Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chicagi, 111., 2821 So. 40. Avt, kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
J*
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je Sl.00, za inozemstvo $1.50.
GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
fr'
Entered as second-class matter January 28,1910, at the postloffice at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!

“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov, tist je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
J»
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.

LETO—YEAR VI.
Chicago* lih, 3. oktobra (October) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 40.
Štrajk v michiganskem bakrenem okrožju.
Zmaga rudarjev na sodišču.
Sodnik O’Brien je v pondeljek umaknil sodnijsko prepoved na-pram štrajkujočim rudarjem. To je velika zmaga za “Zapadnno zvezo rudarjev”, ki daje štrajkujočim rudarjem novega poguma, da bo končna zmaga vendar na njih strani.
Sodnik ni hotel dovoliti niti o-mejene sodnijske prepovedi. Lastniki rudnikov morajo najprvo u-loži-ti pritožbo, ki mora biti podprta z zapriseženimi izjavami. Natančno morajo biti tudi popisa-' na dejstva, dogodki itd. Nadalje morajo rudniške družbe deset dni preje posvariti rudarje, preden bodo dobili, tako začasno sodnijsko prepoved. Sodnik je odločil, da je pravica na strani štrajkujo-čih rudarjev in da je bila sodnij-ska- prepoved preobsežna. Štraj-lcujoči delavci imajo pravico postaviti stavkovne straže in obdr-žavati mirne pohode. Nobena sod-nijska prepoved se ne bo izdala, ne da bi se vršila javna obravnava in bi obtoženci ne imeli prilike zagovarjati se pred sodnikom.
To je zmaga na celi črti proti sodnijski prepovedi!
Koraki, podvzeti v Washingtonu.
Oh. H. Moyer, predsednik “Za-padne rudarske zveze” se je posvetoval s senatorjem Borah in Shafroth, da se uvede zvezna preiskava proti rudniškim družbam v Michiganu, ker importirajo stavkokaze pogodbenim potom in jih silijo, da delajo. Nekega dne je Quincy družba importirala kakih dvajset stavkokazevii
in ivodil preiskavo, je zapustil stavkovni okraj, da predloži Wil-sonu, ministru za delo, svoje obširno poročilo, ki je otežkujoče za kralje bakra.
Rudarji! Jasno je kot beli dan, da je pravica na vaši strani. i^Te dajte se zvoditi z Iažnjivimi pripovedkami, ki so polne hudobne
tla, klobuk jim leze na čelo, in roka v kateri nesejo juižino s seboj, krčevito stiska ročaj na kositra-sti škatlji in se mrzlično trese.
“Ako bi vprašujočih oči ne bilo”, zdihuje skeb v svoji črni duši, “ki vbadajo ivi dušo kakor ostri noži, potem Bi se še hodila na delo” . . . Tako tava skeb kot vesa
ga obrekovanja in zavijanja, mar- 'n polit kužek na, delo, in vest mu
več ostanite v stavki solidarni in nadaljujte s štrajkom. raviiajoč se po besedah Karola Marksa : “Osvoboditev delavskega razreda mora biti delo delavcev' ! ’ ’
Uztrajajite v stavki! Napočil bo dan, ko bodo merodajni faktorji uvideli, da se ne more razbiti vaše sloge — vaše solidarnosti, in posegli bodo vmes, da stavka konča za 'vas zmagoslavno.
Vi niste krivi, da je nastala stavka. Leta so ivias izkoriščali in mirno ste prenašali izkoriščanje, upajoči, da delodajalci spoznajo gorje, ki vas tare in vam prostovoljno olajšajo težko breme. Čakali in čakali sto, tedaj napoči ta dan. Ali vaše čakanje je bilo zastonj. Mesto olajšav ste dobili še bolj težke (verige in spone. In ko je gorje prikipelo do vrha, ko .s trudapolnim delom vsled pičle mezde niste mogli vec preživeti sebe in svojce, ste zaštrajkali. Za-stavkali, ker je vaš položaj postal tako slab, da bi ga ne privoščili niti psu. Zdaj ko stavkate ... vztrajajte, dokler ne priborite sebi in svojcem boljše bodočnosti!
Kako hodijo skebje na delo?
Skeb je so podobni vesam in politim kužkom, ko zapuste svoj kla verni dom, da pod’ varstvom oboroženih straž gredo ^opravljat izdajalsko delo v rudnik. Njih oči
dela očitke, da je najpodlejši izdajalec vseh izdajalcev na svetu.
Inozemstvo.
— Balkan. Iz Belgrada poročajo, da 50 tisoč mohamedanskih Albancev, oboroženih z modernim orožjem in strojnimi topovi, prodira proti Kičevu, Filipu, Prisren-du in Letovu. Srbi ne delajo ovir albanskemu prodiranju. V Mona-(ftiru baje mrgoli begunov, ki pripovedujejo najgorostasnejiše podrobnosti o krvoločnosti prodirajočih Albancev.
Iz Londona zopet poročajo, da so grške vojaške oblasti dovolile Srbiji prepeljati celo divizijo po grških železnicah, da lahko napade Albance za hrbtom.
Albanska armada je baje pod poveljstvom Esad paše. V bitki pri Ohridi, 100 milj severno od Janine, so baje zmagali Albanci. V Belemgradu so v ofieielnih krogih na jasnem, da je položaj zelo resen. Listi v Belemgradu priporočajo, da naj se Albance popolnoma podjarmi. Rusija in Avstrija so baje Srbiji -poslale svarilo, da naj vojne operacije omeji na svoje ozemlje, kot so se dogovorili na konferenci poslanikov.
Siituvaeija v Tra-ciji in Albaniji je postala tako nevarna, da. se Grčija pripravlje za tretjo bal-
.RaVnateljstv-a vaudevila je najelo Ouadratsteina kot znamenito specialiteto, da bi raz oder pripovedoval, kako je lovil tatove. Komaj se je Quadratstein prikazal na odru so ga od vseh strani sprejeli z žvižgi in psovkami. Kakor polit kužek je Quadratstein zginil za kulisami, V Ameriki (bi mož “zaslužil” denarja, kolikor bi hotel.
dvanajst jih je pobegnilo, od katerih se jih je nekaj zopet vrnilo v New York, ker jim je unija plačala vožnjo. S tem ravnanjem je družba kršila zvezni zakon, ki pre poveduje sprejemati delavce v delo pogodbenim potom in jih potem siliti, da delajo.
Obenem je specielni poslanik. Jobu Moffit ministrstva za delo podal ministru za delo Wilsonu obširno poročilo o svojem preiskovalnem delu v michiganskem stani kovnem okraju. Moffitevo poročilo je baje senza-cionelno in obtožuje rudniške družbe.
Mr. Palmer, drugi poslanec ministrstva za delo, ki je tudi v stav kovnem okraju nabiral material
. a .	K/V ' ^ -* V U/ A * J J X- I	J W v —- v v pj v ' *
nu.: fck*h so obrnene v tla, klobut-imaia,^^^	Turki v 'Carigradu
potisnen globoka doli na čelo, v tresoči roki nesejo kositrasto škatljo z borno južino, omahovaje v jutranjem svitu. VČasi njih oči bliskovito švignejo na desno in levo, da potem toliko trdoivratnejše gledajo v tla, Boje se vprašujočih, svetlih in ostrih oči štrajkujor eih rudarjev. Za sfcebe so vprašujoče oči štrajkujočih rudarjev nekaj strašnega, groznega, moreče ga. Iz teh jasnih odprtih oči jim zija v obraz vprašanj e: “Ali si tudi ti izdal svojo domovino, svojega Boga, svojo mater, svojega očeta, svojo ženo, svojo deco in svoje tovariše?“ In čimbolj te svetle in ostre oči vprašujejo, to-likor bolj povešajo «skebje oči v
— Panama. Atlantiški ocean je sedaj zvezan 'z nabiralnikom Ga-tun in prva vodna pot .preko morske ožine, je zivršena. Gatum, parnik zi vlačenje, je brez najmanjše nezgode plul zadnjo soboto sko zi zatvornice. Prvega oktobra so napolnili z vodo nabiralnik Mira-flores, dne 10. oktobra bodo pa spustili v vodoi ‘zaseko Culebra.
Polkovnik Goethals, ki nadzoruje in vodi delo pri panamskem prekopu, je izrazil svoje popolno zadovoljstvol nad zapornicami, ki se točno odpirajo in zapirajo.
— Japonsko. Londonski list 'imes” je dobil poročilo iz Pekinga, da je japonska vlada uročila kitajski ultimátum. Japonske bojne ladje, na katerih je u-krcano mnogo pehote, «so zasidrane v reki Jangste.
‘Morning Post” poroča, da so vsi Japonci v Nankingu dobili ukaz, naj iščejo zavetje iv japonskem konzulatu, ki je zavarovan s strojnimi puškami. Pričakuje se. da japonska vlada stori v najkraj ši dobi odločen korak.
Kitajski general Cangsun, vrhovni poveljnik kitajskih čet, je prosil japonskega konzula iv Wa-šhingtonu za odpuščanje, radi umorjenih Japoncev in grdega ravnanja z japonskimi vojaki.
J.
ZA ŠTRAJKARJE V MICHIGANSKEM BAKRENEM OKROŽJU SO PRISPEVALA SLEDEČA DRUŠTVA IN KLUBI:
Društvo “Prostomisleci”, štev. 87 S. N. P. J. ...
Društvo “Lunder Adamič”, štev. 156 S. N. P. J.
Društvo “Vrtni Raj”, štev. 174' S. N. P. J....
Društvo “Složni Slovenci n Hrvati”, štev. 199 S. N. P Jugoslovanski soeijalistični klub, štev. 69, Herminie, Pa.
Društvo “Zvezda”, štev. 52 S. N. P. J...........
Društvo “Francisco Ferrer”, štev. 131 S. N. P. J. .
Društvo “Bratje Svobode”, štev. 26 S. N. P. J. .
Društvo “Slava”, štev. 173 S. N. P. J...........
Društvo “Mednarodna Zveza”, štev. 124 S. N. P. J.
Društvo “Slovenija”, štev. 41 S. N. P. J........
Društvo “Slovenec”, štev. 75 S. N. P. J.........
Društvo “Zveza”, štev. 36 S. N. P. J............
Društvo štev. 6 S. S. P. Z. v Winterquarters, Utah .
Društvo štev. 49 S. S. P. Z. v Winterquarters, Utah .
Prejel od br. John Plautza Calumet, Mich.
Društvo “Postojnska Jama”, štev. 138 S. N. P. J.
Društvo “Svoboda”, štev. 80 S. N. P. J. ,.....
Društvo “Zveza”, štev. 87 S. N. P. J..........
Društvo “Slavček”, štev. 145 S. N. P. J.......
Društvo “Edinost”, štev. 23 S. N. P. J........
Društvo “Kras”, štev. 156 S. N. P. J..........
Društvo “Orel”, štev. 19 S. N. P. J...........
Društvo “Sokol”, štev. 20 S. N. P. J..........
Društvo “Slovenski Narod”, štev. 153 S. N. P. J.
Društvo A. S. B. P. D. štev. 20 Ely, Minn.....
Jugoslovanski soeijalistični klub štev 45.....
Jugoslovanski soeijalistični klub štev 116 Johnsto Društvo “Slovenski Rudar”, štev. 110 S. N. P. J Posebej nabrano v naselbini Chisholm, Minn. ...
Društvo “Delavec” štev. 85 S. N. P. J.........
wn, Pa
Skupni dohodki .................
Odbor michiganskih društev izdal za tiskovine (prošnje).
$25.—
8.—
11.15
7,—
4.40 5.— 5.— 5.—
2.40
3.40 15.50 26.—
5.— 16.75 ' 4,—
3.40
4.50 3.35 7.15
6.40
6.50 8.80
15.40 5.65 3.85 5.— 6.80
25,—
17.40
5.—
tudi ne drže križem svojih rok Na vsak način hoče Turčija zopet osvojiti Kovalo, luko v Egejskem morju, radi katere sta se bojevali Bolgarija in Grčija.
Položaj na Balkanu je sedaj silno zamotan. Avstrija zopet mobilizira tajno. Evropski mir je v večji nevarnosti, kot je «bil v začetku prve balkanske vojne.
— Anglija. V Londonu izhajajoči list “Standart” namiguje v dolgem uvodniku, da se hočejo angleški kapitalisti, združeni v tvrdki “Person & Son”, pogajati z fepubliko Kolumbijo za zgradbo novega prekopa od oceana do o-ceama, da se tako maščujejo nad Zdr. državami. Pri zgradbi novega prekopa bi vzeli iv poštev reki Atrato in Cupiea.
“Kdo naj izabrani Kolumbiji”, vprašuje ‘1 Standart ’ ’ poredno, “graditi nov prekop, ako dobi iz inozemstva potrebni denar, da postavi na poizorišče mogočnega kon kurenta ¿naprava podjetju, ki bo kmalu dokončamo.”
“Trditev, da Monroe doktrina lahko prepreči gradnjo novega prekopa”, nadaljuje list, “bi bila enaka vrhovnemu gospodstvu nad vsemi ameriškimi republikami Da imajo Zdr. države tak namen ni še javno povedal nobeden ameriških državnikov. ’ ’
V Devomportu na Angleškem so spustili iv morje nove vrste križar ko. Prvi lord admiralitete pravi, da je nova križarka “uničevalka uničevalk”. Ladja odrine (3500 ton vode in pluje s 30. miljami hi tri.ee v eni uri. Križarka ima ,pri vodni črti pet palcev «debel jeklen pas in je oborožena s topovi tako težkega kalibra, da je kos vsaki drugi križarki. Osem takih kri žarlr delajo v ladjedelnici, osem drugih bodo pa pričeli graditi pri hodnje leto. . . Ali je to sad mi rovne konference?
$267.80
4,—
Prebitek v rokah gl. tajnika
.......... 263.80
John Verderbab.
landskim, se bo vrnila tudi domov k svojemu očetu.
Obe mladi ženi sta zboleli. To je baje vzrok, da nočeta živeti v družbi svojih mož.
— Italija. Prati koncu oktobra se bodo vršile volitve v Italiji na podlagi «splošne volilnei pravice. Do sedaj je bilo v Italiji le 3,247,-722 voiilcev. Po novem za kon p ima volilna pravo 8,635,148 oseb.
Ameriške vesti.
— V Philadelphiji, Pa. je dva-tisoč oseb s štirimi godbami, p«re--pevajoč psalme, odkorakalo v dol gi procesiji neko noč v: minolem tednu v okraj, kjer pohaja greh na ulici, da bi spreobrnili grešni-ee in grešnike. Procesija je seveda napravila popoln fiasko, ker ni oitela niti ene duše iz krempljev prostitucije. Vspeh je bil tak, kakor če bi bila šla procesija v o-kraj, kjer prebivajo bogatini in bogate dame, ki kupujejo 'bisernice za denar, ki je izprašan iz delavstva, in bi jim priporočala, da naj ne izkoriščajo delavčev.
Kdor hoče zdraviti bolno človeško družbo, mora odstraniti vzroke bolezni, boriti «se mora za. strmoglavljenje kapitalizma, ki je oče revščine, prostitucije in izko-i'išč«anja.
Proti kapitalizmu pa psalmi in procesije ne izdajo nič!
denarne globe, ker je dal v novi tovarni zopet zapreti vrata pri rešilnih izhodih.
Nezgoda, pri kateri je 147 deklet našlo žalostno smrt, je svoje-časno razburila vse ameriško ljud štvo, ker je nenasitna dobička-željnost piovzrolčila katastrofo. «So dišče je takrat oprostilo tovarnarja vsake krivde. To je menda vzrok, da Blanek zapira zopet delavke v svoji novi« tovarni in jih' izpostavlja taki katastrofi, kot se je dogodila 25. marca 1911. Denar na globa 20 dolarjev ne izda prav nič pri 'takih izkoriščevalcih, ker jo nadomestijo s pomnoženim izkoriščanjem svojih delavcev. Take gospode poboljša le ječa.
— Rusija. Iz Peterburga poročajo, da je novi kitajski minister za zunanja dela, pričel znova po_ ajati se radi nove pogodbe s Kita jem. V novem načrtu je zajamčena neodvisnost Mongolije pod žezlom kututkuia ali mongolskega kana in pod vrhovnim gospodst-vorn Kitaja.
Roparji so med Bakujem in Saturnom porušili progo, vsled česar je skočil osebni vlak raz tir. Šest železniških voz je zrušenih, 40 oseb mrtvih in do sto pa ranjenih. Tako se glasi brzojavno poroči lo . . . Mogoče so pa nesrečo povzročili ravnatelji v« vodstvu železnice s svojim štedilnim sistemom?
— Mehika. Liberalni poslanci v mehikanskem kongresu, bi radi dosegli, da bi se volitve vršile po 26. oktobru. Zadnji petek «so- sklicali ožje strankino zborovanje, na katerem so vsi govorniki povdar jali, da naj se volitve vrše kasne je. ITuerta, izjavlja, da se bodo volitve vršile dne 26. oktobra in da bo podpiral kandidaturo Gamboe. ITuerta nadalje zatrjuje, da je revolucija pri kraju in da so privrženci Zappate razkropljeni na vse vetrove. Teinu nasproti pa trdijo vstaši, da Carranza vlada nad večjim ozemljem kot Huerta in da bo v Mehiki ustanovil drugo republiko. Njegova armada je številnejša kot vladna.
Carranza ne 'bo priznal Gamboa in je odločen nasprotnik katoliške stranke.
— Sibirska metoda pri čikaški policiji. Zadnji petek sta bila aretirana dva uslužbenca P. Glenona,. prevozninskega kontraktorja, ker sta odvažala staro o«peko, ki je last čifcaškega šolskega sveta. Komaj sta bila.uslužbenca zaprta, je Glenon šel na W. North Ave. po-licajško postajo. S seboj' je imeli pismeno dovoljenje, da sme odvažati opeko.
Ko je Glenon govoril s saržen-tom, je nakrat vstopil policajski lajtnant Gusty, z divjim pogledom, in nahrulil je Glenona, kaj hoče. Ko je «Glenon, lajtnantu razložil, po kaj je prišel, je lajtnant zarežal nad njim, da naj se še njega zapre zavoljo tatvine. Glenon je «proti takemu« dostopanju protestiral. Nato ga je lajtnant udaril tako silno, da ga je «pobil na tla. Ko je Glenon vstal, je pričel govoriti o ustavno zajamčenih pravicah. To je pa na lajtnanta vplivalo kakor rdeč robec na bika. Pograbil je količ in najmanj petnajstkrat udaril Glenona. Poškodoval ga je tako silno, da bo Glenon ostal mogoče poškodovan za vse žive dni. Nezavestnega so potem vrgli v celico. Stvar je prišla pre-d sodišče in sodnik Graham je Glenona in njegovega uslužbenca spoznal nedolžnim.
Glenon zdaj tojži lajtnanta Cu-styja. Proti nekemu časnikarskemu poročevalcu se je izrazil, da je bil lajtnant pijan ali je pa znorel.
Ako «policija tako ravna s kon-traktorji, kako šele postopa z delavci !
— Kaznenci, ki grade državno cesto pri Di«xonu, 111., «so «pogasili požar na farmi Oh. Johnsona severno od Grand Detourja in -se po zvršenem delu vrnili zopet v svoj taboir.
Oboli devete« ure zvečer je pričelo goreti na farmi Johnsona, in ogenj se je takoj razširil na druga poslopja. Komaj so kaznenci iz tabora zapazili požar, so« «prosili, da se jim dovoli boriti se s požarom. Oblekli so se hitro in tekli brez straž na lice mesta. Po napornem delu so pogasili p«o«žar in rešili živinoi iz ble«vo«v v plamenu. Nebi kaznenec se je pri rešilnem delu opasno poškodoval, ko je vle kel iz gorečega, hleva splašenega konja.
Ravnaj s kazneucem kakor s človekom in napravil 'boš iz njega zoipet koristnega člana človeške družbe.	>
— Zasebne posredovalnice za
delo- so navadni brlogi, v katerih nesrečnim brezposelnim delavcem, ki iščejo dela, vzamejo zadnji cent. Rihard J. Kmight, glavni nadzornik brezplačne posredovalnice za državo Illinois, pravi, da je treba z -vso strogostjo nastopiti proti zasebnim «posredovalnicam za delo, ako se hoče očistiti Agi-j«ev hlev. Dan za dnem prihajajo pritožbo o «sleparijah, ki jih izvršujejo zasebni posredovalci za delo.
Neki Miller, ki ima tabo posredovalnico v Chicagi, je vzel od nekega zidarja pet, dolarjev z obljubo, da mu preskrbi delo. Miller je vtaknil petak v žep, seveda ni pa zidarju preskrbel' dela.
Agentje za delo imajo navado, ako so aretirani, da zahtevajo preložitev obravnave, ker vedo, da brezposelni delavec ne more živeti v mestu brez dela in da mora o1^ prvi priliki zapustiti mesto, ako se mu ponudi delo!._Na ta način so se agenti izognili kaznim in so ne moteno izvrševali svojo rokovnjaško obrt dalje.
— Francija. Pri nastopu dra guljarja Ouadratsteina v pari škem vaudevilu, ki je pomagal -policiji. da je ujela, tatoive, ki so ukradli bisernico v vrednosti $650.000, je nastala «strašna mačja godba.
— Nemčija. Iz Berlina poročajo, da so- v gorovju ob češki meji našli bogato žilo uranija in zemeljske smole, ki je pomešana z radijem. Žila je gotovo le podaljšek žile na 'Češkem, iz katere so do sedaj pridobivali -dragoceno rudnina. Odkritje je velikega pomena, ker z radijem zdravijo raka.
Iz Monakotvega poročajo-, da je soproga spodenega kralja Manue-la, pustila svojega malovrednega moža in se bo vrnila k svojemu ■očetu.
Princezinja Luijiza, edina bjči nemškega «cesarja, ki se je poročila- v maju s princem Cumber-
— Miljonar Bixby iz Kalifornije trdi, da je izgolj človekoljubnosti dajal «denar dekletom v zn; nem. reteortu Jo,nqu«il.
Pametni ljudje pravijo, da se včasi za -človekoljubjem skrivajo najgrši in najo-stu-dnejši grehi. Mi ljonar lalikol marsikaj stori v imenu človekoljubnosti, za kar bi «druzega človeka zaprli.
— Ako pojdejo cene za meso vedno višje in višje, bomo primorani nekega dne uživati alfalfo. Strokovnjaki • trdijo, da debeli prešiče.
— Milostna sodba. Iz New Yor-ka poročajo, da je sodnik Russel obsodil Maksa Blancka, lastnika Triangle tovarne, v kateri je dne 25. marca 1911 zgorelo 147 deklet, ker je imel pri rešilnih izhodili zaprta vrata, na dvajset dolarjev’
— Policaj A. Hudson v Chicagi je streljal na tri« tolovaje, p«ti tem je pa zadel W. Lorimerja, ki je stal na trotoarju in gledal bitko med tolovaji in policajem. Da se v« prihodnje ne zgodi kaj takega, je “izbornim” policajskim strelcem priporočati, da naj merij-ol na gledalce, pa bodo zadeli roparje.
— Slika današnje družbe. Dr.
D. Earmum, zdravnik v «bolnici Bellevue v New Yorku, poroča javnosti, da gdč. Hezech, ki je postala mati na pomorskem pomo lu. ni vžila hrane tri do štiri dni, predno so jo prepeljali v bolnico.
Neki pristaniščni delavec je našel umirajočo mater na pomolu. Slekel je si voj jopič in telovnik in jo pokril. Na to je telefoničnim pottom obvestil policajsko -postajo.
V bogatem,mestu New York, v katerem imajo svoj sedež miljar-derji in miljonarji, kralji neizmernega «bogastva, umirajo matere na pomolu gladu !
— Iz delavnice za denar v San Franciscu' je« izginilo iz vrečic za trideset tisoč dolarjev kovanega denarja, Mesto denarja so našli v vrečicah železo. Krivcev še niso
DOPISI.
n
East Helena, Mont.
Sive megle prepregle so ozračje, oster veter je zapihal, brezposelni krilatci gori nad oblaki pograbili so srebrne škropilnice in na nas revne zemljane začel je eureti pohleven jesenski dežele. Pa to še ni bilo dovolj. Ko so polnočne zvezde dremale za temnimi ob' laki in ko so naše sanje splavale v deveto deželo med zaklete prin-cezinje, ter se ž njimi sprehajale pod jablanami z zlatim sadjem, poslal je sovražni beli ear tam iz daljnega severa svoje prednje straže, ki so 'brez vsakega odpora zavzele važne postojanke okoli Helene in East Helene, s kterih jih najbrž ne bo moč pregnati do prihodnje spomladi, Z začudenjem zrli smo zjutraj na belo ven-čane hribe v okolici, ki so tvorili čudno nasprotje zlatorumenim topolovim gozdičem na pobočju gora in temno-zelenim alejam v dolini. Nekateri idealisti 'bili so že mnenja, da je to slavnostno dekci-riranje okoliških planin uprizoril beli severni stric na čast, mnogoštevilnim tujcem, ki so prišli gledat “Montana ¡State fair”, ki se je ravno tisti !čas vršil v Heleni, jaz pa sem bil prepričan, da je to le avantgarda mrzle montanske zime, pa sem, stisnjen v dve gubi. pri gorki peči študiral načrt, kako in kam bi najlažje ušel njenim ledenim poljubom. Ko je bil načrt. zgotovljen, sem olajšanega srca, pa rdečega nosa in ušes, odšel si ogledat “fair” v Heleno. Divil sem se veliki množini krasnega žita, ki je tam razstavljeno in med katerim zavzemata najodličnejše mestjoi oves in pšenica. Vidi se pa tudi mnoog lanu, alfalfe, krompirja, zelja, sladkorne pese in buč. Tudi sadja videl sem, precej, ki pa se nikakor ne more meriti s sadjem iz Colorade ali Wa,-shingtona. 1? zanimanjem sem si ogledal ovce različnih vrst in prašiče, fine pasme goveje živine, a najbolj so mi ugajali orjaški žreb ci in iskri konjiči za dirke. —
Kot vam znano, je Helena glavno mesto Montane, dasi ni naj več-je mesto v državi; šteje le nekaj nad 12 tisoč prebivalcev, medtem ko jih ima Butte na 40 tisoč. Kake 4 milje vzhodno, nahaja se mestece East Helena, zvezano z glavnim mestom po električni železnici. Tam so (velike topilnice in v njih zaposlenih je veliko ¡Slovencev in Hrvatov. Nekateri rojaki pečajo! se tudi s salooni, različnimi trgovinami in s farmami. Podpornih društev1 imajo menda-osem, med temi tudi dr. “Slovenski Lovec”, štev. 143 ¡S. N. P. J. Zavedajo se velikih koristij podpornih društev in mislim, da ga tam ni rojaka, ki bi ne bil zavarovan pri enem ali več društvih.
Mestece East Helena je sicer precej prijazno in ljubko-, posebno poleti, ali meni videlo se je vse nekako mrtvo in brez življenja. Kje tiči vzrok tega mrtvila, ali (V začrnelih dimnikih topilnice, ali V ječmenu iz kterega producirajo Kesslerjeve čudodelne kapljice, ali v nikdar sitih bankah, ali v prekratkih čekih, ali v puritanski spokornosti Easthelenčanov — s tem so si že ¡mnogi odlični znanstveniki glave belili, pa brez vspe-ha. Jaz sem mnenja, da so tudi tega krivi bacili, kakoršnega si že bodi pokolenja, saj- bacili danes “regirajo” celo našo zemeljsko! oblo, od tam na jugu, kjer se sprehajajo avstralski d ingoti in kanguruji pa rujavi Papu-anci v Adamovih kostumih, z bumerangi čez ramo-, pa tje na skrajni sever, kjer Eskimi mažejo zemeljsko os, da ne ¡začne cviliti, z mastjo kitov in pitanih morskih psov. Pravijo, da nikdioi drugi ni zmešal možgane dolgonosemu ko-bur-škemu Nandetu, da je začel vojno kar na 4. strani, kot črno-rumeni bacili! Kdo na pr. povzroča zračne in druge poljube e, kdo povzroča, da se tolikokrat izgovori in zapiše (p-a kolikokrat po nevrednem) tisiočletja stara fraza “I love you” in kdo je- kriv, da se razpošlje toliko košar, ako ne bacili! Z bacili otrovana Amorjeva puščica povzroča ljubav, ter bnde prekncije in revolucije v sveži srčni rani in kortj bacili “pocrka-jo”, sledi pa “divorce!”
Nemara že- težko čakate, kdaj bom kaj povedal o easthelenskih slotven-skib cvetkah. Ej. veste prijateljčki, nehvaležno je to delo! Kaj pomaga, če stokrat zapišem, da so lepe, kot zvezde poletne no-
či, da so njih! ustne kot -cveteči sladki grah, ali zrele črešnje cepljenke, da jih j.e toliko in toliko v mestecu — ko pa nikdar ni zraven tiste, ki bi bila najpotrebnejša! Gotovo je, da vedno najdem vse tiste, ki sedeče na vzvišenih sioln-čnih sedežih prezirljivo gledajo na nas uboge grešnike, — a kje so -druge-, to vedo bogovi! Zato sem trdno sklenil (samo če sé kaj ne premi-slim) nič več pisati o cvetkah. Saj- mi je itak malo hudo, ampak korajža velja; bog mi pa grehe odpsti, če jih kaj imam!
Počakajte, še nekaj imam povedati iz East Helene, da se otrne večnega pozabljenja. Skoro v vsakem mestu ali mestecu imajo stranske hodnike (sidewalk), a gotovo nikjer ne takih, kot v E. Heleni. Tu so večinoma leseni, sestavljeni iz daljših ali krajših desk in deščic. To sicer ni nič iz-iva-nrednega, ampak nekaj posebnega je to, da vsaka deščica je -samo na enem koncu pribita, ter se vselej vzdigne, kadarkoli stopi nanjo človeška ali pasja noga. Človeku se zdi, kakio-r, da 'je na valovih, psičku pa menda tudi. To vzdiganje- in padanje- -deščic pa povzroča, posebno takole ob (večerih, ko je vse tih-o,, čudovite melodije, pred katerimi se- g,re-do lahkol skrit minnesotske žabe. Čuti je, kot bi kdo igral na velikanski inštrument, znan pod imenom “Hyclophone”. Kjer take- deščice manjka, nastane rad mučen “intermezzo, kterega pa -po navadi izpolni glasen “Gee”! ali “My goodnes”!, pri ženskah, pri moških pa krepka molitvica, posvečena -rogatemu glavarju teme in škripanja z zobmi. Neki- večer sem ves zamaknjen opazoval (izza var nega plota) -dive nežni bitij, ki ste v “overalls” kostumih skakali po tem gigantskem “Hyelophonu” inj popolnoma se mi je zdelo, da ču-jem tisto znano' melodijo-: “Where is my Avandering boy to night .......” Enkrat sem že hotel zakričati “here!”, potem sem se pa premislil, zavil okoli vogla iv- Suhadolnikov saloon, tam pa zažvižgal in s pomenljivo gesto komandiral tisto večnolepo narodno: “Oj kelnarea hiter Prines’ ga še ’n liter,
Le pijmo ga zdej Ko smo ledig pa frej!”
A. J. Terbovec.
Rockland Mine, Colo.
V državi 'Oolorado je nastala splošna stavka rudarjev;, ki sprav ljajo na svitlo črni diamant. Stavka je- -pričela dne 23. septembra in -delo počiva v ivseh rudnikih.
Rudarji organizirani v TJ. M. W. of A. so že parkrat imeli svoje konference iv Trinidadu, Colo., na katere so povabili tudi zastopnike premogarskih baronov, da se dožene lestvico za mezdo in druge pogodbe glede dela V rudnikih. Seveda se niso zastopniki premogarskih baro-nC-v udeležili teh ko-n ferenc in so tako izvali stavikio. Rudarji so leta in leta prenašali izkoriščanje, skušali so mirnim potoni doseči svoje zahteve. Pre-mogarski baroni so bili gluhi za Arse prošnje rudarjev. Ko je bila mera zvrhana-, so bili rudarji primorani ustaviti delo, ker bi jih drugače p-remo-garski baroni uko-vali še v -hujše suženjske spone. Rudarji so v tej stavki solidarni. Ko je bila stavka proglašena, ni šel noben rudarjev Ar rudnik.
Lepo je videti, kako mimo zapuščajo unijski rudarji kompanij-ske hiše in se naseljujejo v 'taboru za rudarje. Mnogo let so rudarji garali za premogarske barone in jim množili premoženje. Komaj- sol' ruda|rji zasltaivkali in zahtevali, da se človeško ravna z njimi, so premogovniški baroni takoj zapovedali svojim oboroženim najemnikom, da postavijo rudarje na cesto.
Rudarjev stavka okoli 11 tisoč. Slovenski delavci postanite linijski delavci. Nihče med nami naj-ne nosi sramotnega imena “skeb”. Vsak pošten in zaveden delavec se sramuje tega imena. S ipomočjo organizacije se lahko o-tresemo kapitalističnih pijavk, nezdruženi se jim pa ne moremo ustavljati. ■
Raimajmo se po geslu: V slogi je moč! Le tem potom je mogoče ustvariti boljše delavske razmere in streti moč kapitalizma.
Noben slovenski delavec naj ne hodi sem iskat dela, dokler traja stavka. Ko bo štrajk končan, bom poročal v časopisju.
M. J. Bayuk.
Nokomis, IH.
Sloga v naselbini je prvi pogoj za napredek. O naši Slovenski naselbini lahko z veseljem ko-nstati-ram, da vlada med Slovenci najboljši sporazum. Naselbina je še mlada in šteje krog trideset -Slovencev izmed' katerih se je naselilo 22—24 Slovencev še le pred nekaj meseci. Komaj je- bilo zadostno ,število! Slovencev, že smo se združili in ustanovili novo podporno društvo “Edinost Noko' miških Slovencev” i-n ga pridružili “Slovenski narodni podporni jednoti.”
Brata Frank Zimerman in John Dovča sta storila mnogo koristnega dela za novo društvo. Udeležila sta se prve seje in Frank Zimerman je v lepem goivoru pojasnil, zakaj- se 'organiziramo v podpornih društvih. Obema iskrena zahvala za njiju požrtvovalnost in trud.
V društveni odbor so bili izivo-Ijeni Frank Zimerman, predsednikom, John Plahter tajnikom, 55 Bx. in. Math Skrinar blagajnikom, 607 Bx. Vsi bivajo v Nokomis, 111.
John Pla-hiter.
Chicagd, 111.
V svoje mdop-isu hočem opisati, kako se bolniku godi v bolnici.
Ko pride bolnik v bolnico, ga zdravnik natančno preišče in izpraša o njegovi bolezni, delu, ki ga je opravljal, o starosti itd. Potem ga vpraša, koliko hoče plačati na teden: $7, $9 ali $15. Ubogi delaArci si seveda izberemo sobo za sedem dolarjev na teden, v kateri je deset postelj za bolnike. Drugi oddelek ima po tri postelje, prvi pa eno. Dobil sem sobo 327 štev. 5. Ko je nn-vodošli bolnik preiskan, mu odvzamejo obleko in brat urn prinese dolgo srajco. V postelji zmeri brat i7ročino, preišče dihanje in srce. Rezultat preiskave zapiše brat na listek in ga obesi pri glavi. Taka preiskava se vrši rvsaki dan. Najprvo dolbi bolnik zdravila, da mu sčistijo želodec. Zatem ne -dobi tri dni druze-ga kot mleko. Zdravniki izprašajo i-n pregledajo bolnika A7saki dan dvakrat. Največji pregled se vrši ob enajstih dopoldne, ko -se nosi 'obed na mizo. Omeniti moram, da sem s postrežbo, hrano in snago popolnoma zadovoljen, 'kakor tudi z zdravniki, ki si prizadevajo, da ozdravijo bolnika. V bolnici se-m že dva tedna, vendar me ni prišel obiskat še nobeden naših bratov. Zato ipros-im i7se tn-kajšne brate, da naj me obiščejo tisti, ki jim prepušča čas, -da to lahko štore. Bolnišnica se nahaja na Belden in Racine aive. blizo Lincoln parku. Poseben pozdrav vsem bratom našega -društva št. 8 in splo-h celi naši podporni organizaciji.
Frank Špan.
Louisville, Colo.
V severnem Goloradu traja štrajk rudarjev, ki so organizirani v IT. M. W. of A. že preko tri tedne. Za nami so za stavkali tudi rudarji v južnem. Coloraidu! To dokazuje-, da -so delavci sprevideli, da lahko le s pomočjo organizacije izvojujejo boljše 'življen-ske razmere.
Kapitalisti so nas dolgo imeli /a norce. Ali napočil je dan plačila zanje in kot en mož so> odložili vsi rudarji svoje orodje, črni diamant ,ki je prinašal premogarskih baronom ogromne dobičke, je ostal pod zemljo in ne boi prišel na svitlo, dokler ne priznajo upravičenih -zahtev rudarjev. Premogarski baroni so najeli ske-be, da b inas prisilili vrniti se pod starimi pogoji na delo. Veselje kapitalistov je trajalo malo časa. Skebje so jim pokazali figo. Pobrali soi svoje reči v “bulpenu” (bikovem 'hlevu), kjer so jih imeli dobro zastražene in se pridružili štrajkujočim rudarjem. Ta nastop stavkokazov je med premogovniškimi baroni povzročil silno jezo, med organiziranimi rudarji pa obilo s-meba. ¡Seveda so se varuhi zakona, ki so vedno poslušni pre-mogovuškim mogotcem poslužili vsakovrstnih sredstev, da bi ubranili uskok stavkokazov v unijski tabor. Vsak stavkokaz je moral povedati šerifu .da noče delati za premogovniške kralje.
Oholi izkoriščevalci zdaj brijejo norce iz sebe. Vsaki dan piska parna piščal, kakor da hi se delalo v rudnikih. Parna piščal tuli, vriska, črni diamant pa ostane v zemlji, magari če tulijo parne piščali vsega sveta noč in dan.
Kako se ravna s skebii, pa govore naslednja dejstva, ker marsikdo: misli, da se Skebje oh času stavke A7a,ljajo v denarju. Neki skeb, ki je prišel iz “bulpena”, je imel sedem delovnih dni ali šihtov. Dobil je čistega na roko 95c. Drugi skeb je pravil, da so nakladali premog v vozičke, ki so držali po dve toni premoga. Zapisali so le 21, 22 d'oi 23 sto funtov premoga. Dva moža sta -naložila 20 vozičkov, zaslužila sta pa $3.50 Iz teh dejstev se lahko vsakdo prepriča, kaj je boljše: skebati ali pa se boriti z organiziranimi rudarji za človeške pravice. Skeb ni le izdajalec delavcev, temveč delodajalci ga pošteno izkoriščajo- ob času stavke.
A. Smodej.
Dunlo, Pa.
Društvo “Vrtni Raj”, štev. 174 je sklenilo na redni mesečni -seji, da a'sak član, ki ne pride 3 mesece na sejo, to je 4krat a7 letu, plača 25-e a7 društveno blagajno. Toliko v naznanje in blagohotno upoštevanje.
Nadalje se je sklenilo, da da n-aše -društvo v pomoč štrajkarjem v Michiganu iz društvene blagajne $5.00. — Brat Fr. Naglič se- je javil prostovoljno, da gre pobirat prostovoljne pri-speA^ke v podporo štrajkujočim rudarjem. Darovali-so: Hribar Anton 50c, Sherl Josip 50e, Božič Frank 50e, Sterle Alojzij 50c, Ušeničnik Tomaž 50e, Naglič Frank 25c, Gerel Alojzij 25c, Dolez Josip 25e, Zaman Lud-A7ik 25c, Krajnc Josip 25c, Fodvo-rec Peter 25c, Borodek Frank 25c, Zakrajšek Josip 25e, Samec Avg. 25c, Gregovač Matija 25c; Ušeničnik John 25-e, Kašča Andrej- 25e, Dolez Ivan lOc, Bavdek Josip lOe. Obreza Andrej lOe, Peterner John lOc, Naglic Josip lOc, Naglič Gregor lOc, Milavec Andrej 5c. Skupaj $6.15. Društvo “Vrtni
Raj” št. 174.................$5.00
Prostoi7oljni darovi.........>6.15
Skupaj..............$11.15
Želeti bi bilo, da se vsa društva zavzamejo in pomagajo našim sotrpinom v Michiganu, da tem lažje razbijemo verige kapitalizma.	L. Z., tajnik.
Iz glavnega urada.
IZ URADA GLAV. POROTNEGA ODBORA.
Glede pritožbe -društva “Slavček”, štev. 145 v Cliff Mine, Pa., proti bratu Ignaciju Muršecu, čla nu društva “Prostost”, štev. 106. v Imperial, Pa. se je glavni porotni odbor soglasno izrekel, -da se pritožbo enostavno zavrže, ker izvira cela zadeva zgolj iz osebnosti in je brez pomena.
Glede pritožbe br. Franka Paula, člana društva “Bratativo”, št. 4. v Neff, O., je glavni porotni odbor soglasno potrdil sklep seje u-pravnega odseka. Omenjeni član se je pritožil radi -neizplačane bol niške podpore. Bolniška podpora ni bila nakazana, ker je bila bolniška nakaznica poslana prepozno v glavni urad.
Ant. Hrast, pred-s.
M. Železnikar, 1. por;
John Šare, IT. por.
Naznanila in vabila.
La Salle, 111.
Opozarjam članice društva ‘Jutranja Zora’, štev. 103, da naj se udeležujejo sej bolj polnoštevilno in naj pridejo gotovo vse na sej’cl dne 12. oktobra in bolj redno plačujejo asesment. Asesment je treba poslati z dnem 25 v vsakem me seču na glavni urad. Zato je nujno potrebno, da vsaka članica pla ča 'ob pravem času, ker drugače je v nevarnosti, da 'bo suspendirana v smislu pravil.
Fany Novlan.
Chicago, 111.
Vsem bratom in sestram društva “Slovenski Dom”, štev. 86, se naznanja, da se zberemo dne 5. oktobra točno ob eni uri popoldne pri br. M. Potokarju, So. ¡Centre Ave. 1625. -Od tam odkorakamo skupno v dvorano, iv kateri bo obhajalo društvo “Slavija”, štev. 1 svojo desetletnico.
Bratje in sestre, poskusite en-krat priti vsi, da pokažemo, koliko nam je ležeče na razvoju bratskih društev in S. N. P. J.
Opozarjam vse 'brate in sestre, da v mesecu 'oktobru plača vsaki
brez izjeme $1.00 v društveno blagajno; za to pa dobite 20 listkov Po 5 e, ki imajo vrednost pri bari na domači veselici dne 25. oktobra. Udeležite se vsi prihodnje seje, ker imamo važne točke na dnevnem redu!
Še enkrat vam kličem, 5. 'oktobra vsi na noge! Živela sloga, živel narod, živela S. N. P. J!
Tajnik.
Milwaukee, Wis.
Društvo “Sloga”, štciv. 16. pozivi je vse Ičlane in članice, da se udeleže seje 5. oktobra. Rešiti je treba več izelo važnih' točk. Zato je v interesu društva, da se seje vsi udeleže. Posebno se obvešča bolniške obiskovalce, da poročajo na seji, če je le mogoče ustmeno, o $tanju bolnikov.
Fr. Perko, tajnik.
Buxton, Iowa.
Naznanjam članom društva “Valvazor”, štev. 163, da je br. Frank Cerovec pustil tajniški posel, ker je bil primoran vsled delavskih razmer preseliti se. V bodoče naj se bratje v A7seh zadevah ki so združene s tajniškim poslom, obračajo na sledeči naslov:
John Krašovec, 433 Bx,
Buxton, Iowa.
Arona, Pa.
Obveščam člane in članice društva “Složni Slovenci in ¡Slova-ci”, štev. 199. da je društvo sklenilo na zadnji seji, da se naj prihodnje seje dne petega oktobra udeleže vsi člani našega društva, ker imam-oi na dnevnem redil zelo važne točke. Poleg imamo tudi revizijo za mesec julij, avgust in september.
Fabijan Cividini, tajnik.
Mc Kees Rocks, Pa.
Društvo “Bratstvo — V -slogi je moč!”, štev. 210, ima svojo prihodnjo sejo dne petega oktobra. Seja se vrši v “Socialistični dvorani” ob desetih dopoldne. Bratje pridite vsi na sejo, ker imamo na dnevnem redu zelo važne točke.
M. Polovic, tajnik.
Chicago, 111.
Glasom sklepa na zadnji seji, se društvo “Slavija”, štev. 1. udeleži na vabilo društva “Gorenjec”, šttev. 104 S. S. P. Z. korporativno vinske trgatve, katero omenjeno društvo priredi dne četrtega oktobra ob osmih zvečer v dvorani Kapcinskega na voglu Nortb in Clybourn Aves. Naše zbirališče- je točn'ol ob osmih zvečer pri br. M. Potokarju.
Apeliram na članstvo našega društva, da se odzove vabilu v najmnogobrojnejšem številu. Di-u štvo “Gorenjec” je odgovorilo na naše vabilo k desetletnici, ki se vrši dan kasneje dne petega oktobra, da se udeleži pohoda in slavnosti s svojo godbo-, ki broji 17 mož. To je gotovo p-ožrtovalno! Zato pa vsi naši člani na vinsko trgatev društva “Gorenjec”.
J. Žvanut, zapisnikar.
Manderfield, Mich.
Pri društvu “Michigan”, štev. 136 so bili izvoljeni naslednji bratje društvenim odbornikom:
Vinko Butkovič, Bx 46, predsednikom; Valentin Krall, 19 Bx, tajnikom; Matt. Stimae, 46 Bx, blagajnikom. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Apeliramo še enkrat na vse člane in članice S. N. P. J., da nam priskočijo iv dobi štrajka na pomoč, Prizadetih je 7. društev. Sedanji položaj obeta, da bo stavka trajala dolgo časa in da kapitalisti -ne bodo odnehali tako- hitro.
V. Krall.
Lincoln, 111.
Opozarjam člane društva “Zagorski Zvonovi”, štev. 116. da naj se polnoštevilno udeleže trimesečne seje dne petega oktobra, točno ob dveh popoldne v dvorani br. Ant. Vlahoviča, 604 Den\7er Ave.
Vsak član, ki se ne bo udeležil seje, zapade kazni, kot je zapisana, v zapisniku. Za tehten vzrok se smatra le bolezen ali delo. Drugi vzroki so brez veljave.
Joseph Ti čer, tajnik.
Marianna, Pa.
Člane društva “Slovenski Prijatelj”, štev. 171. ki stanujejo izven Marianne, se prosi, da mesečne prispevke točno pošiljajo br. blagajniku J. Milanichu. 251 Bx, Marianna, Pa. Na ta način pride-asesment ob pravem času v- prave
roke in se ni treba bati, da bi 'bil kdo suspendiran.
M. Čebašek, tajnik.
. Collinwood, O.
Društvo “Mir”, štev. 142 priredi svojo veselico dne enajstega oktobra pri Martinu Colariču -— v Daniel Stanišičevi dvorani, Cal-kutta ave. Začetek točno ob šestih, zvečer.
Veselica obeta obilo vsakovrstne zabave, ker bo združena z vinsko trgatvijo, petjem in plesom. Na veselici bedo udarjali tamburaši ¡Slov. soe. kluba.
člane in članice se opozarja u-ljudno, da naj se veselice zanesljivo udeleže. Uljudno vabimo vsa tukajšna društva in slovensko občinstvo', -da se veselice udeleže.
Za telesna krepčila bo dobro preskrbljeno.
ODBOR.
Slovensko zavetišče.
IZ TAJNIŠKEGA URADA S. Z.
Prispevki in darila za mesec junij :
Društvo S. Sirota (Bled 17. S. N.
P. J.) Lorain, O........$50.00
Nabrano na razvitju zastave društva Slavija, 1. S.
N. P. J., Chicago, 111., na-
biratelj I. Blish......„	10.00
Dr. Slov. Narod 153 Strut-
bers, O................ „	3.90
J. GabroA7šek, Newark, O.	„ 1.00
J. Francelj, Gilbert, Minn.
dar ................... „	1.50
Združ. društva Bear Creek
in Washoe, Mont........„	9.60
Fr. -Sakser, New York, N.
Y. prispevek kot član .. „ 10.00 Glas Naroda, New York, N.
Y. nabrani in že izkazani
darovi ............... „ 130.75
Mat. Pogorelc, Chicago 111. je daroval v spomin umrlega prijatelja Fr. Trampuša v Virginiji, Minn. „ 20.00 Slavček SNFJ št. 145 Cliff
Mine, Pa............... „ 1.00
Posamezni pristopi.......„ 7.65
Meseca maja izkazani dohodki ................. $1841,83
Skupni dohodki do 30. junija 1913 ............. $2087.23
Ta svota je naložena na State Bank o£jEly.
Fr. Krže, 1. r. Geo L. Brožič, 1. r. tajnik.	blagajnik.
RAČUN SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA
od 28 novembra 1912 do 30. juni-		
ja 1913.		
Prejemki:		
Za prodane knjižice (pri		
stop 		$	78.00
„ za znamke (asesment)	11	74.15
„ darovane zneske ....	„	1953.88
„ obresti od naloženega		
denarja 		11	22.25
Skupno 		$2128.28	
Izdatki:		
Za 5000 pravil in knjižic $		52.00
„ pismeni papir in ku-		
verte 		11	£.75
„ premije od varščin di-		
rektorija 		11	23.25
„ pristojbino korporaei-		
je državi 		11	10.00
„ pristojb. korporacije		
countvju		< <	1.10
„ 200.000 znamk za čla.-		
ne 			50.00
„ plačo dvoran začas-		
nega odbora 		11	3.00
„ dvorano za časa prve		
konvencije 		11	2.00
„ poslovne knjige in pi-		
semsko desko			11.60
„ dvorano sej skupnih		
odborov 			1.00
,, skieo -znamk 		11	0.50
„ poštnine od 28. nov.		
1912 do 30. junija 1913	11	6.00
“ gotoAdno dne 30. juni-
ja 1913 ............... „1963.08
Skupno kot zgoraj ... $2128.28 Razdelek gotovine:
Na hranilni knjižici First State
Bank of Ely ............ $1959.58
Ročna blag. tajnika dne 30. junija 1913.............  3.50
Skupna gotov, kot prej $1963.08
Pregledali in našli polnem soglasju s tajniškimi, blagajniškimi knjigami kakor tudi z vložno knji žico, dne 17. avgusta 1913.
Za nadzorni odbor:
Joe Benko 1. r.
predsednik nadzornega odbora. John Žvanut, 1. r.
nadzornik.
Frank Mladič, 1. r. nadzornik.
Upravni odbor S. Z.
Frank Sakser, predsednik.
Paul Schneller, podpredsednik. Frank Krže, tajnik.
Geo Brozich, blagajnik.
Tajniško poročilo.
Znamenit dogodek. Slovensko Zavetišče stopa pred Slovensko! javnost s prvim poročilom.
Ko smo dne 28. novembra lanskega leta se prvič sestali, je bilo nabranega za S. Z. $1038.98. Prve ga pol leta pa smo napredovali z blagajno za $924. Kaj pomen j a to? Nekteri trdijo, da Slovensko Zavetišče ne napreduje. Mi pa trdimo, da pomenja napredek blagajne za skoro sto odstotkov v pol letu takoi lep napredek, da ne moremo pričakovati za začetek lepšega. Kar napreduje, raste in raste gotovo narodna ustanova Slovenska Zavetišče.
Misel je našla ponekod takoj lep odmev. Za vzgled naj postavimo iz izkazila za mesec junij, društvo Slovenska Sirota v Lo-rain, O., ktero je prispevalo $50.
—	in naročila še posebej za $25.
—	znamk. Če bi bilo vsako sloven sko društvo storilo svojo dolžnost tako, kot ja je rečeno, pa bil izkazali že prvega pol leta nad štiridest tisoč dolarjev premoženja, To bi bila zadostna vsota, da se nakupi velik kos sveta in da se začenja že lahko z gradbami. Naravno — misel Slovenskega Zavetišča mora pred vsem prodreti v' širše kroge. Enkrat je že živahno cvetela, to je bilo v času, ko je časopisje poslalo na stotine nabiralnih pol med narod. Slednji je kaj nabral in poslal z dopisom. Tako smo teden za tednom čitali o Slovenskem Zavetišču.
Naravno, kar je dobro- za enkrat, ni dobrioi za vedno. Če bi kdo poskušal pošiljati nabiralne pole mesec za mesecem med svet, bi prihajalo vedno manj darov, dokler bi vse popolnoma ne zaspalo. Treba je bilo torej sistematičnega dela na drugem polju, treba je bilo ustanoviti in inkorporirati organizacije. Treba je bilo povedati, kaj nameravamo in kako dosežemo naše cilje. In to začetno pot je začrtala prva konvencija Slovenskega Zavetišča dne 28. novembra lanskega leta. Nekaj premišljenih rojakov je takoj- razumelo lepo misel, pristopilo je nekaj društev in več posameznikov. A mnogo, mnogo jih še pogrešamo. Ne tisti, kteri zdihuje nad revežem, ampak tisti, kteri mu pomaga, je resničen njegov dobrotnik. Ne tisti, ki zdihuje v javnosti, da je premalo zanimanja za Slovensko Zavetišče, ampak tisti, ki nič ne zdihuje, ampak pošlje svoj dar ali pristop k Zavetišču, je resničen prijatelj in delavec za
S.	Z.
Da je Zavetišče potrebno, o tem je odveč vsaka beseda. Dokler bomo morali imeti podporne organizacije — in to .bode še dolgo — bomo potrebovali tudi Zavetišče. In dokler bodo ljudje na svetu, bomo potrebovali bolnišnice. In to veliko delo bode prevzelo Slior vensko Zavetišče.
Naše podporne organizacije se starajo. V nekaj letih bodo začeli hoditi na vrsta prvi slučaji starosti — old age — ko bode treba ®a delo nezmožne ljudi podpirati iz posmrtnine. Posmrtnina gre v nekaj letih—kaj pa potem? Zopet tiste za nas poniževalne prošnje v javnosti: milodari za siromaka. Ali naj organizacija desetletja zvestega člana po izplačanju posmrtnine pusti na milost in nemilost javnosti? Alijiaj ga da iv javne sirotišnice ali v slučaju bolezni v javne bolnišnice? Gotovo —pravijo tisti, kteri niso še nikdar skusili ne prvega ne druzega. Nikdar — pravijo tisti, kteri so skusili ali poskušajo zdaj.
Koliko, naših ljudi j gre v prezgodnji grob, ker so prepuščeni na milost in nemilost kakih krajevnih zdravnikov, kterim ni za to, da spravijo bolnika na noge, ampak da ga kolikor mogoče dolgo vlečejo in da kolikor mogoče več zaslužijo;. Nekaj slučajev iz praktičnega življenja je navede nedavno dr. Grahek v Glas Narodu; Veliko bi jih laihko navedli drugi naši zdravniki, kteri pa mo . če iz neznanega vzroka. Pa kaj hočemo. V vsakem poklicu najdemo ljudi, kteri pravijo: zame je tako dobro, po moji smrti pa če raste še trava ali ne.
Kakor smo navedli med društvi za vzgled Slovensko Siroto v Lorain, O., tako naj navedemo med posamezniki neumornega delavca in agitatorja Slovanskega
Zavetišča — našega, gotovo vsem rojakom osebno znanega Matijo Pogorelca. Spomnil se je Zavetišča o priliki svojega dvajsetletnega bivanja v Ameriki s petdesetimi dolarji. Spomnil se ga je o priliki smrti njegovega prijatelja Trampusha zopet z dvajsetimi dolarji. Spomnil se ga je pri neštetih manjših prilikah z manjšimi darovi in zato — čast, komur čast.
Slovensko Zavetišče ima inajna-ravnejšo in najplemenitejšo podlago: kri in jezik. Po. vzgledu u-smiljenega Samaritana bode podpiralo in tešilo gorja tistim naše krvi in jezika, kteri bodo potrebni. In potreba je jednaka pri vseh ljudeh, kajne. Zato pa tudi upamo, da bode izginila tista mlač-niost, ktera. sije nap ra in Slovenskemu Zavetišču, da bode izginilo tisto nasprotstvo, ktero nam dela nečast in neslogo in da bodemo vsaj v jednem uprašanju jedini: v uprašanju za oskrbo holmih in nesrečnih.
Ostanite zvesti vsi tisti, kteri ste podpirali S. Z. do zdaj. Pridite vsi tisti, kteri sicer .niste nasprotniki. ampak dvomite, ali bode ali ne bode. Pustite svoje dvome in bodite prepričani, da Slovensko Zavetišče bode. Pridite vsi tisti, kteri nasprotujete iz tega ali druzega vzroka, pustite svoje presod-ke in pokažite, da se še zavedate svoje krvi in svojega jezika, da čutite še dolžnost napram narodu, iz kterega ste. Bodite velikodušni, pokažite, da je vaše obzorje širše in mogočnejše, da so vaše vezi vaš kruh ne pa Vaše suženstvo.
To poročilo se pošlje v blagohoten ponatis vsem Slovenskim listom v Ameriki. Upamo, da bode rodilo dober sad, in želimo, da bi zanimanje za Slovensko Zavetišče zaplamtelo s podvojeno silo. Želimo, da bi bilo Slovensko Zavetišče res iz vsega naroda in za ves narod, in pozdravljamo iskreno vse rojake.	_____
Za Glavni odbor Slovenskega Zavetišča -.
Frank Krže,
2:616 S. Lavvndale Ave.
Chicago, 111.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Telečja kri in vodiška Johan-
ca. Vodiški župnik ima neko Jo-hanco, navihano žensko, s katero slepi slovensko kmečko ljudstvo. Johanca se včasih zamakne in1 krvavi iz različnih delov telesa. Razsodni ljudje so vedeli, da je čudežni nastop Johance navadna sleparija, ljudstvo, ki je vzgojeno v vražah, je pa v žouglerstvu Jo-hanee videlo same božje čudeže. “Slov. Nar.” z dne 12. septembra prinaša o teh čudežih fakta, ki do kazujejo jasno, da je Johanca navihana sleparka:
“Neko jutro okolo šestih je prišla pred hotel pri “Slonu” mlada, slabotna, kmetsko ‘oblečena, z ruto pokrita ženska. Najela je iz-voščka, voznika podjetnika Planinška.. ki ima svoj hlev v Cerkveni ulici. IzVoščeku je naročila, naj jo pelje v mestno klavnico, kjer ima strica, katerega hoče obiskati. Izvošček je mi poznal in jo je peljal v klavnico. Tam je dobila steklenico, ki drži približno pol litra, telečje krvi, od teleta, ki soi ga slučajno preje zaklali kot se prične klanje živine. Napolnjeno steklenico je vzela s seboj in rekla izvoščku in dotičnemu mesarju, da rabi kri za klobase, ker obhajajo ta dan pri nji doma “of-cet”. Izvošček jo je pripeljal (nazaj pred “Slona”, kjer je izstopila in ‘odšla po Dunajski cesti. Ko je ženska odšla, je povedal izvošček, da se mu zdi čudno, da je ta ženska preje rekla, da gre v klavnico obiskat strica, v resnici pai je kupila tam kri in rekla, da jo rabi za klobase. Izvošček Ažman, ki je bil zraven, mu je povedal, da je vozil Johanco, svetnica iz Vodic. On jo pozna, ker je bil že 4krat v Vodicah, kamor je peljal radovedne ljudi k svetnici. — S' tem je pojasnjeno, zakaj v šobil svetnice in posebno njena čudežna postelja tako smrdi. Vzrok je, da rabi staro kri in zato večkrat vlada tam tak smrad, da nikogar ne puste v njeno sobo. Takrat je zamaknjena. ’ ’ Pristojne oblasti pa še vedno molče. Skrajni čas je že, da odpošljejo to svetnico tje, kamor spada.”
— Nesreča z dinamitno patrono
V okolici Ortemeka se je lbletno
dekle igralo z dinamitno patroiho, ki jo je dobila v miznici. Vzela je iglo ter z njo brskala po patroni Naenkrat se pa patrona vžge pri čemur je eksplozija deklici odtrgala 4 prste na roki ter jo tudi po obrazu tako poškodovalo, da1 je e-no oko izteklo. Težko poškodovano dekle so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
— Velik ogenj. Pri posestniku Jožefu Zurcu v Logu. občina Mokronog je nastal ogenj v kozolcu. Ogenj se je zelo hitro razširil in upepelil Zurcu hišo, hlev, pod, svinjak in še en kozolec. Zgorelo je tudi pet prešičev in ena kobila. Jožefu Obini je zgorel pod, hlev, kozolec in svinjak. Tudi hiša je pričela goreti, a so jo še pravočasno rešili. Janezu Kovačiču je zgorela hiša, hlev, pod, kozolec in dva prašiča. Antonu Kovačiču je uničil ogenj kozolec. V hlevu posestnika Janeza Gorupa se je utrgala telica in drvela naravnost v ogenj, kjer je poginila. Vsem je pogorelo mnogo žita, mrve, poljedelski stroji, več vozov, obleke in skoraj vsa. hišna opraiva. Sadno drevje je silna vročina tako ožgala, da se bo posušilo. Skupna šjki-da znaša nad 60.000- K., zavaroval nine vseh pogoreloev le 7390 K. Na pogorišče je prihitelo pet požarnih hramb, ki so delale naporno, da se ni razširil ogenj še bolj. Kako je nastal ogenj, še ni znano, sumijo-, da je nekdo nalašč zažgal.
— V vodnjaku je utonil. Iz Postojne poročajo, da je poslala pred nekaj dnevi Marija Turkova iz Erzelja svoje tri ivnuke po vodo k občinskmu vodnjaku. Petletni Liberat je padel pri zajeman jn vode v vodnjak in utonil, ker ni bilo pravočasne pomoči.
TRST.
— Ilirizem, novoilirizem, jugoslovanstvo in Slovenci. O tem zanimivem predmetu je predaval v “Ljudskem odru” socialist dr. A. Dermota. Kljub vročini je bilo tildi to predavanje dokaj lepo obiskano in so sledili poslušalci izvajanjem predavatelja pazno in z zanimanjem. Predavatelj je najprej opisal zgodovino ilirskega gibanja, katerega početki segajo (nekako v Napoleonovo dobo. In kakor še ni dognano, kakšni vzroki ali obziri so vodili Napoleona, da je imenoval združene jugoslovanske avstroogrske pokrajine ilirsko kraljestvo, tako tudi ne vemo nič gotovega, čemu so nadeli ilirsko ime onemu gibanju, ki je hotelo združiti vse Jugoslovane — izvzemši Bolgarov — s skupnim jezikom. Dočim je bil ilirizem Gaju sredstvo, je bil književniku Vrazu končni cilj. Tej ideji je žrtvoval Slovenec Vraz vse, jezik, življenje in svojo pesniško žilico. Ilirsko gibanje je povzročilo jugoslovansko idejo, ki je blagodejno vplivala na slovenski preporod. Proti ilirskemu gibalnju se je postavil naš največji pesnik dr. France Prešeren, ki je bil proti temu, da bi Slovenci žrtvovali svoj jezik hrvaščini. Sedanji no-voilirei se nič ne razlikujejo- od nekdanjih ilircev. In kakor poslednji, tako nam tudi inovoilirci ne znajo pokazati prave poti, po 'kateri bi se prišlo do takega zdrul ženja, kakršnega je propagiral Vraz. Pravijo, da se moramo Slovenci narodno ohraniti le tedaj, ako sprejmemo hrvaščina za svoj jezik. Tem bi lahko odgovorili z besedami češkega politika in voditelja Palackega, ki je- dejal, da je najprej Čeh in poteim Slovan. I Pri vsem tem pa ne pozabi, da je človek. Ako se ne more obraniti kot Čeh. mu- je potem vseeno, kak šen jezik naj sprejme.
— Želeti je, da bi se taka predavanja natisnila v majhni knjižici, ki naj bi se po nizki ceni raz-pečala med narodom. Med nekaterimi slovenskimi socialisti še vlada mnenje, da bi najhitreje do segli svoj cilj, ako bi se Slovenci pohrvatili ali posrbili. To ni socialistična zahteva, ker je razno-rodovanje v protislovju s socialističnimi načeli. Po socialističnih načelih ima vsak narod pravico do svojega obstanka, kjer se je naselil in živi. Zato so pa socialisti po vsem svetu le za federativno avtonomno zvezo narodov, nikakor pa ne za centralizacijo, v kateri bi ena ali druga narodnost gospodovala nad drugimi.
— Vlom v blagajno mestne plinarne. Ponoči okoli 11. ure je na-
bral zbudil prvega slugo mestne plinarne v Trstu Bidolija zvonec, ki je zvezan s plinarno. Bidoli je vstal, poklical ženo in napotila sta se oborožena s samokresi v bla gajniško sobo. Došedši pred sobo, sta zagledala v kotu osebo, ki se je skrivala. Žena je odprla luč. Bi doli pa je stopil proti neznancu s samokresom. Nočni obiskovalec se je takoj udal. Bidioli ga je zaklenil v blagajniško sobo in poklical policijo. Ko je vstopil nadzornik tržaške policije Titz, je takoj spoznal tujca in ga smehljaje ogovoril: Dragi Micheluzzi, ali se vam je zopet ponesrečilo. Poznal ga je namreč, ker j» Micheluzzi prišel iz štiriletnega zapora tudi zaradi po izkušenega vloma v neko ‘blagajno. Prišel je pred par dnevi iz ječe. Preiskovalna komisija je našla blagajno že popolnoma navrtano in Micheluzzi bi bil lahko odnesel ves denar, kar ga je bilo v blagajni. Bilo je 36.000 K. Našli so tudi posebno orodje za vlom Wert.heim:skih blagajn, in sicer ravno tako, kakršnega so napravili pred dvema letoma kaznenci v Kopru. Vlomilec je prišel v urad že ob 2. popoldne in se je skril v dimnik. Preiskava je dognala, da je imel Micheluzzi vsaj enega pomagača, ki dobro pozna razmere v uradu mestne plinarne. Kot nje govega sokrivca so aretirali inka-santa mestne plinarne Ivana Cal-ligarisa.
GORIŠKO.
— Iz Soče pod konjedercem je potegnil neko 171etlno dekle iz Pev me tehnik Ciril Cej. Dekle je bilo mrtvo in vsi poizkusi, oživeti jo, so bili brezuspešni.
— Ubil se je na Livadi mizar Erjavec, mož v starejših letih; padel je s hodnika.
— Požar v Šturijah pri Ajdovščini. V Šturijah je zgorel hlev g. Rajerja. Živino so rešili. Precejšna škoda je krita z zavarovalnino. Bila je velika nevarnost, da se zbog vetra požar razširi, pa se je k sreči omejil ma eno zgradbo.
KOROŠKO.
—- Požar v tovarni. Ob 5. zjutraj je naenkrat izbruhnil požar v tovarni za železnino E. Veh er v Mlinem pri Beljaku. Ogenj je nastal vsled preveč zakurjene peči v sušilnici. Klub takojšnji pomoči gasilnih društev, je tovarna skoro popolnoma zgorela. Škoda je žela velika in krita z zavarovalnino.
— Nesreča na vojaški vaji. V
Velikovcu je bil nastanjen povodom vaj poskusne baterije poljskega havbičnega polka štev. 2. topničar Martin Pribitzer na visokem Skednju. Prbitzer je padel med spanjem s skednja in si je pretresel možgane. Poškodba je smrtno nevarna, ponesrečenca so odpeljali v celovško bolnišnico.
— Najdena utopljenka. Ob
Dravskem 'bregu pri Beljaku je videl delavec gosposko oblečeno žensko, ki je skočila preko nasipa v vodo. Istega dne je izginila žena železniškega oficianta Karolina Beranek. Seveda so takoj sumili, da je samomorilka Berane-kova. Iskali so jo dolgo Sasa, toda zaman. Zdaj so našli utopljenko pri Grabštanju. Truplo je bilo) že tako segnito, da ga ni bilo veš spoznati. Konštatirali so identiteto Barenekove po koscih obleke in po uhanih.
— Krvav pretep pa Konstantinovi in Einspielerjevi slavnosti. Iz Leš poročajo: Slovensko katoliško društvo v Preval jih na Poljani je priredilo veliko slavnost Kon stantinovega in Einspielerjevelga jubileja. Navdušenje po govoru gospoda Einspielerja in po pivu, vinu, žganju in jedilih, ki jih je gostoljubni gostilničar g. Hrast bržkone v čast Konstantinu in Einspielerju znatno podražil, je bilo jako veliko. Ed je prišla mati po svojega sina, ki se s svojim očmom najbrže ne razume dobro, je ta katoliški mladenič dejal: “Naj le pride očem semkaj, oe ho če, da skočim vanj”. In res. Sveto navdušenje se je prevrglo kmalu v krepko pri duš eivanje in nastal je tepež, pri katerem je dobil I. Marin tako težke rane, da so ga morali prepeljati prihodnji dan v celovško bolnico. Marin najbrž ne bo okreval. Od alkohola in kleri-
kalizma pijani pretepači pa se bodo hladili v zaporu.
— Žena je ustrelila moža. V Celovcu na Velikoški cesti je ustrelila žena kurjača Zicha svojega moža. Ustrelila je nanj s samokresom od zadaj in ga je zadela v glavo. Smrtno ranjenega moža so prepeljali v bolnišnico, žena pa je pobegnila in jo doslej še niso našli. Sumijo, da je izvršila samomor. Doma so ostali 4 nepreskrbljeni otroci. Nesrečo je povzročila žena sama. Ko ji je namreč mož, ki je bil pet let mlkjši od nje, in zelo zvest in dober oče, očital, da se premalo briga za otroike, preveč pa se za nekoga, za katerega bi se ne smela, je postala žena sirova. To je ujezilo tudi možk in vnel se je prepir, med katerim je žena izvršila v svoji togoti zločin. Osirotele otroke podpirajo dobri sosedje.
— K nesreči na Vrtači. Vojaška in civilna rešilna ekspedicija sta našli v pečinah po tradapol-nem iskanju celovško turistko Wykoukal, kjer je bila že dve (noši in tri dni. Rešitev je prišla res v zadnjem trenotku. Ponesrečen-ka pripoveduje o svolji nesreči sledeče : V nedeljo sem dospela na vrh Vrtače. Tam se mi je izmuznil iz rok nahrbtnik, v katerem sem imela med drugim tudi toplo oble ko in je zdrsnil po vzhodnih stenah. Plezala sem za njim in zašla pri tem med skalovje, in sicer v take pečine, da nisem mlclgla ne naprej ne nazaj. Sama v lahki ob leki sem vztrajala na pečini dve noči in tri dni. Preko mene je divjala strašna nevihta in snežni me-tež. Bila sem že popolnoma onemogla in če bi bila prišla rešitev le eno uro pozneje, bi bilo prepozno.
Tedenske beležke.
— Religiozni blaznež. Policaj O. Neill, je zagledal J. Sbanona, da teče v obleki, s katero ga je obdarila narava, po Bowery v New Y'oirku. Na njegovem obrazu se je razprostiral srečen smehljaj. Policaj jo je takoj ubral za njim, ker so minoli časi, ko so v Ameriki hodili ljudje v Adamovi obleki. Po gonji preko dveh štiri-bojtov se je policaju posrečilo prijeti Shanona. Na policajski postaji je izjavil, da je bil namenjen v Central park, da' se tam “očisti” svojih grehov.
— Iz Pontiaca, 111. poročajo, da mora glavni zdravnik dr. J. A. Marshall odstopiti, ali se pa zagovarjati pred preskoivalnim odborom radi brutalnega ravnanja z dečki v državni poboljševalnim.
Kapitan M. H. Luke je že podal svojo resignacijo. Za vzrok je navedel “bolezen”.
— Umazano perilo. Iz Alibanvja poročajo, da je pričela obravnava proti guvernerju Sulzerju.
Gre se za to, da se dožene, ako je. bil denar za njegov volilni sklad darovan z gotovim namenom in če so se napravile kakšne pogodbene ‘opazke.
Jakob H. Sehiff, bankir, je dal $2500. Sehiff je izjavil, da je dal denar, da ga vporabi Sulzer po svoji volji in v smislu zakona. Ravnotako se je izjavil H. Mor-genthau, ki je pa pridjal, da nebi bij, dal tisočaka, ako bi Sulzer ne bil kandidat.
Abram I. Elkus je dne 4. oktobra 1912 čestital Sulzerju, da je bil nominiran. Priložil je ček za $500.
— Iz Trinidada, Colo. poročajo, da je bil ustreljen maršal Robert Lee v Segundo Coal Čampu, ko je patruliral s puško v roki pol ulicah, odkar je pričela stavka. Ustrelili so ga trije Grki.
Frank Hayes, podpredsednik unijskh premogarjev, izjavlja odločno, da umor ni v nobeni zvezi s štrajkpm.
Umpr se je izvršil, boi je Lee videl, da pet mož odstranjuje železno ograjo pri pešpotu na mostu, ki vodi preko reke Purgito-re. in je lastnina Colorado Fuel & Iron družbe. Lee je šel proti njim, da jih aretira. Nabrat je nekdo dvignil lovsko puško in ga za de v vrat. Svinčena zrna so prebila glavno žilo in povzročila takojšno smrt. Grke sedaj zasledujejo s krvnimi psi. Samoposehi se razume, da bodo premogarski baroni zdaj skušali obesiti umor
štrajkujočim delavcem. Lažnjiva obtožba ne bo držala!
— “Lew” Shank, župan v Indianapolisu, katerega uradna doba poteče s prvim januarjem, je izjavil, da ne sprejme kandidature, če bi jo piu tudi ponudili na srebrnem krožniku, z ozirom na to, da je spolnil svojo dano besedo v volilni borbi in zaprl hiše greha.
Župan pravi: “Križarske vojne proti grehu in zapiranje hiš prostitucije ne ¡ozdravijo družabnih grehov, marveč jih še pomnože.”
— V mrežah zakona je obvisela gdč. Mabel SturteVantova v Chicagi, advokatica, pisateljica in spremljevalka miljonark, ker je zlorabljala pošto.
Gdč. Stutervantova je osleparila več študentk tekom počitnic, ki so zanjo prodajale knjige in razglednice: Ko so študentke razprodale knjige in razglednice, jim ni hotela izplačati zaslužka. Pobirala je tudi denar od boga-tink pod pretvezo, da bo z njim skrbela za revne študentke na univerzi, katerega je pa baje ‘obdržala zase.
Tako se strmoglavljajo stebri današnje družbe v prepad, ki si polivajo svojo obleko s parfumom in si tišče nos, kadar gredo mimo njih delavci, ker diše pol znoju.
— Iz Denverja, Col. poročajo, da najeti pretepači v službi pre-mogarskih baronov tako nastopajo, kakor armada v sovražni deželi.
Trije od glave do nog oboroženi najemniki so ustavili kakor tolovaji na cesti tri časnikarske poročevalce. Časnikarji so bili namenjeni v Hastings in Ludow. Najemniki so jim pomolili nabite puške pod nos. Obnašali so se kot cestni roparji.
Kapitalistični najemniki po navodilu svojih gospodarjev postavljajo družine štrajlkujočih rudarjev iz kompanijskih bajt pod kap.
Družbe so najele do sedaj baje 300 stavkokazev, večinoma same barabe, ki niso še nikdar delale v kakšnem rudniku in katere sol nanovačile v velikih ameriških mestih, v katerih imajo vsakovrstni hudodelci in delomržnji ljudje svoja skrivališča.
Premogarski baroni nadlegujejo guvernerja Amonsa, da naj odpošlje v stavkovni okraj milico. Kapitalisti so motivirali svojo pro šnjo s trditvijo, da imajo unijski rudarji zajete neunijske rudarje, ki bi radi delali. Govemer je za enkrat prošnjo odklonil in izjavil, da je treba doprinesti boljše dokaze, kakor prazne trditve, hi so lahko popolnoma izmišljene.
V Wakenburyju je zastavkalo 1250 rudarjev. Dve neodvisni dražbi sta pid poročilih v dnevnikih podpisali že pogodbo’ z linijskimi rudarji.
— Zločin denegeriranca. Z razbito lobanjo in sedmimi zevajočimi ranami soi našli mrtvo truplo sedemletnega dečka Izraela Isaka Goldmana na igrišču v bližini “White Marsh Valley kluba” v Philadelpbiji. Pa. Policija sodi, da je deček postal žrtev degeneriranca. Deček je bil zadavljen z drobno vrvico in je visel na drevesu z glavo nizdol.
— Pri iporotni obravnavi pred sodnikom Scanlonom v Chicagi so porotniki priznali ponesrečenemu delavcu E. Fertigu $32,500 odškodnine. Fertig je delal na strehi novega poslopja. Nakrat je močan vetrovni sunek utrgal vodilno električno žico, ki je udarila delavca. Fertigu sta odgoreli leva noga in desna roka in padel je s strehe na tla, da je zadobil tudi notranje poškodbe. Odškodnino bo moral plačati vodovodni urad mesta Chicago. Fertig je oženjen in je oče dveh otrok.
— Delavčeva usoda. V smodiš-nici v Gib‘bstownu, N. Y., je V delavnici, v kateri mešajo zmes za smodnik, nastala razstrelba. Eksplozija je bila tako silna, da je štiri delavce raztrgala na kosce.
— V Mattonu, Ul., so obsodili duhovna rev. II. T. S. Rice od enega do deset let ječe radi sleparskih finančnih transakcij. Sedel bo v kaznilci v Oh estru. 'Njegov sin Walter je tožen radi enakega dejanja.
GLASILO
SlovciibKß Narodne Podporne Jednoie
tzAsja MdUlItb
uaSTN- MA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Oredoiitvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, Ul.
Vati»
v» leto 81.00
O K O A N
OT THI
iLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
iMued weekly.
OWNED BY TUE SLOVEN1C NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chioaf", Hi.
Subseiiptiea, 81.00 pe» year.
< THAbYs|^r¿njcouNcjt ä 81
Miljonarji zahtevajo vojaško varstvo.
V zadnji izdaji smo poročali, da so miljonarji. stebri današnje kapitalistične človeške družbe» absolutni vladarji kredita v Wall Streetu, New York, prosili zvezne senatorje in vojno ministrstvo, da naj pomnoži vojaško posadko na Gouvernor’s Islandu. Vojaška posadka je baje šibka, borzianci špekulantje in dragi razni ljudski oderuhi se pa bojijo, da bi se jim čez noč zgodilo kaj zlega. V strahu pred neznanim budim, prosijo kramarji z dolarji za 'Vojaško pomoč.
Za to prošnjoi se gotovo skriva kakšna nesramni provokacija, ker v nji priznajo odprto, da se bojte ljudstva in tujega upada. Tuj upad mogoče služi le za ščit, za katerim se skrivajo, da jim ni bilo treba povedati, da se boje le ljudske jeze.
Borzianci, špekulantje v Wall Streetu se mogoče zavedajo svojih lopovščin, ki jih zvršujejo nad ljudstvom. Znano jim je, da žanje vihar, kdor seje veter. Prav nič bi-se ne čudili, akol bi vsled neznosne draginje in naraščajočega draženja najbolj potrebnega'ljudskega živeža, ljudska jeza priki-pela do vrha in se razlila nad njimi. Popolnoma vseeno je, ako mi želimo, da hi oderuhe zadela ljudska jeza, ali če temu nasprotujemo. Razne revolucije in revolte potrdijo, da se ljudska jeza počasi nabira, raste, dokler ne doseže svoje skrajne meje, da z vso silo zadene tiste, ki so jo povzročili. To vedo tudi gospodje miljonarji v Wall Streetu. Ali sistem, v katerem živijo jim ne dovoli, da hi z o plenjenjem ljudstva prenehali le en dan. K nakopičenim
m.ilionom dajejo n c! v e tisočake in miljene, pa magari če ljudstvo nima kaj jesti in umira lakote na ulici.
Vsi grehi preko meje povzročajo smrt, ako jih morajo ljudje pustiti nabrat. To potrdijo alkoholiki, ljudje, ki rabijo morfij, opij', kokain in arzenik, da si z vži-vanjem teh strupov pomagajo pre ko vsakdanjih življenskibi skrbi. Mogoče nameravajo gospodje v Wall Streetu zopet izvršiti kak velik greh. Mogoče je vse! „
Gospodje borzianci in špeku-"1 ant je so proti bančni reformi, ki so jo v zbornici sprejeli z nenavadno večino. Denarni mogotci so razumeli, da je z njih močjo pri kraju da ne boldo imel več kongresa pod palcem, ker ljudstvo čimdalje glasnejše zahteva odgovora od svojih zastopnikov. Denar, ki so ga dali finančniki pri zadnjih volitvah za izvolitev svojih ndanih pclslancev, je vržen v vodo: prinesel jim ni najmanjšega dobička. “Epedemija poštenosti se je razširila v kongresu”, nravi neki buržoazni časnikar. Finančniki in miljarderji v Wall! Streetu so prepuščeni samim sebi in pomagati si bodo morali sami. Vsi pojavi pa dokazujejo, da so oderuhi res pri volji pomagati si s pomočjo ciganskih in konjsko mešesatrkib umetnosti. Ali ljudstvo se nič kaj ne ogreva za take umetnosti, katerih se poslužujejo cigani, konjski mešetarji in oderuhi pri svojih kupčijah. Bati se je, da !bi ljudstvu zavrela kri in sodilo oderuhe. Oderuhi pa niso pogumni in sreni ljudje, ki hi se ljudstvu postavili po robu v oiso-depolnem trenotku. Zato pa oderuhi računi jo takode: Ako ima država vojaštvo in bojne ladje, da varuje interese kapitalistov v;
inozemstvu, mora z istimi vojaki in barkami varovati koristi kapitalistov tudi doma. Ako se varuje veleroparje v tujini, je popolnoma logično, da se jih varuje tudi doma. Popolnoma opravičen je sum, da “cvet” ameriškega naroda (oderuhi, finančniki in borzi-anei) namerava pod zaščito bajonetov in topov uprizoriti paniko in tabol dokazati vladi, da se brez njegovih nasvetov ne sme delati tako važnih reform, kot je bančna preosnova.
Ravnotako logično pa je, ako se sumi, da potrpežljivost ljudstva visi na tanjki niti, ki se lahka vsak trenotek utrga. To je v'zrok, da zahteva gospoda v Wall Stree-tu, da se v neposredni bližini roparskega gnezda pomnoži vojaštvo. Mogoče bode vlada v Washing tonu spoznala, kaj nameravajo o-deruhi, finančniki in borzianci. Saj so isti ljudje zahtevali, da ameriška vlada ostro nastopi proti Mehiki ali pa Huerto prizna predsednikom. Miljonarjem je pa oboje dobrodošlo!. Vojna z Mehiko bi povzročila, da bi finančno reformo porinili na dolgo ldiolp, priznanje ITuerte predsednikom, bi pa. osiguralo naložen kapital v Mehiki. Špekulacija se je izjalovila, zato pa sedaj žugajo.
Isti strah kot v New Yorku je prešinil tudi k c is ti finančnikov v Chieagi. Ko je pred kratkem do-šla Vest iz vojnega ministrstva na nasvet generalov, da se naj odpravi vojaška posadka v forti Sheridan pri Chieagi, so se najmočnejše organizacije veletirgov-eev, finančnikov in borziamcev združile za oldpor. Ko je potoval skozi Chicago vojni minister Garrison ga je nadlegovala deportacija teh organizacij in' od iste dobe so tudi umolknili glasovi, da se odpravi vojaška posadka v folrti Sheridan.
Ljudje, ki se bojijo ljudstva in ki so prosili, da ostane vojaška posadka v forti Sheridan, so iste vrste ljudje, ki so darovali zemljišče vladi pod pogojem, da se ustanovi vojaška postaja v Sheridanu.
Da so kapitalisti darovali svet za vojaško postajo» je posledica, strahu, ki so ga imeli pred ljudstvom po velikem železniškem štrajku. Tedanji predsednik Graver Cleveland je odposlal v Chicago zvezne čete, ki so se izkazale kot dober varuh kapitalističnih interesov. Kapitalisti so v tem o-gromnem štrajku spoznali, da je zvezna armada za obrambo njih interesov neprecenljive vrednosti, zato so1 se združili, kupili svet in ga ponudili vladi pod pogojem, da se na njem ustanovi vojaška p »staja. Računili so: Vojake rabimo za obrambo naših koristi, zato je najboljše, da jih imamo pri rokah, da že na prvi klic pridejo na pomoč. Ako bi bil moral kongres kupiti svet v Sheridanu, tedaj bi nikdar ne imeli vojaške posadke v bližini Ohicage, ker kongres se ni strinjal z Grover Clevelandom, da je poslal zvezno vojaštvo kapitalistom na pomoč.
Denarni mogotci v Chieagi in New Yorku niso izbrali pravega ča. sa za svoje grožnje. Ako hočejo preprečiti bančno reformo in na-daljne zakone proti trust cim, s katerimi se bo pričel pečati kongres v svojem rednem zasedanju, s krizo ali paniko, potem so v pravem, ako se 'boje ljudske jeze. Vsekakor vedo denarni mogotci dobro, kakšen duh vlada v ljudstvu, zato računi jo na državno pomoč. Pri vsem tem jim še gre, da de-skreditirajo vlado. Ako vprizori-ino paniko, bol kriva tega sedanja Vlada. Če pa vlada pošlje zvezno vojaštvo na pomoč, se bo pa ljudska jeza obrnila proti vladi. Na vsak način postane vlada nepopularna, tako računijo denarni mogotci.
Izza dobe kralja Jurija, odkar so potopili čaj v bostonski luki zavoljo davka, pa do danes so denarni mogotci natvezali ameriškemu ljudstvu vedno večje breme. T0 breme bo postalo nekega dne tako težko, da ga ljudstvo ,ne bo moglo več nositi. Ako se bodo denarni knezi tako igrali z ognjem še v bodoče kakor sedaj, potem se prav lahko zgodi, da jih nekega dne požre ognjenik.
Kdor se z ognjem igra, se opeče!
— Katoliški škof za škofijo Trenton je zagrozil, da bo tožen list “The Menace” radi hudodelskega obrekovanja, ker je priobčil članek o nemoralnosti nunskega samostana v Cambdenu.
Vederemo!
Najeti hudodelci.
Ob času vsakega štra.jka doživimo, da kapitalisti najamejo kot privatne stražnike za varstvo njih imetka hudodelce,' ki so preživeli po več let za jetniškim zidovjem. Med njimi so morilci, vbijalei, požigalci, navadno obupani značaji, katerim je toliko vbiti človeka kot muho. Njih slike krasijo albume za hudodelce na policajskih postajah v večjih mestih. Zmerili »0i jih po Bertillonovem sistemu, vsako znamenje na njih telesu je natančno označeno v policajskih zapisnikih in odtise njih prstov hrami policija kot dragoceno relikvijo.
Ti hudodelci so ob času splošnega štrajka v Coloradu nastopali kot varuhi imetka, reda in mira. Zvesti svojemu hudodelskemu nagonu so spustili vlak, založen s skebi, z dinamitom v zrak, in ta zločin so podtaknili štrajkujočim delavcem, da so v interesu kapitalistov lahko nastopili brutalno proti njim. Dokazalo se je, da so vlak spustili v zrak najete barabe. Dvakrat so krvni psi sledili sled dinamitardov v kolibo, v kateri sta dve barabi v interesu kapitalistov čuvali red in mir. In kaj se je zgodilo? Nič! Niti obtožili ju niso, marveč so jim dali priliko, da sta izginila, ne da bi pustila kakšen sled za seboj. Iste vrste ljudi srečamo ob času stavke v južni Karolini in zapadni Virginiji, danes jih pa najdemo, v michiganskem bakrenem okrožju.
Novačenje za te vrste ljudi se vrši v detektivskih posredovalnicah. Kdor nima karijere hudodelca za seboj, kdor ni pohajal po bez nicah in ne pripada med izmeček človeštva, sploh ni sposoben za tako delo. Kapitalisti zahtevajo značaje, ki se ne strašijo vporabi-ti nobenega še tako podlega sredstva napram štrajkujočim delavcem. Kapitalisti nočejo ljudi z dobrim in mehkim srcem, ker vedo, da bi se take ne pripravilo, da bi morili mirne delavce. Za kapitaliste imajo vrednost ljudje s tigrovim srcem in krvoločnostjo črnega panterja. To ¡so ljudje po njih volji, na katere se lahko zanesejo, da bodo morili na ukaz ali brez ukaza, da so pripravljeni izvršiti vsako hudodelstvo za denar.
V interesu teh najetih hudodelcev je, da1 vprizarjajo nemire, izzivajo. rabuke in pretepe in podtikajo dinamit pod tovarne in poslopja industrielnili podjetij. Ako bi bilo v stavkovnem okraju vse mirno, potem bi bili tudi najeti hudodelci nepotrebni. Zarota dinamitardov v Michiganu, o kateri se je poročalo javnosti, ni bila. nič druzega kakor delo teh najetih hudodelcev, nanovačenih po detektivskih posredovalnicah. Njih šef je izdelal načrt, najeti hudodelci so ga pa izvršili, da bi radarje ogrdili v javnosti kot di-namitarde.
Po vsem civiliziranem svetu ima država izključno pravico, da. oboroži ljudi, da brani imetek in ljudi pred napadi. V nobeni deželi na svetu ni dovoljeno, da hi smel bogatin oborožiti navadne ljudi, ali pa razbojnike, tolovaje, morilce in tatove, da bi stražili njega in njegov imetek, ki bi na njegovo, povelje streljali in morili, poleg pa še vživali varstvo zakona. To je dovoljeno le v Ameriki. Tu imajo bogatini postavno pravico, da smejo vzdržavati svoje privatne in oborožene čete, katere bi smatrali v vsaki drugi civilizirani državi za roparje in tolovaje, ki sodijo po zakonu v ječo. Le v. Ameriki je po izreku nekega znamenitega sodnika življenje državljanov ogrožano od najetih profesionelnih vbijaleev.
Robert A. Piinkerton, ki je bil špijon v državljanski vojni, je v letu 1866 ustanovil privatno policijo, da služi kapitalistom kot privatna četa. proti delavcem. Od iste dobe pa do danes je bilo ustanovljenih mnogo detektivskih posredovalnic, ki imajo za kapitaliste na razpolago oborožene špijo-ne. Imamo tudi posredovalnice za tatove, požigalce, vbijalce, dina,-mitarde- in krivoprisežnike, ljudi, ki se pečajo z dobavo dokazov, morilce, sploh za hudodelce vseh vrst. Obstoji tudi dobro razširjena in regularna trgovina, ki omo-gočuje bogatinom, da si najamejo hudodelce, da zanje zvršujejo hudodelstva, ne da bi se jim bilo treba bati, da bodo kaznovani.
Znameniti W. J. Burns, lastnik take detektivske zveze, je konsta-tiral hudodelski značaj svojih u-
službencev. Izjavil se je o svojih detektivih, da so kot razred največja banda roparskih tatov, ki še niso prišli pravici v roke. Ta sodba se še nekam ugodno glasi o tej vrsti detektivov, kar dokazuje senatna preiskava v letu 18-92 o pinkertoncih. Dognalo se je, da so med detektivi kaznovani morilci» vlomilci in požigalci. Neki pinkertonec, ki je imel še iskrico človeškega dostojanstva v sebi, je pod prisego izjavil o svojih tovariših : 1 ‘ Orni so izmeček sveta. Niti eden izmed desetimi bi se ne vstrašil zvršiti umora.. Niti enega ni med njimi, katerega bi se ne moglo najeti, da izvrši umor.”
Kasnejše preiskave v letu 1900 in 1912 so končale z istim rezultatom : oboroženi pomožni biriči in detektivi, katere detektivske posredovalnice dostavljajo kapita listom v dobi štrajka, so oborožene roparske in morilske tolpe.
Umor deklice in dveh hrvatskihi rudarjev v michiganskem bakrenem okrožju potrdi znova, da danes ni prav nič drugače.
Pol stoletja so dovolili delavci, da jih kapitalisti strahujejo s pomočjo organiziranih in najetih hudodelcev, katere za njih zločinsko početje plačujejo mastno.
čas je, da se delavci vzdramijo in napravijo z zakonitimi sredstvi kom ec nastopu oboroženih in organiziranih (hudodelcev ob času štrajka. Gospodstvo najetih hudodelcev v dobi štrajka mora pre nehati. To mora postati cilj delavstva, ako hoče delavstvo zmagovati v gospodarskih bojih!
Odškodninski zakon za delavce v Minnesoti.1
V državi .Minnesoti je stopil s prvim oktobrom L 1. v veljavo odškodninski zakon za delavce. Novi zakon se tiče vseh delavcev, izvzeti so le delavci na farmah, hišni posli, takozvani časovni delavci, meddržlavni uslužbenci in navadni težaki.
Ako sodimo o tem zakonu po članku, ki ga. je prinesel “The Ely Miner” z dne 19. septembra 1913, je ta odškodninski zakon pe sek delavstvu v oči. Seveda ni tega izrekel “The Ely Miner”- Njemu se dozdeva zakon celo revolucionaren; v resnici se pa novi za-'kon niti primerjati ne da z nazadnjaškim zakonom glede zavarovanja proti nezgodam v Avstriji.
Novi zakon v Minnesoti varuje velekapitaliste in male delodajalce. Velekapitalistom prihrani strte ške za advokate» obenem pa določa jasno, koliko naj plačajo odškodnine ponesrečenemu delavcu. Ta odškodnina temelji na 50 odstotkih zaslužka in znaša največ tedensko 10 dolarjev, najmanj pa šest. Poleg1 teh omejitev so še drage. N. pr. Ako je delavec popolnoma hrom, se mn plačuje odškcd nino skozi 300 tednov. Maksimum je tri tisoč dolarjev. Tekom 300 tednov, pravijo boržuazni zakonodajalci, mora popolnoma hrom delavec umreti. Ako pa ne umrje, bomo skrbeli mi, da se preseli na drugi svet. Odvzamemo mu podporo, pa bo vsled stradanja kmalu tam, kjer ni muk in nadlog.
Paragraf o trajnih poškodbah določa, da se plača za palec na roki skozi 60 tednov polovico mezde, za kazalec 35 tednov polovico mezde, za tretji prst (sredinec) 15 tednov polovico mezde, za palec na. nogi 30 tednov piolovico mezde, za drage prste na nogi (vsakega) 10 tednov polovico mezde, za roko do zapesti 150 tednov polovico; mezdei, za celo roko 200 tednov polovico mezde, za nogo do členka 125 tednov polovico me zde, za celo. nogo 175 tednov polovico mezde in za roko 100 tednov polovico1 mezde. Kdor je tako poškodovan, da ni ka ntebeno rabo v življenju, dobi podporo za 400 tednov. Maksimum $4.000.
Ako je delavec vsled ponesreč-be umrl, potem dobe vdova in njegovi otroci, (ako je samec sta-riši) podporo skoz 300 tednov. Ma ksimum $3.000. Ko je poteklo tri sto tednov, gre vdova lahko beračit ali pa lahko umrje gladu.
Nadalje določa zakon, da mora delodajalec za prvih devetdeset dni poskrbeti zdravniško pomoč, zdravila, berglje itd., vendar pa. troski ne smejo presegati $100. Le v izvanrednih slučajih smejo doseči troski vsoto $200.
Drug »odstavek zopet pripoveduje o mesečnih penzijah za vdove, sirote, stariše, starega očeta in mater (deda in babico), brate
in sestre, ki so bili odvisni od' zaslužka ponesrečenega delavca. Vendar je pa tako nejasno povedano, da se neve, koliko časa so opravičeni do penzije. Ako vzamemo točko, ki pravi, da se' izplača kot. maksimum le $3.000 svojcem ponesrečenega delavca, za merodajno, potem poteče peuzija, ko je bila omenjena vsota izplačana.
Zakon ima še drugo veliko hibo, ker določa, da ima plačati določene vsote delodajalec. Mali delodajalec nima nič in ponesrečeni delavc mu tudi nima kaj vzeti. Velekapitalisti se pa lahko proglase bankrotnim, ako bi naenkrat ponesrečilo večje število (100 do 200) | delavcev. Prava socialna zakonodaja ustanovlja 'blagajne za odškodnino, v katero plačujejo le delodajalci določene prispevke. Taka blagajna garantira ponesrečenemu delavcu, kar mu gre po zakonu, mejtem ko nima ponesrečeni delavec nobena garancije, da mu bo delodajalee plačal v zakonu določeno odškodnino.
Velika krivica je tudi, da zakon določa, da se ponesrečenemu delavcu izplačuje le polovico njegovega zaslužka kot podporo. V vseh evropejskih državah zahtevajo delavci, da se izplačuje 100 odstotkov (cela mezda) kot renta poškodovanim delavcem. Popolnoma jasno je, da ima (pohabljen delavec več troskov, kakor delavec, ki je popolnoma zdrav. Popolnoma hrom delavec ima skozi vse žvljenje troske za zdravila, kopel, poleg potrebuje pa !še posebnega postrežnifca. Delavčeva mezda je danes tako pičlo odmerjena, da zdrav delavec komaj izhaja z njo. "Zato bi bilo popolnoma pravično, da bi hrom delavec dobival do svoje smrti vsaj sto in dvajset odstotkov od svoje mezde, da lahko izhaja vsaj za silo.
Z odškodninskim zakonom v dr žavi Minnesoti je le led prebit za socialno zakonodajo. Delavstvo, ne sme in se ne more zadovoljiti s takimi drobtinami, marveč ne sme odnehati od svojih zahtev, dokler se ne ustanovi državna ('blagajna za zavarovanje proti nezgodam in se ne prizna 100 odstotkov od mezde kot rento za popolnoma hromega ali pa vsled ponesrečbe za delo nezmožnega delavca. Ravno tako naj se uredi odškodnina trajno iti percentualno za vsak poškodovan ud, ki omejuje zaslužek poškodovanega delavca.
Upravno pravosodstvo.
Dr. Stefan Ságadin.
Zanima nas v' glavnem le ena vrsta zadev, ki so. po svojem bistvu izključene iz upravnega pra-vosodstva. To so zadeve, v katerih postopa uprava “po prostem prevdarku”, zadeve “des freiem Ermesšens ”, “pouvoir diseretio-nairte”. Kaj je kriterij teh zadev, kaj jih razlikuje od nasprotnih, upravno-,pravnih zadev ? To. vprašanje — quae»tio diabolica ga imenuje prof. Zorn, obupajoč nad možnostjo povoljne rešitve — je najvažnejše na celem problemu upravnega pravosodstva in najtežavnejše.
Uprava si je morala svojo samostojnost in neodvisnost od sodišč v dolgem» boju izvojevati. Tudi je v zmiislu principa delitve oblasti, na katerem temelji razdelitev funkcij' moderne države, da je uprava do nekje meje neodvisna. Njen delokrog ni samo izvrševanje zakonov, — to morebiti v najmanjši meri, ■— ampak javna uprava obsega vse, kar smatra moderna država za svojo nalogo, za svoje državne smotre. Zato se delovanje uprave ne more vsestransko zakonito predpisati in omejiti. To ni samo nemogoče, ampak bi bilo tudi nesmo-treno in bi vzelo upravi vso potrebno gibčnost. Uprava mora biti upravičena in zavezana, da v zadevah, ki zahtevajo njenega ukrepa, ne da bi že vsaj v detajlih bili za to kaki zakoniti predpisi, ukrene to. kar pe ji vidi za skupnost najbolje, najbolj smo-treno. Uprava v takih slučajih, kakor pravimo, postopa “po prostem prevdarku”. Prosti prevda-rek je torej izvršujoči oblasti prepuščen, kadar ima ukrepati, kar zahteva javni interes, ne da bi bila vezana na določen zakon. Zadeve prostega prevdarka v modemih .diržavab so imenovanja
državnih organov, ugotovitev splošnega interesa pri razlastitvi, dodelitev raznih koncesij, štipendij, pomiloščenj itd.
Zakonito pojem prostega prevdarka in krog takih zadev ni in ne more biti določen. Sinteza med upravnim pravosodstvoin kot, kontrolo uprave po neodvisni sodni oblasti in samostojnostjo u-pravne oblasti pa se je našla v principu, da so zadeve prostega prevdarka izključene iz uprav-no-sodne presoje. Naloga je torej teorije, pred vsem pa dobre prakse upravnih sodišč^ da določijo pojjnu prostega prevdarka gotove meje. Kake težkoče se v tem pogledu porajajo, bo pokazalo par izgledov iz prakse.
Obrtna koncesija se more pô-deliti samo neomadeževanemu prosilcu.
Občina more samo omadeževane osebe izgnati iz svojih mej.
V prvem slučaju se 'je naše u-pravno sodišče v mnogih razsodbah izreklo za nepristojno, ker je ugotovitev neomadeževanosti stvar prostega prevdarka uprave, v drugem pa je izreklo svojo pristojnost, češ, da presoja, ali je dan pogoj za izigon, omadeževanost, ni stvar prostega prevdarka.
Upravno sodišče na pr. smatra, da spada v pravno presojo, ali je kak zavarovanju zoper nezgode podvržen obrat po večji ali manjši nevarnosti uvrstiti v višji ali nižji zavarovalni razred, pravi pa, da je stvar prostega prevdarka, katera nevarnostna stopnja odgovarja *v določenem slučaju dejanjskim razmeram. V naše svr he naj ti iz obmejne sfere obeh vrst zadev vzeti primeri zadostujejo.
Princip, da ne morejo biti zadeve prostega prevdarka stvar presoje upravnih sodišč, je pravilen. Reklo bi se uvesti dvojno U-pravo, iz upravnih sodišč napraviti upravno distanco, ako hi se tudi zadeve prostega prevdarka podrejale upravnemu pravosod-stvu. Posledica bi bila popolna odvisnost uprave, rakova pot v razvoju v odnošaje, ki so v prejšnji dobi šiloma izzvali osamosvojitev uprave od sodišč.
In vendar vemo iz življenja, da so pogosto ravno zadeve, v katerih je postopala oblast po prostem prevdarku, tliste, ki neprijetno vzbujajo našo pozornost, ker postopanje oblasti sicer ne krši nobenega zakona, pač pa neprijetno dirne naš čut za pravičnost in objektivnost; ker n. pr. delovanje policije radi raznovrstnosti in obsežnosti agend ne more biti natanko po zakonih določeno, spadajo skoro vse policijske odredbe v kategorijo prostega prevdarka. Policija lahko iz zdravstvenih, varnostnih, nravnostnih itd. ozirov zapre kako ulico, šolo, gostilno za splošni promet. Žali pa naš pravni čut, ako vemo, da so v iz-vestnem slučaju (dunajski magistrat zoper češke šole!) zdravstveni ali varnostni oziri na odredbo le pretveza, v rtsnici pa so se merodajni strankarski, nacionalni ali kaki drugi oziri. Naš pravni čut nam pravi, da v te svrhe nima oblast prostega prevdarka.
Toda kako temu odpomoei? Zadovoljive formule de lege feren-da za rešitev tega problema še teorija ni našla. Pač pa je praksa francoskega Conseil d’Etat ubrala srečno ali vsaj dobro pot) do zdaj najbolj smotrenega izhoda in je vredna, da jo natančneje poznamo.	(Konec prih.)
— Vsegasiti kapitalisti /v Seattle, Wash., so izumili nova sredstva za gonjo proti goicialistom. Zadnjo soboto so udrli v dvorano, v kateri so zborovali socialisti, 4 pomožni biriči in izjavili sledeče: “Vsakdo, ki je podpisal resolucijo proti sodnijski prepovedi, v kateri se prepoveduje javne, shode na ulicah, naj stopi naprej, dp, ga aretiramo. Tisti, ki žele čakati do jutri, lahko to store.”
Komaj so biriči to izjavili, je takoj stopilo nekaj socialistov naprej, katerim so sledili dragi v toliki množini, da biriči niso! vedeli, kaj bi počeli z njimi.
Neki mož in žena z dvema ma-lenčkama sta- hotela, da se aretira celo družino. Ali biriči so izjavili, da naj pride družina prihodnji dan.
Do sedaj so vrgli v ječo 41 socialistov. Akto se misli s takimi sredstvi vistaviti pot socializmu1, se mogotci zelo motijo. Iz muk in trplenja mučenikov klije in prihaja svoboda!
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Podporna «Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsedaik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, Dl. v Castelletto. Kdo bi mogel dopo-Tainik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. vedati, kako jim je potekel tisti
"	____ rlfm IiflL rmrlTnil TT /~\ /IrtTl v C*
ki po dva in dva. Zavili so proti Algisovinj. vratom. Brodar in njegova žena sta bila zadnja v vrsti. Ko je Marta vzdignila oči, da bi se jedenkrat pozdravila gospodo, je bila prijetno iznenadena, vidé, da je Biče zopet pomirjena in da gleda za majhno četo.
Po odhodu Limontinov je bilo v grofovi hiši določeno, da mlada zakonska odideta, inaislejdnji dan
zadnji dan, tisti zadnji večer? s kako skrbjo je uboga mati svetovala hčeri, kar je najboljšega vedela in znala, obsipaje jo s poljubi iz z vsakoršnim skazovanjem ljubezni? Kake vroče obljube so si medsebojno delali za prihodnost, katere, žal, se niso imele nikoli spolniti? Z neizrečeno Hjubeznji-vimi besedami sta oba roditeljaj izročila svoje jedino dete njene-soprogu in jo priporočila
mu
Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, Ul.
Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, Ul.
NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se I iie imelo biti konca poljubov in imajo pošiljati na gl. tajnika.	objemov, a. nazadnje seje hči
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzorne- vendarle iztrgala iz materinega ga odseka A. J. Terbovcu.	naročja, in pustivši joi vso raz-
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. solzeno in vzdihujočo, je tekla, Hrastu.	kar je mogla, doli po stopnicah na
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spre- dvorišče, kjer se je vsedla na ko me mb e naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th j n ja, pripravljenega zanjo, in se Ave., Chicago, 111.	je napotila. Ottorino, Lupo, Lau-
retta in dvoje grofovih oprod, ki
Lupu in Lauretti, ki sta jo imela ¡spremljati v Palestino'.
Prišla je ura, določena za od-|hod. Dozdevalo se je, kakor da bi
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi.
Tu se je nekoliko oddahnila, a na to vzdihnivši je nadaljevala:
“Ubogi človek, že vem, vem dobro, kaj vas podi od našega kraja! Oh, saj tudi zame isti nima več nekedanje vrednosti. Pred najino' nesrečo, kadar je še tisti naš ubožec . . . Bog mu daj večno luč! ... Pa kaj se hočeva že zopet jokati! naj bo po volji božji . . .
Kaj sem že hotela reči? . . . Ali mislite, če ostanete daleč od našega kraja, če ne bodete videl naše vasi, da ga boste mogel pozabiti! — O, gotovo ne! In jaz rečem, da tudi, če bi bilo to mogoče, bi vi sam tega ne maral. Poslušajte mene, Miha! Tam bova skupaj živela, mislila bova nanj, molila zanj, hodila bova klečat im molit tje pred njegov križ, dokler naju Bog pusti še na ten svetu, da se bova pokorila za, svoje grehe. In kadar naju Bog pokliče k sebi, bova vsaj imela to tolažbo, da naju pokopljejo 'zraven njega.”	...
Ko je žena končala, si je Miha obrisal oči in je rekel: “Prav govorite, Marta, pa ste vendar čudna žena! Vedno mi pravite, da se je treba potolažiti in udati se božji volji, me karate, kadar me najdete, da jočem, a potem zače n j ate sama tako govoriti . . . Konec n o sta se tudi ona dva odločila, da odrineta s svojimi sova ščani.
Uboga žena je torej, kakor smo že rekli, prišla z malo culo svojega blaga pod pazduho, da bi se poslovila pri grofovi družini. Poklonila se je hišnemu gospodarju, poljubila roko gospodinji, katera se je pogovorila ž njo jako prijazno, kar je imelo tem večjo vrednost, ker v tedanjih časih so bili razni stanovi človeške družbe mnO'go bolj ločeni med seboj kakor dandanes, kajti v tisti dobi so občno mnenje, dolgotrajna navada in tudi postave rušile vsako eutstvo jednakosti med plemeni taši in priprostim ljudstvom, ka kor da bi ne bili prvi in drugi 'iz |ljubila.
obrnila proti stari ženi, in gledaje j sta imela spremljati ženina do jo v obraz s svojimi velikimi mo- Castelletta, skočivši naglo na svo drimi očmi, je dejala še: “Jutri,! je konje, so šli za njo. Pri izhodu kadar zagledate od daleč gradov sta čakala sokolar in njegova stolp, pozdravite ga za me. Koli-¡žena, ki sta hotela pozdraviti že-kokrat sem jaz, ko se je že stem- nina in svoja dva otroka. Biče se nilo, sede na vrhu zrla doli na je- je vsa prestrašila misli, da ji bo zero, kjer sem zapazila lučico, treba še jedenkrat prestajati hude premikajočo se naprej, in kasne- muke slovesa. Nepremagljiva sila je zaslišala tudi ribičevo pesem, jo je podila ven iz tistega zidovja. Tiste sladke pesmi, ki je lajšala proč od oseb, od katerih se je otožnost mojega srca zadnje dni,¡tako težko ločila; zato je s pove katere sem preživela v svoji dragi! šeno glafvo stekla mimo njiju, domačiji, jaz ne bom slišala več! I kakor da bi bežala; niti odgovo Ne bom slišala več pljuskanja va- riti ni mogla njunemu pozdravu, lov ob prod pri kraju jezera, ne Dolgo je tiho jezdila družba bom čutila rednega pihljanja jir- proti Sestu Calende. Koneeno je tranjih in večernih vetričev in ne Ottorino položil roko na vrat slišala divjanja prihajajoče ne- krotkega konja, katerega je jez-vihte. O, pozdravite za me tisto dila. Biee, in dejal: “Ali se naše solnce, tiste naše gore, tisto spominjaš, moje sladko življenje naše drago nebo. In kadar skupaj ¡tistih ur, katere sva skupaj pre zbrani na trgu pred cerkvijo za- bila na morcatski pečini? Ti si pojete večerno pesem v čast pre- sedela v sredi med svojim očetom čiste Device, spomnite se na me, in menoj, in si jedno roko pr epu ki sem tudi tolikrat kleče poleg stila v mojih rokah . . . Tedaj mi vas z varni molila in pela, ki sem je prvič segla v srce nada, da bi mnogokrat zadržana po kakem te mogel kedaj svojo imenovati opravku v očetovi hiši z vneto po- Koliko nasprotja in žalosti sva božnostjo in drhtečo ljubeznijo morala prestati od tistega dime! A poslušala sladko- pesem, katero mi sedaj si vendarle res moja, moja je veter prinašal ma uho sedaj za vedno! O, kako neskončno sre bolj zamolklo sedaj po bolj raz- čen sem! Ti si moje jedino veselje ločno. Spomnite se na me! Le|na svetu. S kako odanostjo in Ijn malo dnij mi je še usodil Bog! In beznijo ti hočem posvetiti svoje kadar vam pride vest, da sem pre- življenje, da ti kolikor mogoče minila, potočite solzico v spomin ublažim usodo, katero si izvolila, uboge Biče, katera, rojena in iz-1deliti z menoj !” rejena med vami, se je nadejala,, S takimi ljubezni polnimi bese da po prestanih težavah tega živ- dami je mladenič dajali oduška ljenja položi svojo trudno glavo rajskemu veselju, katerega je bilo k počitku v rodni zemlji, milova- prepolno njegovo srce. Blaženo na in objokovana od svojih ro- se smehljaje je Biče vpirala svoj jakov.”	pogled v njegov obraz. Bila je še
Grof in Ermelinda, začudena in preveč utrujena vsled silnih ob ginjena vsled silnega navdušenja čutkov, prestanih pri slovesu, da svoje hčere, sta jo gledala nema, bi se mogla dobro zavedati po ne upajoča se, poseči ji v besedo, mena posameznih besed, vendar A ko je nazadnje izrekla živo, da, je nekako urnella vkupni smisel gotovo slutnjo svoje bližnje smrti, kakor kdor sliši sladko godbo na se nista mogla več vzdrževati, ih pol vzbujen in na pol v spanju, sta se oba milo razjokala.	In res je bila ona tedaj tako
Jednako je bila začudena in gi-1 omamljena, kakor je sama pravila njena tudi Marta, ko je slišala kasneje, da se ji je vse skupaj tako otožno in ljubeznjdvo, govo-1 dozdevalo le sanje, riti o svojih dragih krajih, in vsa:	V Gallarati so se ustavili. Sto-
v solzah ter vzdihuje je skušala pili so v neko gostilno, da bi se prijeti dekličino roko. Nazadnje nekako odpočili. Niso se bili še jo je prijela, in dasi se je deklica, vsedli, kar je prišel neki sel, ki je ¡ branila, jo je vlekla k sebi in po-| prašal po Ottorinu, in mu izročil
neko pismo. Mladi vitez ga je od-
podobna. jezi kakega zaljubljenca : bila je mučna res in pekoča, a lebko vtolažljiva, če bi se nasprotna stranka hotela le količkaj izgovoriti, ali skazati se prijazno. Ker se ni mogel spomin! j ati, da hi bil Marka užalil drugače ko s tem, da se ni 'hotel poročiti z Ruscono-vo hčerjo, in se mu je dozdeval ta razlog premalenkosten za tako hudoi sovraštvo, je mislil, da ga je moral kak hudoben jezik očrniti pri Marku, in da bi utegnil ta prej ali slej izprevideti svojo zmoto ,ter vrniti mu nekedanjo zaupanje ljubezen.
In glej, sedaj je vse kazalo, da se mu že hoče Marko zopet približati; da ga hoče prositi opro-ščenja in podati min roko v pomir-jenje ta ponosni mož, ta velikan, do katerega je Ottorino nehote vedno čutil spoštovanje in ljubezen, in to celo takrat, ko je bilo razžaljenje še živo in sveže ,ter ni njegovega gnjeva in sramote še lajšalo kesanje onega, ki mu ga je bil brezpotrebno prizadejal.
Sedaj moram iti v Castelletto,” je dejal Ottoririoi selu. “Povej tistemu, ki te je poslal, da pridem v ’Seprio že pred večerom.” O, pojdite takoj je,” odgovoril uni, “grajski oskrbnik njim je dal največjo silo, a jaz sem iskaje vas že mnogo časa izgubil.’ Pa kako si uganil, da sem tu?” je poprašal' vitez. ■
Izvedel sem od nekega služabnika grofa Del Balzo, da ste se napotili na to stran. Stekel sem za vami, a nisem mogel dohiteti vas prej.”
In kedo ti je dal pismo?” Grajski oskrbnik v Sepriu mi ga je izročil že sinoči. Prišel je tja neki imenitni gospod, in brž je bilo razposlanih kakih pet poslancev na vse strani.”
Ali poznaš tistega gospoda?” 'Ne, ker jaz nisem znan v teh krajih; toda sodé po časti, ki mu jo skazujejoi, mora biti kak mogotec. Je velik, srednje starosti, lepe zunanjosti.” In na to je začel opisovati njegov obraz prav* tako, kakoršen je bil Markov.
Sedaj je sprevidel Ottorino, da bi bila Arsaka zamuda ne samo neumestna, temveč tudi neodpustljiva ,ker bi utegnila imeti usode-polne posledice. Zato se je odločil, da steče do Sepria in se potem takoj vrne po soprogo.
Castel Seprm je bil oddaljen le nekaj čez pol ure hoda. Da bi prišel tja in nazaj, bi potreboval le toliko časa, kolikor so se imeli ustaviti vi Gollarati. Dejal je tedaj singly naj počaka, in je stekel ves vesel* sporočat stvar Biči. “Kaj Marko?” je dejala ta vsa
prestrašena. “Marko vas kliče? O, ne hodite tja, Ottorino! Bežimo daleč od tega človeka, povedite me v Castelletto.”
‘Pa saj ti pravim, da je sedaj ves drugačen. Glej, on sam se mi opravičuje in obeta, da hoče poravnati krivice, katere mi je storil.”
“O, ne, ne, ne hodite tja! Beživa proč od tistega človeka, vam rečem! beživa, dokler še utegneva! ”
“Poslušaj me, srček moj,” je dejal Ottorino, prijemši jo za roko, “ta tvoj strah in groza pred njim sta vendarle neopravičena. Saj je bil on vendarle vljuden s teboj. In ali ni on tudi rešil življenja Lupu vsled tvoje in tvojega očeta priprošnje?”
Ko je bila Biee tako naravnost spomnjena. na tisto strašno noč, katere ni mogla nikoli pozabiti, jo je znova spreletel hud strah, in prijemši soproga 'za roko, mu je rekla: “Oh, Ottorino, vi ne veste vsega! ”
“Kaj!” je dejal ta začuden, “tudi ti si ga spoznala? JaiZ sem mislil . . . Da, res je, vitez, kateri me je vrgel s konja pri bojnih igrah, je bil Marko. Ali veš pa, da moram hiti hvaležen za svoje življenje njegovi dobrotljivosti? Ali veš. da mi je prišel naproti s sulico, ki je imela odlomjeno ost ? ’ ’
Z zadnjimi besedami, katere so ji v strahu neprevidno ušle, bi
bila Biee že skoro razodela celo skrivnost o Markovi ljubezni. A slišavši potem, da jih je Ottorino manj ljubosumno tolmačil, se je kmalu zavedla, je pomislila, da nikakor ne sme odkriti te tajnosti, ker ji je mati tolikokrat in tako vroče priporočila, naj tega nikar ne stori, če se neee izpostaviti nevarnosti, da hi se njen. soprog spopadel s tako strahovitim tekmecem. Zato je sklonila glavo na prsi in umolknila.
Tedaj je jel Ottorino tako toplo govoriti o Markovi iskrenosti in velikodušnosti; kazal je tako zaupanje v njega, ter vročo željo, da bi se mogel zopet sprijazniti ž njim in hiteti v njegovo naročje; dokazal ji tako živo, kako važnega pomena bi bila ta sprava za njuno usodo, da mu je Biee po dolgem ugovaranju konečno deloma prepričana, deloma iz uda-nosti vendarle privolila, da bi šel tja.
“Pa se vrnete takoj, ni res?” je prašala še nazadnje.
“Najdalje v dven urah bom zopet tu,” je odgovoril Ottorino.' “Grem tja, samo da ga pozdrav ' vim, ter da se dogovorim ž njim o tem, kar je najnujnejšega. Mej,' tem ostane pri tebi Lauretta in te bodo varovali Lupo in oprode tvojega očeta.”
“Pa vi ne vzamete nobenega seboj ? ’ ’
(Dalje prihodnjič.)
æwfiææ ffiæsæaffiffibRBiKSfiæsiiBSBîHiHiaiifi
.dri	S
K
I
s
£
£
K*
£
s
£
£
ifi
k
£
£
K
Ali ste onemogli?
Ali ste trudni? Ali nimate veselja do dela in drugih reči? Ali je vaša prebava slaba? Odpravite te neprilike s tem, da okrepite celi ustroj. Rabite
Severov
Življenski Balzam
(Severa’s Balsam of Life)
Priporoča se tudi zoper dolgotrajno zapeko, zlatenico, slabo prebavo in razne druge jetrne neprilike. Cena 75 centov.
m
»
K
æ
ü¡
s
if¡
æ
Hi
Bi
»
Vprašajte lekarnarja za Severova zdravila. Zavrnite nadomestitve. Ako jih nima v zalogi, naročite jih od nas.
BÏ
~ CEDAR RAPIDS U. IOWA
iste snovi.	j Nekaj trenotkov so bili tiho vsi. pri, in se nemalo začudil, zaigle-
Grofica je bila že izročila na Le Biee ni jokala. Radi premoč- davši v njem Markov podpis. Ta
skrivnem župniku dobro pest sre brnjakov, da bi preskrbel ubogo Martino družino z vsemi potreb* ščinami. Zanesla se je nanj, da on — ki je dobro poznal' občutljivost svojih ovčic sploh,, in še vzlasti Martino, katera je bila nekako ponosna na svojo pošteno revščino — bo znal opraviti to na najprimernejši način, ne da hi se ona čutila kaj žaljeno.
Nazadnje se je Marta približala Biči in je hotela poljubiti roko tudi njej; toda ona, odtegnivši jo lahkotno, ji jo je položila na ramo ter ji rekla: “Z Bogom, dobra Marta! spomnite se na me, ki ste me tolikrat nosila v naročju, kadar sem bila majhna, 'in molite za me. Z Bogom!” To rekši se je obrnila na drugo stran, in Marta
nega občutka niso mogle njene ga je obveščal, da je dospel v ve-solze privreti na dan. A ko se je liki naglici in skrivaj iz Lucche, nekoliko poleglo tisto navdušenje, 'in da ga pričakuje nemudoma v ki jo je vso prešinjalo, je čutila, Castel Sepriu, ker se ima dogovo-kako da sili jok tudi njo; stisnila riti ž njim v silno važnih zadevah, je še jedenkrat roko stari Marti, Nazadnje je še priznaval, da mu in ji dejala zopet: “Z Bogom! je bil prej storil veliko krivico, spomnite se me v svojih molit- pa da je sedaj jedrna njegova že-vah!” in ko je stara žena odhaja- lja, čimprej vse poravnati, la, je stekla materi v naročje, in Ottorno je bil ves presenečen, sklonivši glavo na njene prsi, jih Ta novi dogodek je mahoma spre-je orosila z vročimi solzami.	minjal vse njegove načrte o pri-
hodnosti in ga spravljal v popol-Triindvajseto poglavje. noma drugačen položaj, kajti on Rogov glas je naznanil odhodi I se je bil odločil, da zapusti rojst-Limontinov. Biee si je otrla solze, ni kraj le, ker je bil nekako obu skusila je odpraviti, kolikor mo-1 pan, in ni vedel sicer kaj početi, goče, izraz žalosti s svojega oblic- Toda v dnu njegovega srca je bila ja, ter je šla z očetom in materjo še vedno neka tajna želja, neka k oknu, od koder se je moglo vi- šibka nada, da se mu posreči še deti odhajalce. Prišli so iz velikih | kedaj zopet spraviti se svojim vrat grofove hiše zastavonoša, Ln,ekedanjim gospodom. Mladeni-
u;	E£
| Nerednosti	prebave.	|
Za ohranitev	dobrega zdravja	ne smemo' pustiti	nobenih nered- K
nosti prebave, ker te so posledice kake bolezni, vsekako celega ži- Jn vola ali posameznih delov telesa. Brez prave hrane in dobre prebave !f| ne moremo živeti. Zato je važno, da imamo vedno pri rokah kakšno S« zdravilo, katero v slučaju nereda prebavnosti, zamore takoj odpo- 3 moči. V takih slučajih se zamore priporočati vsakemu, dobro znano, S staro, pravilno delajoče	S;
Trinerjovo Amerikansko Grenko Vino
Tp visoko cenjeno zdravilo, bode očistilo prebavni sistem, brez vsake bolečine ali druge zapreke; poveča vašo slast, daje boljše moči notranjim delom telesa in odpravi zaprtnico, kot vse druge nerednosti tikajoče se teh. Moralo hi se rabiti za vsako nepriliko prebave.
Imejte vedno to zdravilo v svojem pohištvu in rabite za
Zaprtnico i Bolečine v črevji Glavobol Slabosti Nervoznost Slabo prebavo Zgubo slasti Ujed
Nerednost po jedih.
Ne odlašajte stem misleč, da proide samo. Ako se ne zdravi pravilno in ob pravem času, tedaj vedno oslabi živce. Najboljše zdravilo vseh takih slučajih je
BITTER-W1NE
trineaovo
Horké víno
’’••JmU.uí b/ JOSEPH TBINER «16-622 S.AshUnd Av«-
V lekarnah.
TRINERJEVO GRENKO VINO.
Ne jemljite druzih.
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. A silla n d Ave., Chicago, 111.
je že hotela oditi. A mahoma se je
deklica globoko ginjena zopet potem župnik, in za njim Vsi moš-lčeva nevolja proti njemu je bila 1 uiUHiHiareiHaffjaiziBna^^
Kenilworth.
Koman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z.
Vsipeh mladega dvorjana je Spodbudil častihlepnost Leice-«tra, kakor se občuti star bojni Ikon j, ako mimo njega drvi mlado žrebe. Govorico je zasukal na bankete, veselice, zabave im na značaje ljudi, ki so v tisti dobi posečali take prireditve. Združil je dober dar opazovanja s satiro in ogibal se je hudobnega obrekovanja in vsakdanjih, dolgočasnih slavospevov. Posnemal je spretno pametnega in neved-čnega človeka, in se dotaknil vsega: tujih dežel, njih šeg in navad ... življenja na dvoru, obleke, damske mode; vsak stavek je končal v dobrikanju in obo-žavanju mlade kraljice, njenega dvora in vlade.
Ko so se vračali v palačo, je kraljica zahtevala, da jo Leicester prime pod pazduho, da jo vodi od obrežnih stopnjic do pp,-'lače.Pogledi in besede Elizabete so izražale posebno milost in (naklonjenost. Tudi njegovega nasprotnika je včasi razveselila s posebnim mamenjem milosti. Vendar so pa vsi dvorjani trdili, vsa znamenja naklonjenosti in milosti niso nič v primeri z besedami, lci jih je kraljica zašepetala v uho dvorni dami Derbijevi: — da sedaj vidi, da je bolezen najboljša alkiministinja, ker je bakreni nos Suseksa. spremenila v «latega.
Ta dovtip se je kmalu razširil in grof Leicester je užival ta triumf, kakor človek, ki je edino ljubljeno solnice na dvoru. V tem trenotku je pozabil na svoj zamotan in nevaren položaj.
Dasiravno se to glasi nekain čudežno, je vendar resnično, da jo v tem trenotiku bolj osredoto-čeval svoje misli na naklonjenost kraljice, kakor na svoje tajno ženitev, ki jo je kraljica očitno izkazala mlademu Raliju. Seveda so bila vsa znamenja naklonjenosti zelo nežna, ki so vendar veljala človeku, ki se je odlikoval po telesni lepoti in duhu, znanju v literaturi, srčnosti in dvorjenju.
Neki dogodek tekom večera je posebno obudil pozornost Lei-cestra.	)
Plemenitnlke in dvorjane, ki so spremljali kraljico na izletu, so bili povabljeni na banket v kraljevsko palačo. Seveda ni bila na banketu navzoča kraljica, ki je po tedaiiji šegi v- malem fcroigu svojih dvornih dam obedovala v stranisiki sobi.
Po banketu se je zlbral ves dvor v krasnem vrtu palače, kjer je kraljica vprašala neko damo, ki je Vživala njeno posebno zaupanje, kaj> se je zgodil« z mladim viteZem s plaščem.
Lady Paget je odgovorila, da je videla mojstra Rali ja Peka j minuiti preje, kako je na oknu malega paviljona proti Temsi nekaj risal z diamantnim prstanom.
—	Prstan je moje darilo, — je rekla kraljica — s katerim sem ga odškodovala za plašč. Pojdite z menoj Pagetova, da vidiva, kaj dela s prstanom. Spoznala sem ga ... on ima zelo dobro glavo.
Šli sta proti paviljonu, kjer je mladi kavalir čakal skrit kakor ptičar, ki opazuje nastavljeno mrežo.
Kraljica je stopila proti oknu, na katerega je Ralij zapisal:
—	Bojim se padca, rad bi splezal odtod.
Kraljica se ja smejala. Naj-prvo ga je čitala Pagetovi na glas, potem pa tiho zase.
—	Začetek je dober, — rekla kraljica po kratkem molku; — ali muza je mladi talent takoj v začetku pustila na cedilu. Bilo bi velikodušno končati verz... ali net... Lady Pagetova poskusite svoj talent z rimami.
Lady Paget, ki je bila od rojstva zelo prozaična, kakor vse najvišje dvorne maršalice pred njo in za njo, je zatrjevala, da ne more pomagati mlademu pesnika.
—	Ej, potem moramo sami žrtvovati muzam, — je spregovorila kraljica.
—	Nobena žrtev ni bolj dobrodošla, — je odgovorila Pagetova. — Vaše veličanstvo bo osrečilo dame v Parnasu.
.— Tiho* Pagetova, — je rekla kraljica. Kar vi govorite je kle-
tev proti devetim, nesmrtnim ... Ali same so device in na)j izkažejo milost deviški kraljici... Kako se že glasi verz?
—	Bojim se padca, rad bi splezal odtod.. . Ali bi se odgovor ne glasil lahko' tako le:
—	Akoi nisi srčen, ne plezaj povsod.
Dvorjanka je veiselo vzkliknila vspričo take rešitve tega v-prašauja. Pa ni čudo, saj so še slabši verzi izvabili občudovanje, če tudi jih niso skovale tako visoko stoječe osebe.
Ko je kraljica zapustila paviljon, kar je storila s počasnimi koraki in večkratnim obračanjem, je opazila, da je mladi kavalir stopal previdno proti prostoru, katerega je ravnokar zapustila.
Elizahetha je zapovedala svoji spremljevalki, da mora molčati, kako je pomagala mlademu pesniku. Pagetova je obljubila najstrožjo molčečnost. Vendar moramo vzeti na znanje, da si je v duhu pridržala pravico, da omeni dogodek Leiicestru, ki mu gotovo ni mogel povzročiti veselja.
Ralij je pristopil k oknu in z veseljem čital spodbujenje, ki ga je napisala kraljica, ker je bila pot odprta njegovim častihlepnim ciljem. Potem se je vrnil po-nosen k Suiseksu in njegovemu spremstvu.
Spoštovanje do grofa mu ni dopuščalo, da bi mu razložil svoj sprejem na dvoru, dokler ni bilo zbrano* vse spremstvo v dvorani gradiča. Suseks se je vsled bolezni in doživljajev tekom dneva čutil utrujenim. Odšel je takoj v svojo sobo in zahteval Vajlanda.
Ali najlti ga niso mogli nikjer. Mejtemi ko so ga nekateri prav po vojaško preklinjali vsled njegove nenavzočnosti, so drugi čestitali Raliju vsled njegovih pridobitev na dvoru.
Bil je toliko razumen in taktičen, da je dogodek z verzom zamolčal. Ali vsi drugi dogodki, ki so pričali, dla vživa ugled in milost pri kraljici, so bili znani.
Vsi so mu čestitali; nekateri kot prijatelji, drugi so zopet mislili, da mora njegova sreča koristiti tudi njim. Večina je pa smatrala, da so njegove pridobitve na dvoru, zmaga vsega Susekso-vega spremstva.
Ralij se je vsem zahvalil zelo prijazno in pripomnil je, da mi-lest enega dne napravi ravnotako ljubljenca, kakor ena lastovka prinese spomlad. Koncem je pri-djal, da Blount ostaja v ozadju ih prašal je po vzroku.
Blount je odgovoril odkritosrčno :
—	Ljubi Valter želim ti toliko dobrega, 'kakor tele žlobudra've glave, ki ti šepetajo čestitke v u-ho, ker se ti je razvedrilo vreme. Ali bojim se zate Valter (pri tem je okrnil solzo v svojem odkritosrčnem očesu). Bojim se zate. Dviorne intrige, zaplet! a ji, tele bliski iz milostnih ženskih oči so mreže, ki spremene polno mošnjo denarja v vinarja in povzročajo, da se lepi obrazi in gladkobesedni postavljači seznanijo s sekiro krvnika.
S temi besedami je Blount osta-vil dvorano. Ralij je pa gledal za njim z-'obrazom, na koterem ni bilo njegove navadne srčnosti in živahnosti.
V tem trenotku je vstopil Stanley in nagovoril Tresiljan a:
—	Lord zahteva Vajlanda in Vajland se je zdaj ¡pripeljal s čolnom in zahteva tebe. Nikakor noče k lordu, dokler ni govoril s teboj. Fant izgleda, kakor da bi bil ob pamet ... prosim, prosim da greste takoj k njemu.
Trosil jan je poiskal tako ji kovača in se je čudil njegovi razburjenosti.
—	Vajland, kaj ti je? — je vprašal Tresiljan. — Ali si videl vraga?
—	Gospod, videl sem še nekaj hujšega ... baziliska, — je odgovoril Vajland. — Hvalu Bogu, da sem ga opazil prvi. Ker me ni Spoznal, me more povzročiti še več zla.
—	Za božjo volje, govori pametno, — je rekel Tresiljan, — da te razumem.
—	Videl sem svojega starega
gospodarja; — je odgovoril kovač. — Videl sem ga zadnjo noč. Neki prijatelj me je peljal v palačo, da si 'ogledam veliko uro v stolpu, ker se zanimam za take u-motvore . . . No, na nekem oknu v stolpu je pa slonel moj prejšni gospodar.	(Dalje.)
Razne vesti.
— Generalnemu poštarju Bur-lesonu v Washingtonu, D. C,, je 25 oseb doposlalo prošnjo, v kateri so prosile, da naj se sv. pismo izključi od poštne pošiljatve, ker so v njem nemoralni odstavki in stavki in ker spada sv. pismo med umazano literaturo. Glavni poštar je prošnjo odklonil.
Mi smo prepričani, ako bi kateri naprednih listov ponatisnil umazane stavke iz sv. pisma, da bi moral urednik ali pa 'poslovodja lista delati pokoro v ječi.
— Dne 23. septembra t. 1. je
pričelo srečkanje za zemljišča v Glasgovvu, Mont. Rezervacija Fort Pečk Indijancev obsega 1,345,000 a krov sveta. Za zemljišča se je zglasilo do 40,000 oseb. V navzočnosti 1000 oseb je Sletba hčerka župana iz Glasgovva potegnila prvo srečko, ki se je glasila na ime Sam Crovva iz Ham-monda, Ind.
To je zadnje veliko zemljišče, ki se jo odprlo naseljevanju.
— O malopridnem 17 letnem -L Elisu, ki je v Indianapolisu umoril J. Shalanskega, trgovca z obleko in potem pobegnil, je njegov sivolasi oče izpovedal, da je bil hudodelec že izza mladih let.
Oče je rekel, da se je iz Los Angelos, Cal., preselil v Richmond Va., da bi s izognil sramoti, ki mu jo je delal ujegov sin. Iz tega mesta je mladi Ellis izginil, da je pričel svojo zločinsko karijero. Kradel in ropal je v Philadelphiji, Detroitu, Clevelandu, Toledu, Louisvillu in Indianapolisu. Bil je zločinec v pravem pomenu besede in zvrševal je hudodelstva od Atlantika do Pacifika. V Tacomi, Wash., se je sešel z nekim F. Bro-kawom , mladim malopridnežem, ki je zapustil za seboj zelo slab •spomin v ameriški mornarici. Kari j era obeh mladih hudodelcev je tesnioi spojena in policija trdi, da sta oba rabila enako metodo pri tatvinah v hotelih, da sta z alibijem dokazala svojo nedolžnost. O mlademu morlcu Ellisu nima policija najmanjšega sledu.
— Odkrito hudodelstvo. Josip Walter, rudar, je popravljal streho na hiši, katero je najel v zadnjem aprilu v Central Cityju, Col. ^podtaknil se je nad zavojem cunj, ki so ležale pod streho. Ko je sveženj razvil, se je prikazalo mumificirano truplo majhnega deteta. Ko je nadalje iskal, je našel še dvoje posušenih detinskih trupel. Okrog vrata so imeli ma-lenčki trak, s katerim so jih zadavili. Družina, ki je bivala v hiši 17 let, se je izselila pred dvema letoma,
— Surovost. Iz Pontiaca, 111. poročajo, da je pred. preiskovalnim odsekom za državne polboljševal-nice, pričal Stanovnik tega zavoda, da je leta 1906 umri deček, ker sta dva paznika surovo postopala z njim.
Dečki pod 14. letom so pričali, da vsi pazniki, izvzemši enega, grdo ravnajlo z njimi. G. McRei-nold je edini človekoljubni uradnik. Y$i ga smatrajo' in častijo kot očeta.
M. Hulbert, 20. let star, je iz-
povedal, dla je paznik Quins pobil zamorskega dečka Williamsa z jekleno napestnieb (billy) na tla. A. Burell, neki drugi paznik je prišel prvemu na pomoč in je udrihal s stolovo nogo po dečku, ki je ležal nra tleh.
P. Marshall je s koliičem pobil na tla 171etnega W. Luella. Paznik Burell ga je med delom prete pel s kladivom. Nekoč mu je stopil na trebuh in ga tepel, da je pričel krvaveti.
Ni čudo, ako tako ravnajo z dečki v poboljševalmci, da dečki črtijo vse, ko zapuste poboljše-valnieo in postanejo hudodelci.
— Nepričakovana rešitev. Ko
je E'. Murillo, rodom Mehikanec, stal pred sodnikom Jacksonom v Los Angelos, Gal., da ga obsodi radi umora na dosmrtno ječo, je planil v sodno dvorano pomožni državni pravdnik Ford in prinesel dokaze, da je umorjeni zvršil samomor. Murilla so takoj izpustili.
—	Medicinski oddelek na deželni bolnišnici v Ljubljani nima
para po vseh avstrijskih bolnišnicah, poroča “Zarja” o zavodu za bolnike na Kranjskem. Na tem oddelku je namreč tudi opazovalnica za umobolne, in sicer je nastanjena v pritličju. Vsakdo si lahko misli, kakšen lep mir imajo bolniki na medicinskem oddelku ponoči, kp jih iz najboljšega spanja naenkrat prebudi razgrajanje in vpitje umobolnih. Posebno prijetno je za one bolnike na medicinskem oddelku, ki leže v prvem nadstropju : pod njimi o-pazovailnica, nad njimi so jetični bolniki; v opazovalnici vso noč ropot, jetični prekašljajo vso noč in bolniki v prvem nadstropju se brez spanja premetavajo in postajajo od dne do dne bolj nervozni. Zlasti soba z osmimi posteljami v prvem nadstropju medicinskega oddelka je kakor nalašč za bolniško sobo: ta soba je namreč nekak prehod iz prvega nadstropja v drugo nadstropje in usmiljenke letajo ves dan tu Skozi in butajo z vrati, da je groza in strah. Vse te nedostatke hi deželni odbor lahko odpravil, ker je na prostoru za glavnimi paviljoni toliko prostora, da bi čisto lahko zgradil oddelek za opazovalnico in posebni oddelek za jetične. Ali kaj se briga deželni odbor za take lapalije, ko pa ima sedaj čez glavo skrbi za Šušterši-čeve zaupnice! Tudi bi priporočali deželnim kristjanom, da ponče usmiljenke, ki strežejo v prej o-menjeni sobi o dolžnostih napram bolnikom. Te “usmiljenke” bude bolnike ob treh zjutraj iz spanja, da jim zmerijo toplino. Za zdravnikove odredbe se brigajo toliko kolikor za lanski sneg. Deželni odbor naj se torej enkrat pobriga za stvari, ki res spadajo v njegov delokrog.
—	Iz Clintona, Til. poročajo, da so dela/Vci našli v škatlji polni škroba okostje otroka, k« so podirali vilo, katero je dal zgraditi pred 40. leti polkovnik T. Sneli. Škatlja je bila zazidana v steni.
Polkovnik Sneli je živel v vili do svoje smrti. Umrl je pred sedmimi leti. Od tiste dobe je živela v vili le ena družina. Kdo je dal zazidati otroka v steno, je nerešena uganka.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSK! ODVETNIK,
----- (ADVOKATI------------------
DR. PERO PERIC
office Room 1503-4 City Hall Sqare BTdg 139 N. Cl3,rk Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:-Pišite v slovenskem jeziku.
EMIL BACHMAN, 1719 Se. Racine Ave., Chicago,
Največja slovanska tvornica za E/.
STAVE, RBGALIJE, ZNi KB, KAPE.
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdelaj« zlate znake za vsa tlovei> ska, hrvatska, češka, sloračka in srb ska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki j» tiskan v vseh slovanskih jezikih in k& teremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik jo rodom Ceh, piie slovenski hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar se je ostanovila.
mA

KRASNI
GRAMOFON
za $10.00
takoj in $2 mesečno.
$75 “Columbia” stroj za $38
z 12 pesmi prosto.
$40 Gramofon za.$28
ln zraven plošče prosto.
Pičite še danes po krasen katalog.
TRANSATLANTIC CO.
76 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
f PRODAJAM ZEMLJO V SOLNČNI FLORIDI!
❖
•j*	Vi lahko kupite eno naših farm v Floridi iz vaših prihrankov $5.00
X na mesec ali 17c na dan. Samo 7 milj do jezera Ashby, Volusia countiju, Florida. Na razpolaga imamo fino zemljo, katere cena bo v par letih še enkrat večja. Precej Slovencev je ze kupilo zemljo od mene. Potrebujem dobre in vestne agente. Pišito za pojasnila:
ANTON FLORI,
GENERAL AGENT FLORIDA ZEMLJE,
406y2 N. Broadway, Pittsburg, Kans.
»x^x-xk~x*<~x*x-x*<kk-x*-:~x-*<~X"X"X~x~x~x~>x~x*<“X-*x-*>-x**
V ill llirAli Aiimsva vnminui u
RAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
t
f
f
T
f
T
f
2146-50 Slue Istand Jive., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
:
f
?
T
f
?
f
T
?
♦>
I	v
Delavci na prostem,
iz postavljeni mrazu in vlagi, se lahko izognejo dolgotrajnim bolečinam vsled reumatizma in nevralije, ako rabijo dr. Richter.jev “ PAIN-EXPELLER” kakor hitro počutijo prve znake bolečine.
To sredstvo ima za seboj' 431etno zgodovino.
Uporablja se ga po celem svetu ter ga je dobiti v vseh lekarnah Združenih držav, za 25 in 50 centov steklenica.
Rabite ga tudi, ako si izvinete mišice, sklepe, kadar čutite bolečine v bokih in v prsih, zobobol j, v ušesih in za krč v želodcu.
Bodite pazlivi ter izogibajte se ponaredb.
Pravi Pain-Expeller je dobiti le v zavojih kot je naslikan tukaj. Izdelan
pri
F. Ad. Richter,
78-80 Washington Street, New^York,
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.
JAMES A. SHALEK, ravnatelj.
Zastavljeni značaj.
Svatopluk Čeh.
Na,ši pisatelji trpe ne. eni napaki — vsi zapravljajo preveč denarja «— seveda le na papirju. Le stopimo za junakom po njegovi deset pol dolgi poti: kaj vidimo? Navadno je brez službe, ne zavzema nobenih dohodkov, bogate stopnje, pa kljub temu stanuje po najboljših hotelih, uživa najdražje jedi puši izključno le dehteče havanke, ima za stare prosjake vedno cekin pri roki, za napitnino stresa vselej le cekine, za ježo v temno noč mu je na razpolago vsak trenutek isker, osedlan vranec, koplje se v morskih kopališčih, potuje po Italiji, in ko je tako zapravljivo preživel devet pol, razpolaga še vedno z zadostnimi svotami, da se iz obupa nad nezvestobo svoje ljubimke vrže v burni vrtinec razveseljevanja, da utopi v potokih šampanjca svoje žalostne spomine in se izživi ter izdivja v omotnici razkošnih gostij ...
Naši pisatelji, kakor pravim, ne poznajo veljave denarja.
Manjše zneske načelno zametujejo. Če navajajo svote, so vedno milijoni, dvajset do trideset tisoč letnih dohodkov — majše številke se jim ne zdijo vredne, da bi se o njih govorilo. Ali je kdo od vas že kdaj bral, da je imel Artur na primer 90 kron mesečnih dohodkov?
S tem je pa v zvezi še neka druga napaka. Pri opisih oseb vedno izpuščajo bistven znak.
Na dolgo in široko opisujejo postavo, lase, nos, obleko in značaj — samo ene, jako važne stvari se pa nalašč izogibljejo Privoščijo nam upogled v skrivnosti oblačilnice svojega junaka, v tajno delavnico njegovih misli, v najtemnejše kotičke njegove duše, skratka v vse, le ne njegov denarni mošnjiček. In baš to bi morali storiti najpreje. Tako bi čitatelj najpreje spoznal s kom ima čast, in oris značaja bi na mah bil postavljen v najsvetlejšo luč.
Jak hočem napraviti prvi skromni poskus v tej smeri. Evo denarnica mojega junaka, gospoda Alfreda N.!
Prosim, poglejte notri — tu vidite par predelčkov in v njih — nič; tu poseben predelek ... notri zopet nič; denarnico obrnimo s hrbtom navzgor, jo stresemo ... kaj pade iz nje? Nič ...
Druge osebnosti zdaj hitro odpravim. Deloma1 sledijo že iz brezvsebinskega uvoda. Vitka, pravilno' vzraščena postava ... upadlo, sanjavo obličje... na ustnih grenkoben nasmeh in v svet pretresujoči nazori. Na nogah par ponošenih škarpov, na sebi dvomljive, hlače in tri četrtine nekakega suknjiča, v roki dva vatla dolgo pipo, ki se iz nje vije zadnji vzdih v podobi sinjega tobakovega1 oblačka. Dim se dviga in vije, domišljija vpleta vanj svojo zadnjo podobo, ta pobledi, ugasne in se razblini z oblačkom... In pipa in fantazija ugasneta.
In katera podoba se je razblinila z dimom? Podoba krasne brezčutne deklice ...
Pusto je zdaj v glavi, kakor v sobi. V prazne kote se je naselil mrak; iz omare za1 obleko zeva brezupna praznota; postelj sanja lepe sanje o blazinah; na polici manjkajo knjige — in pomanjkanje reži iz vseh kotov; “Hi, hi! Svet te je zapustil, ljubica te je osramotila, jaz te pa ne osfavim, ljubi moj- dečko!”
Ugasla pipa zdrkne iz roke, z usten izgine grenkobni nasmev, trepalnice .se skrčijo — in proč je zlati sen.
Nekdo je nalahno potrkal na vrata. Alfred je skočil pokonci. Ali naj odpre? Nedvomno se je kdo zmotil; njegovih znancev gotovo ni nihče, kajti vedo, da on ne more ničesar posoditi. Toda v božjem imenu! Previdno je odprl vrata, s primernim ozirom na svoje dvomljive hlače in tri če-trtinke suknjiča.
V sobo je smuknil možic, čigar zanemarjena zunanjost se ^je izvrstno podajala k besedam, s katerimi se je upeljal: “Stare o-bleke, staro, perilo ... gospodek! Aron plača dobro, briljantno!”
Na Alfredovih ustnih se je pojavil prejšnji grenkobni ngsmev. “Nimam ničesar!” je odslovil Žida kratko.
Ampak ta se ni dal tako hitro odpraviti. Tiščal je vztrajno/v izbo in nosljal;
“Na, morda se le kaj najde. Stari čevlji, stare knjige ... Aron kupi vse, prav vse!”
“Prepričaj se torej sam!” ga je zavrnil Alfred bridko. “Tu o-mara1 za obleko, tu polica za knjige, tu...”
“Bog zna, nič, čisto nič!” se je čudil žid. “Kakor izpihano. Škoda, mladenič! Škoda. Aron dobro plača.” Pri teh besedah je potegnil iz umazanega kaftana usnjato denarnico in jo tresel.
Tedaj' se je začul čisti jasni cvenk, mamljivi glas kovine, zapeljivejši od pesni morske deklice.
Alfred je vztrepetal ob tem žvenkui; njegove oči so se poželjivo zabodle v umazano mošnjo.
Preko obraza Židovega je šinil kakor blisk zadoščenja in prezirljivosti. Božajoč z roko kvišku molečo mošnjo, je klepetal dalje; “Aron dobro plača, mladi mož! Aron kupi vse, vse, vse!”
“Saj vendar vidiš, da1 nič nimam!” je zakričal Alfred jezno.
“Ej, gospod, saj ni treba, da takoj vzrastete! Gospod ima pač nekaj, za kar bi Aron dal mnogo, mnogo cekinov...”
“Ne norčuj se, čifut! Sicer sfr-čiš po stopnicah naravnost v Abrahamovo naročje!”
“Aron zna, kaj govori,” ga je miril žid z zoprno ponižnostjo. “Gospod poseduje redko dragocenost, za katero bi Aron plačal, karkoli bi gospod zahteval.”
Pri teh besedah je segel s prsti v mošnjo. Alfred mu je sledil z žarečim pogledom, govoreč;
“Dobro, govori, kai imam, za kar ne vem? Kaj naj ti prodam?”
Žid stopi korak bliže, se skloni k njemu in mu zašepeče na1 u-ho: “Značaj!”
Alfred se je ozrl vanj s široko izbuljenimi očmi: “Značaj? Ali noriš?”
Žid se je odmaknil, se zravnal in govoril ponosno: “Gospod se čudi. Ampak Aron kupuje vse: ponošene obleke, dekliško krepost, stare dežnike, čast, kite, u-trinke mislecev, zajčje mehove
—	Aron kupi cel svet. čemu naj bi potem ne kupoval značajev? Značaji so dandanes redki. Ljudi brez značaja je povsod dosti...”
Alfred je strahoma zrl v pripovedovalca.
Skozi okno so se pravkar izlivali zadnji orameni zahajajočega solnea, spreminjajulči Žida v pošast. Mošnja v njegovi roki je pekoče žarela skuštrani lasje in brada so sc mu spremenili v zlate niti, iz gub njegovega kaftana in nepravilnih potez v obrazu je bleščalo zlato, njegove velike oči so žarele kovinast sijaj kakor cekina. Zdelo se mu je, kakor da gleda pred seboj zlatega demona1 z upognjenim tilnikom,, s pohlepno skrivljenimi prsti, ki se hoče vreči na upehano žrtev, da izsesa iz nje živo kri in uduši v njej poslednjo božansko iskro ...
Zastri je obraz z obema rokama. Ko se je zopet ozrl, je videl Žida v prvotni podobi, brez strahotnega1 sijaja — solnee je že zar tonilo.
“No, ali mi gospodek proda značaj? Aron dobro plača. Povpraševanje za njem je veliko; kajti volitve so pred durmi... No, ali prodaste, gospod? Ai-on plača silno svoto.”
Nato je potegnil žid iz mošnje?, cekin, držeč ga1 med prsti kvišku. Alfred je nekaj hipov poželjivo zrl na lesketajoči se kolobar, ki ga je bil žid v mraku bleščeče zarisal, toda v trenotku se je o-krenil in dejal s krepkim, odločnim glasom; “Nikakor, ne prodam ga!”
Žid je zmajal z glavo: “Ej, ej, ne prodaš ga? Bog zna, lep značaj ! Dam dvakrat toliko! — Še ne? Trikrat toliko — čist značaj!
—	Tudi ne? Za miljonarja vas napravim — bivali bodete v palačah, pili najžlahtnejše vino, po-1 jubovali najslajše ustnice...”
Alfred je strmel nekaj trenot-kov v zrak, kakor da mu je priplaval pred oči krasen ideal, nato pa je potegnil s plosko roko preko oči in ponovil z vzdihom: “Ne prodam ga!”
“No, kakor gospod hoče. Gospod imej svoj značaj v družbi z bedo in pomanjkanjem, Aron pa svoj denar. Se priporočam!” In vrgel je cekin k ostalim, da so jasno zaevenkljali, mošnjo pa po-
časi spravil v kaftan, ter se odpravljal. Pri vratih se je obrnil.
“Aron ima dobro srce”, je momljal, “in ne more ostaviti poštenega človeka v nesreči, čujte jaz Vam denar posodim, zastavite mi svoji značaj. Posodim na nizke obresti. 50 od 100 — malenkost!”
Alfred je pomislil; ozrl se je po izbi: v omari zai obleko zevajoča praznota, postelj brez blazin, polica brez knjig, in naokolo se reži beda: “Nikdar, nikoli te ne zapustim!”
Odločil se je. Zamahnil je z roko, kakor da se hoče otresti neprijetnih misli, in zaklical: “No, pa ga vzemi — zastavim ga!”
Za trenutek je pa obstal. Kako je mogoče značaj zastaviti? To je vendar izrodek bolehnih mož-gan. Zatisnil je oči, jih odprl — žid je stal še vedno tu; všipnil se nad obrvi — ž;d ni izginil; nahajal se je še vedno na prostoru, govoreč: “Jaz vem, kaj dela gospodu preglavice. Ampak Aron ve za svet.”
S temi besedami je potegnil iz kaftana navadno škatljico za pilule, jo odprl in čez trenutek zaprl. “Tako, Vaš značaj je zdaj notri!” je dejal porogljivo, trkajoč na pokrov škaitljice.
Alfred je začuden strmel v škatljico; v mraku je preslovkal njen napis:
“Plemeniti značaji!”
“Vidite,” je klepetal žid dalje, “kako časten naslov je dodeljen Vašemu značaju. Razdeljene imam namreč po vrednosti. Tukaj” — in izvlekel je drugo škatljico — “imate poštene, staročeš-ke značaje, nahajajo se običajno pri ljudeh z dolgo brado, ki niso nikogar ubili; tukaj so “čisti značaji”, razmeroma poceni, ampak manj trpežni; skriti se morajo prav Dosebno pred vetrom. Sicer si jih dajejo politični somišljeniki za darilo. V tej puščici imam v zalogi, dobrodušne značaje — večjidel izmeček ... toda kaj. je gospodu za moje škatlje! Rajše denar na; mizo, kajne?”
Zopet je izvlekel mošnjo ter položil svetle cekine drug na drugega. V hipu je obstal, “čez pet let v tem času se znajde Aron zopet pri Vas, pa bodite kjerkoli. Ako mi vsote, ki Vam jo zdaj izročim, ne vrnete z obrestmi, bo značaj moj. Ste zadovoljni?
In pošastni žid je segel globoč-je v mošnjo, s Čudovito naglico so rasli zlasti stebriči do stropa izbe, in brezdanja mošnja se ni izpraznila, vsebina njena je bila neizčrpljiva. Obdaruj nas nebo vse s takim mošnjičkom!
*
Poteklo je pet let. Alfredai vidimo sredi onih vrtincev, kjer se v potokih peni šampanjec, blišče briljanti, šumi žamet in svila. Sijaj, žareč kakor dan, peneči vo-dopadi, pestre sence, v vodah mameči vonj, sijajni vrtovi — vse to je nanizal zlati demon na enem prostoru. Alfred izgleda jako dobro. Obrisi njegovega telesa so se • zaokružili, lica so napeta in zdrava, oči mu žarijo' zadovoljnosti. Pozna se mu, da: srka v zmernih požirkih iz čaše razkošja, s premislekom pravega samo-pašnika. Pomanjkanje značaja se mu izvrstno podaja. Tam je njegova žena. Toda ali je to še tista krasna, brezčutna deklica, katere podobo je bila njegova domišljija pričarala pred petimi leti v dimov oblaček? Ne! Led njenega srca se je bil sicer otajal v blesku Alfredovih cekinov, ali Alfredovo srce se je nenadno spremenilo v led. Ni ga več mikala dražestna podoba1 deklice, ki se mu je bila nekoč smejala iz sinjine dehtečih oblačkov, ne — zdaj je bila v okvirju lesketajočega zlata. On svoje žene sicer ni ljubil, in tudi ona; ga ni ljubila; to pa obeh ni najmanj motilo. Pred svetom sta se ljubila, v miru zasebnega življenja pa ... Eh! bedak, kdor si greni užitke življenja s*starimi predsodki!
Neznačajnost Alfredova: je javna tajnost; vsak jo pozna, vsak mu je bere na obrazu. Pa vendar nosi svoje čelo ponosno pokonci, in vse se mu pokorno uklanja. Njegove prsi so odičene z redovi; izkazujejo se mu največje časti; dostojanstvo, lepota, prekanjenost leži pred njim v prahu. Pravični očetje ga stavljajo svojim sinovom za sijajen zgled: glejte, kako visoko se je povspel! S kakšnimi sredstvi — ej, kaj zato, le da se mu vse klanja. Osiveli star-
ci, ki se hudujejo nad pokvarjenostjo sedanjega sveta, se čutijo pomlajene ob stisku njegove roke ; čemernim filozofom zjasni njegov milostni. pogled obličje, srdito se bojujejo zanj politične stranke, njegovo ime se vsiljuje ljudstvu s poveličevialnimi članki, v hstih, brošurah, besednjakih in čitankih — in v oni ood-strešni izbici, kjer je bil zastavil svoj značaj, sedi zopet slok, blod mladenič v ponošenih škarpih in v razdejani obleki ter kuje nanj pri zadnjem zdihu lojeve sveče dolgo pesen, ,polno zanost na vzvišene cilje človeštva...
In jaz ... jaz bi raje zložil spev na zlato! Tak spev bi bil času primeren. Deržavina visoka pesen na boga se je že preživela; za našo dobo nima nobene vrednosti več, izven v obliki, kakor jo je bil ovekovečil cesar Kitajske, namreč z zlatimi črkami na svilenem zastoru.
Da, zlato je malik našega stoletja! Nebo označuje njegovo slavo ; nad mesecem — (tolarjem)
■ in zvezdami — (srebrnim drobižem) -— žari velikanski cekin— solnee. In na zemlji se pripogiba pred zlatom vsako kolono— v monštrancah in na križih ga molimo. Pod različnimi imeni, na: najrazličnejše načine mu služimo: eni imenujejo to vero, drugi ljubezen, drugi pravico in resnico, tretji zopet za pregrešnega mamona, vsi ga pa. obožujejo z enako gorečnostjo. Zaradi zlata pridigujemo moralo, prelivamo na. bojišču kri, se žrtvujemo za1 domovino, ljubimo človeštvo, delamo z uimom in rokami, osedlamo pegaza ... zaradi zlata pišem tudi jaz s skrhanim peresom to svojo satiro. O jasna, mogočna božanska kovina — jaz te cenim, ležeč pred teboj v prahu! Dan in noč bi hotel prebirati na zlati harfi zlate strune in spremljati slavospev na Tebe s Tvojim' lastnim nebeškim glasom!
Gotovo mi oprostite, presrčno ljubljeni bratje v zlatu, to odstranitev od moje pripovedke, ki sem jo posvetil temu. kar je meni in Vam pod solncem najdražje.
Razkošno opravljen služabnik je javil Alfredu, da čaka: zunaj' umazan žid, zahtevajoč z vso silo vstop. Alfred se je spomnil svoje pred petimi leti zastavljene stvari.
“Povedi ga v moj kabinet,” je velel.
Je srčkana, prelest dihajoča' sobica. Stene so od tal do stropa okrašene s slikami lepih, ognjevitih, finih, ponosnih, nežnih, razkošnih žensk, vse v položajih in toaletah, ki jih sramežljiva deklica ogledalu ne zaupa drugače, nego pri zaprtih durih.
In zopet sta se zida Alfred in pošastni žid iz obličja v obličje.
“Zakaisnil si se,” je dejal Alfred, pogledavši na uro.
“Da, pri podkupovanju”, je odvrnil žid. “In prijem sem prišel ob lelp značaj, ki sem ga bil kupil v inozemstvu. Na meji so mi ga konfiScirali. Niso natanko
vedeli, če spada nakup značajev v področje države. In tako so pošiljali ljubi značaj suh sig 1—1 iz urada v urad — bog zna kod povsod — le toliko vem, da se je začel v prvi pisarni tajati kakor led, če posije nanj solnee, in preden je prišel v tretjo, ni ostalo drugo kakor sig 1—1 in nekaj sipine na njem ...”
“Ti mi vračaš mojo zastavbo, kadi?” mu je segel Alfred v besedo.
“Seveda, Vaša milost!’5 je odgovoril žid, potegnivši iz kaftana umazano puščico.
“Zdaj ga1 le obdrži. Jaz se zato nič več ne brigam. Prepričal sem se, da se brez značaja prav dobro živi, da, še boljše kakor z njim. Toda nekaj bi ti še prodal.”
“In sicer?”
“Nekaj sramu mi je še ostalo, kar mi je tupatam neprijetno. Tega bi ti rad prodal.”
Aron je skomizgnil z rameni, odkimal z glavo in odvrnil z zoprnim nasmevom: “Ne bo kupčije. Predmet je prišel že davno iz mode. Prosim, blagorodje, o-zrite se le po stenah svoje sobe....”
— Predsednik Wilson sedaj izjavlja, da je zadovoljen s situva-cio v Mehiki in je mnenja, da je naloga g. Linda povzročila dober vspeh, ker Huerta ne bo kandidiral kot predsednik za Mehiko. On upa, da se bode volitve vršile ustavnim potom, Vendar se pa noče izreči ,ako bodo Zdr. države priznale novoizvoljenega predsednika.
Opozicijo, ki jo je povzročilo imenovanje E. Tamarza, voditelja katoliške stranke v zbornici, na-učnim ministrom, 'tolmačijo v oficielnih krogih, da kandidatura Gamboe ni simpatična liberalcem. Splošno se sodi, da bo kandidat liberalne stranke Manuel Calero, odločen naprednjak.
Veselje in sreča.
Potruditi bi se morali, da pridobimo toliko veselja in sreče iz življenja, kolikor mogoče. Bodi srečen in osrečuj druge. Prvi pogoj sreči je zdravje, in prvi pogoj zdravju je popolna prebava hrane. Če prebava oslabi iz kateregakoli vzroka, jo Trinerjevo
ameriška zdravilno grenko vinO-zopet pripravi do redne delavnosti. Iz telesa prežene vso slabe tvarino, ki ne spada tja, ter očisti in usposobi telo za prejemanje zadostne hrane. Prebavo vino pospeši. Zato ga uživajte pri izgubi slasti, pri zaprtnosti, notranjih bolečinah in krčih, pri razdražljivosti in oslabelosti. Pri želodčnih in drobovih boleznih je to vino zelo izdatno zdravilo, ki u-činkuje brzo in gotovo. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 S. Ashland «ve., Chicago, III. Kadarkoli rabite liniment, da preženete bolečine, rabite Trinerjev. linimet.. Je najboljši.	Advertisement.
RAD BI IZVEDEL
za rojaka Anton Homovee,
Imam mu sporočiti važne dru-števene stvari; prosim ako k e do-izmed cenjenih rojiakov ve za njegov naslov, da mi ga javi! Za kar mu bom zelo hvaležen, ali pa naj se mi sam javi: tem hitreje, tem boljše!
Josip Škerl, Box 208, Dunlo, Pa, 3x	Advertisment.
Dobra prilika rojaki.
Prodam farmo, obsegajočo 156' akrov; 50 akrov je lepo izčiščenega in drugo je pa gozd, dober les. Cena je samo $22.00 aker. Na farmi je nova hiša s štirimi sobami, poleg je vodnjak 115 čevljev globok, zraven je lep sadni vrt obdelan v najlepšem redu. Tukaj je središče slovenske in poljske naselbine in nudi lepo priliko z» malo trgovino (štore), ker d'o sedaj je še samo ena v bližini.
Za natančneje pojasnila pišitb na: Geo Plahutnik,
Oxly, Mo.
(Advertisement.)
1913! — SVETOVALEC — 1913 *
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah F — Kako postanem državljan. —
Najnovejša slovenska izdaja-(1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni1 knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lak ner, 1595 3rd Ave., New York, N. Y.	(Adv.)
y	aa ouiino uueiezuo vam uuduIv,
VABILO na veliko veselico, katero priredi VABILO
PR. “SLAVIJA” št 1. S. N. P. J.
prigodom desetletnice svojega obstanka
niJC c	nKTORRA 1Q1Q	v Pilsen Auditorium,
U ll L Jr U(\IUUnn 1010	1661 Bine Island Ave., bliža 18. ceste, Chicago.
ZAČETEK TOČNO OB 2. URI POPOLDNE.
1.	Pohod po sosednih ulicah.	Vzpored:
2.	“Pozdrav”.....................govori predsednik društva “Slavija”, brat Mat. Kure
3.	“Slavnostna zmaga”..................................deklamira gdč. Rozi Raček
4.	“Veteranom”...................govori preds. S. N. P. J., oziroma njegov pooblaščenec
5.	“Hej Slovani”...............•............................igra godba “Sokol”
fi. Prosta zabava, šaljiva pošta in ples do 7. ure zvečer.
DRUGI DEL: — Začetek ob 7. uri zvečer.
1.	“Serenada”...................poje Slovenski Pevski Zbor “Slovan” iz So. Chicago
2.	“Življenje ni praznik”...................•.....deklamira gdč. Helena Cvenkel
3.	Slavnostni govor.............................z..govori I. Žvanut in J. Verščaj
4.	“Mornar”..........•.......................................deklamira F. Škof
5.	“Pogled v nedolžno oko”.............................igra na piščalko F. Škof
6. Igra: “PRAVICA SE JE IZKAZALA”.
Osebe:
Ferjan, krčmar . , ..........................•..............brat Anton Jalovec
Krul j ec, berač.......................................*......brat Ivan Žvanut
Peter, )	.................................................brat Slave Trošt
Pavel, ) dijaka...............................................brat Frank Švab
Janez, )	.........................................brat Anton Pengoj
Fkance, ) popotna rokodelca....................................brat Frank Aleš
Abraham,)	..........................................sobrat Ivan Koren
Tzak, ,)	Žida krošnjarja.......................brat Nikolaj Mensinger
Vstopnina za osebo 25c. Dame v spremstvu moških in korporativna društva so vstopnine
prosti. Za obilno udeležbo vabi ODBOR.
Vsem rojakom na znanje.
Vedno na razpolago sveže pivo, domače vino in izvrstne smodke , pri Louis Fon, 739 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind.
ZA VSEBINO oglasov je ured-ništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
VAŠE SLIKE POVEČAMO.
> Ako želite imeti Vašo sliko, slike vaših otrok, očeta, mater, bratov in sester v naravni oibliki po-■ večane, najboljše vrste okvir (ro-
•	mi) s pozlačeno barvo in steklom, tedaj pošljite nam Vašo sliko in
•	mi bodemo isto povečali. Druge tvrdke izdelujejo take po $15.00 in več. Pri nas stane samo $5.00, katere izvolite poslati z vašo na-roebo, <
t Rojakom, kateri želijo kupiti sv. razpelo naj se obrnejo na našo tvrdko; mi imamo v zalogi talka razpela v velikosti: 15 pal-. cev visoke in 8 palcev široke, iz neke vrste kamna, ki daje zelo lepo svitlobo od sebe v temi, tem bolj je soba temna, tem bolj , se razpelo sveti na križu.
Taka razpela lahka dobite pri naši tvrdki za nizko ceno $1.00.
Za točno pošiljatev in dobro postrežbo, jamčim z svojim lastnim imenom. Pišite nam na ta naslov:	N. Tonkovich,
Box 601 Salt Lake City, Utah.
(Advert.)
NAZNANILO IN VABILO.
S' tem ste vabljeni vsi rojaki, ki stremite po boljšem življenju, neodvisnosti, samostojnosti in u-živati sad svojega truda, da si pri dete pogledati lepe in obilne pridelke tukajšnjih rojakov in far-merjevter se prepričate na lastne oči, in potem sodite po svojem premisleku, kje da je bolj za vas? Mučiti se in garati za par borih dolarjev po zaduhlih tovarnah, ru • dokopih in drugih življenju in zdravju škodljivih krajih kjer za-. služek komaj zadostuje za vsak-; danje potrebščine, ali pa biti sa-, mostojen in neodvisen sam svoj gospodar in delodajalec -na zdravem in svežem zraku, v prijaznem ..in rodovitnem kraju, kjer se vaše ..delo stotero izplača in kjer v par letih , za marljivimi delom in dobrem gospodarstvu postanete od vsakega neodvisen, sam svoj gospodar in premožen farmar, katerega vsakdo časti in mu ni treba poslušati bosov, krvav pot potiti ter z istim drugimi žepe polniti, ki Vas v zahvalo za to, v slučaju bolezni ali neomoglosti odslove ne oziraje se, kaj bode iz vas potem, ter Vaše mesto nadomeste z mladimi in čvrstimi močmi.
Pomislite nekoliko ter pripravite si boljšo bodočnost ter pot do uživanja sadu Vašega truda in svojih žuljev, da Vam ne bode potreba na stara leta skrbeti, kje bodem spal? kaj bodem jedel? in kaj bode z mojo drnužino, ako delo izgubim, zbolim ali celo xr mrjem? Še je čas se takih skrbi rešiti in si pripraviti boljše življenje.
Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje, v zdravem in prijaznem kraju, kjer imam še precej zemlje na prodaj, po nizkih cenah in ugodnih ter malih obrokih, tako da si lahko vsakdo svet nabavi v tej slovenski naselbini, kjer je zadnje štiri mesece nad 80 rojakov posestva kupilo, kar vam je lahko jasen dokaz, da je svet rodoviten, kraj prijazen, dobra im zdrava voda, ugodno podnebje in klima, vedno dober trg in izvrstna železniška zveza z vsemi večjimi trgi in mesti, in vsakovrstne druge potrebne ugodnosti. Kdor želi natančnejša poročila o tem, mu drage volje na zahteva pošljem. Pišite čim prej, dokler svet ne bode popolnoma razprodan na A. Mantel, L. Box 221.,
Wausaukee. Wfs.
V dodatek za naznanilo s tem .sporočam vsem rojakom, ki so mi že svoj prihod naznanili, kakor tudi onim ki so že svet kupili in se še ne naselili, da sem pisarno v Chicagi preselil sem, kamor sem se tudi za stalno naselil, tako da mi bode mogoče vsakemu v vseh možnih potrebščinah iti na roke 'in pomagati v vseh ozirih. Ko se ' odločite sem priti, kupite vozni li-•stek, naravnost v Wausaukee, Wis., naznanite mi svoj prihod,
■ da Vas na postaji pričakam in se .za Vas zavzamem.
,	(Advertisement.)
Glavni urad : 82 Cortlandt St.
Podružnica : 6104 St. Clair Ave
NEW YORK, N. Y.
CLEVELAND, O,
Prodaja
Pošilja
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih
m ceno.
T isoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
IHHI
Sim

RAD BI ZVEDEL,
kje se -sedaj nahaja brat in prijatelj Jiosip Robič, ker mu imam nekaj važnega sporočiti. Prosim, da se zglasi prej koje mogoče, ali naj mi pa, kateri drugi bratov sporoči njegov naslov. Zadnje sva bila skupaj v W. Mineral, Kans.	Mike Bevc,
369 Clinton, St. ,Milwaukee, Wis. lx (Advertisement)
Austro-Americana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postrežba, električna svit ljava, dobra kuhinja, vino brez plačno, kabine 3. razreda na paro brodih Kaiser Franz Josef I. ir
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg naj-	.
večjega slov.-angl. in angl. slov. Martha Washington
slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y.
(Advertisement.)
Pozor Slovenci!
Sveže Amerikan pivo, domače vino in dobre smodke, se dobi vedno pri Tony Qualiza, 731 N.
Warman Ave., Indianapolis, Ind.
Na ladijah se govore vsi avstrij ski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vij a ka: Kaiser Franz Josef L, Martin Washington, Laura, Alice, Argen tana, Oceania, Polonia, Canada. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y
ali na njih pooblaščene zastopm ke v Zjed državah in Kanadi.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroke spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
x~xk~x~x*x~x-x-x*x~x~x~x~x*x*x*x*x~:X“X~x*x~x~x~:'
Ugodna prilika! j
za one, ki so se odločili iti na farme	|
....—= ter postati neodvisni. ======	X
%
V severnem delu Wiseonsina, v okrajih ali county: Clark, Rusk, X Chippewa in Price, je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske «j* zemlje. Blizu mest, trgov, železnic, šol in tovarn za papir. Lepe cestte, *t* čista, hladna voda, zdravo podnebje.	.j.
Rastejo vsi oni pridelki, kot v stari domovini.	t
Cene nizke ($15.00—$20.00 aker) in lahki plačilni pogoji; vsakdo .j* ima čas plačevati pet let po dogovoru.	.	Y
Kupujte naravnost od lastnikov. — Ogledajte si svet in prepričajte y se na lastne oči o kakovosti zemlje. — Kupcem se vožnja povrne.
Za nadaljna pojasnila se je obrniti osebno ali pismeno na upravnika:
LOUIS BEWITZ	I
198 First Ave.
Milwaukee, Wis.
X-X*X~X-X*«^?.X^X~X~X~X*X*X~X"X*X*X~X"X~X~X"X“X*X~X*X

Pozor slovenski gostilničarji!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsacega 3 steklenice brinjevca, slivovca, tropinjevca in grenko vino. Zagotovim Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijači.
Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem dr-azih agentov.
Prodajam samo na debelo.
A. HORVAT, Joliet, lil.
F.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pe> čate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
Co. 2616 S. Lavfldile Avb. fifetago, minéis
æ
ifi
æ
a
æ
a
îjï,
s
s
K
ffi
£ FRANK J. PETRU
«JAVILI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 VVest 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ”
Unijsko stavbinsko
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti og^iju pri najboljših družbah.
!fi
Ustanovljeno leta 1900 jj}
x*.x*.x-*x**x*-x*-x—x*<—x**x—X-X--X—X—X—x-*x—x*<*^-rx—>«X"X^x*<-<v**c
! Frank
y brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom Y širom Amerike.
X	Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane,
broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
X	VSE GARANTIRANO!
|	V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in «ve*
| frank: stonich,
|	7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 606, CHICAGO, tt.t.
x*x*x*x*x*x*x-x*x~x~x~x«x~x~x~x~: >.»>:• x~x**x~x~x~xh>-«^
PROSTO!
40 najlepših slovenskih 40
3 mesece na poskušnjo
$1.00 mesečno
INTERNATIONAL PHONOGRAPH CO.
196 E. HUSTON ST.	DEP’T G.	NEW YORK, N. Y.
Importirane slovenske grafo-fonske plošče, Columbia grafofo-ne, ure, verižice in sploh vseh vrst zlatnino in srebrnino dobite pri nas. Pišite po cenik! A. J. Terbovce & Co., P. O. Box 25, Denver, Colo.	(Adver.)
Unijske smodke najfinejše ka-
kovosti z znakom S. N. P,-J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržena vsote grre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsako sredo ob 10 uri zjutraj iz pristanišča.
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE MAURICE W. KOZMINSKI Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearbom St., Chicago, Hi.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
U radne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje in naj-—bolj varno. -
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 6K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, in prt nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko.
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111