanja, nič ne škodi. Celo zelo koristno nam bo, če ne bomo staro-krajskih strankarskih in verskih prepirov med nami gojili, kot bi morda nekateri želeli.
pričani so, da čas vsak dan bolj dela zanje. Z Nemčijo so prav te dni, oeividno na namig Molotova v zadnjem njegovem govoru, poživili trgovinske odnošaje. Rusija bo doba-vala Nemčiji petrolej in druge surovine, ki jih zadnja za svojo civilno in vojno industrijo neobhodno potrebuje ; medtem ko bo obratno pa Nem čija dobavala Rusiji manufakturne ter druge industrijske izdelke, ki jih Rusija potrebuje. V Franciji in Angliji se vsled tega srdijo na sovje-te, a zadnji so s tem pokazali, da ne mislijo biti za orodje nikomur, da bi želeli biti z vsemi prijatelji, a da se obenem tudi nikogar ne boje.
V Rimu so mnenja, da je politična kriza v Evropi neizbežna. Navajajo sedem poglavitnih spornih točk, ki so: Konflikt med Japonsko in Anglijo na Daljnem vzhodu, nerazpolo-ženje Arabcev proti Angležem, bojno razpoloženje med Nemčijo in Poljsko, italijanska vojna mornarica v španskih in portugalskih vodah, potovanje generala Badoglia v Albanijo in Libijo in končno pogajanja v Moskvi.
Zadnja poročila zatrjujejo, da bo kmalu prišlo do sporazuma v Moskvi. To da se bo zgodilo na prvi fašistični agresivni korak, ki bi by na Poljsko.
Dr, Beneš napoveduje udruženje evropskih
držav
V nekem govoru, ki ga je imel bivši češkoslovaški predsednik v nekem severnoameriškem kolegiju, je dejal, da v Evropi dejansko je že vojna med diktaturami in demokracijami.
Beneš je dejal, da sta vojna in revolucija neizbežni v Evropi in da njegova domovina ne bo nikoli zatajila svoje narodne svobode. Če bo prišlo do dolge vojnem Evropi, med demokracijami in diktaturami, je nadajeval Beneš, bo gotovo zmagala svoboda. Vem samo, je dejal, da v teh časih, kot so zavladali danes je nemogoče sožitje med demokracijami in diktaturami. Eno «in drugo mora izginiti. Sem prepričan, da bo prišel čas, ko se bodo v Evropi u-stvarile nekake Združene države; novo evropsko udruženje z novim in boljšim Društvom narodov. Ta zmaga bi pomenila dobo svobode in neodvisnosti tudi moje dmovine Češkoslovaške.
Glede pomirjenja je dejal govornik : So ljudje, ki verujejo, da se je
mogoče ubraniti nasilju in suženjstvu enostavno z uklonitvijo. So ljudje, ki so mnenja, da je mogoče diktatorje zaustaviti s kakim čudežem, ali s pričakovanjem notranje revolucije v njihovih državah. Vedno sem v kaj takega dvomil. Posledice so, da se položaj ni v ničemer izboljša] in da gremo naravnost v vojno, ki v nekem smislu že obstoja.
Prišla bo nova doba in svoboda. Mednarodan organizacija se bo menjala potem po krizi. Vojna je neizogibna s zmago reSnične demokracije in svobode.
Beneš se je dotaknil v svojem govoru tudi Monakovske konference, ki jo je ostro obsodil, kar je pač razumljivo. Nemci so dali zagotovil, je dejal, da ne bodo zahtevali več kot sudetskih Nemcev, a so kmalu potem zasedli vso Češko. To bi se zdelo v današnji civilizirani dobi, neverjetno. A noben narod ne more in noče živeti vedno v suženjstvu. Reakcija pride med temnimi urami. In je že na potu.
Japonci zavzeli Swatov
Japonci so brez velikega odpora od strani Kitajcev zavzeli veliko pristaniško mesto Swatov. S tem imajo namen zapreti pot tujim ladjam, ki so dovažale municijo in druge potrebščine Kitajski.
Japonci mislijo, da bodo sedaj prisilili generala Čankajšeka na pogajanja, ki bi mu jih seveda narekovali oni, ali pa bodo prodirali dalje v notranjost Kitajske, ki bi se brez pomoči od zunaj ne mogla braniti. A Japonci pozabljajo, da glavni in najvažnejši prijatelj kitajskega naroda, ki so Rusi, lahko brez vsake ovire pomagajo Kitajski in bodo to brez dvoma tudi storili, ko se bodo
pogajanja trozveze v Moskvi zaključila. Prej pa tudi sovjeti ne bodo hiteli nikomur na pomoč, ker bi bilo preveč nevarno, kajti znalo bi se zgoditi, da bi si v takeiii slučaju Anglija in Francija lepo meli roke ob strani in skušali celo kaj pomagati in pridobiti zase, ko bi Nemčija in Japonska imeli opravka z Rusijo.
Še prej kot Swatov so Japonci blokirali drugo obmorsko mesto Tientsin, kjer je važno pristanišče angleških in francoskih ter drugih evropskih in ameriških trgovskih ladij, ki odvažajo in dovažajo blago iz Kitajske. Japonci so seveda s tem zadali težak trgovinski udarec priza-
Karol, romunski kralj in prestolonasled nik Mihajlo
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; ta pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
VÌD0V DAN
V sredo proslavlja srbski narod in z njim vsi Jugoslovani Vidov dan, spomin na težko nesrečo, ki mu je vzela samostojnost ter ga spravila v črno robstvo, iz katerega se je rešil še le potem, ko so se tisoči žrtvovali in svoje življenje darovali za njegovo osvoboditev in svobodo^
Srbska država je bila svoj čas močna in silna, dokler ni pričela vsled nesoglasja,, ki je podedovani greh vseh Slovanov, notranje razpadati. To so opazili njeni zunanji sovražniki ter vpadali v njene dežele, dokler jo niso popolnoma oslabili Turki.
Šele ko je bil skrajni čas, je srbski narod spoznal nevarnost. Carju Lazarju se je bilo posrečilo prepričati narod, da sloga jači, nesloga tlači, ter je skušal zajeziti turški naval. Velika vojska se je bila zbrala na Kosovem polju ter se tam spopadla s sovražnikom. Toda prevelika je bila sovražnikova moč in hrabra srbska vojska je bila premagana. Kosovo polje je bilo posejano s trupli bojevnikov, cvet srbskega naroda je padel v boju za domovino, ki je od tedaj za več stoletji ostal v suženjstvu. Na Vidov dan, 28. junija 1389 se je bilo to zgodilo. Nekdanja ponosna srbska država je postala turška pokrajina, narod, ki je bil ponosen na svojo svobodo, je moral kloniti tilnik pred turško nadoblastjo.
Menda pa ga ni naroda na svetu, ki bi si bil ravno svojo nesrečo izbral za narodni praznik, kot je to storil srbski narod v svarilo in tudi vzpodbudo poznejšim rodovom. Nesrečnega Vidovega dne, tužnega Kosovega polja, Srbi niso mogli nikoli pozabiti. Iz roda v rod je šlo ustno izročilo. Narodne pesmi so opevale kosovske junake ter slavile njihovo smrt za svobodo očetnjave; svarile so pred pogubno neslogo, obujale spomin na minulo, nepozabljeno slavo ter budile hrepenenje po zopetni svobodi in neodvisnosti.
Okrog leta 1804., po dolgih brezuspešnih borbah, je Srbiji začela si-jati zarja svobode. Osem let pozneje je bil tlačitelj poražen in pregnan iz dežele in kmalu se je pričel nov boj za končno zedinitev vseh južnih Slovanov v skupno narodno državo. Vidov dan leta 1914 je narod spet dvignil na noge. Začel se je nov in še hujši boj, v katerem je srbski narod spet moral pretrpeti najhujše gorje, čakalo ga je drugo Kosovo, bridka kalvarija tragičnega umika skozi albansko gorovje, a čakalo je njega ter z njim Hrvate in Slovence drugo še večje vstajenje: osvoboditev Jugoslovanov izpod avstrijskega in madžarskega jarma ter njihovo združitev v skupno narodno državo.
Ko bomo proslavljali Vidov dan, se bomo spomnili ne samo na vse one junake, ki so svoje življenje dali za svoboditev svojega naroda, marveč se bomo tudi spomnili vseh onih bratov v zamejstvu, na Primorskem, Istri in Koroškem, ki jim solnce svobode še ni zasijalo. Njim in nam naj budi Vidov dan vero v boljše čase, da bo 28. junija praznik popolne in neskaljene svobode za vse Jugoslovane.
detim državam ter hočejo dobiti vso to trgovino v svoje roke in z njo seveda tudi politiko na Kitajskem.
Angleška vlada je sicer takoj energično izjavila japonski vladi, da bo svoje interese odločno branila, a je obenem pokazala pripravljenost za pogajanja. To je seveda prisiljena storiti, ali pa seči takoj po orožju, za kar pa se še ni odločila, a l£ot vs® kaže se bo navzsezadnje vendar if morala.
BUENOS AIRES, 23 DE JUNIO (JUNIJA) DE 1939

Argentinske vesti
EKSPLOZIJA NA LETALIŠČU V PALOMARU
Prejšnji petek je nastala v shrambi razstreliva v Paloni aru eksplozija. Radi eksplozije je nastal tudi ogenj, ki je to shrambo popolnoma uničil. Pri tej nezgodi je izgubil življenje Libertario Fontanilla, ki je imel delo pri bombah.
PARAGUAYSKI DRŽAVNI PREDSEDNIK POVABLJEN V ARGENTINO
Argentinska vlada je naročila svojemu zastopniku v "VVashingtonu, da povabi novoizvoljenega predsednika republike Paraguay, generala Joséja Estigarribio, ko se bo vračal iz Sev. Amerike, da poseti Argentino. Pa-raguayki državni predsednik je povabilo sprejel ter se pričakuje, da dospe v Buenos Aires 28. t. m. Da se visokega gosta bratske republike dostojno sprejme, se delajo že velike priprave.
General Estigarribia je odpotoval v soboto.
TEKMECA JE USTRELIL
Fermin del Estal, stanuje v ulici Rafaela 5078 in Marija Esther Eli-zalde, stanujoča pa v Huergo 267 sta imela intimno razmerje med seboj. Toda zraven tega je imela Esther, ki ji je 26-let še drugega, ki je z njim tudi živela. Bil je to Pedro Mazzini, star 41 let. Ta revež pa je bil pred kratkim zelo bolan in posledica te hude bolezni je bila, da je Mazzini oslepel. In to njegovo nesrečo je hotel Fermin izrabiti. Kadar je prišel k Elizaldi, jo je nagovarjal, da naj pusti slepca in gre živet z nijm, kar pa je ona vedno odklonila. Radi tega je sklenil se maščevati.
V soboto zjutraj je prišel že pred 5 uro zjutraj pred njeno stanovanje. Vrata so bila odprta in on kot znanec in poznavalec prostorov je krenil naravnost v spalnico, kjer sta še trdno spala Esther in Mazzini. Do-
bro je moral vedeti, kje leži Mazzini, kajti pogodil ga je s strelom iz revolverja, da je ostal na mestu mrtev. Strel je prebudil še Marijo in ko se je dvignila, je streljal še na njo in jo ranil. Po tem dejanju je pobegnil. Vpitje ženske in odmevi strelov so privabili sostanovalce na mesto dogodka, ki so takoj videli v čem je stvar ter so takoj poklicali policaja, ki je nato vse potrebno ukrenil.
ARGENTINA ZA PRIZNANJE ZAŠČITE POLITIČNIM BEGUNCEM
Republika Chile je poslala na vse ameriške države prošnjo, da posredujejo pri španski vladi, da ta prizna zaščito 18 španskih republikancev, ki so se zatekli v čilensko poslaništvo, ko so franeove čete zasedle Madrid. Franco te pravice noče pripoznati in zahteva, da se mu republikance izroči, da se bodo zagovarjali pred sodiščem za dejanja katera so izvršili za časa republikanske vlade.
Argentina, ki se je zavzela za 1.800 nacionalistov, ki so se zatekli v čilensko poslaništvo in za katere tudi ni hotela republikanska vlada priznati pravice varstva, se trudi zelo, dà doseže to tradicionalno pravico in imajo na zunanjem ministrstvu mnogo posla s to zadevo. Pozvan je bil tja tudi zastopnik Španije v Buenos Airesu, Lojendio, katerega je sprejel dr. Gache. Upati je, da se bo ta važna zadeva ugodno rešila, ker nato delajo vse ameriške in tudi razne evropske države.
Franco je pozabil, da je mnogo njegovih pristašev za časa civilne vojne bilo rešenih ravno na podlagi te zaščite, katero pa sedaj on zani-kuje svojim nasprotnikom.
DAN ZASTAVE
V torek je Argentina slovesno proslavljala "dan zastave". Na trgu Maja se je zbrala šolska mladina, vo-
CAJA NACIONAL
DE
AHORRO POSTAL
I.	— VENTAJAS EXTRAORDINARIAS.
que ninguna otra institution de ahorro del pais puede ofrecer a sus depositantes :
1.°	Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000.
2."	Inembargabilidad de la propiedad urbana o rural ad-quirida con los deposit«^, hasta $ 10.000.
3.°	Facilidad de operar con una mišma libreta desde cualquier punto, por intermedio de ofičinas de correos diseminadas eri todo el pais.
4." Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegraficos.
II.	— VENTAJAS ESPECIALES.
que muy pocas instituciones de ahorro del pais pueden ofrecer a sus depositatntes :
1.'	Garantia de la Nación sobre todas las operaciones.
2."	Inversion segura de los depósitos, en tftulos de renta y cédulas hipotčcarias.
3."	Fondo de garantia de los depósitos, constituido con las utilidades anuales.
4."	Facilidades para mujeres casadas y depositantes ,menores. Las primeras pueden depositar y retit'ar sus ahorros sin intervention del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por si solos basta $ 50 annates, y extraer cualquier importe con autorización del representante.
5."	Pequenos reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "cédula para reembolsos" que se facilita a los depositantes que la solicitan.
6."	Depósitos minimos, desde un peso y facilidad para a borra r centavos mediante sistemas de boletines y alcancias.
i: Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interis.
8.°	Facilidades en los tramites por i'allecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a los dere-cho-habientes que acrediten vinculos de herederos for-zosos (sin juicio sucesorio ni tramite judicial alguno), cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 5.000. En iguales condiciones se entrega directamente los fondos 'dejados elitre hermanos, cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 500.
9.*	Reintegros a domicilio, en casos de enfermedad de los titulares de cuenta, por sumas no menores de $ 5.
10." Horario excepcional, por intermedio de la Administration Central y de las oficinas de correos habilitadas.
' jaštvo, kakor tudi druge oblasti in mnogobrojno občinstvo, kjer je bilo središče proslave. Sam predsednik dr. Ortiz je dospel ob 2 uri popoldne, ter dvignil zastavo na drog, ki se nahaja v bližini spomenika generala Belgrana, ki je ustvaritel argentinske zastave. Nastopilo je tudi več govornikv.
ZDRAVNIK Z LASTNIM LETALOM ODHITEL BOLNIKU NA POMOČ
Dr. Samuel Bosch se je pred dnevi podal s svojim letalom v Jujuy, da prepelje v Buenos Aires težko bolnega sorodnika predsednika državne loterije. V torek je letalo z zdravnikom spet prispelo v Buenos Aires, bolnik pa je prisepl z vlakom, ker je smatral zdravnilf, da bolnikova težka srčna bolezen ne dovoli istemu vožnje z letalom.
ZAGONETNA SMRT
Na praznem prostoru med ulicami San Pedrito, Ballestrero, Lafuente in Y'elazquez, kjer spravljajo smeti, je bilo najdeno v ponedeljek truplo Japonca Takete Forune. Omenjeni je bil zaposlen v japonski čistilnici oblek, ki se nahaja v ulici Corrien-tes 2925. Taketa je v soboto odšel z doma in v ponedeljek so ga našli mrtvega. Policija preiskuje sedaj to zagonetno smrt, ne da bi našla dose-daj kako sled.
RAZPRAVLJANJE V POSLANSKI
ZBORNICI O DELOVANJU NACISTOV V ARGENTINI
Delovanje tukajšnjih nemških organizacij, posebno pa še po Jürgeso-vi ovadbi nikakor ne da nekaterim miru. Kljub temu, da je poizvedovalna komisija odločno izjavila, da ni nevarnosti, da bi zamoglo delovanje Nemcev ogrožati ustavni red Argentine, vendar se ti nočejo pomiriti in so zadevo spravili pred parlament, kjer o tej preteči nevarnosti razpravljajo.
DOMAČE-VESTI
ZA PLJUČNICO OBOLEL
Prejšnji teden je težko obolel za pljučnico poznani rojak in požrtvovalni član Slovenskega doma Polde Škrbec. Zdravi se v domači oskrbi ter je že izven nevarnosti. Želimo mu skorajšnje okrevanje!
ROJAK V BOLNIŠNICI
Prejšnji ponedeljek se je zatekel v bolnišnico Alvear naš rojak Franc Cigoj, star 18 let, doma iz Šempasa, da se podvrže operaciji na slepiču. Operiran je bil ta pondeljek, ter se je operacija srečno izvršila. Upati je, da bo zamogel v četetrk že zapustiti bolnišnico.
Bolnik se potoni našega lista zahvaljuje č. sestri Odili, ki se je zanj zelo zanimala.
DVA NOVA GROBA V STAREM KRAJU
Na praznik sv. Jožefa je v Lokav-cu pri Ajdovščini po kratki bolezni za vedno zatisnila svoje blage oči, posestnika Alojzija Kovač, stara 72 let.
Lepega pogreba, Kateri se je vršil nä tumoširjV pokopališče naslednji dan, se je Udeležilo veliko število domačinov iz Ltidavca, Ajdovščine in Šturij ter bližnjih vasi.
Pokojna Alojzija, ki je dobra gospodinja in mati zapušča doma enega sina in 3 hčere. V Sev. Ameriki enega sina in tukaj v Argentini tudi sina Viktorja.
Istotam je umrl tudi splošilo znani posestnik Franc Bolko, ki je uča-kal visoko starost 88 let.
Doma zapušča enega sina in eno hčer, v Sev. Ameriki pa sina Kristjana.
Naj bo obema pokojnikoma lahka domača zemlja !
"SLOVENSKI DOM"
Gral. César Diaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
PROSTORI: odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer naprej ; ob nedeljah in praznikih pa ves dan.
PEVSKE VAJE : vsak- petek in nedeljo.
DRAMATIČNE VAJE: vsak ponedeljek in sredo.
GODBENE VAJE: vsak torek, četrtek in soboto.
DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke.
POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja!
STARŠI, ki želite, da bi se vaš sin ali hčerka, izučila v glasbi bodisi violine ali klavirja, prijavite jih v društvu.
Pouk brezplačen.
NAŠ POLOŽAJ
Pred očmi imam oni članek v SI. listu, kjer razpravlja o še vedno naraščajočem številu Slovanov. Ako se pa še ne zdramijo vodje posameznih slovanskih skupin in delajo složno, smotreno in kar je glavno, nesebično v prid od vseh strani ogroženega Slovanstva, je omenjeni članek'samo tolažba ob našem grobu.
Prav v zadnjih dneh je izšla neka knjiga spisana od bivšega predsednika senata prostega mesta Danzig, v kateri pisatelj natančno opisuje, kaj hoče nemštvo z nami napraviti. Pisatelj po imenu Rauschnig je bil mnogokrat v družbi z Hitlerjem, vsled tega zavzema ta njegova knjiga izvanredni pomen v sedanjem času, tembolj ker imamo že dokaze, da se načela Nemcev v rešitvi njih problemov združenih z njih "življenskim prostorom", razvijajo po njih željah. Jasno pove Rauschnig v tej knjigi, da hoče Nemčija vse obmejne narode zasužnjiti ; enini
golskimi plemeni. Če bi se to posrečilo, bomo prav kmalu imeli vpad Mongolcev v Evropo, kar se ne bi prvič pripetilo. Kdo bo zopet najbolj ogrožen, seveda mi Slovani.
Nedavno sem nekje čital, da nas tu v izseljenstvu malo briga, kar se dogaja tam daleč v Evropi in da saj smo tu na varnem. Tako mnenje dokazuje, da je mož sila sebičen; prikazuje bolezen, ki tako razsaja dandanes in to v prvi vrsti pri raznih naših voditeljih, ki za trenotno korist prodajajo svoje naroda nenasitnemu tujcu. Ravno mi v izseljenstvu moramo na ves glas vpiti, da oni, ki so trenotno na vodilnh mestih pri raznih slovanskih narodih, morajo v prvi vrsti imeti pred očmi celo-kupnost slovansko in šele v drugi koristi posameznih skupin, oziroma držav, pri tem morajo vse osebne koristi in naj bodo te dinastičnega, verskega ali razrednega značaja, popolnoma zatreti. Če si danes kdo domišlja, da bo rešil svojo skupino ali državo s pomočjo drugorodcev, bo
pustiti nekako samoupravo, druge pa popolnoma podjarmiti ter nekatere celo preseliti in razkropiti po Nemčiji, Nemce pa nastaviti na njih mesto, kar se je že začelo izvajati z Čehi. Sicer to ni nič novega, saj so pred dvesto leti tudi naselili Nemce med Slovane, posebno v Banatu, kjer imajo Nemci najboljša zejaJjj-šča, med tem ko se morata- hrvatìski in srbski kmetic izseljevati. Nekàj se je popravilo od kar obstoja Jugo. si avi ja, toda Švabi so denarno tako močni, da jih je težko ovirati, sedaj pa pod okriljem nazisnia, sploh delajo kar se jim zljubi, prav gotovo v svojem oholstvu se že vidijo gospodarji ne samo v Banatu, marveč celo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
Toda ni samo od strani Nemcevj ki prihaja nevarnost. Večja, ččtudi nevidna nevarnost prihaja od britanskega Imperija, ki ima po celem svetu razpredene mreže, ki na vse mogoče z podzemeljskim spletkiire-njem in izigravanjem ščuva narod proti drugemu.
Zraven tega gospodarsko-politie-nega prerivanja okoli Slovanov,' se vrši neki drugi pritisk in to je pri-, tisk duhovnega značaja v prvi vrslF verski pritisk. Verski boji so nanf mnogo škodovali tekom zgodovine in nam še vedno škodujejo vsepovsod, kot so nam jasno dokazali zadnji dogodki na Češkoslovaškem. Slo-■vani so morali sprejeti verò v/. Rima skoro.da povsod pod najhujšim pritiskom, ki se je izvajal kakor znano tudi nad brati Cirilom in Metodom, samo zato, da so ostali Slovani zvesti Rimu.
Na Daljnem vzhodu so bori japonski narod, za večji razmah in kakor izjavljajo njih vojaški voditelji za nadvlado nad vsemi mon-
to zaman čakal, saj imamo za to jasen dokaz v podjarmljenju Češke in Moravske. Zategadelj proč s spori med brati, spori ki so umetno povzročeni od nam sovražnega elementa. Slovani še vedno predstavljajo velikansko silo. Ta združena sila lahko kljubuje vsem napadom, naj pridejo od katerekoli strani.
Vsak posameznik mora v sebi gojiti to prepričanje in biti ponosen, da pripada tej velikanski sili, ki jo predstavlja Slovanstvo, s tem bo samega sebe in svojo okolico navduševal in znatno pripomogel, da zadobi slovanstvo pri drugorodcih na ugledu in spoštovanju^S tem mora povzročiti pri drugorodcih tudi misel, da ni priporočljivo imeti s tako silo, kakor jo predstavljajo slovanski narodi združeni, opravka, še manj pa, da bi se mcSglo tako silo kar tako streti, kak dr je to pri raznih dru-gorodnih ' elementih ukoreninjeno mnenje. ' r
S. S.
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernie
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
KROJACNICA MOZETIČ
6e ai nameravaš kJ$lti novo óbleko, pridi °&leJ si vzorce in blago v moji krojaòniti, za kar Ti goto vo bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga naj novele mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj ce sam!
; O S O R I O 5025 (Paternal) — Buenos Aires
Num. (Štev.) .125
SLOVENSKI LIST
■ ■■.. ..... ■ . ■
Si*. 3
Vesti iz organizacij
DRUŠTVEN SESTANEK
V nedeljo 2. julija ob 6 uri popoldne po pevskih vajah se bo vršil v društvenih prostorih, ulica Gral. Cesar Diaz 1657, članski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o pripravah za veliko društveno prireditev, ki se bo vršila v nedeljo 6. avgusta t. 1. Poleg tega bo obravnavanje o nakupu društvenega zemljišča ali hiše.
Dolžnost članov in članic je, da se sestanka po možnosti vsi udeležijo.
Odbor.
Vidovdanska proslava
Kakor vsa Jugoslavija praznuje leto za letom "Vidov dan", tako se tud mi izseljenci vsako leto pridružujemo temu narodnemu prazniku in ga po možnosti praznujemo.
Proslava Vidovega dne bo letos v soboto 24. t. m. ob 9 uri zvečer, v poljski dvorani, ulica Billinghurst 1767 na Dock Sudu.
Polaganje temeljnega kamna za ''Jugoslovanski dom na Dock Sudu
V nedeljo 25. t. m. ob 11 uri dopoldne se bo vršilo na stavbenem prostoru, ulica Nunez med ulicama 25 de Mayo in Ing. Huergo na Dock Sudu svečano polaganje temeljnega kamna za "Jugoslovanski dom". Ob tej priliki bo tudi kratek program, katerega bodo izvajali otroci jugoslovanske šole na Dock Sudu in Sokol Dock Sud-Boca.
Priložnostne govore bodo držali min. g. dr. Izidor Cankar, ga. Popo-vičeva in arh. g. Viktor Sulčič.
Po končanem obredu pa bo na istem prostoru zakuska pečenega janca (asado).
Pričakuje se, da se bodo te pomembne svečaosti udeležili tudi mnogi naši rojaki iz mesta in okolice.
ZAHVALA
V prvi vrsti se zahvaljujemo GPDS. v Villa Devoto, DKD. Ljudskemu Odru in SPD. Ivanu Cankar za njihovo požrtvovalnost v'prid naše šole. Nadalje se zahvaljujemo našim trgovcem, kateri so darovali za srečkanje, ki se je bilo vršilo na tej prireditvi. Darovali so: Col ja in Saksida, Škrlevaj Josip, Laurenčič Emil, Lah Josip, Cernič Viktor in Krojačnica Kosič. Enako se zahvaljujemo tudi vse monim rojakom in rojakinjam, ki so nam priskočili na pomoč, da je prireditev moralno kot tudi materijalno dobro uspela. Naj-prisrčnejša Vam hvala vsem!
Odbor Slovenske osnovne šole v Villa Devoto
G.P.D.S. v Villa
Devoto
, VABI
vse rojake na lepo
VESELICO ki se bo vršila v nedeljo dne 25. t. m. ob 16 uri v svojih prostorih Simbrón 5148.
Na vporedu je več- pevskih točk ter veseloigra v enem dejanju
"DAMOKLEJEV MEČ". Po sporedu prosta zabava in ples.
Vse rojake vljudno vabi
ODBOR
IZ ROSARIA
ŠOLSKA PRIREDITEV
Jugoslovansko šolsko drušvto v Rosariu priredi dne 2. julija veliko šolsko prireditev v proslavo Vidov-dana. šolarji se za omenjeno prireditev marljivo pripravljajo, da nam ob tej priliki ponovno pokažejo česa so se naučili in kaj so nam zmožni pokazati. Vzpored na tej prireditvi bo precej obširen. Posebno zanimanje pa bo vzbujal brez dvoma dramatičen prizor Kralja Matjaža, o katerem so nas že v šoli, ko smo bili mi še majhni, učili, da nekje spi in da bo vstal. V Kralju Matjažu je pač prispodobljen slovanski narod. Prireditev se bo vršila v ulici 1. de Mayo 1159. Začetek točno ob 16 uri. Po prireditvi pa bo običajni ples in prosta zabava. Spored prinesemo v prihodnji številki Slovenskega lista.
Z OBČNEGA ZBORA
Kakor je bilo napovedano je imelo Jugoslovansko šolsko društvo v Rosariu dne 11. junija drugi redni občni zbor. Nekoliko po napovedani uri se je bilo zbralo lepo število članov ter somišljenikov. Tovariš predsednik je otvoril občni zbor ter v kratkih besedah orisal delovanje odbora. Sledila so poročila tajnika, blagajnika, revizorjev itd. Potem se je prešlo na volitve novega odbora v katerega so bili izvoljeni sledeči člani: Predsednik Edvard Toplikar, podpredsednik Štefan Žigon, tajnik in gospodar M. Smrdelj, blagajnik Valentin Bizjak, podblagajnik Franc Mire, pregledovalci računov: Franc Kastelic, Joško Špiler in Ivan Jeličič. Odborniki: Joško Čuk, Do-
■ minik Žulj an in Bernard Franetič.
Nato je g. konzul Branko Rube-ša orisal pomen in korist naše šole ter pozval starše naj vzgajajo svoje otroke v materinem jeziku. Za njegove prepričevalne besede je žel splošno odobravanje. Tudi odbor se mu je ob tej priliki toplo zahvalil za njegovo veliko požrtvovalnost in razumevanje za našo stvar.
Za odbor : Franc Kastelic
Nekaj o petju
Znano je, da Slovenci radi pojemo in da ljubimo petje. To znači, da smo dovzetni za lepoto in da ljubimo duševni užitek. Slovenci pojejo povsod: po društvih, cerkvah, gostilnah. Kjerkoli se zberejo najraje kakšno zapojejo. Seveda se razlikuje petje od petja. Negovano ter lepo ubrano petje, ki ga gojijo po naših društvih, je mnogo lepše od onega po gostilnah. Petje pač ni samo petje, marveč je tudi umetnost.
Ravno umetniška stran petja pa" je nam Slovencem, posebno izseljencem, zelo težko razumljiva in to ne samo publiki, marveč pravtako pevcem samim. Zdi se da niti poslušalci niti pevci ne razumejo, da je melodija vsake pesmi odvisna od bese-' dila. Lahko pa eno in isto pesem posamezen skladatelj različno predstavi, kajti ustvarja pa' tako kot on doživlja. In čeprav so vsaki skladbi podlaga note, ki imajo določeno vrednost po katerih se morajo pevci in pevovodja ravnati, je vendar še dovolj svobode, da lahko pevovodja po svojem okusu in razumevanju predstavi skladbo, ki je užitek odvisen od njegove umetniške sposobnosti.
Uspeh petja je potem odvisen tudi od razpoloženja poslušalcev. Vsi niso enako razpoloženi; eni so dovzetni za vesele drugi za žalostne stvari. Pevovodja skuša vsem ustreči, zato dene na program različne skladbe.
Še bolj pa kot od poslušalcev je uspeh petja odvisen od pevcev samih. Če pevci sami ne razumejo besedila in se zato tudi v melodijo ne morejo uživeti, je zastonj da bodo poslušalce navdušili in pritegnili nase. Pevci bi morali najprej besedilo razumeti in še le potem bi lahko doumeli, kaj je skladatelj ustvaril in kaj skuša pevovodja, odvisno je pač od pevcev, vsaj od daleč prikazati.
Kadar poslušamo petje ali godbo, slišimo, kako po nekaterih krajih silno trpeče v molu udarja na uho, pa
P. G. P. DRUŠTVO
"SLOVENSKI DOM" Priredi
6. AVGUSTA VELIKO PRIREDITEV
v dvorani Alsina 2832
"SLOVENSKI LIST"
Gral. César Diaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
Uradne ure od.9. do 19. ure vsak dan.
ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj.
VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje.
PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah.
POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske.
ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi
V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh.
AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi, sporoči jo takoj na naše uredništvo,. Sodeluj z listom. NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" tel naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo..
POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu ! S tem koristite sebi in nam obenem.
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernandez. _ Zdravi vse ženske bolezni. _ Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. SAMOILOVIC
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
J. Pedro Varela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130
če ste malo zapozneli. Pozdrav !
M. P., Rosario. — Dveletno naročnino prejeli v redu. Ker ste za tekočo leto malo zaostali, ste pa kar za dve leti hkrati plačali naročnino. Hvala. Sprejmite naše pozdrave !
Valjavcu. — Vaše izjave v celoti kot' je napisana, ne moremo priobčiti in bi tudi naše čitatelje ne zanimala, ker je zadava izključno Vaša in vašega društva, in ne vidimo potrebe, da bi se mu potom našega lista opravičevali, ko lahko to napravite na kakem sestanku ali pa v prihodnji izdaji vaše društvene publikacije. Pozdrav!
Vsi ki ste poravnali naročnino pri naših inkasantih in zastopnikih ali osebno na upravništvu, imate tozadevno potrdilo. Hvala za točnost in naklonjenost vsem !
PAZITE NA VAŠE KORISTI
zaupajoč nam Vaše
PRIHRANKE V HRANILNICO
DENARNE POŠILJKE VAŠI DRUŽINI
LADIJSKE PREVOZNE LISTKE (za domov in poklicne)
ker naša banka, Vaš star prijatelj, Vam nudi vedno
VSE NAJBOLJŠE POGOJE
Jugoslovanski Oddelek
Banco Holandés Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
Glavno ravnateljstvo: AMSTERDAM (Holandska)
Centrala v Buenos Airesu : Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo.
Podružnica v Buenos Airesu: vogal Rio Bamba. CORRIENTES 1900
Želiš imeti lastno hišo?
Če nameravaš kupiti si lastno hišo na takojšnjo plačilo, na daljše ali krajše obroke na kateremkoli kraju mesta ali predmestja, obrni se za informacije na uredništvo SLOVENSKEGA LISTA.
Želiš prodati hišo?
Obrni se istotako do nas. Prinesi načrt hiše in prodajne pogoje.
Poškodbe na delu
Radi poškodbe na delu ali katerekoli sodnijske zadeve, ki jo ne moreš sam resiti, obrni se do nas, ki ti bomo poskrbeli zanesljivega odvetnika.
Zdravniška pomoč
Želiš vestnega zdravnika ali zobozdravnika, ti damo potrebno priporočilo.
se spet sprosti in z nova joče, se smeje, prosi, kara, žuga in sploh predstavlja ono, kar je zapisano v besedil upesmi. In to je umetnost. U-metnost ne samo za skladatelja, ki je pesnika, kateri je v življenje ljudstva zajel in hotel to v verzih povedati, skušal kolikor mogoče dovršeno v melodiji prikazati, marveč je u-metnost tudi za pevovodjo, pevce in poslušalce. Zato bi ne bilo nič napačnega, če bi bili o petju in pomenu petja pevci in nepevci nekoliko bo-"lje poučeni.
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAV-
NIŠTVA M. G., Avellaneda. — Hvala za pozdrave. Enako Tebi in vašim. Vzeli na znanje.
K. P., Mechita. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
L. M., Comodoro Rivadavia. — Naročnino prejeli v redu. Nič za to
KROJAČNICA
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško
blago (SUPERLAN)	i
Izdelujem obleke po najnovejši modi — V zalogi je tudi velika izbera vsakovrstnega blaga.
Cene nizke.
Za obilen obisk se priporača rojakom
STANISLAV MAURIč
TRELLES 2642 U. T. 59 - 1232
Slovenci doma in po svetu
NEPOŠTENO RAVNANJE
Iz Opatjega sela nam. pišejo:
S presenečenjem smo zvedeli, da se širi po deželi vest, da je naš župnik g. Ivan Rejc po dogovoru z goriškim nadškofom vpeljal pri nas med nedeljsko sv. mašo italijansko pridigo. Razen par oseb, ki so pri nas službeno zaposlene, nimamo v župniji nikakih doseljenih vernikov, ki bi znali samo italijanski. Po cerkvenih predpisih zato ni potrebno, da bi bila poleg slovenske še italijanska pridiga in je tudi ni. Širjenje zgoraj navedene neresnice ima tedaj samo namen škodovati ugledu našega spoštovanega g. župnika. G. župnik Ivan Reje je eden najodlič-nejših, najsposobnejših in najzaslužnejših duhovnikov v Julijski Krajini. Svojo nesebičnost in očetovsko plemenitost, svojo značajnost in odločnost je dokazal s svojim neumornim pastirskim delom in trpljenjem. Zato ga vsa naša župnija ljubi in spoštuje. Kdor ga blati, ravna res nepošteno. — Opajci.
SMRTNA KOSA
Velik Dol na Krasu. — Dolgoletni župnik zlatomašnik g. Leopold Stubelj, je umrl v Idriji ob Bači, kjer je nazadnje živel v pokoju. Naj bo v počastitev njegovega spomina povedano, da je delavni in požrtvovalni župnik ustanovil pri nas čipkarsko šolo. Še sedaj se nekatere družine pečajo s čipkarstvom in prodajajo domače čipke v Trst, seveda ne v taki količini kakor svoj čas. Naj mu bo za to njegovo prizadevanje ohranjen časten spomin!
loga prof. Torquata Taranellija, ki je v letih okrog 1866, ko je prišla Furlanija pod Italijo, vodil tehnični institut v Vidmu. Izdal je prvi geo-logični zemljepis Furlanije, Istre in Kvarnerskih otokov. Pisal je tudi o ledeni dobi v dolini Soče, Save in Drave.
NA VELESEJEM V LJUBLJANO
Kakor smo svojčas poročali, je goriško turistično podjetje Appiani v Gorici prevzelo korake, da pripravi večji izlet na ljubljanski velesejem. Zamisel se je posrečila. Priglasilo se je okrog 200 udeležencev iz naše Krajine, ki so obiskali Ljubljano. Odpeljali so se 5. junija zjutraj, vrnili pa 11. junija zvečer.
SMRT PODJETNEGA TRGOVCA
..Umrl je trgovec iz Kobarida g. Albin Perinčič v moški dobi 40 let. Bolehal je že dalje časa, a vedno u-pal, da bo bolezen premagal. Ker se mu pa stanje ni hotelo zboljšati, se je končno odločil za operacijo. Odšel je v Trst in bil tam operiran. Toda tudi operacija ga ni rešila : 28. a-prila je umrl. V soboto, 29. aprila so ga pripeljali v Kobarid, kjer je bil v nedeljo njegov pogreb. Nepregledna množica ga je spremljala na njegovi zadnji poti. Rajnki je bil zaveden mož in dober družinski oče in zapušča ženo in tri nedorasle otroke.
Naj mu bolahka domača zemlja!
PRERANA SMRT
Ljubinj pri Tolminu. — V ponedeljek 15. maja sino v velikem številu spremili k zadnjemu počitku tukajšnjega uglednega posestnika Franca Korena, starega 58 let, ki je izdihnil po dolgem, težkem boleha-nju. Ranjki je bil doma iz Žabč. Bil je dober in skrben družinski oče ter priden gospodar, ki zapušča trden, zaveden naš kmečki dom. Ohranili ga bomo v častnem spominu !
RIBNIK GRADIJO V KOBARIDU
Ob cesti, ki pelje iz Kobarida proti Staremu selu, so začeli graditi ribnik z vališčem. Naprava bo precej obsežna in upamo, da bo vsaj deloma zavarovala v naši Soči ribji lov, ki močno trpi zaradi gradbe električnih central. Ribnik dela podjetje, ki. zida elektrarne v odškodnino za ribolovske pravice, ki jih ima država v tukajšnjem predelu Soče.
PRVE ČEŠNJE
Pred dnevi so prišle prve naše domače češnje na trg. Zaradi deževja in mrzlote so drobne in vodene. Za izvoz so neprimerne in jih je Nemčija tudi odklonila. Kakor izvemo, tečejo dogovori, po katerih bo pa ta naša velika soseda češnjam-cepljen-kam, ki pridejo zdaj, uvoz dovolila.
SMRTNA KOSA
Sužid. — Po kratki, hudi pljučnici je izdihnil 39 leteni fant Ivan Stres, po domače Policev. Bil je zaveden, značajen našinec. N. j. v. m. !
SMRT UGLEDNEGA FURLANSKEGA STARINOSLOVA
V Rimu je umrl znani furlanski arheolog senator prof. Anton Tara-nelli, ki se je rodil 1. 1868. v Vidmu. Bil je sin slovitega furlanskega geo-
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav-,' ljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO 2ELO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenia, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča.
ÖREVA; colitis, razSirjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, TJäESA, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravar mi in z izvrstnimi SPECIJAUSTI 1e edini te vrste v Argentini. — Lečenja zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-
plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
TEŠKA NESREČA
Staro selo. — Pred dnevi se je z motornim kolesom hudo ponesrečil tukajšnji kmet in lesni trgovec g. 1-van Benko, star 31 let. V bližini Ro-biča je prišlo do nezgode. Nesrečni vozač je zdrknil v jarek in tam nezavesten obležal. Ker se je pripetilo to v pozni noči, so ga našli ljudje šele proti jutru. Odpeljali so ga v bolnišnico v Čedad. Želimo mu čimprejšnjega okrevanja.
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z
večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son ' ', se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE R I O S 621
U. T. 38, Mayo 8182
Neverjetno!
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za zimske obleke, suknje in površnike NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga — Priporoča se
DANIEL KOSIč
Villa Devoto Ul. Calderón 3098
ASFALTIRANJE DRŽAVNE CESTE PO ZGORNJI SOŠKI DOLINI
Pred meseci smo pisali, da je bila lansko jesen državna cesta po Soški dolini do Kobarida razširjena, modernizirana in asfaltirana. Sedaj se dela nadaljujejo. Ker predpriprave za kobariško električno centralo, ki naj bi bila sorodna onima pod Doblarjem pri Plavah, še niso dokončane, se je asafltiranje začelo šele dober kilometer za Kobaridom. Tam so že znižali znani "Trnovski klanec" in z asfaltom tlakovali o-krog 2 km ceste, sedaj širijo in tlakujejo naprej v smeri proti Bovcu. Onega dela tik za Kobaridom se še nočejo lotiti, ker ne vedo, kje točno bo jez in kako visoko bo segla zajeta Soča, po katere strugi še vedno vrtajo in iščejo trdnih temeljev ter zato ne vedo, kam in kako visoko bo treba cesto preložiti.
HRANILNICE IN POSOJILNICE V JULIJSKI KRAJINI
Posebno poglavje v življenju naših ljudi na Goriškem, Krasu in v Istri je tisto, ki govori o nekdanjih naših denarnih zavodih. To so predvsem hranilnice in posojilnice, ki so se razumljivo morale prilagoditi novemu zakonu o varčevanju in kreditu od 12." marca 1936 in prenehati s poslovanjem. Tako se je na primer zgodilo s hranilnico v Rihenberku, ki je že leta 1936 proglasila svoj razpust. Mesto dosedanjega likvidacijskega odbora je bil z odlokom ministrskega predsednika, ki je obenem predsednik odbora za varčevanje in kredit, pred kratkim imenovan neki Raffaele Cirenei za edinega likvidatorja tega zavoda. Za likvidatorja posojilnice v šebreljah na Cerkljanskem je bil imenovan dr. Gaspare Trizzino, za preds. nadzornega odbora Kmetske in rokodelske posojilnice pa je bil izvoljen Mario šupe-rina.
službo za popisovanje prebivalstva ljudje, na katerih podatke in gradivo se ni dalo z vso gotovostjo zanesti. Prf prihodnjem štetju pa bodo prišli v poštev za popisovanje le izobraženi ljudje, kateri bodo za svoje delo prejeli posebne nagrade, kakor je to v navadi v vseh evropskih državah. Pričakujejo, da bo novo ljudsko štetje dalo presettjive rezultate tako glede števila prebivalstva kakor tudi glede stanja pismenosti in kulture v naši državi. Vse priprave vodi načelnik statističnega oddelka v notranjem ministrstvu Slovenec dr. Rudolf Andrejka.
JUNAKIZLIKE
V vseli večjih krasili Jugoslavije je že nastopal kot atlet Marjan Ma-tijevič, ki po zaslugi in s ponosom nosi naziv "junak iz Like". S svojo orjaško močjo in spretnostjo že 40 let pobira lovorike ne samo doma, temveč tudi v drugih državah. Te dni je praznoval svoj 62. rojstni dan in je napovedal, da je še vedno pripravljen na borbo z atleti, starimi od 25 do 50 let. Zmagovalcu je pripravljen pustiti vse svoje trofeje in odlikovanja, med katerimi je tudi zlata zvezda, katero je dobil od nekdanjega turškega sultana Abdula Ilamida, ko je po vrsti premagal celo vrsto turških atletov. Za svoj rojstni dan pa je liški junak doživel tudi to, da so mu iz čelne kosti odstranili revolversko kroglo. Pred leti ga je po nesreči obstrelil njegov sin, ki je nerodno ravnal z revolverjem. Matijevič hoče svoje okostje zapustiti kakemu zdravstvenemu institutu, ker je po njegovem mnenju izvor njegove čudovite moči v dvojnih kosteh.
njenosti naših državnih mej. Jugoslavija je bila stošrjena s potoki krvi in za njene meje bodo tekle reke krvi, če bi jih kdo poskušal napasti."
DR. ŠLAJMER IMA V LJUBLJANI SPOMENIK
Prvi spomenik, ki ga je v Sloveniji dobil pripadnik zdravniške znanosti, je bil odkrit 18. maja a' Ljubljani, namreč spomenik nepozabnega človekoljuba dr. lida šlajmerja. Pred Leoniščem je ob nekdanji Stari poti, sedaj Šlajmerjevi ulici urejen majhen park, v katerega sta postavila Zdavniška zbornica in mestna občina ljubljanska lep bronat spomenik na kamenitem podstavku. Spomenik predstavlja oprsje velikega zdravnika dr. Šlajmerja.
NAJVEČJA ZADRUŽNA VINSKA KLET
Največjo zadružno vinsko klet v ; Slavoniji so začeli graditi v vasi Vu-kosavljevici pri Daruvarju. Klet bo urejena zelo moderno , da se bo v njej dalo shraniti 5000 hektolitrov vina. Vsa dela bodo veljala 1,200.000 dinarjev k čemur je prispevalo kmetijsko ministarstvo pol milijona, ban ska uprava savske banovine pa 100 tisoč dinarjev. Zadružna klet bo o-mogočila vinogradnikom sortiranje vin boljšo organizacijo pri prodaji.
ŠTEVILNE ARETACIJE V TRNO-NOVEM IN OKOLICI
Po naših vaseh se mnogo govori o številnih aretacijah mlajših moških, ki so jih prijeli v Trnovem in nekaterih drugih okoliških krajih v Istri. Sprva se je zdelo vsemu tamkajšnjemu prebivalstvu to zelo čudno, in že so začeli ugibati o najrazličnejših stvareh, s katerimi naj bi se bili ti mladeniči pregrešili. Kmalu pa se je zvedelo, da so aretacije v zvezi z neko prepovedano zastavo, ki so jo bili neznanci izobesili na zgradbi o-troškega zavetišča v Trnovem. Oblasti so izvedle strogo preiskavo, po kateri pa je bila velika večina osumljencev takoj izpuščena, če so oblasti že dobile pravega krivca, še ni znano.
LJUDSKO ŠTETJE V JUGOSLAVIJI
Ljudsko štetje bomo imeli čez dve leti v naši državi. Prvo štetje je bilo leta 1921, drugo pa pred osmimi leti. V notranjem ministrstvu že pripravljajo vse potrebno gradivo, da bo izvedba štetja čim popolnejša in natančnejša. Prej so bili pritegnjeni t
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU !
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal	Bs. Aires
Letna skupščina vojnih dobro vol jee v
V Beogradu se je vršila pod predsedstvom slepega polkovnika Luja Lovrica v nedeljo 21. maja letna skupščina Saveza vojnih dobrovolj-cev kraljevine Jugoslavije. Na skupščini je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri pravijo naši vojni dobrovoljci med drugim: "Kot najin svobode v našem narodu se čuti-bolj verni nositelji nacionalne misli mo poklicane pozvati naš narod v teh težkih in usodnih časih, da naj ne kloni z duhom, nego še bolj oja-či svoje vrste, da se bomo laliko v slučaju potrebe disciplinirani in složni odzvali pozivu domovine. Temelj našemu skupnemu odporu v obrambi naših svetih, s krvjo začrtanih narodnih in državnih meja, bodi skupna zavest odgovornosti nas vseh v teli resnih časih. Svečano pozivamo vso merodajne Činitelje in predstavnike naše narodne moči, ki so odgovorni pred zgodovino zu skupno u-sodo našega naroda, da prenehajo s strankarskimi, plemenskimi, verskimi in osebnimi spori. Namesto njih naj posvetijo vse svoje sile zbiranju vseli moralnih in materialnih narodnih sil za obrambo državne in narodne celote. Jugoslavija je bila u-stvarjena za ceno žrtev njenih najboljših sinov. Vojni dobrovoljci, kot nasledniki in čuvarji tradicij borbe za osvobojenje in zedinjenje, slovesno-izjavljajo, da so vsak trenutek ponovno pripravljeni žrtvovati kri in življenje za obrambo neokr-
Proslava v spomin braniteljev Beograda
C
"Spasovdan" je slovesno proslavilo mesto Beograd. Tega dne so se spominjali braniteljev mesta, ki so padli v borbah za svobodo' Srbije, zlasti pa Beograda samega, župan llič je položil venec na kostnico padlih, potem pa je bila slovesna služba božja, za njo; pa procesija, ki jo je vodil patrijarh Gavrilo. Ob navzočnosti zastopnika kralja, zastopnikov vlade in raznih društev je vojni minister general Milutin Nedič izročil županu Iliču red Karadjordjeve zvezde IV. reda z meči, s katerim je kralj odlikoval beograjsko mesto.
V JUGOSLAVIJI KAŽE DA BO * DOBRA LETINA
Letošnja sadna letina bo po sedanjih znakih sodeč ogromna, da celo rekordna. Menijo, da bodo letos v naši državi pridelali samo sliv okrog 150.000 vagonov. Ker pa prihaja v poštev za izvoz le okrog 20.000 vagonov svežih in 5.000 vagonov suhih sliv, nastaja vprašanje kaj bo z viškom letine. Izvozniki predlagajo, da bi država preskrbela pravočasno za izvoz svežega sadja na evropske trge.
PETDESETLETNICA OBSTOJA SLOVENSKE POSOJILNICE V CELOVCU__
Slovenska posojilnica v Celovcu je le dni praznovala 50-letnico svojega obstoja. Proslave so se udeležili tudi zastopniki Zadružne zveze z načelnikom l^apušem na čelu, z Žih-polja pa je prišel sivolasi ustanovni član, 88 letni Jožef Medenik po domačo Dravec. Občni zbor je vodil msgr. Val. Podgorc, ki je podal pregled 50-letnega poslovanja in sedanje gospodarsko stanje posojilnice.
Od S 45.- dalje dobite
radijske aparate
PRIDITE OBISKAT NAŠO HIŠO
GARANTIRANI RADIJSKI APARATI
1047 Tucumän 1047
Osemdesetletnica smrti bana Jela-
v * v
cica
Trgovina čevljev ?
B E L T R A M	I
?
Vsakovrstna izbera čevljev |
in copat.	I
i
Dto. Alvarez 2288 — Paternal j
Buenos Aires	f
OBIŠČITE KROJAČNICO
Leopolda Usa
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
kjer dobite najboljši "Pera-mus", obleke in obleke za ženske (Traje sastre)
GARMEN- »___
DIA 4947 -SSEm.
ŠL.S7' VP^ßm

20. maja je minulo 80 let, odkar je umrl hrvatski ban grof Jelačič. Po-smrtnica, ki jo je 20. maja 1859 objavila njegova žena Zofija, grofica Jelačič-Bužimska, nam pove, da je bil ban grof Josip Jelačič vrhovni kapetan v Hrvatski in Slavoniji, guverner in zapovedujoči general v Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji, gu-bernator reški, general topništva, imejitelj graničarskih polkov štev. 10 in 11 ter 46. pehotnega polka, c. k. pravni tajni svetnik, imejitelj velikega križa Leopoldovega reda, komandir reda Marije Terezije in imejitelj Velikaga Aleksandra Nevske-ga in sv. Vladimir j a z briljanti itd. Ban Josip Jelačič je najsvetejša postava hrvatske zgodovine novega veka in prvah hrvatskega naroda v preporodnem 19. stoletju. Rodil se je 16. oktobra 1801 v Petrovaradinu od očeta barona Franca Jelačiča, ki je bil general avstrijske vojske v napo-leonovih vojskah. Tudi Jelačič je izbral vojaško kariero in se je že leta 1835. odlikoval v borbah proti Turkom. Vrhunec njegove slave je bil 1. 1848., ko je bil še podmaršal, ban in tajni svetnik. Takrat je storil nekaj, kar ne vemo, ali je bilo v srečo Hrvatom in avstrijskim Slovanom sploh, ali ne. Šel je namreč na vojsko zoper uporne Madžare in tako pomagal do zmage reakciji, ki je dobila v roke mladega cesarja Franca Jožefa. Zato so mu očitali takratni svobodoljubci avstrijske monarhi-stopil v službo avtokracije. On se je je, zlasti Nemci in Italijani, da je proti temu branil, naglašajoč, da je hotel koristiti v prvi vrsti svojemu hrvatskemu narodu, ki ga je iskreno ljubil in je računal na to, da bodo Hrvati za to poplačani s priznanjem njihovih vekovnih narodnih pravic. To pa se ni zgodilo. Hrvatski zgodovinarji pravijo danes, da je Jelačič storil prav, ko je šel na Madžare, ker bi bila v nasprotnem slučaju Hrvatska ravno tako pobita, kakor je bila Madžarska, ker bi bil ruski car Nikolaj na vsak način pogazil vsak po-kret po popolni svobodi. Jelačič je Hrvaško te usode obvaroval, čeprav je ni mogel obvarovati poznejše odvisnosti od Madžarske. Ko je Jelačič umrl, je ves hrvaški narod dobesedno prelival solze, ker je bil ban Jelačič mil vsakemu Hrvatu, prav posebno pa spoštovan v širokem ljudstvu.	s
HITLERJEVA MLADINSKA ORGANIZACIJA IN SLOVENSKA MLADINA
"Koroški Slovenec" opozarja slovenske starše na Koroškem, da slovenski mladini zaenkrat še ni treba
' vtopati v državno organizacijo "Hitlerjeve mladine". Slovenska prosvetna zveza je zaprosila za dovoljenje lastne mladinskeo rganizacije in _ dokler prošnja ni rešena, slovenskim otrokom ni treba vstopati v nemško mladinsko organizacijo.
PROSLAVA 70 LETNICE JANKA BARLETA
V Glasbenem zavodu v Zagrebu so slovesno proslavili 70. rojstni dan zagrebškega glasbenega in kulturnega delavca msgr. Janka Barleta. Svečanost je priredilo slovensko društvo "Narodni dom" s sodelovanjem ljubljanske Glasbene Matice. Univ. profesor dr. Boris Zamik, je čestital jubilantu v imenu zagrebškega društva "Narodni dom", nato pa je spregovoril predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar, ki je poudarjal v svojem govoril kulturne zveze med Slovenci in Hrvati ter naglašal, da je treba duhovno vzgajati široke sloje naroda, zlasti na glasbenem področju, kjer je sodelovanje zaradi slične miselnosti Hrvatov, Srbov in Slovencev pač najbolje mogoče. Msgr. Janko Barle je prav tako Hrvat kakor Slovenec. Zato so Slovenci veseli, ker ga morejo pred zagrebškim občinstvom "pozdraviti "Živel vaš in naše Janko Barle". G. dr. Ravnihar je izročil nato msgr. Barletu lep album kot darilo Glasbene Matice. Msgr. Janko Barle se je nato v prisrčnih besedah zahvalil za lepo počastitev ter zbližan j e Slovencev, Hrvatov in Sr-je nato govoril o svojem delu za bov.
POSOJILA ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV
Ogromna posojila je dobril Osrednji urad za zavarovanje delavcev več banovinam in občinam. Tako je dobila dravska banovina 43,000.000 din posojila za 30 let, da bo lahko preuredila in zinodernizirala vse bolnišnice v banovini. Ljubljanska občina je dobila 4 milijone za dovrši-tev zgradbe ljudske šole na Viču, a občina na Koroški Beli 400.000^ dinarjev za dograditev ljudske šole. Banska uprava savske banovine je dobila 20 milijonov, drinska banovina 27 milijonov, moravska banovina 25 milijonov, vardarska pol milijona, primorska dva milijona in zagrebška občina 31,500.000 dinarjev. Vsega skupaj je Suzor podelil 148 milijonov in 600.000 dinarjev posojil, ki jih bodo banovine odnosno občine porabile za preureditev socialnih zavodov in šol.
Načrt "jugoslovanskega doma" na Dock Sudu
I)	Vhod v društvene prostore — 2)Predsobje — 3) Blagajna — 4) Restavracijski prostori — 5) Kuhinja
—	6) Hodnik — 7) Prostor za žensko toileto — 8) Prostor za moško toileto — 9) Garderoba — 10) Veža —
II)	Dvorana — 12) Oder — 13) Skladiščni prostor — 14) Ventilacija — 15) Ventilacija — 16) Stranišče za ženske — 17) Kopalnica za ženske (tuš) — 18) Garderoba za ženske — 19) Hodnik — 20) Odprt prehod na oder — 21) Dvorišče za telovadbo — 22) Stranišče za telovadce — 23) Stopnice na balkon — 24) Stopnice k šolskim prostorom — 25) šolska pisarna — 26) šolska soba — 27) šolska soba — 28) šolska soba — 29) Hodnik — 30) Soba za hišnika — 31) Kuhinja za hišnika — 32) Stranišče za šolarke — 33) Stranišče za šolarje — 34) Terasa — 35) Stopnice za na gornjo teraso — 36) Soba za društvo Sokol Dock Sud
—	Boca — 37) Društvena soba —- 38) Veža — 39) Balkon — 40) Moška garderoba — 41) Stranišče za moške
—	42) Kopalnica za moške (tuš).	'
Načrt je izdelal naš rojak arh. g. Viktor Sulčič, ki je tudi predsednik odbora za zgradbo "Jugosl. doma".
FOTOGRAFIJA!
"LA MODERNA" j
VELIK POPUST PRI j FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579
j Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
i
rV. 'ÄV, ^«v w------------
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Paternal
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADALJ
Facundo Quiroga 132& U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Naročniki! Kakor hitro Vam poteče naročnina
jo obnovite! S tem boste sebi in nam koristili!
ti
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. G O DE L
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE. IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specialisti ra pljučne, srčne, živčne in reumaticne
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE C A NG ALLO 1542
Kubed - slovenska vas v Istri
Kubed je svojevrstna, starinska beneška trdnjava v severni Istri na tisti krpi revne istrske zemlje, kjer še prebivajo Slovenci. Zgodovinskih podatkov je malo. Celo od kod to ime prihaja, ni jasno. Stari možan-ci, trdi in žilavi kot njihove trte, pravijo: "Za Martinje pojdem v Cubed". Čuba pa pravijo svojim pri-prostim hišam, v katerih je doma zdrav rod, trd in neupogljiv kot bor na hribu.
Cerkev, nizko župnišče in obzidje s stolpi je na hribu — vse je starinsko, iz suhega kamna, preperelo in oglodano — a v brežini proti jugu ležijo ko jata sivih ptic strehe revnih istrskih hiš, med katerimi so kmečke roke spiele črno, trdo mrežo latnikov.
Na hribu stoji tabor, v njegovo zavetje so se zgrnile čube, od tod sko-ro gotovo ime Kubed.
Ljudje imajo na sebi nekaj ne-maroslega, nekaj, kar je med vinogradnikom in solinarjem. Hrbte i-majo ozke in upognjene, ko da bi vse leto kopali v vinogradu, a obraz čist, resen, ko razjeden od vetra morni-ka. Saj jim je treba" le malo v hrib proti jugu, da vidijo morje, sivo, raztepeno morje, ki se peni kot njihovo vino v jeseni.
Življenske razmere so tu čisto svojevrstne. Hišo držita pokoncu osel lahko dvigne od morja solnati veter, leže v razpoke med skorjo oljk in te ne obrode. Zato se istrska Slovenka ne zanese na zemljo, vsaka hiša po ima tudi zelo malo, pač pa samo na svoje-trde, žuljave roke in na svojega osla.
Kdor je potoval po severni Istri, ve, kaj je osel. Osel, drži pokoncu tri vogale domačije, je edino tovor-niško sredstvo, je pregovor in grb severne Istre.
V Kubedu ima vsaka hiša svojega osla, ta ali ona bolj premožna celo dva, a krčmar ima edino kljuse v vasi. S tem oslom, katerému je oprtala sedlo in dva, iz suhih šib spletena koša, se odpravi žena na pot, ko je še trdna noč — nad Oičarijo gore zvezde, mežnar še ni odzvonil svetega jutra. Prižge brljavo leščerbo, sede na osla in krikne "geri!" — klic oslovskih poganjačev. Ta klic zamolklo odmeva v jutranji temi, še preden petelin zapoje v tretje in so moški v hlevu.
Žena gre na oslu proti Istri. Ko pride jutro ugasne leščerbo in se ustavi pri prvi samotni domačiji ob poti. Od čube do čube kupuje jajca, maslo, brinjeve jagode in zdravilna zelišča, ki so jih kmetje nabrali v svojih brežinah. Krega se, ceni, ba-ranta s trdimi Istrani, da je pod noč trudna in zaribla.
Koša na oslovem hrbtu se počasi polnita s kmečkimi dobrinami in ko se nagne večer, se žena vrača. Osel zamišljeno kima v zgodnji mrak, ob njem peši gospodinja, znova je prižgala leščerbo, nad čičarijo gorijo spet zvezde. Ko se v temi zarežejo na prosjno sinje pomladno nebo temni obrisi kubedskega tabora, se osel ustavi, dvigne glavo in zariga oslovsko serenato.
Pozna je že noč ko pride žena domov. Na ognjišču tli še nekaj žerjavice, mož, ki je spravil otroke spat, jo zamišljen čaka. Razložita osla, varno zapreta vrata in potegneta zapah. V noči imajo ljudje čuden strah drug pred drugim. Sosed ne odpre v deževnem večeru sosedu. Potem ležeta in še v snu prešteva žena skrbi. še preden se znova zasvita nad Čičarijo, je na nogah. Potegne iz hleva osla, ga naloži in se spusti po strmem klancu v dolino. Ob poti gr-gra kubejski potok in voda šumi ko veter v borovcih.
Ves dan popotuje, v vetru in dežju, v megli in snegu, z jasnim in sivim vremenom. Na večer zagorijo na obzorju škedenjski plavži — marsikateri sin severne Istre si tam služi svoj grenki kruh — in tam zadaj je Trst. V predmestni krčmi kubejčan-ka prenoči skromno povečerja iz svoje cule s črnim kruhom in ovčjim sirom in v zgodnjem jutru je že na
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
trgu, da počaka kupcev za svoje kmečke dobrine.
Potem se vrača- spet ves dan. Sedi na oslu in premišljuje. Enakomerno prestopanpe jo v presledkih za-dremlje, pa. se zbudi in vidi osla, kako mirno stoji ob brinjevem grmu in muli bodečo travo.
"Geri!"
Pot je dolga. Kubed je nekje daleč, nemogoče daleč, samoten in mrk kot mesto Jeriho.
Tako gre življenje, svojstveno u-ravnoveseno, vse leto naprej. Moški varuje hišo, obdela, kar je polja, o-kopa krpo vinograda, oskrbi stara, redka oljkina drevesa v bregu, žena pa je z oslom na potu, dan, dva v Istri, dva v Trstu. Samo na noč pride domov, da se razgovori z možem in zakrpa otrokom, medtem ko mož, zašije oslovo sedlo.
Ta ples je ko rdeča bakla sredi temne noči celoletnega življenja.
Na Martinje je pred kubedsko cerkvijo tudi najzanimivejši sejem v severni Istri. Iz starega mesta v Trstu pripeljejo najslabšo starino — obleko in obutev — ki jo niti v predmestju niso mogli prodati, to razložijo na gola tla pred cerkvenim pragom in barantajo s kmeti za nakup.
Kar kmet kupi, zakoplje osem dni v rdečkasto prst in se potolaži, da
Tel - Aviv, mesto važnih dogodkov v Palestini
vzame zemlja vse nase.
Po Martinjem pa se vrne vse v staro, uborno uravnovešenost. Možje pretakajo vino, žene so na poti po Istri, brinje se rdeči v brežinah. Hrib se vzpenja k hribu, vmes so ozke doline, suhe struge, krpe vinogradov, slaba zemlja in bori.
Tako gre življenje v Kubedu z dneva v dan.
Angleška vojna moč
Izprememba v angleški politiki zanemarjanja lastne oborožene sile je nastopila šele, ko se je tako silno razvila oborožitev obeh totalitarnih velesil, zlasti Nemčije. Z oboroževalnimi programi v letih 1936, 1937 in 1938 se je Anglija odločila za popolno reorganizacijo svoje suhozemske, zračne in poomrske vojske. Izdelala je največji oboroževalni načrt, kar si jih je kdaj postavila za cilj kaka država, in se tudi takoj lotila njegove izvedbe. Sedanja uvedba splošne obvešzne vojaške službe pomeni samo logično posledico izvajanja tega načrta kot taktično nujnost organiziranja moderne, z vsemi tehnič-in žena. Moški so nekam odrinjeni, posedajo na pomlad v vinogradu, o-kopavajo, se menijo preko zidičev iz suhega kamena in žvečijo tobak. Rdečkasta, ilovnata zemlja ni ravno predobra, da kar more — črno istrsko vino in pšenico brez stiska nekaj srebrnkastih oljk, ki so ko rahla megla med rdečkastim brinjem — a to ni dovolj za družino. Od vse letine se proda morda le vino in olje.
Včasih pa je jesen deževna, vina je malo in je kislo. V februarju se nimi pripomočki oprémljene nove angleške vojske.
Doslej je temeljila angleška vojska na prostovljni službi, za katero se je lahko odločal vsak angleški državljan po izpolnitvi predpisanih pogojev, kakor je to pač običaj za vsako službo katerekoli vrste. Angleška oborožena sila je sestavljena iz suhozemske vojske, vojne mornarice in letalstva. Vse tri panoge imajo svoja posebna ministarstva ter u-živajo v svoji organizaciji najširšo avtonomijo. Kot posredovalni organ med njimi je takozvano koordinacijsko ministrstvo. Vrhovni šef angleške oborožene sile je angleški kralj, njegov izvršni organ pa je državni generalni štab, v katerem so zastopane vse tri veje orožja.
Suhozemska vojska Anglije je doslej sestojala iz dveh skupin: iz poklicne najemniške vojske in iz tako zvane teritorialne vojske z miličnim značajem. V poklicni vojski traja služba 12 let, od tega 7 let v aktiv-
ni službi in 5 let v rezervi. Poklicni vojaki lahko podaljšajo rok avoje službe s posebnimi pogodbami. Iz poklicne vojske se rekrutirajo cdinioe za službo v angleških prekoomrskih garnizijah ter je polovico poklicne vojske, ki šteje 12.500 častnikov in 213.000 mož, stalno v garnizijah izven Anglije, predvsem seveda v kolonijah. Poklicna vojska je razdeljena v 5 divizij s 136 bataljoni pehote, 22 konjeniškimi polki, od katerih je 5 motoriziranih, ter 200 topniškimi baterijami rdznega kalibra, od tega nad 150 motoriziranih baterij.
Rezerva poklicne vojske šteje 121.000 mož, ki so pogodbeno obvezani vsak trenutek nastopiti vojno službo. Ta obveza traja, kakor rečeno, pet let po dovršeni sedemletni aktivni službi. Poleg tega ima poklicna vojska še 25.000 nadomestnih rezervistov, tako da lahko postavi v slučaju vojne takoj na noge 359.000 prvovrstno oboroženih in izvrstno izvežbanih mož.
Drugi del angleške suhozemske vojne sile je tako zvana teritorialna vojska, ki jo je v letih pred svetovno vojno organiziral takratni vojni minister lard llaklaup prvenstveno kot zaščito angleškega teritorjia pred eventualnim vpadom nemške vojske, v drugi vrsti pa kot rezervo za ekspedicijski kor v Francijo v primeru vojnega konflikta med Francijo in Nemčijo. Tudi služba v teritorialni vojski je prostovoljna. Vojaška vzgoja teritorialnih vojakov je miličniška. Teritorialei ne služijo stalno v vojašnicah, nego po-sečajo samo posebne kurze, ki jih vodijo aktivni in rezervni oficirji. Teritorialna vojska je organizirana v 13 divizijah z 270.000 možmi. Od tega je 9 običajnih pehotnih divizij, 3 motorizirane divizije pehote in 1 oklopna divizija. Poleg tega je v sestavu teritarialne vojske še tako zvana "protizračna obramba" in pa obalna obramba, ki imata tudi milični značaj. Tudi teritorialna vojska je odlično oborožena in jc tvorila v angleških strategičnih računih doslej glavno rezervo za "veliko vojno" na evropskem kontinentu,
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Analisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
kakor med svetovno vojno, ko je postavila Anglija na bojišče 78 divizij s 5.704.000 puškami, 24.000 topovi in 35.000 letali.
Sedaj, ko kuje Anglija za neštete milijarde modernega orožja, se je pokazalo, da je ta reorganizacija vojske brez uvedbe obvezne vojaške službe nezadostna. Angleška mladina se je sicer v stotistočih odzivala na pozive za prostovoljni vpis v poklicno in teritorialno vojsko, vendar pa se je izkabalo, da prostovoljno rekrutiranje ni več v skladu s potrebami moderne oborožene sile, ki morazajeti ves narod. V vojaških kro gih Anglije in njenih zaveznic se je vrh tega pojavljala bojazen, da bi Anglija pripravljeno tehnično za vsak primer z najmodernejšo oborožitvijo, da pa bi utegnilo v usodnem trenutku manjkati za vojno službo polno usposobljenih ljudi.
Vse večja tehnizacija modernega orožja zahteva vedno večjo izvežba-nost moštva, ki uporablja to orožje. Te izvežbanosti pa ni mogoče pridobiti v kurzih in nedeljskih vajah. Danes je potrebno za dobro izvežba-nega vojaka z modernim tehničnim orožjem opremljene vojske vsaj nekaj mesecev. Zato se je vtdno bolj ukazovalno pojavljala potreba po uvedbi obvezne vojaške službe tudi za Anglijo. V sedanji akciji Anglije za ohranitev evropskega ravnotežja je bilo čuti med vsemi prigovori zainteresiranih držav, posebno pa še iz vrst francoskega naroda, očitek, da poskušajo Angleži braniti svoje interese s krvjo drugih, sami pa se zadovoljujejo z vlogo dobavljačev orožja, vojnega materiala in dajalca vojnih kreditov. Z uvedbo obvezne vojaške službe je izgubil ta očitek svojo osnovo.
Angleški suhozemski vojski, ki jo tvorita poklicna in teritorialna vojska, se bo pridružila sedaj še vojska, sestavljena iz vojnih obveznikov. Kakor je že znano, bodo zaenkrat poklicani pod oružje na 6 mesečno službo mladeniči dveh letnikov, v skupnem številu okoli 600.000. Mno-
Ugodna prilika
za čitatelje Slovenskega Lista
• aJ Art % »i E •
Kombinirano pohištvo za jedilnico in spalnico obstoječe iz 15 komadov za samo $ 225.
Avda. SAN MARTIN 2700
' U. T. 59 - 0504
(Nasproti pošte)
KROJAČNICA
Martin Turk
ima na izbero
vsakovrstnih vzorcev ter Vam napravi elegantno obleko. Prepričajte se ! LORIA 1760 Buenos Aires
' gim laikom se zdi to za Anglijo inaio, ko čujejo o milijonskih operativnih vojskah drugih dr:av. Pozabljajo pa pri tem, da šteje n. pr. aktivna vojska Francije, sestavljena iz vojnih obvenikov tudi samo 525.000 mož. Brez dvoma ima angleška vlada v načrtu razširjenje vojne obveznosti tudi na druge letnike, vendar pa se to sedaj tehnično še ne da izvesti. Treba je pomisliti, da bo morala Anglija že sedaj spraviti pod streho na en mah 600.000 mož, kar je zvezano z nemalimi težavami.
Drugi sestavni del angleške oborožene moči, ki je po svojem strate-gičnem pomenu za obstoj angleškega imperija še važnejši od suhozemske vojske, saj od njega prav za prav zaVisi življenska sposobnost imperija, je angleška vojna mornarica, ki ima okoli 300 vojnih ladij vseh vrst. Tudi služba v angleški mornarici je prostovoljna in poklicna. Angleški mornar se mora obvezati za 12 let aktivne službe, ki. jo meje lahko podaljša še za 10 let. Sedaj šteje angleška mornarica 128.000 mož v aktivni službi in 40.000 mož v rezervi, ki jih je mogoče vsak trenutek mobilizirati.
Tretji del angleške oborožene sile tvori angleško letalstvo, "Air Force", sestavljeno iz aktivnih poklicnih vojakov, članov teritorialne letalske vojske in rezerve. Oborožena je s prvovrstnim materialom. Po poslednjih podatkih razpolaga danes Anglija z 2.500 letali prve linije v Angliji, s 600 letali prve linije v prekomorskih garnizijah m s 1000 letali v sestavu vojne mornarice. Skupaj ima torej 4100 letal prve linije, ki so vsak trenutek pripravljena za borbo. Mesečna produkcija novih letal znaša sedaj okrog 800 in se bo povečala na 1000. Letalska vojska šteje 120.000 mož, 10.000 oficirjev,, 25.000 podoficirjev in 9.000 pilotov, skupaj 164.000 mož.
Tako ima danes Anglija v suhozemski, zračni in pomorski vpjski vsega skupaj v aktivni službi 1,127.500 mož, katere pa lahko pomnoži z vpoklicem rezerv in teritorialne vojske takoj na 1,583.000 mož, to je približno toliko, kolikor štejejo aktivne sile nemške suhozemske zračne in poomrske vojske.
V zvezi s tem se postavlja samo po sebi še vprašanje, s kolikimi silami bi mogla Anglija v primeru konflikta takoj intervenirati v sklopu svojega ekspedicijskega odreda na evropskem kontinetu. Po izjavah angleškega ministra vojske Hoare. Be-lisha, bi Anglija lahko poslala takoi ob izbruhu v Evropo 19 divizij s 380.000 možmi, (ločim je ob pričetku svetovne vojne štel angleški ekspedicijski odred za Evropo samo 6 divizij z okoli 120.000 možmi.
Rojaki
Predno si naročite obleko
O B I S (C I T E KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto

Življenje na Avellanedi
Takole 11a delaven dan je Avella-neda kaj zanimiva. Bral sem opis sejma v Samari na Ruskem. To je slika! bolj pestra kot film na odru. Nekaj podobnega je tudi na Avellanedi, kjer je večen semenj. Saj so tam ogromna skladišča, odkoder se pošiljajo vsakovrstni agrarni pridelki v vse dele sveta...
Tamkaj klavrno klapajo izgurani konji. V dveh vrstah vlečejo visoko nagromadeni voz govejih kož. Za njimi rine tovorni avto, ki je velikanska kopica v bale povezanega zavrženega papirja. Tam ob strani drug kamijon natovorjen z balami volne. Oba šoferja kričita na konjskega voznika pred njima, ki se pa kaj malo meni za njuno jezo in lepo mirno poganja verigo svojih konj po sredi ceste dalje. Tamkaj spet o-gromen tovorni avto, podoben potujoči hiši in še zadaj ima navezano prikolico. Gotovo ima natovorjenega 30 ton mesa, tako ogromno je tisto vozilo, ki nosi napis "Frigorifico Anglo".
Pa se ves ta promet ustavi. Ka-kakor reka belih ovac se je priva-lilo po stranski ulici. Naprej in ob strane j kriče gonjači na konjih, ov-. čja reka pa živahno valuje in niti malo ne misli na to, da so že nabru-šeni noži in da bodo v pol ure že potok krvi in določeno števili; kož, nekaj črev, ki bodo prišli še tisti večer na mizo kot "činčulini" in nekaj mesa in kosti...
Tam na oni strani se je vsula na cesto tropa otrok, šolarji so. Vsi v belih predpasnikih, ki služijo kot površnik. Če pogledaš to gologlavo deco, takoj opaziš, da so večinoma belolasi. Če pa posluhneš besedi, ki jo odrastli tamkaj govore, boš zvedel, da so Poljaki, Litvanci, Slovaki, Švabi, Hrvatje, Slovenci. Tudi Ogra in Grka in Romuna dobiš. Seveda tudi Italjana, Srba, Španca in Portugalca. Tamkaj so si podale roko vse narodnosti.
Pred kratkim smo brali, da se je tamkaj vršila prav zanimiva vseslo-vanska prireditev, na kateri je sodelovalo kakih 5 slovanskih narodnosti in bila je zelo obiskana.
Da. Tudi Slovenci so. Če stopiš skozi vrata hiše na Almafuerte 133, se kar na istem dvorišču prepričaš, kako pestro je prebivalstvo Avella-nede. Kakih 20 družin stanuje nagnetenih po malih sobicah Pred sobo pa stoji kot nekak mal kurnik, ki služi za kuhinjo. Zares imajo sta-
ZGODOVINSKl ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 143
—	Vi prihajate naravnost iz retrograda, moj dragi grof,, — ga je vprašala Katarina.
—	Da, Veličanstvo, pravkar sem se pripeljal v Carskoje selo, — je odvrnil minister.
—	Tedaj ste gotovo že lačni, moj /Iragi Panin, — reče carica, — povabim vas, da zajtrkujete z nama.
—	Hvala vam, Veličanstvo ! Zares sem postal že lačen in sprejemam z veseljem vaše povabilo.
Carica sama je postavila krožnik predenj in mu jela ponujati in stremi, kakor je malo prej stregla Aleksandru Potem kinu.
—- Čokolada z nekaj kapljicami vina, moj dragi grot — reče Katari-na, — je vaša najljubša jed za zaju-trek, kolikor vem. K temu pa malo paštete — moj kuhar zna izvrstno pripravljati.
' — Hvala, reče Panin in se priklo-
—	Sedaj pa, dragi Panin, — reče Katarina in se nasloni na svoj stol,
—	kaj je novega^
—	Zelo važna vest, Veličanstvo,
—	odvrne Panin, — knez Orlov je prispel v Kronstadt.
—	Prispel je, — vzklikne Katarina, — s floto, s katero sem ga poslala v Benetke?
—	Tako je, Veličanstvo! Knez Gregor Orlov se vrača kot zmagovalec iz Benetk.
Katarinine oči so se zasvetilo.
—	Knez Orlov se vrača kot zmagovalec? Načrt se je torej posrečil?
—	Veličanstvo, olmesel se je do najmanjše podrobnosti. Orlov pelje s seboj grofico Klariso Pineberg, ki jo je zaprl v najgloblji prostor admiralske ladje. Vaše Veličanstvo
no vaici takega ' ' konventiža ' ' mnogo prilike za to, da se vadijo v krščanski potrpežljivosti, da v miru drug drugega prenašajo in da se medsebojno ne nadlegujejo. Pa pravijo, da dosti v miru žive. Tam v sosedni hiši se je pa prav pred kratkim zgodilo, da je zaklal nek Litvanee nekega Italijana.
Na tistem dvorišču 133 je kar pet slovenskih družin. Čez daa je doma večinoma vse mrtvo. Otroci gredo v šolo, manjša deca v bližnji azil, starši, mož in žena pa na delo. Le kjer je prav malo dete, tam seveda mora biti mama doma, ki ima pa prav pogosto na skrbi tudi sosedovo dete...
Pa je bilo nekoč drugače. Pred petimi leti in tudi pred tremi še je bilo naših ljudi neprimerno več. Vselej kadar me pot znova zanese tjakaj na obisk do rojakov, ki so po veliki večini Prekmurci, zvem za tega in onega: je šel ven iz mesta.
Zunaj nekje, morda v Villa Curino, si jé kupil stavbišče. Morda v Villa Dominico, morda v Sarandi ali W-ilde, ali na Lanusu ali pa na Pi-neyru. Na nekaterih straneh je zemljišče prav poceni.
"Tudi jaz in Hujber sva si kupila zemljo v Villa Curino", tako sem zvedel oni dan od Balažica in tudi Kreslin prav blizu tam zraven. In tako eden za drugim.
Celo gostilničarji že čutijo, kako se umika naš element in je Štefan Celeč prodal gostilno in se pri "Štajercu" ne bo več po slovensko pilo in pelo.
Karlo Terplan pa še vedno nà mestu drži svoj "Slovenski bar" in je sedaj edina slovenska gostilna v tistem delu, kjer je bilo nekoč Slovencev največ, pa jih je tudi danes še precej. Tam na ulici Chacabuco na višini 500 je središče Slovencev. •Če vstopiš na dvorišče Dean Punes 287, ne najdeš ničesar drugega kot Slovenske obraze. Pri Utroševi Katarini, slovenski mami na Avellanedi, tam je živo noč in dan. Po dnevi se vrte šivalni stroji in se merijo o-bleke, na večer se pa tam oglasi harmonij in slovenska pesem. Pevski zbor se vadi, da bodo zapeli v nedeljo pri maši.
Le škoda, da se število Slovencev vedno bolj krči. Vedno težje je dopolnjevati zbor, ki vsak čas spet utrpi kako novo zgubo. "Spet se je preselil v svojo hišo ven na kampo e-den. IvAniča ni več tukaj", tako sem zvedel in drugič spet za drugega.
prosim za povelje, kaj na.i bi storil z zarotnico, ko jo bodo pripeljali na kopno. Vaša povelja, Veličanstvo, bom takoj poslal v Kronstadt.
Katarina je nekaj časa premišljevala.
Sedela je pri mizi, njene oči pa so bile zaprte in videti je bilo da premišljuje.
—	Prokleta, ki se je drznila izdajati se za hčerko pokojne carice Elizabete, — je vzkliknila Katarina čez nekaj časa, — naj jo pripeljejo v verigah v Petrograd, naj jo zapro v Petropavloysko trdnjavo. — Zaprite jo v celico, ki se nahaja pod Ne-voi
—	Pod Nevo? — Oprostite, Veličanstvo, toda opozoril bi vas, da so t<i celice nevarne za življenje jetnika. Kadar reka narašča prodre voda v celice in na ta način je odplaval na drugi svet, že marsikateri jetnik.
Katarina pa je hladnokrvno in brezčutno zmajala z glavo.
—	Mislim, grof, — rece Katarina, — da narava ne bo tako neusmiljena. Ni treba, da bi Neva baš sedaj naraščala. Zapovejtc, naj zapro jetnico v celico kakor sem že dejala.
—	Kakor ukazujete, Veličanstvo.
—- Istočasno pa vas prosim, — je
nadaljevala Katarina in se zopet obrnila k svojemu ministru, — pa pošljete knezu Orlovu pismo, v katerem se m uv mojem imenu zahvalite za uslugo. — Podčrtajte njegove zasluge, ki si jih je pridobil zopet zame in za mojo vlado, obenem pa mu sporočite, da sem ga povišala v viteza Katarininega reda.
Potemkinov obraz je prebledel.
Katarina je torej tako visoko nagradila svojega nekdanjega miljen-ca? Rekli so uiu sicer, da so vsa ta odlikovanja samo pesek v oči — vendar pa ni verjel Katarini in njenim zvijačam.
Potemkin ni vedel, pn ni niti slu-
Takole teče življenje na Avellanedi.
Ko pa pride nedelja, zavlada praznična tihota po ulicah med velikimi skladišči in le pešci hitijo v svojo smer. Tam po glavni ulici pa kdaj kdaj zdrvi tudi kak omnibus.
Tam v ulici Manuel Estevez 630 pa se vsako drugo nedeljo zberemo in kar začudil bi se, ko vstopiš v kapelo, kjer je sedaj že polna tri leta slovenska služba božja, kar začudiš se, od kod se je toliko ljudi vzelo. Saj je kapela kar polna.
In oglasi se naša pesem in naše misli pohite v božje višave, kjer najde trpin celega tedna uteho in tolažbo in voljo, da spet nadaljuje borbo svojega življenja. Ob zvokih domače pesmi, pa doživimo spet nekaj tistega, kar je bilo v srcu nekoč, ko smo še bosopeti skakali po domačih livadah in je bilo srce brezskrbno...
Janez Hladnik
Na Sveto Goro
Nismo mogli poromati tja na nedeljo njene slovesnosti, toda doživeli si^io za njeno 400 letnico nepozaben dan.
Zbralo se je kakih 600 rojakov. Videti je bilo obraze iz vseh strani. Celo iz Quilmesa, iz Hurlinghama,. da omenim tiste, ki sem jih videl in spoznal kot iz najbolj oddaljenih krajev.
Dolga vrsta belooblečenih otrok je otvorila procesijo, v kateri Smo ponesli Marijo v cerkev.
Ljubke deklice so trosile cvetje, dekleta so med svečami nosile Marijino podobo in sledila je dolga procesija rojakov.
Nepopisen je bil prizor, ko-je med petjem svetogorske pesmi stopala procesija nedolžnih otrok proti oltarju, kjer je že čakal prostor za Marijino podobo.
Mnogim so stopile solze v oči, ko se je pogled srečal s pogledom svetogorske Kraljice. Tako čudovito krasna je njena podoba, tako resničen umotvor, da se nikdar ne bomo mogli dovolj zahvaliti naši umetnici, sesetri Alfonzi, ki nam je tako krasno sliko oskrbela. Saj je lepša in ljubeznivejša kot svetogorska podoba sama.	f
Tisti, kateri ste to nedeljo zamudili to veselje, da bili priče te prelepe svečanosti, Jjoste imeli prihodnjo nedeljo 25. junija priliko na A-vellanedi, kjer bomo blagoslovili prav enako podobo svetogorske Marije in bomo potem imeli svetogor-jsko Marijo v obeh svetiščih, kjer i-.
mam slovensko službo božjo.
Ko je bil izvršen blagoslov podobe se je pričela sveta maša, med katero je pel mošk zibor latinsko mašo, mešani pa nekatere slovenske pesmi.
Kar zastala mi je misel, ko se je sprožila s kora pesem: "Lepa si Marija "... Pač kdaj bi bila ta £ jsem bolj na mestu kot ta mpred podobo prelepe svetogorske Marije.
Sveta maša je bila z vso slovesnostjo. V spremstvu treh drugih duhovnikov je imel sveto mašo kaplan g. Hladnik, ko je po evangeliju najprej po špansko razložil pomen slovesnosti in nato po slovensko navduševal navzoče, naj se nikar ne utrudijo na svojem potovanju in naj nikar ne postajajo maloverni, če človeka obiskujejo razočaranja. Tudi vetogorski romar z utrujenimi in ranjenimi nogami še dalje hiti, čeprav se mu je Marijino svetišče skrilo za goro in nazadnje le vesel prihiti do svojega cilja in očaran strmi nad lepoto pogleda v prelepo deželo. In se potolažen vrne od tam, kamor nas je Marija pred 400 leti poklicala in kamor še vedno vabi, da jo naj pridemo prosit milosti.
Nato je bilo darovanje okoli oltarja, katerega so se vdeležili vsi navzoči.
Zahvalna pesem je bila zaključek slovesnosti.
Vse od začetka pa je spremljal dogodke tudi naš operater dr. Be-risso, ki je snemal film, ki nam bo mogel spet pričarati pred oči dogodke nepozabne slovesnosti.
Popoldne smo se zbrali na Avalosu pri Sveti Neži. Pridružili smo se procesiji po paternalskih ulicah. Nazadnje smo pa prevzeli besedo mi. Na častnem mestu na dvoriščnem oltarju telovske procesije je stala slika svetogorske kraljice. Ovita, s svežim bršljanom in belim cvetjem, kakor jo je okrasila Cotičeva gospa, je vzbujala začudenost gledalcev.
Po nagovoru župnika Kastelica, ki je po špansko povdaril v svojem govoru pomen kongresa Kristusa Kralja, ki se bo v Ljubljani letos vršil, smo ponesli v sprevodu podobo v cerkev, kjer smo zapeli Marijine li-tanije in njene prelepe pesmice. S posebno molitvijo smo se Mariji iz ročili in se poslivili z besedo, da se prihodnjo nedeljo spet vidimo na Avellanedi in spet tam doživimo siiceli dogodek.
*
Na Avellanedi bo svetogorska slo -
vesnost 25. junija dopoldne in popoldne na Manuel Estevez 630, poleg frigorifika "La Bianca", to je v pivi ulici od Av. Mitre za vodo navzdol proti Dock Sudu.
Janez Hladnik
CERKVENI VESTNIK
25. junija maša na Avellanedi ob 10 uri. Z vso slovesnostjo bomo praznovali tretjo obletnico slovenske službe božje in blagoslovili podobo svetogorske Kraljive (Manuel Estevez 630 — poleg frigorifika "La Bianca".
Ob 4 uri pop. bo istotara svečanost.
2. julija maša na Paternalu za Marijo Skvarča. Molitve na Paternalu ob 4 uri.
*
Vsi rojaki ste toplo povabljeni to nedeljo na Avellanedo. Ta dan se bo ponovila slovesnost, ki smo jo doživeli preteklo nedeljo na Paternalu. Prihitite dopoldne in popoldne. O-troci naj pridejo oblečeni v belo. Dopoldne naj prinesejo cvetne košarice, da bodo trosili Mariji cvetje.
Za spomin na ta lepi dogodek se dobe krasne svetogorske podobice. Dobiti jih je\tudi pri g. Laknerju na banki Germanico po 50 centavov 10 podobic. Enako tudi pri g. Škrb-cu na Banco Holandés. Vselej pa tudi ob priliki službe božje in v šoli na Paternalu (Paz Soidän 4924).
Vsa svečanost je tudi posneta na film in<bomo imeli 20 avgusta priliko, da jo bomo videli na veliki prireditvi, ki bo ta dan v proslavo 400 letnice Svete Gore.
Janez Hladnik
KROJAČNICA "GORICA"
Hočete biti dobro in vedno dobro elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
til, da je grofica Klarisa Pineberg hčerka grofa Gregorja Orlova, ki jo je nekdanji caričin miljenec tako nesramno zvabil v pvoje mreže.
Potemkin ni tiéga vedel, pa tudi Orlov sam ni tega niti slutil.
In baš zato se "je hotela Katarina maščevati — hotela je, da bi lastni oče uničil svojega otroka, potem pa je hotela stopiti k Orlovu in mu zabrusiti v obraz:
—	Umoril si svojega lastnega otroka.
Katarina je bila prepričana, da bo Orlov popolnoma uničen, ko bo to slišal. Njena osveta je bila dobro pripravljena, — .dolgo je premišljevala o njej, — do sedaj se ji je vse posrečilo, —i: Nii poslpd bo vendar lahko trillmfirala had njim, poplačala mu bicf' vse tisto, kar ji je storil.
—	Nadalje pa, moj dragi grof Panin, — naclljuje' Katarina, ki se jc veselila, da se je Pdtemkin tako začudil, — vas prosim, da javite knezu Gregorju Orlovu, da bi ga rada videla v Carskojem selu in da naj pride semkaj najpozneje čez osem dni...
—	Rada bi, da bi prisostvoval veliki italijanski noči, ki ji bom priredila tukaj v parku Carskojega sela, — sedaj, ko smo premagali mojo novo nasprotnico lahko triumfi-ramo, kajneda, moj dragi grof Panin?
—	Veličanstvo se lahko od sr'ca veseli, — odvrne diplomat, — čeprav ni na zemlji moči, ki bi mogla strmoglaviti našo carico in zrahljati njen prestol.
Potemkin se zdrzne.
Katarina je torej vabila Orlova na dvor?
Carica ga zopet kliče v svojo bližino.
Za Potemkina je to pomenilo oči-vidno propast.
Potemkin vstane, se priklone in
rece :
—	Veličanstvo, prosim, da me o-prostite za nekaj trenutkov — nenadoma se me je lotila neka čudna slabost — šel bom malo po parku. To mi bo pomagalo.
—	Kar pojdite, — reče' Katarina, — osvežite se, potem se pa zopet vrnite k nama.
Potemkin je šel proti izhodu.
Že je prispel skoraj do vrat, ko mu je Panin zaklical nenadoma m se nasmehnil:
—	Knez Potemkin, vzemite s seboj mojo tobačnico — pokadite katero cigareto pa boste zdravi. Meni na primer tobak vedno pomaga in me ozdravi.
Grof Panni ga je pri teh besedah .pogledal, Potemkin pa ga je razumel.
—	Hvala vam, grof Panin, poslu-žil se bom vaše tobačnice, morda me bo vaša cigareta pomirila.
—	Brez dvoma, — odvrne Panin, Potemkin pa je odšel z tobačnico v roki iz ute.
Ko Potemkina ni bilo več v utici; se je Katarina nasmehnila in se naslonila na stol.
Ubogi Potemkin! Grof Panin, ali ste ga videli, kako je prebledel, ko je slišal o pismu, ki ga morate napisati knezu Gregorju Orlovu?
—	Moj ubogi Potemkin niti ne sluti, da delam vse to samo zanj in da bom nekoč s tem za vedno uničila njegovega nasprotnika. Takrat ne bo v Rusiji več malika Orlova," narod bo videl samo še boga Potemkina.
Carica je jela šepetati s svojim ministrom. Posvetovala sta se, kako bi postavila knezu Orlovu zanko.
Aleksander Potemkin pa se je medtem sprehajal po senčnatih poteh prekrasnega parka.
Bil je razburjen, ker je videl, da
Katarinina naklonjenost napram Orlovu še sedaj ni izginila.
Oh, živel je že dovolj dolgo v njeni bližini in je vedel, da bo nekega dne izginila Katarinina ljubezen, vedel je, da bi se ta muhasta žena kar na lepem lahko zopet vrnila k svojemu nekdanjemu ljubimcu in ga zopet dvignila iz prahu, v katerem se je nahajal sedaj.
Aleksander Potemkin pa je bil toliko bolj nezaupljiv radi tega, ker je imel sedaj samo eno oko in zdelo se mu je, da ni popoln človek.
Kdor je ljubil Katarino, bi moral imeti četvero oči, pa bi kljub temu ne mogel vsega videti, kaj še, da bi mu bilo dovolj eno samo oko !
—	Naj bo, — vzlikne Potemkin kljubovalno, — naj me zavrže, — ne bo me tako razžalostila, kakor si ona morda misli. Mar jo ljubim! —
—	Ne, saj jaz se silim k vsaki besedici, ki jo spregovorim z njo, četudi mi vzame vse moja odlikovanja, vse moje časti in moja posestva, me ne bo storila bolj siromašnega, kakor pa sem bil poprej — prej, kakor sem videl to ženo, ki me je tako visko dvignila in me napravila za svojega miljenca.
—	Moje ljubezni napram Elizabeti mi ne mre vzeti, — odslej mi bo moja ljubezen svetinja, ki jo bom oboževal.
V tem trenutku je Potemkin opazil Paninovo tobačnico, ki jo je nosil v svoji desni roki.
—	Panin mi ni dal te tobačnice brez posebnega namena, je zamrmral Potemkin.
—	Brez dvoma se nahaja v tajnem predalu kaka vest, ki je namenjena merii. — Panin je povdarjal, da mi bo ta tobačni ca vrnila moj mir in moje zdravje.
Gotovo gre za kakšno važno stvar.
Potemkin pritisne na tajno pero.
Prvi pokrovček skoči.
SLOVENSKI
LAST
List izdajata:' "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Gorjanci na Dolenjskem
Otroci, ki ste tukaj rojeni, nimate pojma, kako lepe kraje ima naša domovina. Argentina, čeprav ima tudi ona mnogo lepih krajev, se nikakor ne more ponašati s takimi kakor so nekateri v naši domovini Jugoslaviji in še posebno v naši ožji domovini Sloveniji.
Naši "bajeslovni" znani Gorjanci, ki liki mogočna zelena pregrada zaslanjajo novomeško kotlino pioti vzhodni strani ter jo ločijo od sosednje Hrvaške so polni svojevrstnega čara. Iz Novega mesta drži iz-borno markirana pot čez Žabjo vas in potem nepretrgano po hladnem senčnem gozdu mimo vasi Hrušice in Gaberja prav do podnožja Gorjancev. V Hrušici stopimo mimogrede v podružnično cerkev sv. Jakoba, ki spada pod župnijo Stopiče. Nič posebnega ne hrani ta cerkvica, siromašna je, kakor je siromašno ljudstvo v te j skriti podgorski vasici. V stranskem oltarju visi slika sv. Urha od Štefana Šubica iz 1. 1866.
Gaberje, izhodišče izletnikov na Gorjance, spada k brusniški fari. Ob koncu vojne je vas dobila šolo, ki pa še nima lastne strehe. V obližju je nekaj vinogradov.
Za vasjo se že nahajamo v objemu zelenih Gorjancev. Precej strmo se vzpenja pot navzgor po lepem bukovem gozdu. Potem stopimo na prijazne košenice, kjer pasejo pastirji svoje črede. Kravji zvonci prekinjajo opoldansko tišino. Pastirji nas nagovarjajo ter poizvedujejo, če i-inamo s seboj kaj sladkega za pod zob. Že s košenic je krasen razgled na novomeško kotlino, še lepši se nam odpre, ko dospemo do znanega studenca "Gospodična". Dolenjski očak Kum je bil naš daljnji spremljevalec že od Gaberja sem. A zdaj se mu pridružijo še drugi, bližnji in daljnji vrhovi, čuvarji naše lepe Dolenjske. — Svet okrog studenca je last Slov. planinskega društva, ki je
Mladinski kotiček
zgradilo tu svojo kočo. Vedno je polno novomeških dijakov. Celo kopalni bazen je na razpolago.
Od "Gospodične" krene steza proti desni na Trdinov vrh (1181 m), kjer je cerkvica sv. Jere napol v razvalinàh, proti levi se pa pride do cerkvice sv. Miklavža. Za enkrat pustimo misel na Trdinov vrh, ker tam ni možnosti za prenočevanje. K Sv. Miklavžu gre naša pot! Hodimo po napol razpadlem lesenem tiru, koder so nekdaj prevažali les k tovarni, ki je še zdaj v obratu sredi gorjanskih gozdov. Srečujemo cele trume mladih in starih Podgorcev s košaricami vabljivih rdečih malin. Važen vir zaslužka, ki ga nudijo Gorjanci siromašnemu ljudstvu v dolini!
Kmalu smo na visoki planoti. 0-krog nas sam bukov gozd, tuintam prekinjen s sočnozelenimi (travniki) pašniki. Položno se zdaj vije steza po gorskem grebenu do cerkvice sv. Miklavža, kjer se pobočje Gorjancev precej strmo prevali v Krško ravnino.
Kako prijeten občutek ima človek, ko se mu med gorskim drevjem iz-nenada pokaže gorska hišica, a tik za njo na bregu cerkvica. Sredi gozdne samote — človeško bivališče.
Trdinov vrh pa sameva sam samcat v ozadju, do vrha obdan od tem-n'h gozdov s svojo drzno piramido in cerkvico sv. Jere, ki je pa skrita med drevjem.
Pač občudovanja vredni domisleki naših dedov, ki so gradili na vsakem pomembnejšem vrhu svetišča v čast Bogu ! Gotovo je bila gradnja takega svetišča zvezana z velikanskim trudom in stroški. Naš sedanji rod, ki se koplje v materializmu, nima smisla za idealizem naših prednikov.
Kolikokrat mi je že plaval pogled iz nižine sem gori do bele cerkvice sv. Miklavža ! Ob vsakem letnem času se jo more opaziti, ko se svetlika njen beli zvonik iznad drevja. Že
' Valvazor jo omenja v svoji "Slavi vojvodine Kranjske". Leta 1908 so jo temeljito popravili, ker je bila že blizu popolnega razpada. Glavni oltar je ves nov, veljal je tedaj celih 35 goldinarjev. Prvotno soho sv. Miklavža z letnico 1687 so zavrgli, stoji na oknu zakristije. Nekaj najnovejšega pri tej cerkvici je bronasta spominska plošča z reliefno sliko in napisom: "Janez Trdina, pisatelj, 1830—1905."
Njemu, profesorju - samotarju, ki je tolikanj ljubil samotne Gorjance, ki je toliko pisal o njih in s svojimi spisi šele opozoril slovensko javnost na dotlej nepoznane lepote dolenjskih planili.
Kdo ,]e za Trdinovih časov sploh posečal Gorjance? Nekaj navdušenih novomeških uradnikov, ki so vsako leto po enkrat podvzeli "težko" pot zaradi lepega razgleda. In morda še kaki lovci, ki so le bolj slučajno zašli v te na divjačini prebogate gozdove. Seveda v onih časih turistika ni bila tako razvita kakor je zdaj. A danes se odpirajo bajeslovni, vase zamaknjeni Gorjanci širnemu svetu — največ po zaslugi Trdinovi.
Dokaj prostorna cerkvena hiša pri sv. Miklavžu ima na razpolago več postelj za izletnike. Tudi dobra prehrana se nudi za mal denar. Razgled iz zvonika je kaj obsežen. Na eni strani širno Krško polje tja do Save in Brežic z mirno tekočo Krko, na drugi pa divna novomeška kotlina s Trško goro in v nebo kipečimi gorenjskimi planinami v ozadju. Prvi pogled v večerni luči na globino pod nami je pričaral pred naše oči — iluzijo morja ! — Ničesar ni bilo videti : ne travnikov, ne njiv, ne gričev, ne cerkvic, ne vasi. Samo zeleno - modro je vse valovilo pod nami, se prelivalo in lahno trpeptalo v poslednjih žarkih zahajajočega sonca. Prozorna koprena je nežno ovijala zemljo.. da bi jo preko noči lahno pre-grnila... Nasledil je jutro pa je vsta-
la ta tančica in pogled iz višine je neovirano plaval do daljnjega obzorja ter razbral vse skrite potankosti pokrajine, ki je prosto ležala kakor odprta knjiga... In čitali smo iz roe skozi steklo daljnogleda!.... Najprej po Krškem polju ! V neposredni bližini tik pod nami blestita dva gradova — soseda: Brhovo in Gracarjev Turn, malo naprej pa vasici Tolsti vrh in Orehovica. Dvonadstropna grajska stavba Brhovo, v prošlosti pogosto napadena od gorjanskih Uskokov, kljubovalno nosi pezo stoietij. Že Valvazor ju in njegovi rodbini je nudila zavetišče med potjo iz Vagensberga v Krško. Škoda, da se ne vidi gradič Prežek, nekdanja last Andreja Smoleta, kjer je bil nekoč Prešeren njegov gost. Preveč je pomaknjen k pobočju Gorjancev. Po zatrdilu cerkovnika se sliši glas majerice iz Prežeka včasih do sem gori. Tudi starodavnega pleterskega samostana ni mogoče videti. Zato se pa dobro opazijo vasi na ravnini: Št. Jernej, Bela cerkev pod Vinskim vrhom, za njim pa štrli visoki zvonik šmarješke cerkve. Proti Mokronogu se beli zidov j e gradu Klevevž. Le v sinjo daljo plove pogled! Nad Savo leži megla. Lahen bel pas, to so Brežice. Kakor nateg-njena ravna nit drži cesta iz Št. Jerneja v Kostanjevico po rodovitni ravnini.
Ko obrnem pogled proti Novemu mestu, vidim, da se prav koplje v zlatih jutranjih žarkih. Zares očarljiv pogled na železniški most čez Krko, ozko stisnjenih mestnih hiš! Oba davna čuvaja novomeške okolice: Hmeljnik na severu, Mehovo na jugu ! in potem še drugi : Bajnof pod Trško goro, Stari grad pod Gričevjem, Graben ob Krki, Poganci ob cesti v Metliko. Kdo bi naštel vse priče nekdanjega fevdalnega gospodstva ! Tam nad prečenskim gozdom se dviga zvonik nove župne cerkve, a za njim na prijazni višini bleste v son-
cu hlevi romantičnega gradu Luknja katerega razvalin samih ne more uzreti živo oko, preveč so skrite v goščavi med nedostopnimi pečinami v hladni soteski Temenice. Zato se pa z Gorjancev razločno vidijo pečine nad gradom.
Vse leži pred menoj kakor na dlani, se smehlja in pozdravlja kot davnega ljubeza znanca.... Kje je še pokrajina, ki bi znala tako govoriti človeškemu srcu kakor ta ! Saj je prepolna zgodovinskih spominov in prav v te tiči morda njen čar... Radi njene skrite lepote so si jo izbrali mnogi stari in slavni rodovi za svoje bivališče. Nikjer drugje se niso čutili tako varne kakor v novomeški okolici v onih težkih, razburkanih časih, ko javna varnost še ni bila samo ob sebi umljivo dejstvo. In nikjer drugod niso našli toliko pri-rodnih krasot! Iz slehernega grajskega okna se je nudil prekrasei: razgled... Saj v naravi, v samoti je prava uteha za človeško srce ! Kakor nekdaj, tako tudi danes!
Vračamo se. Bukovi gozdovi nas za kratek čas zopet sprejemajo pod svojo hladno, zeleno streho. Pri "Gospodični" se še enkrat osvežimo z bistro studenčnico in iz košenic pod studencem še zadnjikrat uživamo purelestni razgled...
Potem gre vedno niže doli po slabih, izvoženih potih. Počasi se pogrezamo v mračno dolino...
MOJE GOSLI
Te gosli rjave so vse, kar imam. Za vse na svetu jih ne prodani ! V urah samotnih nanje igram, se strunam pojočim ljubeče
[smehljam. Če daljna bolest mi razjeda srcé in bedno trepečejo moje roké, iz gosli se pesem mehko oglasi, ob zvokih otožnih srce zadrhti.
Te gosli rjave so vse, kar imam. Če vse ste mi vzeli — tega vam ne
[dam T
Saj v strunah je skrita prva
[bridksot, ki kane kot pelin v brezskrbno
[mladost.
Na drugem pokrovcu pa je ležal zvit listek.
To pismo je minister Panin lastnoročno napisal, v njem je bilo sledeče :
Dragi knez Potemkin!
Naj vas ničesar ne vznemirja, kar se bo prihodnje dni zgodilo v Carsko jem selu. Če boste opazili, da se carica ne zmeni več za vas in se mnogo bavi s knezom Gregorjem Orlo-vim — bo to samo zato, da bi uničila vašega nasprotnika.
Grofica Klarisa Pineberg, ki jo je knez zvabil na svojo ladjo, je kneza lastna hči, knez sam pa bo postal morilec svojega otroka.
Ali razumete sedaj, kako bo knezu Orlovu pri srcu, ko bo zvedel, d'i je ubil svojega lastnega otrokaž Knez Potemkin, potrpite radi tega samo še osem dni !
Orlov je izgubljen — to vam prisegam.
Vaše pismo sem dobil kakor po navadi. Pisali ste mi, da bi seradi enkrat za vselej odrekli earičine ljubezni, ker vaše srce ne pripada več njej.
Knez Potemkin, ne storite ničesar nepremišljenega, branite to, kar ste si pridobili, kajti cel svet vam ne more dati tega, kar vam nudi Katarina.
Mar želite, da bi stranki kneza Or-lova in majorja Subova triumfirali? Aleksander Potemkin, vi ste potrebni Rusiji, kajti Katarina vlada državi, vi pa Katarini.
Toda kmalu bo carica samo vaša, — delali boste lahko, kar se vam bo zljubilo, — neomejeno boste vladali naši veliki ruski državi.
Orlovov padec je neizogiben. Najpozneje čez osem dni bo njegova beseda glas vpijočega v puščavi. Z majhnim in nespametnim Subovini pa ne bomo imeli preveč neprilik. Z njim se bomo zmenili in končali, kakor se zmenita pes in mačka.
Uničite to pismo takoj !
Vaš Panin.
Potemkin je večkrat prečital to Paninovo pismo, zapomnil si je vsa-
ko poedino besedico, ker pa je bil Aleksander Potemkin zelo izpremen-Ijivega značaja, je to pismo tako delovalo nanj, da je popolnoma spremenil svoje mnenje.
Malo prej je bil še pripravljen da bi se odrekel svoje sreče m življenja na dvoru, — sedaj pa je sklenil, da se bo boril do konca.
Da, Panin je imel prav.
Če bosta Gregor Orlov in Platon Subov izginila, bo Potemkin neomejen gospodar.
Bilo pa je tako lepo vladati Rusiji.
Potemkin je sklenil, da bo ostal.
Še enkrat je prečital pismo, ki ga je našel v Paninovi tobačnici, potem pa ga je raztrgal na štiri kose in vrgel v grmovje.
Šel je dalje, ko pa se je nekaj časa sprehajal po parku, se je vrnil v utico, kjer se je carica Katarina pogovarjala s svojim ministrom.
Ko je Aleksander Potemkin odšel s prostora, kjer je prečital Paninovo pismo, se je tam prikazala neka vitka postava.
Prikazal se je lep, toda od sovraštva spačen obraz.
To je bil earičin čitalec, mladenič, katerega je odlikovala Katarina šele pred kratkim za njegove "zasluge" z Vladimirjevim redom, bil je Platon Subov.
S hitrim in blestečim pogledom se je Platon Subov prepričal, da je Potemkin odšel.
Potem pa se je kratko in tiho zasmejal ter se splazil pod grm, kjer je ostal nekaj trenutkov.
Ko pa se je čez nekaj hipov zopet vrnil ua pot, je držal v rokah štiri dele pisma.
Njegov obraz je sijal škodoželjnosti.
— Ta le Potemkin pa res ni baš preveč previden, — je zašepetal Subov porogljivo. — Skrivnosti moramo boljše čuvati. — Pisem ne smemo trgati samo na štiri dele !
Hahaha, ne bo mi težko sestaviti vseh štirih delov in prečitati celega pisma.
Brez ugovora pa je tobačnica gospoda ministra Panina izredno praktična stvar.
Iz nje izhajajo vse te spletke proti meni in proti knezu Gregorju Orlovu.
Sedaj vsaj vem na kakšen način širi gospod minister vesti, za katere bi rad, da bi jih carica hitro zvedela.
Videl boni, kaj javlja ta stari lisjak temu enookemu Potemkinu.
Subov je začel sestavljati pismo, ko pa se mu je to posrečilo, se je zasmejal :
—	To je Paninova pisava. — Kaj, ali je mogoče? — Orlov bo propadel ? — Dali so mu povelje naj uniči svojo lastno hčerko ! — Hahaha, — moj ljubi Gregor pa gotovo ničesar ne sluti, — niti ne sanja se mu, kaj ga čaka !
—	Toda kaj me briga knez Orlov ! Naj gre k vragu, se bom vsaj rešil mogočnega tekmeca !
—	Toda glej — tudi moje ime je tukaj omenjeno, — kaj pa govori gospod minister o meni?
Subov je prečital stavek, v katerem je bilo njegovo ime.
Mladi major je prebledel, takoj za tem pa je temna rdečica zalila njegov obraz.
—	Predrznež! — vzklikne Subov. —• Ti se drzneš primerjati mene z mačkom, upaš si me imenovati majhnega in bedastega Subova!
—	Dobro torej, pes Panin, čutil boš, kako ti bo mačka izpraskala oči. Grof Panin, mačke imajo ostre kremplje, kremplje, ki jih znajo u-porabljati, če je to potrebno.
—	Moj načrt je gotov, — je nadaljeval Platon Subov kljubovalno in spravil raztrgano pismo v svojo listnico. — Ti štirje papirji preobrnejo lahko celo državo.
Človek, ki je bil doslej slepo orodje š Katarininih rokah, bo izginil — izginil bo v kakšni ječi, morda pa še oejo v Sibiriji.
Potemkin pa, — ah, to pismo omenja njegovo priznanje. Bil je najbrž tako nepreviden, da jc Paninu pri-
znal, da Katarine ne ljubi več.
To bo enookemu Potemkinu zavilo vrat!
Knez Orlov pa — to je tista glavna zapreka — to je jarek, ki ga moram preskočiti — pri tem pa potrebujem dober zalet.
Če bi carici prezgodaj izdal Paninovo spletko in to, da je Potemkin ne ljubi več, bi Gregor Orlov zopet postal njen miljenec. Tedaj sem izgubljen, kajti potem bi mi bil Orlov prav tolikšen sovražnik, kolikršen mi je sedaj Potemkin.
Radi tega bom moral pustiti to pismo v svoji listnici tako dolgo, dokler ne bo carica Katarina kneza Gregorja Orlova popolnoma uničila.
Tako je, moj načrt je gotov ! Hahaha, izvedel ga bom in pri tem mi bo pomagal sam vrag!
Vsi, ki mi bodo stali na poti, morajo pasti !
Hahaha, majhni in bedasti Platon Subov bo pokaazl vsem, kaj zmore in vsi si ga bodo zapomnili !
Verjemi mi, grof Panin — čeprav so mačke majhne, vendar so nevarne ! — Mačke skačejo lahko preko človeških glav — splezajo pa tudi lahko na najvišji plot.
128. POGLAVJE Skrivnosten zdravnik
Ko se je Aleksander Potemkin vrnil v utico, je carica Katarina baš podpisovala nekatere spise, ki jih je prinesel minister grof Panin.
—	Sedaj pa, Veličanstvo, — reče Panin z glasom, ki je jasno kazal, da ne želi govoriti o državnih stvareh, — sedaj imam za vas še neko malo presenečenje! Za vaše Veličanstvo namreč in za kneza Aleksandra Potemkina!
—	Presenečenje? — je vzkliknila Katarina in se nasmehnila. — Pa ni najbrž ne boste povedali, da ste sklenili, da se boste v drugič poročili? Katera dvorna dama pa vam ugajaj Oh, kar govorite, grof Panin, zagotavljam vam,da vam bom v vsakem pogledu pomagala in storila, kar boste hoteli!
—	Veličanstvo, — odvrne grof Pa-
nin, — žal mi je, da vam moram reči, da niste uganili. Ni moj namen, da bi osrečil katero izmed vaših dvornih dam.
Najprej je na vrsti moje prepričanje, da se ne smem posvetiti nobeni drugi stvari, temveč samo politiki svoje domovine in službi svoje carice.
—	Diplomat, ki ljubi, postaja nepotreben. Velikim državnikom bi bilo treba prav za prav prepovedati zakon, Veličanstvo, prav tako kakor je to prepovedano rinisko-katoliškim duhovnikom.
—	Drugič, ima mtoliko obzirnosti napram vašim dvornim damam, od katerih ne ljubim nobene tako malo, da bi se z njo poročil in jo tako priklenil k sebi, ko sem tako preobložen z državnimi posli. Tretjič pa •—
—	Tretjič? — sta vprašala Katarina in Potemkin hkratu in se nasmehnila.
—	Tretjič pa, Veličanstvo, mislim, da bi ne bil vreden, da sem izgubil prvo ženo, če bi se sedaj zopet oženil !
—	Torej se na noben način nočete več oženiti? — je vzkliknila Katarina med smehom.
—	Ne, Veličanstvo ! Vdovec seni in tako naj ostane!
—	Grof Panin, če torej ne gre za presenečenje takšne vrste, kaj ste potem hoteli povedati?
—	Veličanstvo, — odvrne grof Panin in izprazni čašico likerja, ki mu ga je Katarina pravkar natočila, — upam, da knezu Potemkinu že čez nekaj dni ne bo treba nositi na očesu črnega svilnatega ovoja, ki mu zakriva skoraj polovico obraza !
Veselo razpoloženje Katarin ino in Potemkinovo so te besede naenkrat pokvarile.
Katarino je razjezilo, ker je Panin začel govoriti o Potemkinovi poškodbi. čudila se mu je, kajti svojega ministra je poznala kot, previdnega in rahločutnega človeka, ki se po navadi ni dotikal bolnih in ske-lečih mest. Vedela je, da je ta pripomba Aleksandra Potemkina gotovo zabolela. (Dalje prihodnjič)