NOVI TEDNIK
Številka 43 • leto KLIll • cena 15.000 m
Celle, 20. oktobra 1930
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Velenjski mladinci
SO Odšli v opozicijo
»... strah nas je tistih, ki nam hočejo vzeti še zadnje orožje, ki smo ga v zadnjem času skupaj ostrili,^
strah nas je tistih, ki hočejo, da postanemo njihovi vojaki aH pa, da se še naprej goloroki bojujemo
z mlini na veter...«, pravijo člani Iniciativnega odbora Združene opozicije, ki ga je pod okrilje^
sprejelo Predsedstvo Občinske konference ZSMS Velenje. Odstopili so tudi od dela v RK ZSMS.'
Kaj jih je do tega privedlo, kako si predstavljajo predlagano Zvezo slovenske mladine, zakaj želijo^
spametovati republiško vodstvo in koliko so pogumni v lastni občini? Stran 3.
Z vozičkom v novo življenje
Damjan Skutnik s Klanca nad Dobrno si najbolj želi električni invalidski voziček, ki bi mu prinesel ^
več samostojnosti. O akciji, v kateri naj bi s pomočjo dobrih ljudi prišel do vozička, pišemo na str. 13.
Popularnost Je tudi prijetna
življenjska pot velike slovenske igralke, Prešernove nagrajenke Štefke
Drolc se je začela na Ponikvi pri Grobelnem. Ne samo velika igralka, je
tudi sijajna osebnost, ki jo ljudje prepoznavajo na cesti. Štefke Drolc to
ne moti, celo godlji, priznava. Intervju z njo lahko preberete na strani 12.
Svet iirojijo mošiti
»ženska, ki se hoče uveljaviti, mora pokazati več znanja in delavnosti
kot moški,« je prepričana Anica Berglez Volk, ki je velik del svoje
življenjske energije žrtvovala poklicu. O uspešnih ženskah in njihovem
položaju v družbi je tekla beseda v razgovoru z njo, ki ga preberite na 5.
strani.
Teden
domačega
filma
pred vrati
Letošnji Teden doma-
čega filma, ki bo v Ce-
lju od 7. do 13. novem-
bra, bo občinstvu po-
nudil na ogled res do-
ber in pester spored
filmov. Od danes na-
prej so v prodaji že tu-
di vstopnice. Stran 8.
Zbiramo papir
Mesec oktober je že pravi čas, da se znebimo
nakopičene časopisne navlake. Otroci pa tudi
kar skačejo od veselja, ko jim kakšno uro ni
potrebno k pouku in ko se med razredi pome-
rijo, kdo bo ob koncu leta imel boljši izlet.
Izkupiček zbiralne akcije je pri tem namreč
zelo pomemben. mASNEC
iOiliična liisa
Akcija Radia Celje in Novega tednika iščemo
odlično hišo je pri poslušalcih, bralcih in
predvsem kupcih naletela na zelo dober od-
mev. Manj pri samih trgovcih, ki se niso pov-
sod priključili akciji, toliko bolj pa so zato
zadovoljni sodelujoči. Na sliki del ekipe radia
Celje pri neposrednem prenosu iz Savinjke
^ Foto: EDI MASNEC
IŠČEMO
ODLIČNO
HISO
72 nagrad po 500.000 din
2. STRAN - NOVI TEDNIK
26. OKTOBER I98ii
Nismo niti na začeticu
tržnega gospodarstva
Dušan Šlnlgol se le pogovarjal z tUrektorJI žalske občine
Predsednik slovenskega izvršnega
sveta Dušan Šinigoj se je v prostorih
Agrine v Novem Celju pogovarjal
z direktorji delovnih organizacij žal-
ske občine. Precej črnoglede napove-
di je bilo slišati v dveurnem pogovo-
ru. Kljub nekaterim pozitivnim oce-
nam sprejetih ukrepov, je predsednik
ocenil, da trenutno nismo niti na za-
četku tržnega gospodarstva, hiperin-
flacija pa je privedla do tega, da ne
zmoremo pokrivati niti takšnih os-
novnih dajatev, kot so pokojnine.
Na področju monetarno kreditne
politike je bilo po Šinigojevem mne-
nju premalo storjenega. Že v avgustu
je po njegovem mnenju prišlo do nere-
alnega tečaja dinarja, trenutno pa je
dinar precenjen za 20 do 25 odstotkov.
»Slovenski izvršni svet zato zahteva, je
dejal predsednik, da vlada spremeni
odnos do tečaja in uveljavi realne
obrestne mere. »Največji krivec je po
Šinigojevem mnenju neučinkovita
Narodna banka Jugoslavije.
O inflaciji je predsednik dejal, da je
to politični in ne gospodarski pro-
blem. »Treba se je dogovoriti, kaj ho-
čemo, kajti ni se zgodilo, da bi v boju
proti inflaciji uspela država, ki ni dose-
gla konsenza,« je dejal Šinigoj.
Veliko je bilo tokrat slišati o razvoj-
nem dinarju. Predsednik izvršnega
sveta je razložil, da Slovenija razmišlja
o tem, da bi razvojni dinar transformi-
rali v rizični kapital države, ki bi ga
naprimer Slovenija vložila kot svoj ka-
pital v podjetje.
Dušan Šinigoj je nadalje opozoril na
nejasnosti okrog lastništva podjetij.
Slovenski izvršni svet razmišlja, da bi
z začasnim odlokom ali zakonom druž-
beno lastnino spremenili v državno in
jo prenesli v upravljanje kolektivom.
Druga možnost so na primer delavske
delnice. »Skratka,« je dejal Šinigoj,
»možnosti je veliko, toda zaenkrat je
nejasno, čigavo pravzaprav je po-
djetje.«
Zelo jasno pa je predsednik direk-
torjem povedal, da družbenopolitične
skupnosti v prihodnje ne bodo imele
vpliva na podjetja, kajti, če vodilne
strukture odgovarjajo za profit, potem
ne morejo, niti niso dolžne odgovarjati
za svoje delo družbenopolitični skup-
nosti.
Dušan Šinigoj je na tokratnem raz-
govoru izrazil predvsem bojazen, da
bo pri zastavljeni poti v tržno gospo-
darstvo prišlo prevečkrat do kompro-
misov, to pa bi pomenilo skrenitev
z začrtane poti.
m£mJ,ELEN-B.AŠA
Čas za spomine
v celjski občini bo večina
komemoracij v torek, 31.
oktobra. Osrednjo spomin-
sko svečanost bodo pripra-
vili pri grobnici herojev na
Šlandrovem trgu ob 11. uri,
pol ure za tem pa bo sloves-
nost v Starem piskru. Po-
poldne ob 16. uri bo kome-
moracija še na Golovcu, ob
18. uri pa v Gaberju pri spo-
meniku na igrišču TVD Par-
tizan.
Spominske slovesnosti bo-
do pripravili tudi v drugih
krajevnih skupnostih. V Voj-
niku bo v torek ob 8. uri,
v ŠkoQi vasi ob 10. uri, ob
11.30 bo slovesnost na Lju-
bečni, popoldne ob 13. uri pa
na Dobrni in v Trnovljah ob
16. uri. V Šmartnem v Rožni
dolini bodo komemoracijo
pripravili v sredo, 1. novem-
bra ob 8. uri.
V Žalcu bodo pripravili
osrednjo svečanost ob dne-
vu mrtvih 31. oktobra ob 13.
uri pri osnovni šoh Žalec.
Istega dne bosta komenjora-
ciji tudi na Polzeli in v Šem-
petru, v Grižah pa 1. novem-
bra ob 14. uri pri spomeniku
NOB. V Petrovčah pa se bo-
do krajani zbrali na žalni slo-
vesnosti že 30. oktobra.
V laški občini bo tako kot
vsako leto osrednja spomin-
ska svečanost pred spomeni-
kom na pokopališču v La-
škem, ki jo bodo pripravili
30. oktobra ob 16. uri. Kome-
moracije pa bodo tudi v vseh
krajevnih skupnostih. V ve-
čini so se odločih za zadnji
dan oktobra, 1. novembra pa
bosta slovesnosti v Rečici in
^Vrhu nad Laškim, že to so-
boto pa v Marija Gradcu.
V šentjurski občini se vsako
leto spomnijo vojnih žrtev,
pokopanih v avstrijskem
Gradcu. Tudi letos je delega-
cija zveze borcev skupaj
z drugimi predstavniki obči-
ne položila vence pri spome-
niku na pokopališču. Osred-
nja občinska spominska slo-
vesnost pa bo 31. oktobra ob
11. uri pred  spomenikom
NOB pred Šentjursko os
novno šolo.
V občini Slovenske Konji,
ce pripravljajo spominsko
slovesnost 31. oktobra,
bodo ob 10. uri najprej pocg.
stili spomin stotih talcev pr,
grobovih na Stranicah,
12. uri pa še v Slovenskih
Konjicah.
V šmarski in mozirski ob.
čini ne bo osrednjih občin,
skih slovesnosti, zato pa bo.
do borci skupaj s socialistic.
no zvezo pripravili spomin,
ske svečanosti v vseh krajev-
nih skupnostih.
V občini Velenje bo tako
kot vsako leto več komemo-
racij. Prva bo 29. oktobra
v Ravnah pri Šoštanju pn
spomeniku Poštajnerju ob
16. uri. Naslednjega dne, to-
rej 30. oktobra, bodo kome
moracije v Šoštanju, pri os
novni šoli v Topolšici, v Ska-
lah in v Pesjem. Zadnjega
oktobra bodo spominske
slovesnosti na pokopališču
v Podkraju in pri spomeniku
talcem na Partizanski cesti
v Starem Velenju. Popoldne
tega dne bodo slovesnosti še
na pokopališču v Šmartnem
pri Velenju pri obnovljenem
spomeniku talcem in na Ti-
tovem trgu v Titovem Vele-
nju. Prvega novembra bo ko-
memoracija le v Šmartnem
ob Paki.
Na celjski tržnici bo pred
dnevom mrtvih dovolj cvet
ja za okrasitev grobov in
spominskih obeležij. Kot
pravi vodja celjske tržnice
Ivan Borovnik, bo na tržni-
ci dovolj prostora za vse
prodajalce cvetja, prednost
pa bodo imeli tisti, ki pro-
dajajo vse leto. Pričakujejo
več kot sto prodajalcev
cvetja, cene pa še niso zna-
ne, saj jih oblikujejo v Ljub-
ljani. Na dan mrtvih bo trž-
nica odprta do 13. ure, tako
da bodo lahko tudi zamud-
niki kupili cvetje in sveče.
KOMENTIRAMO
Beseda je meso postala
Besede so lahko nenevarna
vozila, pisani električni avto-
mobilčki, ki se v vsakdanjem
življenju zaletavajo drug v dru-
gega in sprožajo svoje iskrice,
ki nikogar ne poškodujejo.
Lahko pa so besede tudi
utripajoči delci, ki nenehno
oživlj^o bivanje, so lahko dra-
goceno dejanje, ki vlivajo upa-
nje in željo po udejanjanju.
Brez dvoma so o tem razmi-
šljali slovenski pisatelji, pa
celjski gledališčniki in mladi-
na s svojimi prireditvami ter
celjski upokojenci s koncer-
tom v Laškem, ko so vsi sku-
P9j besedovali, igrali, prepeva-
li in plesali na dobrodelnih pri-
reditvah v korist prizadetim
Slovencem na poplavljenem
ozemlju.
Pred podobo ujm in revščine
ni mogoče mižati še naprej, za-
to so take akcije nujne, niso pa
prve.
Slovenski pisatelji so se že
pred dvajsetimi leti demon-
strativno odpravili na Kozjan-
sko in Haloze, na pot torej, po
kateri je nastala knjiga - spo-
menica Siti in lačni Slovenci.
Tedaj in danes je misel bila in
je preprosta in jasna: slovenski
pisatelj ni rojen v razkošju be-
lih oblakov, marveč je njegovo
bivanje in delo nenehno
usmerjeno tudi v reko vsakod-
nevnih, novih in zmeraj enakih
in večnih eksistencialnih stisk
slovenskega naroda in človeka
na Slovenskem. Slovenija kot
suverena država pa tudi du-
hovna republika, ki jo ne za-
mejujejo geopolitični kantoni.
SI ne more privoščiti nikakrš-
nih belih lis, ne more in ne sme
si dovoliti na rob odrivanja no-
bene svoje pokrajine in nobe-
nega griča. Pa tudi nobena slo-
venska beseda ne sme ostati
prezrta, nasprotno, nadeti ji je
treba v^eti in jo vpreči v voi
ki bo te pokrajine potegnil n
revščine.
Po dvajsetih letih je čas po-
novno zrel za takšna dejanja w
slovenski kulturniki, profesi
onalci in amaterji se tega do-
bro zavedajo. Zavedanje Jf
dvakratno. Ni^ prej je tu social-
ni vidik, potlej pa nacionalni
oziroma se obadva prepletata
Kulturne prireditve, katerih iz-
kupički gredo v dobrodelni:
namene, se vrste. Včasih je be-
ra mala, je pa zato zavest tistih
ki se jih udeleže, tolikšni
večja.
Čas je zrel za takšna dejanj^'
utripa v zenitu na visokih stru-
nah koncerta upokojencev i"
v prisrčni besedi mladeži, ki
dobro ne ve, za kaj gre, ve
to, da so nekateri ljudje pO'
trebni pomoči in zato prihaja}''
njihova izvajanja iz srca.
In končno, tu so še slovensk'
pisateli in gledališki poustva^
jalci. Če si zamislimo, da so nji-
hove besede tulci, v vsakem p^
je življenjsko pomembna sno^'\
potem jo je treba le uporabit'
in iz neresničega sveta prene-
sti na zemljo.
Na zemlji - haloški ah koz-
janski pa bo beseda meso
stala in ljudem pomagala.
ZDENKA STOP^^
Čiste vode veiiko stanejo
Kako ao 17 mllllonov Holarlev za čistilno napravo?
Centralna čistilna napra-
va v Celju naj bi stala v Ri-
fengozdu do leta 1992. Vse
pa bo odvisno od zagotav-
ljanja denarja, zato so na
Komunali, ki vodi aktivno-
sti za izgradnjo naprave, iz-
delali poseben elaborat
z opredelitvijo možnih vi-
rov financiranja. O tem so
razpravljali na seji komite-
ja za urejanje prostora in
varstvo okolja, pa tudi čla-
ni celjskega izvršnega sve-
ta. Podprli so način financi-
ranja gradnje naprave
s spremljajočimi objekti,
hkrati pa so izrazili boja-
zen, da so nekateri viri ne-
realni.
Po predračunih bi stala
gradnja čistilne naprave in
vseh spremljevalnih objek-
tov 17 milijonov ameriških
dolarjev. Za zagotovitev tega
denarja so opredelih osem
možnih virov, od katerih bi
bili nekateri namenjeni tudi
kasnejšemu delovanju na-
prave. Glavni vir bi bil del
cene kanališčine, ki bi po se-
danjih cenah letno prinesla
360 tisoč dolarjev. Vendar to
po ocenah Komunale ne za-
došča, pač pa bi morah ceno
kanališčine še povečati. Na
seji izvršnega sveta so ugoto-
vili, da so v Celju že s seda-
njimi cenami precej pred
drugimi občinami in daje bi-
la od lani rast 2000-odstotna.
Menili so, da bi občani ne
smeli nositi tolikšnega bre-
mena, pač pa naj bi glavni
delež plačali onesnaževalci
v industriji.
Drugi vir bi predstavljala
sredstva Zveze vodnih skup-
nosti Slovenije, ki je v prvot-
nih dogovorih zagotovila 60-
odstotni delež glede na pre-
dračunsko vrednost. V po-
manjkanju denarja pa je to
opredelitev spremenila" v so-
udeležbo do 60 odstotkov,
kar pa lahko pomeni tudi
5 odstotkov ali pa še manj.
Za glavni zbiralnik naj bi-30
odstotkov predračunske
vrednosti zbrali na območni
vodni skupnosti, v Komuna-
h pa računajo tudi na sred-
stva iz nadomestila za upora-
bo stavbnih zemljišč, kjer
predlagajo 30-odstotni dvig
nadomestila.
Eden od virov bi bil tudi
prispevek investitorjev kot
nadomestilo za oprostitev
obveznosti izgradnje grez-
nic, s čimer bi zbrali 118 ti-
soč ameriških dolarjev.
Predlagajo tudi povišanje
stopnje povračila za gospo-
darjenje s komunalnimi ob-
jekti od 1,63 odstotka od os-
nove bruto osebnih dohod-
kov na 2 odstotka. Računajo
pa še na razvojni dinar, na
kredit mednarodne banke za
obnovo in razvoj v višini
8 milijonov dinarjev in na
kredite domačih bank.
V razpravah so opozorili,
da bodo načrtovani viri po-
menili dodatne obremenitve
tako za občane kot gospo-
darstvo, kar pa bi moralo biti
povsem razumljivo, saj samo
postavljanje ekoloških zah-
tev brez upoštevanja stro-
škov ni realno. Pri združe-
nem delu bi morali biti stro-
ški ekologije vgrajeni že
v ceno izdelkov, česar doslej
ni bilo. Izvršni svet je tudi
opozoril, da bodo reorgani-
zacije interesnih skupnosti
verjetno pokazale še kakšno
finančno rezervo, gradnjo či-
stilne naprave pa bodo mo-
rali upoštevati tudi pri se-
stavljanju načrtov za komu-
nalno področje. Sicer pa je
izvršni svet podprl predla-
gan način financiranja iz-
gradnje centralne čistilne
naprave, ki je zapisana v re-
publiškem dogovoru o sana-
ciji Save in ki naj bi odpravi-
la 7 do 8-odstotni delež, ki ga
k onesnaženju reke prispeva
Celje z okolico.
O pobudi za
Icoielctivni odstop
Na jutrišnji izredni seji druž-
benopolitičnega zbora šentjur-
ske skupščine bodo delegati
obravnavali pobudo oziroma
predlog predsedstva šentjur-
skih mladincev za kolektivni
odstop delegatov vseh družbe-
nopolitičnih organizacij iz
družbeno političnega zbora in
zavzeli stališča do Sporočila
javnosti, ki ga je izdalo pred-
sedstvo mladincev in njihova
delegacija v družbenopolitič-
nem zboru. Na sejo so povabili
tudi predstavnike pristojnih
sisov, ki naj bi dah pojasnila
o zaostajanju, na katerega opo-
zarj^o mladi.
BJ
IZJAVE, MNENJA...
Jože Kumer, predsednik medobčinskega
sveta SZDL za celjsko območje na spomin-
ski slovesnosti na Čreti:
»Mitingi, v katerih so prednjačili delavci, ki so odvr-
gli orodje, da bi zahtevali orožje, so žalosten odgovor
na polemiko o načelno-nenačelnih koalicijah, o tem,
zakaj je nekdo bogat, drug pa siromašen. Taki mitingi,
pa tudi celonočne seje različnih organov federacije, na
najbolj viden, za našo družbo pa tudi na najbolj boleč
način kažejo, da smo v zenitu neenotnosti, daleč od
kakršnekoli skupnosti. Še dalj pa tudi od razmišljanja
o potrebi upoštevanja argumentov in pravic drugih.
Bojevniško razpoložen klic Momira Bulatoviča res-
nično pove veliko. Kaj nacionalna suverenost, kaj poli-
tični pluralizem, najbolj boli ekonomska suverenost.
Denarne pipice je treba v Slovenijo poslej odpreti in
zapirati po lastnih zmožnostih, kar pomeni, da bomo
lahko rekli: ne, zdaj je pa dovolj. Kolikor nam bo to
seveda uspevalo, saj si ne smemo delati utvar, da bo
ustavna dopolnila moč zlahka preliti v življenje...«
T. T.
Priznanja
novinarjem
Včeraj je predsednik
skupščine občine Laško,
Jože Krašovec, pripravil
sprejem za predstavnike
celjskega Novega tednika
in Radia Celje. Zahvalil
se jim je za dosedanje ko-
rektno in uspešno poro-
čanje o dogajanjih v obči-
ni Laško in opozoril na
uspešno sodelovanje ob-
čine z omenjeno novinar-
sko hišo, saj so skupaj
uspeh postaviti oddajnik
na Maliču, ki je bistveno
izboljšal slišnost Radia
Celje v laški občini. Za fi-
nančno podporo je imelo
pri omenjenem seveda
največ zaslug laško zdru-
ženo delo, Mitji Umniku,
odgovornemu uredniku
Radia Celje, pa so za nje-
gov prispevek pri projek-
tu Malic izročili priznanje
in zlati grb občine Laško.
BP
V spomin
na bitico
na Čreti
Minulo soboto je bila na
Čreti na Dobrovljah spo-
minska slovesnost v spo-
min, na čas pred 48 leti, ko
je potekal prvi frontalni boj
partizanov na Štajerskem.
Slovesnost sta pripravila
občinska odbora Združenj
borcev NOV Žalec in Mozir-
je. Osrednji govornik je bil
predsednik Medobčinskega
sveta SZDL za celjsko ob-
močje Jože Kumer, ki je naj-
prej govoril o pomenu bitke,
ki je tedaj odjeknila po vsej
Evropi, nato pa o aktualnih
dogodkih.
Kulturni program so pri-
pravili učenci obeh občin,
TVD Partizan Vransko pa
tradicionalni orijentacijski
pohod iz Vranskega na
Greto.
T.TAVČAR
Razbremenjevanje Icot obremenjevanje
v laški občini razbreme-
njevanje v gospodarstvu
vse bolj čutijo kot obreme-
njevanje in to kljub temu,
da imajo ene izmed najniž-
jih, če že ne najnižjih, občin-
skih prispevnih stopenj. Ne
glede na to, se del gospodar-
stva duši pod hudimi obre-
menitvami dajatev, javne
službe pa topijo v izgubah,
ki jih še povečujejo dragi
kratkoročni krediti, ki jih
morajo najemati.
Vse to vodi, kot seje izrazil
član izvršnega sveta Laško,
v počasno smrt. Zato so
spremembe v najkrajšem ča-
su nujne.
V ta namen nova zakono-
daja že predvideva skupne
javne finance iz katerih se bo
financiralo zdravstvo, šol-
stvo in ostale javne službe.
Sredstva bodo združevali na
ravni republike in občine,
s tem, da bodo s skupnimi
javnimi financami poskusili
preprečiti dosedanjo raz-
drobljenost financiranja teh
dejavnosti. Seveda pa se de-
narna masa s tem ne bo nič
zmanjšala, kvečjemu pove-
čala.
Do tega problema je zani-
miv-tudi odnos sindikatov,
so pripomnili na zadnji seji
laškega izvršnega sveta. Ta-
krat ko štrajkajo delavci
v gospodarstvu, se sindikali-
sti zavzemajo za razbreme-
njevanje gospodarstva, ko
pa prekinejo delo v šolstvu,
se borijo za povišanje pri-
spevnih stopenj.
VZ
26. OKTOBER T 989
NOVi TEDNIK - STRAN 3
Rcinibliški pogum in občinska mlačnost
Velenjski mlaHIncI pokazali zobe svojemu republiškemu vodstvu In pričeli ustanavljati Združeno opozicijo
še pred letom dni bi poteze, kakršne jih
v zadnjih dveh tednih vleče velenjsko mla-
dinsko vodstvo, pritegovale še več zani-
manja javnosti na eni strani in burne reak-
cije na drugi. Ker pa so se časi spremenili,
je tudi vsakršna radikalnost lahko le navi-
dezna. To pa terja, da se več ne zadovolji-
mo z občudovanjem zunanjega blišča »re-
volucionarnosti« in se posvečamo vsebi-
nam. Da bi prikazali čim objektivnejšo sli-
ko dogajanj na relaciji republika - Vele-
nje, smo se odločili za kronološki prikaz
dogodkov, vmes pa besedo prepustili kar
velenjskim mladincem samim. Pojdimo
lepo po vrsti.
Petek, 13. Oktober
Predsedstvo velenjske mladinske organi-
zacije pošlje svojemu republiškemu pred-
sedstvu odprto pismo, v katerem odstopa
od nadaljnjega sodelovanja v delu organov
in organizacij rk ZSMS. Zapiše, da v mla-
dinskem republiškem predsedstvu vidijo le
»črednega pastirja, ki seje spremenil iz ko-
ordinatorja dela in zastopnika svojega član-
stva v temeljnega nosilca represije in disci-
pliniranja še aktivnega članstva«. Zastavi
tudi nekaj vprašanj, na katera zahteva odgo-
vore. Pismo objavijo nekatera sredstva ob-
veščanja.
Ponedeljek, 16. oktober
Predsedstvo ok ZSMS Velenje podpre
pobudo nekaterih velenjskih mladincev, ki
so si nadeli ime Iniciativni odbor Združene
opozicije. Razmnožijo in razpošljejo vsem
občinskim, univerzitetnima in obalni konfe-
renci mladine ter sredstvom obveščanja Te-
meljna načela Združene opozicije. V njih se
zavzamejo za preimenovanje Zveze sociali-
stične mladine Slovenije v Zvezo slovenske
mladine, za zgornjo mejo starosti članstva
predlagajo 35 let, predlagajo, da bi bila os-
nova pri organiziranju ZSM svobodno zdru-
žene organizacije in gibanja, član bi lahko
postal vsak mladinec s podpisom pristopne
izjave, predsedstvo ZSM bi po ključu števi-
la članstva sestavljali predstavniki kolektiv-
nih članov, financirali pa bi se iz članarine
in prispevkov širše družbene skupnosti. Ob
koncu pristavijo, da bi na kongresu ZSMS
vseeno sodelovali, ker v tem vidijo »še zad-
njo možnost za politično organiziranje slo-
venske mladine«.
Četrtek, 15. oktobra
Na sedežu ok ZSMS Velenje se pogovar-
jamo s predsednikom, Milanom Kopušar-
jem, in Vladom Kukavico, pobudnikom
Združene opozicije Kopušar je na čelu ob-
činske mladinske organizacije leto in pol,
Kukavica je pred kratkim odstopil s funkci-
je predsednika oo ZSMS v velenjski Eri.
Kako je prišlo do odprtega pisma Pred-
sedstvu RK ZSMS?
Kopušar: Na sejah RK se stalno ponavlja-
jo ene in iste stvari, isti ljudje se za govorni-
škim odrom »prepucavajo«, dogovarjajo.
Kadar pridemo do glasovanja, pa že pol lju-
di manjka. ob tem je predsedstvo uporab-
ljalo metode izčrpavanja delegatov. Jaz kot
profesionalec seir. se še nekako znašel, dele-
gati iz Velenja pa niso vedeh, za kaj gre, saj
predsedstvo na seje niti ne pride z jasnimi
stališči. Za ilustracijo naj povem, daje reci-
mo predlog za izsiop iz ZSMJ Školč kar
ustno predstavil. Tudi nobenega našega
kandidata niso na kandidacijskih konferen-
cah že štiri leta podprli. Pa niso bili slabši
od drugih. nazacijije pa nam gaje predsed-
stvo kar samo izločilo. Sam bi seveda ob
tem lahko reagira;, pa ni imelo pomena.
Študenti so podobne stvari nekajkrat po-
skusili, pa so jih dobili po glavi. Pet repubh-
kancev bi se gor \ sulo in bi me že kar tam
zatolkU. Zato strr. za sejo RK v Bohinju
predsedstvu pismeno očitali nepravilnosti.
V njem nas je ni,'ilo tudi to, da so našemu
kandidatu, Bo.i.: u Kontiču, očitali, da se
naj najprej odio,. kje bo deloval, v partiji
ali mladini. rek'; mo, daje to iskanje dlake
v jajcu, sicer bi ; ) najprej to dilemo lahko
načeh kar med mi predsedstva. V Bohi-
nju so nam pet rekli, da naj pripravimo
še dodatne argu' nte. Pristali smo, vendar
s pogojem, da n:r. ;sto velja tudi za predsed-
stvo. Ker ni bil',. njihove strani nič storje-
nega, smo se ■ e čili opozorilno prekiniti
sodelovanje do > daljnjega. Mene je Školč
potem poklical v v torek naj bi se šel pogo-
varjat.v Ljublj:Naše predsedstvo bo ju-
tri o tem odloč;
Gre torej za ; alomaren odnos do član-
stva in neupo.-L vanje dogovorjenih pra-
vil. Kaj pa meniu; o vsebinski plati delo-
vanja RK ZSM,-
Kukavica: gi vni problem niso te ka-
Vlado Kukavica in Milan Kopušar: »Hočemo spametovati mladinsko republiško vod-
stvo in pričeti ustvarjati svoj občinski politični kapital«
drovske kuhinje, ki jih sicer izvajajo zelo
nespretno. Bolj gre za problem odločanja
o pomembnih dokumentih, kijih delijo de-
legatom kar pred sejami. Tako razprav ni in
dokumenti se sprejemajo, ker so delegati
zaradi restriktivnih metod vodenja postali
že apatični ob samozadostnosti predsed-
stva. Zadnji primer je bil dokument, Za
učinkovito ZSMJ, ki gaje P RK ZSMS spre-
jelo v Bohinju ob pol devetih zvečer brez
prisotnosti novinarjev, naslednje jutro pa so
ga delegati dobili za sprejem pod prvo točko
in seveda brez razprave vse požegnali. Pred-
sedstvo tako druge uči demokratičnosti, sa-
mo pa znotraj ZSMS demokratičnih metod
ne dopušča.
Nekaj dni po pismenem odstopu od sode-
lovanja v vseh organih RK ZSMS ste raz-
poslali še tekst Iniciativnega odbora
Združene opozicije. Kaj pričakujete od
tega?
Kukavica: Iniciativni odbor Združene
opozicije je bil ustanovljen tu v Velenju,
Predsedstvo OK ZSMS pa ga je sprejelo
pod svoje okrilje. Ustanovljen je bil na pod-
lagi mnenj s posveta predsednikov osnov-
nih organizacij, mnenja občinskega kon-
gresnega odbora in na osnovi neformalnih
pogovorov s predstavniki drugih konferenc
v Bohinju. Prišli smo namreč do zaključka,
da nas lahko tako razdrobljene na kongresu
republiško predsedstvo s svojimi metodami
vodenja onemogoči in da naše ideje ne bodo
upoštevane ter da delegati o njih ne bodo
imeli časa razmišljati. Tako smo ustanovili
10 Združene opozicije in povabili k sodelo-
vanju vse mladinske organizacije in posa-
meznike. Skupaj bi radi sestavili nov statut
Zveze slovenske mladine, kot predlagamo,
da se ZSMS preimenuje. Odziv je do danes
presegel vsa pričakovanja, pa vsi še niti niso
prejeli naše pošte. Na kongresu bi kot alter-
nativne predstavili tudi druge dokumente.
Menimo namreč, daje gradivo, ki gaje pred
kongresom razposlalo P RK ZSMS, konglo-
merat pobud vsemogočih slovenskih strank
in gibanj. Mi želimo program, v katerem bi
se našli prav mladi...
Malce drugače razumete tudi flnancira-
nje ZSM?
Kukavica: Zdajšnje mladinsko vodstvo si
predstavlja finančna sredstva, ki jih misli
podedovati za svojo stranko, kot last ZSMS.
Mi se s tem ne strinjamo. Mislimo, da nam
jih širša družbena skupnost le zaupa
v upravljanje, mi pa jih naj čimbolj produk-
tivno izkoristimo. Tako nam verjetno nikoli
ne bo uspelo izvedeti, koliko je predračun
za mladinski kongres, koliko je bil račun za
sejo P RK ZSMS pred dvema mescema
v Portorožu, ko se je celotna RK vozila na
ne vem kakšni jahti, kjer se je jedlo in pilo.
Na našem bližnjem območju, recimo ob ne-
urjih v Laškem, pa bi lahko s tem denarjem
vehko naredili.
Imam vtis, da sedanje ZSMS ne izključu-
jete, ampak jo skušate s svojo iniciativo le
bistveno modificirati. Da skušate pred-
vsem vzpostaviti enakopraven dialog
z vodstvom in uveljaviti nekatera svoja
predkongresna stališča.
Kukavica: Da. Po našem bo le tako mogo-
če vzpostaviti konfrontacijo mnenj. Poudar-
jam, da naš cilj ni rušenje P RK ZSMS,
ampak ga želimo le spametovati. Ne zanika-
mo namreč njihove vloge v širši družbeni
skupnosti, ko so povlekli kup politično mo-
drih potez, marsikaj pa so tudi dosegli. Ho-
čemo, da se P RK ZSMS nauči poslušati
članstvo.
Nekakšna javna skrivnost je, da je repu-
bliško mladinsko vodstvo razcepljeno. Go-
tovo so zato tudi bolj ranljivi. Bi skušala
pojasniti, v čem je spor v P RK ZSMS?
Kukavica: Lahko govorim seveda samo
o svojem videnju stvari. Na tem je res nekaj.
Nas sicer toliko ne moti, zanimivo pa je, da
sta v vodstvu dve struji, povsem slučajno pa
so v eni člani predsedstva, ki so v partiji,
v drugi pa oni, ki niso. Pred kongresom tega
seveda ne bodo obešali na veliki zvon, še
manj je pričakovati kakršnihkoh čistk v sa-
mem vodstvu. Je pa bil Lavšev odstop po-
vezan prav s tem razdorom, vendar so stopi-
li na žogo in ga sprejeli nazaj medse.
Kako gledate na političnost ZSM? Jo
razumete bolj kot politično stranko ali
bolj kot interesno organizacijo mladih?
Kukavica: Časi so takšni, da se ne bi
opredeljevali kot interesna organizacija
mladih. Nujno je politično organiziranje,
vendar ne kot stranka, bolj kot nekakšno
gibanje. Po vzoru zahodnih držav.
Mojmir Ocvirk je lani maja na vaši pro-
gramsko volilni seji v Velenju dal vedeti,
da se P RK ZSMS dobro zaveda napetosti
med predsedstvom in občinskimi vodstvi.
Rekel je, da je relacija med občinskimi in
republiškim vostvom mladine ena najbolj
spornih relacij. Obljubil je tudi, da naj bi
z novim vodstvom mladine sprožili o tem
razpravo. Se je to potem zgodilo?
Kopušar: Ne, ničesar ni bilo.
Lani smo na omenjeni seji slišali tudi, da
mladi Velenjčani niste zadovoljni s tem,
da vas občinski faktorji puščajo nekako na
stranskem tiru. Tudi s sredstvi obveščanja
niste bili zadovoljni.
Kopušar: Potem smo res dobili prostor
v Našem času in na Radiu Velenje, Druga
stvar je, koliko mi to izrabimo. Imeli smo
svojo oddajo na radiu do poletja, v Našem
času pa nekaj več razumevanja. Drugod pa
nas še vedno radi vidijo bolj neaktivne.
Ob tvoji lanski kandidaturi za predsed-
nika občinske mladine je eden najpo-
membnejših politikov izjavil, da za to
funkcijo nisi sposoben. Kakšne so danes
vaše relacije z ostalimi političnimi organi-
zacijami v občini?
Kopušar: Določene zadeve dogovarjamo
z vsemi, več s sindikati in SZDL, manj
s partijo. Imamo svoje aktivnosti. Žal še
vedno obstaja tudi politična koordinacija...
Sodelujete pa na njej vseeno?
Kopušar: Na žalost še vedno. Sicer pa tam
le prenesemo informacije o svojem delu,
drugi pa včasih le kaj pokomentirajo,,.
So glede na razmere v občini vaše poteze
v lastnem okolju prav tako radikalne kot
zadnje, ki jih vlečete na republiški ravni?
Velenje ima veliko problemov, ki se prav
vsi tičejo tudi mladih...
Kopušar: Velikokrat smo poskušah na
raznih straneh, zadnji čas smo imeli nekaj
stvari z županom. Prernalo smo bili, naše
predsedstvo, agresivni. Že večkrat sem ho-
tel kakšno stvar izpostaviti, pa so potem
ostali rekli, da bi dali raje mir. Večkrat se
nam je namreč že zgodilo, da so nas eno-
stavno postavili v out. Dober primer je reci-
mo ekologija. Vse se je pričelo na mladini,
ostali DPO so tolkli po nas, zdaj pa si lastijo
vse zasluge,,.
Kukavica: OK ZSMS Velenje je tako kot
ostale občinske organizacije vpeta v dva ka-
lupa. Na eni strani RK, ki onemogoča kakrš-
nokoh iniciativo, na drugi strani pa vpetost
v sam občinski sistem, v občinske politične
strukture, ki v Velenju s svojim neresnim
odnosom onemogočajo vsakršno konstruk-
tivno delo. Pa to ni vse. Tudi samo predsed-
stvo občinske mladine je bilo dosedaj pre-
malo radikalno. Spomladi smo recimo hote-
li narediti odprto sejo OK ZSMS Velenje na
Titovem trgu. Prav zaradi odpora občinskih
struktur do politike ZSMS pa tega nismo
storili. Naše predsedstvo je seveda krivo
največ, ker ni imelo poguma, da bi se tega
lotilo, S svojimi zadnjimi potezami pa priče-
nja tudi P OK ZSMS pot k odpravi obeh
kalupov.
Očitno boste morali torej tudi v občini
reaktivirati večino svojega članstva.
Kopušar: Problem je v tem, da imajo osta-
li še toliko vpliva, da imamo v mladinski
organizaciji stalne težave s financiranjem.
Če se ne bi morali ves čas ukvarjati s tem, bi
se lahko več ukvarjali z drugimi stvarmi.
S tem nas zaposlijo, da damo v glavnem
mir. Nikoli ne vemo, kaj se drugje dogaja in
dostikrat nas niti ne povabijo zraven. Tudi
tista izjava od lani, ki si jo omenil, se ve,
zakaj je bila,.,
Zato, ker nisi član ZK?
Kopušar: Da,
Kukavica: Eden izmed razlogov, da je
v Velenju mladina pasivna (pa ne le mladi-
na), je tudi v tem, da OK ZSMS Velenje
nima političnega kapitala iz preteklosti.
Upam, da smo si ga pričeU pridobivati, da
bo kmalu tudi naše članstvo videlo v ZSM
možnosti svojega vplivanja in uveljavljanja
interesov.
Petek, 20. oktober
Predsedstvo velenjske mladine sklene, da
se njihov predsednik lahko udeleži torkove
seje republiške mladine.
Torek, 24. oktober
šest velenjskih mladincev se udeleži seje
PRK ZSMS, Razprave o odprtem pismu
praktično ni, z odgovori, ki jih poda Andrej
Verlič, niso zadovoljni. Verlič pove tudi, da
je predračun za mladinski kongres 9 mili-
jard dinarjev.
Četrtek, 26. oktober
Danes naj bi se v Titovem Velenju sestali
predstavniki vseh mladinskih organizacij iz
Slovenije, ki podpirajo ali vsaj želijo sodelo-
vati pri oblikovanju dokumentov Združene
opozicije,
BRANE PIANO
Za zeleno Šaleško dolino
Zeleni Slovenije ustanav-
ljajo te dni svoje območne od-
bore. Za Ljubljano in Maribo-
rom so takšen odbor ustano-
vili za območje Velenja. Če-
prav so mnogi pričakovali, da
bo udeležba v Zavodnjah na
ustanovnem zboru množična,
pa se je izkazalo, da je prva
ekološka evforija minila in da
je ostala peščica ljudi, ki bo
tvorila jedro novoustanovlje-
nega odbora.
Kot je dejal predsednik Zele-
nih Slovenije dr. Dušan Plut,
mora gibanje rasti evolucijsko,
sami pa svojih aktivistov ne
bodo iskali.
Velenjski ekologi so za usta-
novitev izbrali Zavodnje kot
eno n^bolj onesnaženih slo-
venskih vasi. Prireditev na
prostem je bila priložnost za
druženje v družinskem krogu,
za odigrano nogometno tekmo
z domačini, za prodajo knjig in
podobno. Zavrteli so ekološki
film Obisk, ki je nastal lani
v okviru Tedna domačega fil-
ma in za katerega je scenarij-
napisal Peter Rezman. Priredi-
tev pa je bila tudi priložnost za
predstavitev knjige Dvignjeni
zastor avtorjev Vaneta Gošni-
ka in Petra Rezmana, ki sta
v njej strnila svoje prispevke iz
Našega časa.
Zeleni Velenja, ki jim pred-
seduje Vane Gošnik, sicer pod-
predsednik Zelenih Slovenije,
so svoj program dela strnili
v nekaj konkretnih točk. Tako
bodo uporabili vsa zakonita
sredstva za zmanjšanje emisij
žveplovega dioksida iz šoštanj-
ske Termoelektrarne za 90 od-
stotkov do konca leta 1992, Od
slovenskega elektrogospodar-
stva bodo zahtevali, da temu
primerno prilagodi proizvod-
njo električne energije. Zeleni
Velenja bodo varovali pravice
občanov pri posegih Rudnika
v prostor in skušali preprečiti
emisije iz Tovarne usnja v Šo-
štanju, Javnost n^ bi bila vse-
lej seznanjena s koncentracija-
mi škodljivih snovi v zraku,
merili pa naj bi tudi škodljive
snovi v pridelkih in živilih na
območju občine. Zavzemali se
bodo za ustreznejše urejanje
bivalnega okolja, za rešitev
problema komunalnih, poseb-
nih in jedrskih odpadkov ter
za zaprtje Nuklearne elektrar-
ne Krško. Ker želijo Zeleni
prodreti v skupščino kot os-
novno polje odločanja, bodo
zato tudi velenjski Zeleni na-
stopili na volitvah prihodnje
leto in kandidirali svoje po-
slance v občinsko skupščino.
Pred tem pa bodo morali sku-
paj z ostalo alternativo izboje-
vati volilni sistem, ki ne bo
uveljavil večinskega, pač pa
proporcionalni sistem.      TC
4. STRAN - NOVI TEDNIK
26. OKTOBER 1989
Merilni
pretvornilci iz
Libele
Celjska Libela je 95-Iet-
nico delovanja proslavila
z otvoritvijo pilotne linije
za proizvodnjo merilnih
pretvornikov. Gre za izde-
lovanje najpomembnejših
elementov za proizvodnjo
merilne opreme, ki so jih
doslej uvažali.
Letno bodo v poskusni
proizvodnji izdelali 3000
kosov v vrednosti 1,5 mili-
jona nemških mark. Pilot-
na proizvodnja naj bi poka-
zala, ali tehnologija za pre-
tvornike, ki so jo razvili,
ustreza in na osnovi tega se
bodo odločili za bodoči raz-
voj. Libela namreč dolgo-
ročno predvideva, da bo
polovico programa pred-
stavljalo izdelovanje teht-
nic, ostalo pa bodo avtoma-
tizirane strežne naprave in
avtomati, ki so grajeni za
tehtnice, vendar se z di-
rektnim merjenjem mase
ne ukvarjajo. Pomemben
delež programa pa bi bili
tudi merilni pretvorniki, ki
so najpomembnejši ele-
ment pri elektronskih teht-
nicah.
Libelino vodstvo ocenju-
je, da so razvojna prizade-
vanja v ospredju že nekaj
časa, le da so v preteklosti
razvoj v celoti gradili na
lastnem znanju, medtem
ko se sedaj povezujejo z za-
hodnimi podjetji, kjer so
korak pred Libelo. Kljub
temu so z izvozom na kon-
vertibilno tržišče v Libeli
zadovoljni, njihov glavni
trg pa je v ZDA, Zvezni re-
publiki Nemčiji in Italiji.
Lani so tako izvozili nekaj
več kot 30 odstotkov proiz-
vodnje. Velik problem pa
predstavljajo terjatve do
Iraka, ki jim dolguje 2 mili-
jona ameriških dolarjev za
prodane skladiščne tehtni-
ce. To pa pomeni precejšen
finančni pritisk na likvid-
nostno situacijo in poslov-
ne rezultate Libele. Ti so
bili ob polletju zadovoljivi,
saj so dosegli nivo podsku-
pine. Vendar ob tem opo-
zarjajo, da se lahko organi-
zacije v elektrokovinarski
industriji kaj hitro zn^dejo
v težavah zaradi razmer na
jugoslovanskem trgu. Zato
se nameravajo v prihodnje
še v večji meri usmeriti na
tuje trge, kar jim bodo
omogočila tudi vlaganja tu-
jih partnerjev v skladu z za-
konom o podjetjih.
Tudi v jubilejnem letu so
ponudili nekaj novih izdel-
kov. Tako bodo letos v tr-
govinah elektronske ku-
hinjske tehtnice, v začetku
prihodnjega leta pa še elek-
tronske kopalniške tehtni-
ce. V industriji so se pojavi-
li z avtomatizirano tehtnico
s strežnimi moduh, ki omo-
goča lažje delo v prehram-
beni industriji.
TC
Jutelfs hoče v svetovni vrli
Delavci so praznovali petdesetletnico
»Tisto, kar cenim v vašem
kolektivu, je razvojna pre-
žetost, stalen razvojni pro-
ces, zato pa tudi ste podjet-
je, ki nikoli ni imelo izgub,«
je dejal na slovesnosti ob
petdesetletnici Juteksa
slavnostni govornik, pred-
sednik slovenskega izvršne-
ga sveta Dušan Šinigoj.
Prireditev je bila minuli
petek na novi lokaciji na
Ložnici, kjer je po uvodnih
besedah predsednika delav-
skega sveta, tehničnega vo-
dje in predsednika žalskega
izvršnega sveta eden najsta-
reših članov kolektiva Drago
Božič vključil v proizvodnjo
novo trimetrsko linijo za iz-
delavo talnih oblog.
Po ogledu proizvodnje so
se udeleženci zbrali v kultur-
nem domu v Žalcu, kjer so
kulturni program prepletli
z govorom direktorja Milana
Dolarja in Dušana Sinigoja.
Star pregovor sicer pravi:
lastna hvala, cena mala, ven-
dar pa v primeru Juteksa le-
pe besede niso bile izrečene
le zaradi praznika. Podatki
pričajo, da gre za kolektiv,
kjer lahko govorimo o pravi
poslovni ekspanziji. Obseg
proizvodnje je od leta '85 po-
rasel za 356 odstotkov, celot-
ni prihodek je v času od leta
1985 narasel z 10,5 milijonov
dolarjev na 38,3 milijone do-
larjev, izvoz se je povečal za
540 odstotkov, delež izvoza
pa znaša v zadnjih dveh letih
v celotnem prihodku okrog
80 odstotkov. Še pomemb-
nejše je dejstvo, da so v Ju-
teksu znali in hoteli denar, ki
so ga iztržili na klirinškem
tržišču, vložiti v razvoj proiz-
vodnje, ki jim zagotavlja za-
nesljivo pot na zahodna tr-
žišča. V zadnjih dveh letih so
za naložbe odšteli preko 10
milijonov dolarjev. Na osno-
vi sedanjih rezultatov in iz-
kušenj ima Juteks jasno za-
črtano pot: prebiti se v sam
vrh svetovnih proizvajalcev
talnih oblog in postati po-
memben proizvajalec za no-
tranje avtomobilske obloge.
Slovesnosti so se nadalje-
vale v soboto, ko so v žal-
skem obratu otvorili še dve
proizvodni liniji; proizvod-
njo monofilov in proizvod-
njo filca. Grenak priokus
petdesetletnici pa so v petek
in soboto dali številni očitki
ekologov in vseh tistih, ki se
bojijo, da bo zlasti nova pro-
izvodnja na Ložnici povečala
smrad, onesnaževala vodo,
zemljo in zrak.
IRENA JELEN-BAŠA
Slovesnosti ob petdesetletnici Juteksa se je udeležilo okrog
270 udeležencev, predvsem poslovnih partnerjev iz domovine
in tujine. Gostje izven naših meja so prišli iz Sovjetske zveze.
Švedske, Finske, Nemčije, Italije in Švice.
Kolektiv Juteksa je za svoje uspehe dobil državno odlikova-
nje, Red dela z zlatim vencem. Dan kasneje, na prireditvi ob
dnevu kolektiva, so državno odlikovanje podelili tudi Jožetu
Keku in Martinu Sedovniku. Delavcem so podelili priznanja
za deset, dvajset in tridesetletno delo, tri in več desetletja so
temu kolektivu zvesti trije delavci: Marija Kolar, Majda Pod-
manicki in Ana Lednik. Priznanje leta so na dnevu kolektiva
dobili delavci montažno vzdrževalnih skupin, plakete za
posebne zasluge pa: Lizika Mohorko, Anica Lednik in Milan
Dolar.
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vuianovič
Republika nI več »Huilska*<
Madžarska poslej ni več Ljudska republika, kot je bila
od leta 1949 in sprejetja prve povojne ustave, ki so jo
dodobra narekovali sovjetski tanki in bajoneti. Od 23.
oktobra 1989 je samo še Republika Madžarska, z dopol-
njeno ustavo, ki je prejšriji podobna samo še po črki U.
Sicer pa so ustavna dopolnila, s katerimi so ob 33-letnici
začetka ljudske vst^e 1956 proglasili Republiko Madžar-
sko, neverjeten korak k demokraciji zahodnega tipa, ne da
bi centralni komite ali predsedstvo države temu kakorkoli
nasprotovalo in zasedalo tik pred sprejetjem teh dopolnil.
Dopolnila namreč uv^j^o (tudi formalno-pravno) več-
strankarski sistem, s^ z dopolnili začenjata veljati zakon
o strankah in zakon o volitvah, s katerima so stranke
legalizirane in se lahko na (bližajočih se) volitvah bojujejo
za oblast. Z dopolnili začenja veljati tudi zakon o predsed-
niku države, ki ga bodo pri sosedih kaj kmalu izvolili in
s katerim bodo dobili močnega predsednika države, ki bo
lahko razpustil parlament, razpisal svobodne volitve,
predstavljal državo navzven, bil poveljnik oboroženih
sil... Skratka, s sprejetjem ustavnih dopolnil so Madžari
ustanovili Republiko, ki je povsem podobna francoski
Peti republiki po ustavno-pravnem ustroju, upajmo pa, da
tudi dejansko, ko bodo decembra (predsedniške) in marca
(parlamentarne) volitve opravljene.
Madžarska je s tem postala država, ki je po ustroju
(povejmo, da so tudi gospodarski zakoni podobno libe-
ralni) že povsem nared za Evropo, medtem ko so države, ki
bi v Evropo rade, pa za to nič konkretnega ne storijo, od te
Evrope v bistvu še zelo daleč. To velja tudi za Jugoslavijo,
med drugim.
Neprijetna dediščina
Na čelu Nemške demokratične republike (ki pa je vse
prej kot demokrtična) je torej prišlo do spremembe, saj je
ostarelega Ericha Honeckerja zamenjal precej ml^ši, 52-
letni Egon Krenz, najmlajši voditelj partije na Vzhodu
doslej. Sprememba je logična posledica dogodkov v zad-
njem času, ko so demonstracije postajale čedalje bolj mno-
žične in ko je bila rešitev samo ena: odstaviti staro vodstvo
(kot očiten simbol nazadnjaštva in nesposobnosti slediti
procesom v svetu) ah posredovati z vojsko in policijo.
Čeprav je že kazalo tako, pa se Tienanmen vseeno ni
ponovil. Hvala bogu, bi lahko rekli.
NDR, ki seje zdela pred časom gospodarsko zelo trdna,
politično pa sicer nazadnjaška, a vendarle trdno v sedlu, so
v bistvu pretresli begunci, ki so letošnje poletje množično
bežali prek Madžarske in Avstrije na Zahod (v ZRN) in
s tem pokazali, da v socializmu le ni tako lepo, kot pripove-
dujejo zgodbice. Begunci so odprli oči svetovni javnosti,
pa tudi javnosti doma, ki si dlje časa ni upala reči ničesar,
na koncu pa spoznala, da vendarle ne bodo mogli biti do
konca življenja tiho. Demonstracije v teh dneh (v Leipzigu
se je zbralo po neuradnih ocenah tudi prek 300.000 ljudi,'
čeprav novi generalni sekretar partije pravi, da jih je bilo
komaj 100.000) so prignale stvar do konca: čeprav se je
zdelo, da bo Krenz dobra prehodna rešitev, kaže, da temu
vendarle ne bo tako in da opozicija (Novi forum, denimo)
zahteva nekaj podobnega kot na Poljskem, da o Madžarski
niti ne govorimo. Zatorej dogodkov v NDR še nikakor ni
konec.
V nekaj vrstah
• San Francisco si še lep čas ne bo opomogel od rušilnega
potresa (6,9 stopnje po Richterju), ki je prizadel severno
Kalifornijo. Natančno število žrtev še ni znano, predvi-
doma pa je življenje izgubilo blizu 100 oseb. 3000 pa je bilo
ranjenih. To je bil tretji največji potres v ameriški zgodo-
vini. Kar pa je najhuje, to še vedno ni bil potres tiste
jakosti, kot ga seizmologi na tem potresnem območju že
dolgo napovedujejo, in ki naj bi imel 8 stopnjo po Rich-
terju (kar je približno desetkrat močnejši potres). Sodijo,
da je imel katastrofalni potres v San Franciscu leta 1906
8,3 stopnje Richterjeve lestvice.
• Libanonu se, kot kaže, mir še lep čas ne obeta. Potem
ko je Arabska liga sprejela mirovni načrt o koncu držav-
ljanske vojne v tej državi, je šef ene od dveh libanonskih
vlad (krščanske) general Michel Aun le-tega zavrnil, ker da
ne daje jamstva za takojšen in popoln umik sirskih čet iz
države. Šef prosirske muslimanske vlade v Libanonu
Selim Hospaje opozoril, da bi zavrnitev arabskega načrta
pomenila »samomor«.
• Južnoafriške oblasti so iz zapora izpustile več voditeljev
prepovedanega Afriškega nacionalnega kongresa (ANC),
med njimi Walterja Sisuluja, bivšega generalnega sekre-
tarja. Tako naj bi predsednik F. W. de Klerk začel uresniče-
vati obljubo, da se v Južni Afriki začenja novo obdobje
pogajanj in reform. Po njegovem načrtu naj bi širokim
političnim pogajanjem sledile volitve za črnske predstav-
nike foruma, ki naj bi izdelal osnutek nove ustave. ANC pa
pred tem zahteva odpravo triletnega izrednega stanja,
legalizacijo ANC, osvoboditev Nelsona Mandele in drugih
političnih zapornikov ter odpravo ključnih zakonov apart-
heida.
• Na Japonskem se na tridnevnem obisku mudi jugoslo-
vanski šef diplomacije Budimir Lončar. V pogovorih
z japonskim premierom Tošikijem Kaifujem in drugimi
, člani vlade (sprejel pa ga bo tudi japonski cesar Akihito, ki
je leta 1976 kot princ obiskal Jugoslavijo) je njegov pogla-
vitni namen ta, da seznani voditelje svetovnega gospodar-
skega velikana z jugoslovanskimi reformami in jih skuša
»ogreti« za dragoceno japonsko podporo. Japonska v zad-
njih letih namenja vedno več sredstev za pomoč in poso-
jila drugim državam, ima pa tudi precej besede v medna-
rodnih gospodarskih in fmančnih forumih. Poleg tega želi
imeti v skladu s svojo gospodarsko močjo tudi večjo glo-
balno politično vlogo. Kot je slišati, so Lončarju sogovor-
niki že zagotovili podporo Jugoslaviji, konkretne podrob-
nosti pa še niso znane.
Postopoma do delniške družbe
Pivovarna Laško bo izdala obveznice za milijon mark
s ciljem, kar najhitreje
reagirati na nastopajoče
tržne razmere, so v laški pi-
vovarni že prestopili k po-
stopnemu preoblikovanju
sedanje OZD v delniško
družbo. Ker nujnost takšne-
ga ukrepa prehiteva pravno
formalno urejenost na tem
področju pri nas, so se
v strokovnem kolegiju pi-
vovarne odločili za večsto-
penjski oziroma postopen
prehod v delniško podjetje.
Zaenkrat bodo decembra
razpisali obveznice, zaradi fi-
nančne varnosti v tujih valu-
tah, za milijon nemških
mark, ki bodo na razpolago
večjim odkupovalcem laške-
ga piva, predvsem »zvestim«
gostilničarjem. Obveznice
seveda ne omogočajo solast-
ništva, pač pa ugodnosti pri
dobavi piva in obrestovanje
vloženega denarja po obrest-
ni meri od 10 do 20 odstot-
kov letno. Takoj, ko bodo
predpisi to omogočali, pa na-
meravajo v pivovarni obvez-
nice preoblikovati v delnice.
Uvedba vrednostnih papir-
jev pomeni tudi širšo preo-
brazbo Pivovarne Laško v po-
djetje, kjer bodo lastniki ob-
veznic in kasneje delnic nepre-
stano spremljali učinke po-
slovnih odločitev in temu
ustrezno tudi naravnavali svo-
je odločitve o nakupu ali pro-
daji vrednostih papirjev.
Takšni načini so se v svetu
že pokazali za zelo učinkovite,
nemara tudi zaradi tega, ker
povsem jasno razmejujejo
funkcijo upravljanja od funk-
cije lastnine. Predvsem pa se
s tem oblikuje krog ljudi, ki jih
morebitno slabo poslovanje
podjetja neposredno udari po
žepu. Povsem jasna bodo raz-
merja šele po tem, ko bo spre-
jet zakon o delničarstvu.
Pivovarna Laško je eno iz-
med prvih velikih slovenskih
podjetij, ki s pomočjo Eko-
nomskega inštituta iz Ljublja-
ne prehaja v delniško družbo.
VOJKO ZUPANC
Konec ugibanj, kaj bo s šempetrskim Likom
Sporazum o ustanovitvi
družbe z omejeno odgovor-
nostjo so minuli teden podpi-
sali predstavniki Hmezad Ex-
port Importa in Strojnine te-
meljne organizacije Proizvod-
nja kmetijske mehanizacije.
Ustanovitveni kapital druž-
be znaša 31,76 milijard dinar-
jev. Export Import je v novo
družbo vložil 51 odstotkov ka-
pitala, Proizvodnja kmetijske
mehanizacije pa 49 odstotkov.
Proizvodni program nove
družbe je načrtovan takole:
3000 m^ žaganega lesa za do-
mače tržišče v letu dni, 1550 m^
žaganega lesa za izvoz, žaganje
6000 m*^ hlodovine, 48.000 m^
vrat iz masive za izvoz ter pro-
izvodnja 10 tisoč m^ ladijskega
opaža. Z uresničitvijo teh načr-
tov n^ bi 83 delavcev novega
podjetja doseglo 88,21 milijard
dinarjev celotnega prihodka,
65,6 odstotkov proizvodnje pa
bodo namenili konvertibilne-
mu tržišču. Pri tujih kupcih
bodo po sedanjih ocenah iztr-
žili 3,275.652 zahodnonemških
mark. Izvozni program so zas-
novali predvsem na sodelova-
nju z zahodnonemško firmo, ki
proizvaja kopalniške elemen-
te. S tem kupcem se dogovar-
jajo tudi o razširitvi proizvod-
nega programa in sovlaganju
nemškega partnerja.
IRENA JELEN-BAŠA
Orodje - oprema ostaja
Po mnenju šentjurskega izvršnega sveta nI osnove za
»drastični ukrep--
Pozd Orodje-oprema iz Šentjurja
posluje brez kratkoročnih in dolgo-
ročnih kreditov ter drugih obvezno-
sti, z lastnim kapitalom in brez lik-
vidnostnih težav, opisuje poslovanje
vodja Ivan Kumperger. Lansko mote-
no poslovanje in še nerazčiščena iz-
guba po zaključnem računu je Službi
družbenega knjigovodstva in šent-
jurskemu izvršnemu svetu povzroči-
la veliko skrbi. Kljub temu, da je>
pozd letos solventen, ima prodane za-
loge, redno plačuje obveznosti in ima
tudi program. Tudi za 9-mesečje ka-
že, da Orodje-oprema ne bo med izgu-
barji.
Služba družbenega knjigovodstva še
opravlja pregled lanskega zaključnega
računa zaradi večkratnih zaprosil vo-
dje pozda za podaljšanje roka za od-
pravo lanskih pomanjkljivosti. V poz-
du imajo kadrovske težave z računo-
vodji. Šentjurska skupščina je name-
ravala zaradi lanskega motenega po-
slovanja, nerazčiščene izgube, nevar-
nosti, da se neracionalno ravna z druž-
benimi sredstvi in zaradi kršenja pra-
vic delavcev na julijski seji razpravljati
o predlogu za uvedbo postopka redne
hkvidacije pozda, vendar je seja zaradi
nesklepčnosti odpadla. Vodja pozda je
predlogu za postopek nasprotoval, ker
meni, da je lanski zaključni račun se-
stavljen nepravilno in tako izgube ni,
da je pozd brez dolgov, da je polletno
poslovanje pozitivno, da delavce ko-
nec leta ni odpustil in so odšli prosto-
voljno ter da njegov razvojni program
predvideva zaposlitev večjega števila
delavcev. Pozd je letos z lastnimi sred-
stvi kupil poslovne prostore, ki bodo
po prenovi obsegali nad 300 kvadrat-
nih metrov in jih bo v naslednjih me-
secih začel že uporabljati, je sporočil.
Z novim programom, ki ga je vodja
posredoval na dvakratno pismeno zah-
tevo izvršnega sveta, namerava razvi-
jati stroje za embaliranje.
Po sklepu zbora delavcev je pozd
konec septembra pokril še preostalo
nepokrito lansko izgubo, 833 milijo-
nov dinarjev, v breme lastnih sredstev
poslovnega sklada. Lastna sredstva so
tolikšna, da je to bilo mogoče. Služba
družbenega knjigovodstva je zato do-
ločila novi rok za odpravo nepravilno-
sti, knjigovodski pregled pa opravljajo
trije inšpektorji. Na seji šentjurskega
izvršnega sveta so posamezni člani
v razpravi menili, da dokler ni vseh
podatkov, komentar ni mogoč, da se
naj pozd, z ustreznimi pogoji, čimprej
organizira v duhu zakona o podjetjih,
da pozd potrebuje dobrega računovo-
djo in se spraševali o zaščiti družbene-
ga premoženja pozda. Izvršni svet je
pred sejo občinske skupščine, ki bo
v prihodnjih dneh, zaključil, da zdaj
po zakonu ni osnove za »drastični
ukrep«. Ne glede na sklep občinske
skupščine, bi po zakonu zadnjo bese-
do izreklo sodišče.
BJ
26. OKTOBER 1989!
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Bolnišnica
Franja odlično
itokreva«
Včeraj je bila v Cer-
Itnem seja odbora RK
SZDL Slovenije za spod-
bujanje in spremljanje
sanacije ter obnove in
zaščite Partizanske bol-
nišnice Franja, kjer so
ocenili dosedanji potek
sanacije in pregledali fi-
nančno poročilo. Se-
znanili smo se tudi z na-
daljnjim potekom obno-
ve in uveljavljanju tega
izrednega naravnega in
kulturnega spomenika.
Dosedanja obnova je
potekala dobro. Končana
je geološka sanacija,
opravljena so številna de-
la na restavriranju poško-
dovanih objektov in na
premičnem inventarju.
Vsi predmeti bodo do-
končno sanirani v zim-
skem času v restavrator-
ski delavnici Muzeja ljud-
ske revolucije v Ljub-
ljani.
Na dan 30. 9. 1989 je bi-
lo na posebnem žiro raču-
nu, kjer so se zbirala sred-
stva iz vse Slovenije
1.496.243.620 dinarjev, na
rednem pa 700.655.000 di-
narjev. Sedanji saldo je
2.536.958.230 dinarjev, je
pa tudi v slovenskih de-
narnih zavodih v Italiji
zbranih še približno 53
milijonov lir. Znano je, da
je ob široki zbiralni akciji
v Sloveniji bilo nekaj pri-
spevkov iz tujine, v glav-
nem so jih zbrale protifa-
šistične zveze v Italiji, Av-
striji in na Nizozemskem.
Bolnišnica Franja, ki jo
je januarja letos ogrozil
plaz v soteski Pasice je iz-
reden spomenik človeški
humanosti in tvori z na-
ravnim okoljem takšno
celoto, da se poteguje za
vpis v register spomeni-
kov, ki so pod Unescovo
zaščito. Tudi s celjskega
območja je kar nekaj po-
djetij darovalo denar za
njeno sanacijo, ki bo kon-
čana maja prihodnje leto
in bo objekt spet odprt za
javnost.
DRAGO MEDVED
Žensko pustijo le do meje
Poslovodne delavke Slovenije so ustanovile svojo sekcijo
Prejšnji teden je prvič za-
sedal iniciativni odbor sekci-
je poslovodnih delavk Slove-
nije. Direktorice so se zbrale
v Zlatarni Celje, ki jo že vrsto
let uspešno vodi ženska: Ana
Berglez Volk. Trideset let je
zvesta temu delovnemu ko-
lektivu, skoraj ves čas na vo-
dilnih delovnih mestih.
Najin pogovor sva ubrali
na temo ženske, poslovno
uspešne ženske.
Najprej zelo običajno
vprašanje, ki pa se mu ne
moreva izogniti. Ste kdaj
pri svojem delu doživeli, da
so vas obravnavali drugače
kot bi vas, če bi bili moški?
»Kljub temu, da so mi ved-
no zaupali zelo pomembne
naloge, moram reči, da mora
vsaka ženska za svojo uvelja-
vitev pokazati več delavnosti
in več znanja kot moški.
V različnih sredinah žensko
kot partnerja različno spreje-
majo. Pri nas je razlika že
med posameznimi republi-
kami. Zanimiva je bila izkuš-
nja iz Sri Lanke, ki sem jo
, obiskala pred leti: čeprav je
bila takrat predsednica drža-
ve ženska, so sicer smatrali
ženske kot nesposobne za
kakšen uspeh. Mislim, da
moški, ki imajo še vedno
glavno besedo pri odločanju
na vseh nivojih, žensko pu-
stijo le do določene ^neje.
Nad njo naj ženska ne bi
imela kaj iskati. Moram reči,
da v mojem kolektivu tega
ne čutim, širše pa še vedno.«
Ali lahko ženske oprav-
ljajo vse poklice enako-
vredno kot moški in obrat-
no: jih lahko moški oprav-
ljajo enakovredno?
Mislim, da je zadnji razvoj
tehnike in tehnologije omo-
gočil povsem enakovredno
delo obema, čeprav bi rekla,
da so ženske sicer spretnejše
pri nekaterih delih, moški pa
pri drugih. Pri intelektual-
nem delu pa razlik ni. Morda
bi dala ženskam celo pred-
nost.«
Vendarle pa je ženska
v družini še vedno bolj
obremenjena kot moški.
Najbrž jih je zato manj po-
slovno uspešnih ali uveljav-
ljenih?
»Razlike nedvomno so.
Vendar se zmanjšujejo. Vča-
sih je bilo težje. Ne glede na
to, kateri partner si izbere
pot uspešne kariere, mora
drugi v družini prevzeti tudi
del njegovega bremena. Do-
kler nimamo v družbi insti-
tucij in ustanov, ki bi družini
pomagale pri gospodinjstvu,
vzgoji otrok, mislim, da oba
partnerja ne moreta biti ena-
ko uspešna. Vesela sem, ko
vidim, da je danes vse več
mladih žensk osveščenih, da
se naloge v družinah ne deli-
jo več po spolu. Moški v go-
spodinjstvu ne pomaga žen-
ski, delo si delita.«
Imate sina, ki je rasel ob
ambiciozni, poslovni žen-
ski. Je danes njegov odnos
do lastne družine dru-
gačen?
Mislim, da je ta vzgoja po-
zitivno vplivala nanj. Danes
ima že sam družino in z ženo
si enakopravno delita naloge
in opravila.«
Poslovodne delavke ste
ustanovile svojo sekcijo.
Zakaj?
»Pred kratkim je bilo
v Sloveniji ustanovljeno dru-
štvo poslovodnih delavcev.
V njem je 170 moških in se-
dem žensk. Mislim, da že to
pove dovolj. Novo ustanov-
ljena sekcija, ki bo sicer de-
lala v okviru omenjenega
društva, ne skuša biti kak-
šen ,novi AFŽ' ali kaj podob-
nega. Gre za to, da se poveže-
mo in da opozorimo družbo,
naj več pozornosti posveti
ženski, ki je danes še vedno
razpeta med družino in služ-
bo. Mislim, da moramo
ustvariti pogoje, ki bodo žen-
ski omogočali ustvarjalno
delo. Osvestiti pa moramo
tudi ženske, da bodo bolj
ambiciozne, bolj samoza-
vestne.«
Kaj bo sekcija konkretno
prispevala k vašemu delu?
»Prinesla mi bo zadovolj-
stvo, da bom lahko prenaša-
la svoja življenjska in stro-
kovna spoznanja na mlajše
ženske. Sama se zelo zavze-
mam za sodelovanje pri delu
in prepričana sem, da so žen-
ske za takšen način dela do-
stopnejše. V sekciji smo se
tudi odločno izrekli proti
takšnim selekcijskim klju-
čem, ki določajo, da mora bi-
ti v takšnih in drugačnih fo-
rumih določen odstotek
žensk. Menimo, da mora biti
edino merilo selekcije spo-
sobnost. Navezale bomo sti-
ke s kolegicami po Jugosla-
viji in po svetu.«
Torej smo ženske šele na
poti k enakopravnemu po-
ložaju?
»Na vseh vodilnih in vod-
stvenih položajih ali vsaj na
veliki večini v občini, repu-
bliki in državi so moški. Oni
tudi oblikujejo ukrepe in za-
konodajo in nam tako krojijo
življenje in delo po svoji me-
ri. Posamezne ženske smo že
mnogokrat dokazale svoje
sposobnosti, a je to še vedno
bolj izjema kot pravilo. Mi-
slim pa, da bi lahko ženske
z nam lastnimi načini razmi-
šljanja in zaznavanja prine-
sle neke nove kvalitete v živ-
ljenje in poslovno uspeš-
nost.«
NADA KUMER
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
JLA in opozicija
v Beogradu so končali prvi polčas 28. seje CK ZKJ.
Očitno se jugoslovansko politično vodstvo čedalje bolj
približuje športnikom, saj smo bili doslej priče večdnev-
nim »turnirskim«, pa tudi »maratonu« (seji, kije trajala 16
ur), zdaj je na vrsti seja v dveh delih, kot jih imajo košar-
karski amaterji ali nogometni profesionalci. Za drugi pol-
čas jutri, v petek so plenumu ostali še napadi na Josipa
Broza Tita, spor med ZK Hrvaške in ZK Vojvodine ob
dogodkih v Kninu, spremembe statuta ZKJ in odločitev,
ali bo po 14. kongresu ZKJ vodil dveletni predsednik CK
ZKJ (ne več enoletni predsednik predsedstva CK ZKJ).
Prvi polčas sta jugoslovanski Sever in Jug ocenila vsak
po svoje. Po severozahodnih razlagah, ko gre za gospodar-
sko reformo, politično vodstvo ne more priti skupaj, ker so
razlike prevelike. Uvodničar dr. Stanko Radmilovič (ZK
Srbije) se je ogreval za prevlado družbene lastnine in vidi
možno izpeljavo gospodarske reforme samo v močni fede-
raciji. Predstavniki severozahodnih ZK pa vztrajajo pri
vseh oblikah lastnine (družbeni, zasebni, mešani,
zadružni, kombinacije s tujo lastnino), ki naj enakopravno
tekmujejo, katera bo bolj učinkovita. Južna glasila pa
poudarjajo, da hočejo nekateri v Jugoslaviji črtati samo-
upravljanje in družbeno lastnino in uvesti kapitalističen
sistem, ustrezajo pa jim tudi sedanji odnosi, saj »Slovenija
izkorišča Srbijo in manj razvite, najbolj ji ustreza tudi
inflacija«.
Podobno je bilo pri razpravah o političnem sistemu.
Uniformirani član CK ZKJ seje pritoževal, ker pri tem ni
besede o bratstvu in enotnosti; drugi, ki izražajo »voljo
delavskega razreda Jugoslavije«, hočejo imeti zbor združe-
nega dela v skupščini SFRJ; nobenega odgovora ni spro-
žila razprava o političnem sistemu enega od članov CK
ZKJ, ki je govoril o tem, da so zdaj mladi vojaki krivopri-
sežniki, ker je vprašanje, za katero Jugoslavijo naj bi dali
celo življenje, če bi bilo treba, kot prisegajo. Uvodničar
k tej drugi temi Ivica Račan je govoril o depolitizaciji
države, general Stane Brovet je trdo odgovarjal, da bi to
pomenilo JLA spremeniti v najemniško vojsko.
Ni malo tistih, tudi v vrhovih JLA, ki razmišljajo, kako
bo naprej v političnem pluralizmu ali v večstrankarskem
sistemu, za katerega se v kongresnem programu zavzema
tudi ZK Slovenije. Kaj bi se, recimo, zgodilo, če bi v neki
republiki na volitvah aprila 1990 zmagala opozicija (kot je,
če se spomnimo, na Poljskem)? Kakšen bi bil potem
odnos do JLA, če upoštevamo, da je več kot 90 odstotkov
starešin v naši armadi članov ZKJ? Kdo bi potem povelje-
val teritorialni obrambi, ki ni zmeraj le igračkanje, ampak
gre za oborožene ljudi? Odpira se kopica vprašanj, za
iskanje odgovorov nanje pa je le še pol leta časa...
Slovenski in srbski trgovci
Medtem ko ostaja razprava o JLA in opoziciji še na ravni
teorije, postaja »izkoriščanje« vsakdanja tema. V beograj-
skem ekonomskem inštitutu so naredili analizo, iz katere
je »jasno razvidno«, da so censke prerazdelitve v Jugosla-
viji na škodo - nekdanje ožje Srbije. Medtem ko je Slove-
nija na račun censkih prerazdelitev leta 1985 pridobila 0,5
odstotka, je Srbija izgubila 3 odstotke, lani je Slovenija na
ta račun pridobila že 13,64%, Srbija pa izgubila kar
8 odstotkov. Sklep iz te »analize«: ve se, na čigav račun je
pridobila Slovenija, kdo izkorišča Srbijo in komu ustreza
inflacija. Zaradi nižjih cen, so ugotovili beograjski ekono-
misti, se zmanjšuje prihodek, to vpliva na manjšo akumu-
lacijo in na zmanjšanje plač. S takim sklepanjem se vsi-
ljuje preprostemu srbskemu človeku misel: izkoriščeval-
ska Slovenija je kriva, da imajo v Srbiji nizke plače.
Srbski »disidenti« mislijo drugače. Na očitke iz Srbije
- Slovenci kupujejo našo pšenico, prodajajo nam kruh in
makarone; iz našega grozdja delajo vino; izvažajo našo
živino, maline, gobe, za devize uvažajo blago, ki nam ga
prodajajo, po kolikor hočejo - odgovarjajo: ali so res Slo-
venci krivi za vse to? Ne, gre za večjo sposobnost in
poslovnost. Pri tem navajajo primer, da so hoteli srbski
trgovci izvažali v ZRN v gajbicah z malinami tudi pesek in
zemljo. Zato še naprej izvažajo Slovenci srbskega sadja,
zelenjave in gozdnih sadežev za 100 milijonov dolarjev,
srbski trgovci pa tega izvoza ne dosežejo niti za 50 milijo-
nov dolarjev.
Zatožne klopi se polnijo
Sicer pa pustimo gospodarske prepire, saj bodo trajali še
tako dolgo, dokler res ne bo tudi pri nas zavladal trg
z ekonomskimi zakonitostmi. V ospredju pozornosti
minuli teden je bila spet afera Agrokomerc, v kateri se bo
Babo, kot imenujejo Fikreta Abdiča, zdaj lahko branil
s prostosti, začel bo spet redno delati, kot je sam izjavil ob
navdušenju večtisočglave množice, neka tuja tvrdka pa se
celo že zanima, da bi odkupila vse, kar Agrokomerc še
ima.
Sodne dvorane bodo še nekaj časa pritegovale našo
pozornost. V ponedeljek naj bi začeli soditi Azemu Vlla-
siju v Titovi Mitrovici in še dvanajsterici za »rušenje
ustavne ureditve SFRJ« (če ne bo predsedstvo SFRJ odlo-
čilo drugače); na zatožno klop naj bi sedel Fadil Hoxha,
češ daje žalil »srbske ženske« in s tem vznemiril jugoslo-
vansko javnost; v Peči pripravljajo proces proti nekda-
njemu predsedniku skupščine SFRJ Ilijazu Kurteshiju in
še sedmerici, ker so »s posameznimi dejanji in s celovito
dejavnostjo izzvali nacionalni razdor, sovraštvo in nestrp-
nost s hudimi posledicami, saj so se pod pritiskom in
zaradi nasilja izselile srbske in črnogorske družine in ker
so širili občutek negotovosti med Srbi in Črnogorci na
Kosovu«. Gre za to, da so štiri črnogorske družine prisilno
razlastili, njihova posestva prodali Albancem, črnogorske
družine pa so morale to kupoprodajo podpisati pod priti-
ski in grožnjami. Podporo za vse te nečedne posle zdaj
pripisujejo obtoženi sedmerici, Ilijazu Kurteshiju pa so
medtem še odvzeli delegatsko imuniteto, ker je delegat
v skupščini SFRJ.
Aparature kot darilo bolnišnici
Celjska bolnišnica je v zadnjih
dneh bogatejša za nekaj novih sodob-
nih aparatov, ki so jih dobili po za-
slugi združenega dela. Organizacije
v regiji so z dodatnim zbiranjem
sredstev omogočile nakup aparatur
ali pa so jih same izdelale in podarile
Zdravstvenemu centru. Na slovesno-
sti pred tednom dni so se je vodstvo
Zdravstvenega centra zahvalilo za
pomoč in predstavilo novosti.
Celjska Libela je za svojo 95-letnico
Podarila sodobno tehtnico, ki jo bodo
uporabljali pri dializi. Dializni center
J6 bil doslej brez takšne tehtnice, ki pa
nujno potrebna v več ur trajajočem
Postopku, ko se bolnikova teža zmanj-
^ tudi za 4 do 5 kilogramov. Nadzor je
Pri tem življenjsko pomemben. Dialiž-
^ center je takšno tehtnico skušal do-
''iti iz tujine, kjer pa je zelo draga, zato
^0 darila iz Libele še posebej veseli,
^ot je dejal predstojnik oddelka
''''•Marjan Močivnik, bodo odslej vsaj
^Hemu izmed bolnikov, ki jih je na
"bmočju centra več kot 80, zagotovili
^arno dializo.
Zdravilišče Rogaška Slatina pa je
^^Ijskemu Zdravstvenemu centru po-
darilo sodoben gastroskop za lažje od-
^'ivanje bolezni prebavnega trakta,
'^tno opravijo približno 4000 tovrst-
preiskav, ki bodo odslej tudi za
•Paciente lažje, še zlasti, če bo šlo tudi
^ operativne posege s pomočjo ga-
^foskopa.
S prispevki združenega dela v regiji
so v Zdravstvenem centru kupili
^Parat za obremenitveno testiranje sr-
za katerega so morali odšteti 33
V dializnem centru bolnišnice je Libelina tehtnica zelo dobrodošla pri sprem-
postopka dialize.__^^^^________     _    FotOLEDIMASmC
tisoč dolarjev. S podobnimi akcijami
bodo kupili še dve gama kameri in
ehokardiograf. Železarna Štore pa naj
bi kupila dializni aparat. Delovne or-
ganizacije v regiji imajo torej vse več
razumevanja za težave celjskega
zdravstva, ki ugotavlja, da letos tudi
precej bolje poteka zbiranje sredstev
po družbenem dogovoru. Vendar pa
modernizacija bolnišnice vseeno pre-
počasi napreduje, medtem ko je pro-
storska stiska nekaterih oddelkov vse
večja. Ob koncu leta bodo v Zdrav-
stvenem centru odprli novo urejene
prostore, ki so jih uredili s sredstvi
modernizacije in samoprispevkom Ce-
ljanov. Gre za rentgenski oddelek s še-
stimi aparati, prizidek k infekcijske-
mu oddelku, drugo fazo adaptacije pe-
diatričnega oddelka in urejeno pUnsko
postno.
TC
TEDEN DOMAČEGA FILMA
od 7. do 13. novembra 1989
6. STRAN - NOVI TEDNIK
26. OKTOBER I98a
Mesec gasilskih aktivnosti
čeprav gasilski dejavno-
sti vsi zainteresirani posve-
čajo ustrezno pozornost
skozi vse leto, so akcije
osveščanja in preventivni
pregledi s priložnostnimi
akcijami le pogostejši v ok-
tobru, mesecu požarne var-
nosti. Letos je bilo več poža-
rov in tudi škoda je večja;
manj je bilo požarov na pro-
stem, zato pa več v delovnih
organizacijah zaradi zasta-
rele opreme in v zaprtih sta-
novanjskih prostorih.
Letos so bili gasilci izred-
no aktivni ob mnogih neur-
jih in poplavah pa poleti pri
prevozu pitne vode v kraje,
kjer jo je zmanjkalo. Dejstvo
je, da so se gasilci letos bolj
srečevali z elementarnimi te-
žavami, kot požari. Tudi na
celjskem območju so izho-
dišča za mesec požarne var-
nosti podobna republiškim,
moto pa je v skrbi za večje
varstvo v bivalnem prostoru.
Gasilske zveze so oktober
izrabile tudi za dan gasilstva
s predstavitvijo članstva in
opreme, večji poudarek je na
delu s šolami, v Celju pri-
pravljajo problemsko konfe-
renco, vključeni so poklicni
gasilci, pregledujejo vodne
vire in hidrantno omrežje,
kar delajo izključno gasilci.
V žalski občini so med
drugim že pripravili srečanje
gasilcev veteranov, posvet
poveljnikov, podeUh prizna-
nja gasilcem, ki so napredo-
vali v višji gasilski čin, napo-
vedujejo pa tudi osrednjo va-
jo brez datuma.. Poveljnik
občinske zveze Žalec Bran-
ko Verk je povedal, da so tu-
di zadovoljni z letošnjimi re-
zultati desetin na tekmova-
nju Matevža Haceta, opravili
so varnostni pregled hmelj-
skih sušilnic in podobno.
V konjiški občini velja
med obširnim programom
omeniti pregled hidrantnega
omrežja, skupno vajo in ne-
napovedane društvene vaje,
izobraževanje občanov s po-
dročja gasilske samozaščite,
tekmovanje enot CZ, pristo-
pili pa bodo tudi k akciji va-
rovnaja okolja.
Program v šmarski občini
zajema devet delovnih na-
log, med katerimi se mnoge
pokrivajo z akcijami v dru-
gih občinskih gasilskih zve-
zah. Izdvojiti morda gre ak-
cijo za urejene gasilske do-
move z okolico, kar naj izpe-
ljejo žene gasilke in mladina.
Člani društev pregledujejo
najbolj požarno nevarna po-
dročja, predvsem pa je treba
pregledati stanje v vseh in-
dustrijskih objektih.
Ob vsem tem bo še več ak-
cij, seveda pa istočasno opo-
zarjajo na vse večji problem
pomanjkanja denarja, pre-
malo zaščitne opreme, slabe
zveze in podobno. Res je da
je oprema draga, vendar jo je
bolje imeti, kot pa ostati
praznih rok ob morebitni ne-
sreči in gledati, kako drago-
cene stvari propadajo. Na
vse to gasilci opozarjajo in
treba bi jim bilo prisluhniti,
saj že zdaj opravljajo tudi
takšna dela, ko bi jih morale
druge službe.
TONE VRABL
Svet orgel
v petek ob 19.30 bo
v Opatij ski cerkvi na or-
glah nastopil Anton Petek.
Tokrat bo predstavil široko
paleto orgelske glasbe od
Palestrine, Couperina, Ba-
cha do sodobnih jugoslo-
vanskih avtorjev. Petek, ki
je svoje glasbeno znanje
pridobival pri profesorju
Marjanu Potočniku v Mari-
boru, si je v Celju že prido-
bil svoj krog poslušalcev,
saj je že nekajkrat uspešno
nastopil. Predan svojemu
poklicu je poln zamisli, ka-
ko svoje znanje posredova-
ti drugim in širiti poznava-
nje orgelske glasbe. Načr-
tuje že cikluse orgelskih
večerov, ki bi bili povezani
z recitacijami svetovne po-
ezije in proze, organizirati
namerava več predavanj pa
tudi ekskurzij. Že prihod-
nji mesec bo začel tudi z in-
štrukcijami za učence kla-
virja in orgel, opravljal pa
bo tudi popravila orgel in
uglaševanje. NK
Vaja Je opozorila na napake
v navadi je že, da vsako
leto oktobra, ko je mesec
požarne varnosti, gasilci
povečajo svojo aktivnost in
poskušajo ugotoviti vse po-
manjkljivosti. Ob številnih
manjših preventivnih akci-
jah pripravijo tudi eno več-
jo, kjer naj bi sodelovala
vsa gasilska društva z eno-
tami civilne zaščite, zdrav-
stveno službo, milico in še
s kom, ki lahko pomaga. Pri
občinski gasilski zvezi v Ce-
lju so se letos odločili, da
pripravijo vajo na objektih
delovne organizacije Petrol
v Trnovljah.
Znak za začetek vaje je bil
dan v soboto točno ob 10.
uri. Predpostavka vaje je bi-
la, da na železniškem prečr-
pališču v trenutku prečrpa-
vanja goriva na rezervoarju
niso delovah odušniki, zato
je v njem nastal pritisk, ki je
povzročil eksplozijo in po-
škodbo pokrova rezervoarja.
Pri eksploziji se je del goriva
izlil v lovilni bazen, izhajajo-
či hlapi pa so se zaradi tem-
perature eksplozije vneU.
Požar se je razširil na lovilni
bazen in na železniške cister-
ne, pri tem pa so bili uničeni
tudi priključki za prečrpava-
nje iz cistern in je gorivo
v curkih začelo iztekati v lo-
vilne kinete, kjer so hlapi za-
čeli goreti. Dežurni gasilec
v Petrolu je takoj obvestil
Zavod za požarno varnost in
lastne gasilce ter vodstvo de-
lovne organizacije o eksplo-
ziji in postajo milice. Domači
gasilci so aktivirali naprave
za ohlajanje rezervoarjev ter
s posebnim vozilom začeli
priprave za obrambo jaškov
podzemnih rezervoarjev.
Nato je akcija potekala bli-
skovito, na kraj nesreče pa
so prihajala ustrezno oprem-
ljena vozila, ki so v posamez-
nih sektorjih občinske zveze
razdeljena po moči in
opremljenosti. Najprej so bi-
li obveščeni poklicni gasilci,
za njimi pa društva.
Vaja bi morala biti po pro-
gramu končana v eni uri.
vendar so jo prekinili že po
tridesetih minutah, ker so
ostali brez vode. Vzrok - iz-
pad za napajanje zaradi preo-
bremenitve. Da bi vod po-
tegnili od drugod pa tudi ni
šlo, ker so imeli premalo ce-
vi. Nekateri so v začetku vaje
tudi na »prazno« pretiravah
s penilno snovjo. Sicer pa bo
vajo ocenila posebna komisi-
ja in odpravila napake, ki se
zlasti v primeru nesreče ne
smejo ponoviti.
Tone Sentočnik: Prepri-
čan sem, da so takšne vaje
koristne, saj tako lahko na
najboljši možni način vidi-
mo, kje so še pomanjkljivo-
sti, da nas te v resnični akciji
ne bi presenetile.«
Slavko Pezdir, predsednik
občinske konference sociali-
stične zveze: »Prijetno je vi-
deti takšno vajo, kjer lahko
ugotoviš, kaj gasilci imajo in
kaj še potrebujejo. Resnično
pa sem prijetno presenečen
nad izjemno dejavnostjo in
pripadnostjo organizaciji
vseh gasilcev.«
Ivan Škorc je vodja gasil-
ske enote v Petrolu: »Sode-
lovah smo s štirinajstimi ga-
silci in tremi pripadniki CZ.
Vaj nismo imeli dosti, ker
delamo v izmenah in se tež-
ko dobimo.«
. .TONE VILABL
Srečanje pediatrov
IzpostavUen problem dojenčkov, ki
uživajo celjsko vodo
Pediatrična sekcija sloven-
skega zdravniškega društva
je ena najštevilnejših, saj šte-
je preko 370 članov. Vsako le-
to pripravijo dva srečanja,
enega v Ljubljani, drugega pa
v enem izmed slovenskih
mest.
Letos so bili organizatorji
srečanja celjski pediatri, ki so
zaposleni na pediatričnem od-
delku celjske bolnišnice v di-
spanzerju za otroke ter enoti za
neonatalno pediatrijo Celje.
S pomočjo celjskih delovnih
organizacij, zlasti pa z glavnim
pokroviteljem Mlinsko prede-
lovalno industrijo, so pretekh
teden pripravili strokovno sre-
čanje ter na njem predstavili
probleme, metode, odkritja in
uspehe svojega dela.
Tako sta organizacijo otro-
škega zdravstva v Celju pred-
stavili dr. Ana Meštrovič ter dr-
. Jelena Benčina-Stepišnik,
v referatu Neagresivne metode
pri oskrbi novorojencev na
enoti za neonatalno pediatrijo
v celjski bolnišnici pa so svoja
dognanja strnile doktorice: Ja-
na Tikvič-Barič, Zlata Felc in
Ana Ilijaš-Trofenik.
Okužbe z rotavirusi na pedi-
atričnem oddelku celjske bol-
nišnice je strokovno prezentj.
rala dr.Manja Rojnik-Štrubgj'
Z istega odelka je imel zanirtijv
referat dr. Aca Mladenovič, saj
se je v svojem referatu Pogost,
nost bolezni in bolezenskjij
znakov z domnevnim psihjf.
nim ozadjem v obdobju igg^
do 1988, dotaknil perečegj
vprašanja - psihičnega stanja
otrok, ki so bili sprejeti na
otroški oddelek. Stresi, ki ji},
je v družinah vedno več, sg
opazni tudi na otrocih in njiho.
vih obolenjih, zaradi katerih
prihajajo v celjsko bolnišnico,
Največ zanimanja pa jj
vzbudil zadnji referat, kjer je
dr. Marija Bojovič razgrnila n
Celje najbolj pereč in specifi.
čen problem - predstavila je
Methemoglobin v krvi dojeni,
kov, ki uživajo celjsko pitno
vodo.
Slovenski pediatri so se ob
življenjskem jubileju oddolžili
prim. asist. Ivici Tivadar ter iz.
rekli dve zahvali: prim. Maija.
nu Stegnarju ter dr. Ljerki
Kloar-Lakner.
Na srečanju so slovenski pe.
diatri predlagali tudi dr. Jano
Tikvič-Barič za medaljo Uni-
cefa.
ZDENKA STOPAH
Lepo darilo Prešernovcev
Minuli petek so pevci me-
šanega pevskega zbora
France Prešeren iz Celja, ki
ga vodi profesor Edi Goršič,
pripravili koncert, ki so ga
podarili vsem pevsem pev-
skih zborov na Celjskem in
ljubiteljem zborovskega
petja nasploh. Njihovemu
vabilu se je občinstvo šte-
vilčno odzvalo in jih ob
koncu nagradilo z dolgim
aplavzom, ki je klical po
pevskih dodatkih. Nastopa-
joči so se »uklonili« volji
občinstva in zapeli še dve
pesmi.
Prešernovci so svoj kon-
certni program prepletli
s skladbami domačih in tu-
jih avtorjev, nekatere so bile
lahkotne, druge zopet takš-
ne, ki zadovoljijo še tako tan-
ka glasbena ušesa.
Pevci so koncert izkoristili
tudi za slovo od dolgoletne-
ga člana zbora, Dušana Her-
coga, ki se je odločil, da bo
prenehal aktivno peti. S svo-
jim glasom je bogatil zbo
več kot pet desetletij in je
edini še živeči član nekda-
njega Celjskega pevskega
društva, predhodnika današ-
njega mešanega pevskega
zbora France Prešeren. Po-
leg petja je vrsto let opravljal
upravne dolžnosti arhivarja
Na koncertu je v petek zapel
solo narodne pesmi »Pa mo-
ja ta stara«, ki je globoko se-
gel v srca poslušalcev. To in
nagovor profesorja Koleni-
ka, sta koncertu pridala še
posebej slovesen zven. Zve-
za kulturnih organizacij Ce-
lje je Hercogu podelila še zla-
to plaketo za njegov prispe-
vek k razvoju celjske kul-
ture.
Na koncertu v petek so po-
slušalci ob odlični izvedbi
koncertnega programa in ob
solistični izvedbi Alenke
Goršič, Alojza Urankarja ter
Ane Kunst prišli na svoj
račun.
ŽIVKO BEŠKOVNIK,
Slovenec sem...
Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja bo jutri zvečer uprizorilo novo premiero Slovene<^
sem... pa tja, avtorja Bogomira Verasa, ki je delo tudi režiral. Gre za lepljenko v dveh deliP;
kjer skozi satiro na kabaretni način uprizarjajo senčne strani Slovencev na sončni stran'
Alp. V zelo aktualnem in obetajočem projektu se bodo predstavili igralci: Sandi Jekl, Miraj^
Maček, Maja Farčnik, Milan Vugrinc, Jože Meh, Kana Akerman, Maja in Jožica Grobeim''
in Andrej Čehovin, sodelujejo pa še Zvone Holubar, Darko Koražija in Igor GrabnaJ'
Zadnjo predstavo gledališča Vrba Butalci. so na ogled postavili kar 45-krat, obsežen pla"
gostovanj pa imajo tudi za Slovenca.
EDI MASNEM
Gasilsko društvo
v Zavrhu
čeprav je občina Žalec med
tistimi, ki ima verjetno, glede
na svojo površino, največ ga-
silskih društev, pa so pred
kratkim dobih še eno in sicer
v zaselku Zavrh. To društvo so
ustanovili na željo domačinov
2. julija. V društvu, ki je tako
že 48 v žalski občini, je 31 čla-
nov, med njimi 10 žensk. Imajo
svoj dom, ki so ga zgradili s po-
močjo krajanov. Kupili so tudi
avto, ki ga bodo domači gasilci
sami uredili v gasilsko teren-
sko vozilo do konca oktobra,
ko bi radi tudi pripravili večjo
vajo s sodelovanjem društev
žalske občine in krajev, ki me-
jijo na Zavrh. Odločili so se tu-
di, da se bodo v začetku finan-
cirali sami, dokler se ne reši
njihov status v občnski gasil-
ski zvezi, kjer pa predsestvo ni
bilo nad takšno odločitvijo po
novem društvu najbolj zado-
voljno. Denarja je vedno mary,
manjka tudi opreme, poleg te-
ga pa je vprašanje ali je smo-
terno imeti na vsakih nekaj ki-
lometrov svoje društvo. Sicer
pa so se dogovorili, da bodo
društvo v bodoče obravnavali
tako, kot vsa ostala društva.
V Zavrhu pripravljajo novem-
bra teč^ za izprašane gasilce;
strokovno pomoč jim je v da-
nih možnostih obljubila tudi
občinska gasilska zveza Žalec.
TV
OBRAZI
Anton Vrečko
Sogovornik, rojeni Ponkov-
Ijan je v Abrahamovem letu.
V kraju, kjer se je rodil, je tudi
ostal. Za vse mlade ni bilo ni-
koli dovolj vsakdanjega kruha
in tako so odhajali v bližnji in
daljni svet, v katerega so mora-
li upati in verjeti, daje bolj bel.
Med njimi so s Ponikve tudi
mnogi znani Slovenci: Slom-
šek, Blaž Kocen, Štefka Drolc,
dr. Tine Lah, dr. Stanko Buser
in drugi, bolj ali manj znani
Ponkovljani. Anton Vrečko je
bil med tistimi, ki so ostali in je
v domačem, sicer že od nekdaj
imenitnem kr^u, postal pred-
sednik sveta krajevne skupno-
sti. Župan, bi preprosto, lepo
in kratko dejali predniki, ki ni-
so bili pametni kot smo danda-
našnji.
Antov Vrečko je na Ponikvi
ostal doma, delo pa je poiskal
v štorski železarni, kjer je začel
kot strojni ključavničar. Nato
je, ob delu, dokončal še sred-
njo in višjo tehniško šolo v Ma-
riboru. V železarni je zd^ stroj-
ni inženir. Ponikve se je indu-
strijski razvoj le »dotaknil« in
je ostala kmetijsko območje.
Zato je v krajevni skupnosti
kar več sto ljudi, ki se vsak dan
vozijo v Šentjur in Celje.
»Zanje bi bilo treba ustvariti
delovna mesta doma,« meni
Anton Vrečko. »Potrebno bi
bilo tudi najti prostor za zidavo
hiš, ker se zdaj mlajši odselju-
jejo v Šentjur in v Celje. To se
odraža tudi z osipom učencev
v domači šoli«.
O turizmu, ki bi bil primeren
za idilično kmetijsko pokr^i-
no, še niso posebej razmišljali.
»Ni pravega zanimanja in po-
gojev«. Zadovoljni so lahko
s kmetijstvom, ki ga lahko tu
pišejo z veliko črko. »Veliko
kmetij se je v zadrtem času
razvilo v večje pridelovalce trž-
nih viškov«.
V času Vrečkovega predse-
dovanja svetu krajevne skup-
nosti, ki končige drugi mMi-
dat, je za številne krajane,
predvsem vozače, ena največ-
jih pridobitev novo železniško
post^ališče na Ostrožnem pri
Ponikvi. Nekateri so imeli prej
do ponkovske postaje tudi uro
hoda.
»Hkrati s cestami, ki so bile
temelj razvoja, smo na Ponikvi
v zadnjih letih zgradili še ben-
cinsko črpalko, mrliško vežico
in 65 telefonskih priključkov«.
Telefoni zvonijo že v vsaki od
vaških skupnosti. »Zadnja leta
rešujemo predvsem razvojne
potrebe oddaljenejših vaških
skupnosti. Na središče pa smo
kar malo pozabili«.
Dva mandata sta za Antona
Vrečka dva obdobja samopri-
spevka, ki so ju namenili pred-
vsem za izgradnjo in posodobi-
tev kr^evnih cest. »Menim, da
smo v krajevni skupnosti, kot
ekipa, brez večjih nesporazu-
mov znali udejaniti zadane na-
loge«.
O sebi Anton Vrečko ne pri-
poveduje vehko. Po službi in
delu v kr^evni skupnosti mu
ostane prav malo časa. Pred
kratkim seje vselil v novozgra-
jeni dom in mogoče ga bo zd^
več.
BRANE JERANKO
26. OKTOBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Likovniki In knapi za prizadete Breze
Velenjčani brez veliklb besed priskočili na pomoč
Pomoči ob neurjih prizadeti kra-
jevni skupnosti Breze v občini Laško
so se lotili tudi člani Društva šale-
ških likovnikov in velenjski rudarji.
Društvo šaleških likovnikov je pri-
pravilo likovno kolonijo z naslovom
Breze 89, te humane akcije pa seje pod
vodstvom akademskega slikarja Aloj-
za Zavolovška udeležilo še štirincgst
likovnih ustvarjalcev. Odločili so se,
da na svoja platna in akvarelne risalne
pole skuš^o ujeti opustošenje po ne-
urjih. Svoja dela so razstavili v tam-
kajšnji gostilni, ob tem pa so pripravili
tudi krajši kulturni program, ki so ga
delno napisali prav za to priložnost.
Žal se dogodka ni udeležil nihče iz
sveta KS Breze. Likovniki bodo zdaj
svoja dela primerno opremili in proda-
li, zbrani denar pa namenih za pomoč
po neurju.
Velenjski rudarji pa ta čas uresniču-
jejo pomoč, ki sojo Breznjanom oblju-
bili ob svojem prvem obisku. Gradijo
stanovanjsko hišo za petčlansko druži-
no Janka Gučeka iz Malih Brez 36, ki
bo vsak čas pod streho in do zime
povsem končana. Delo pa so že konča-
li pri osemčlanski družini kmeta Stan-
ka Pelka iz Brez 82. Pelkova kmetija je
do tal pogorela. Rudarji so za silo po-
krili gospodarsko poslopje in živina se
je od sosedov že lahko vrnila nazaj
k Pelkovim.
LOJZE OJSTERŠEK
Knapi iz Rudnika lignita Velenje bodo do zime postavili streho nad glavo
družini Janka Gučeka iz Malih Brez.
Teritoriaici na delu
v treh dneh minulega tedna so se v aktivnosti
odpravljanja posledic neurja v laški občini vključili
tudi pripadniki enot teritorialne obrambe občine
Laško. Tako so namesto redno planirane vojaške vaje
delovni program nekoliko spremenih, pri tem pa ohra-
nili vse značilnosti vojaške vaje.
Na osmih deloviščih v krajevni skupnosti Breze je tri
dni delalo 73 pripadnikov teritorialne obrambe. Izko-
pali so tri temelje za postavitev stanovanjskih hiš in
zgradili pet podpornih zidov ter s tem zaščitili objekte
pred nadaljnjim ogrožanjem. Med drugim tudi še
edino delujoči mlin na vodo v tej krajevni skupnosti,
ki sta ga plaz in voda precej poškodovala. Tako so
skupaj opravih okrog 1700 efektivnih delovnih ur.
Krajani so bili s pridnimi teritoriaici zelo zadovoljni,
zadovoljstvo pa je bilo kljub žuljavim rokam videti na
njihovi strani.
VLADO MAROT
Najprej delo,
potem praznovanje
»Ne smemo se zadovolje-
vati s tem, kar imamo. Ker
smo sposobni narediti še
več, bomo gotovo tudi delo
še vedno našli,« pravi Alojz
Banič, direktor celjskega
Klučavničarja. To direktor-
jevo prepričanje pri Klju-
čavničarju tudi uresničuje-
jo: še dodatno se opremljajo
in usposabljajo, da so lahko
kos tudi najzahtevnejšim
nalogam.
Ker se v večini ukvarjajo
z uslužnostno dejavnostjo,
morajo v korak z razvojem
v delovnih organizacijah,
oziroma morajo biti korak
pred njimi. Prav zarati take
usmeritve niso redki prime-
ri, ko se pri njih oglasijo taki,
ki so prej brezuspešno iskali
pomoč po raznih drugih or-
ganizacijah in tudi pri zaseb-
nikih. Še posebno so namreč
speciaUzirani za varjenje lah-
kih kovin in visokolegiranih
jekel, pa tudi litega železa.
Ključavničar slavi letos 35-
letnico ustanovitve. Prazno-
vati bi morali že 5. oktobra,
pa enostavno niso imeli časa.
Prav tedaj so namreč spreje-
mali pomembna dela v celj-
ski Cinkarni in, ker se zave-
dajo, daje delo prvo, so praz-
novanje prestavili na konec
meseca - imeli ga bodo jutri.
Pri tem delu v Cinkarni se
želijo še posebno izkazati, saj
jim v tem kolektivu po prvih
uspešnih delih zaupajo in te-
ga zaupanja seveda ne bi ra-
di zaigraU. Prav pri takih de-
lih pa Ključavničar kaže, da
lahko s svojim delom nado-
mešča uvoz. Od njihovega
dela pa je seveda tudi odvis-
no, kako uspešno bodo
v Cinkarni izvajali naložbe
v ekologijo. In to je še drugi
razlog, zaradi katerega pri
Ključavničarju menijo, da se
morajo res potruditi
»Imamo znanje, kader, pri-
pravljenost, zato se nam za
prihodnost ne bi bilo treba
bati. Rdečih številk pa si
enostavno tudi ne moremo
privoščiti, ker smo premajh-
ni, da bi nam kdo pomagal iz
težav,« poudarja Alojz
Banič.
FK
Štirideset let pozneje
v soboto so se znova srečali nekdanji sošolci, dijaki 8. a in 8.
c razreda celjske gimnazije, ki so pred štiridesetimi leti opravili
maturo. Snidenje je bilo prisrčno, kot je pač lahko srečanje med
mladostnimi prijatelji. V nekdanji zbornici celjske gimnazije je
jubilante najprej pozdravil ravnatelj Srednje družboslovne šole
profesor Jože Zupančič, zelo prisrčno in toplo pa jim je sprego-
voril tudi njihov odlični pedagog, profesor Jože Rotar. Večerje
minil v prijetnem klepetu, obujanju spominov in načrti za pri-
hodnost: med njimi je tudi še kakšno ponovno snidenje.
T. P.
»Polzela« družbeno podjetje
Delavci delovne organizacije Polzela, tovarna
nogavic, ki so se leta 1986 po ukinitvi temeljnih
organizacij združili v enovito delovno organizacijo,
so minuli konec tedna na referendumu odločali
o sprejemu statuta družbenega podjetja.
Od 1364 delavcev se je glasovanja udeležilo 1164
delavcev, kar predstavlja 85,3-odstotno udeležbo, od
teh pa se je za sprejem statuta izreklo 1005 delavcev
oziroma 73,7 odstotka vseh zaposlenih.
Odločitev delavcev Tovarne nogavic Polzela pa ne
pomeni samo izpolnitev obveznosti, da se organizirajo
v skladu z zakonom o podjetjih. Zavedajo se namreč,
da sam statut podjetja še ne pomeni podjetniškega
mišljenja in ravnanja in temu ustreznih rezultatov,
ampak predstavlja le formalni pogoj, oziroma podlago,
da se vse to čimprej uveljavi. Uveljavljati pa se bo
pričelo šele z lastnim spoznanjem in dejavnim hote-
njem vseh delavcev.
T.TAVČAR
Predavanje
o zdravi pretirani
Koronarni klub Celje pri-
pravlja danes, 26. oktobra ob
17. uri predavanje o zdravi
prehrani srčnih bolnikov.
Pri tem bodo spregovorili
o problemu vsebnosti škod-
ljivih snovi v živilih in biolo-
ški pripravi hrane. Prikazali
bodo tudi video film. Preda-
vanje bo v dvorani Zdrav-
stvenega doma v Gregorči-
čevi 5 v Celju.
Krajani Ložnice
so se pomirili
Na odprti seji 00 ZSMS
Ložnica (v krajevni skupno-
sti so na hotenja krajanov
prepočasi reagirali) so se
prejšni četrtek razburjeni
krajani Ložnice, predstav-
nika Juteksa ter strokov-
njak za urbanizem iz žalske
občine vendarle soočili
z mnenji, stališči in nekate-
rimi obsodbami. Povod je
bila peticija, ki jo je podpi-
salo malo manj kot 200 Lož-
ničanov.
Ti se že nekaj mesecev ho-
dujejo, da je Juteks postal
glavni onesnaževalec okolja
v njihovem kraju. Poleg tega
so krajani ogorčeni, ker iz
Žalca in okolice še vedno
prevažajo komunalne ter in-
dustrijske odpadke v že
zdavnaj prenatrpano deponi-
jo na Ložnici.
Po treh urah žolčnih raz-
prav so udeleženci odhajah
domov z mešanimi občutki.
Po eni strani jim je tehničiii
direktor Juteksa obljubil, da
bodo v Juteksu do novega
leta rešili vse tehnološke po-
manjkljivosti, ki povzročajo
odvečne količine strupenih,
škodljivih ali smrdečih snovi
v okolju in odvečen hrup ter
da so pripravljeni plačati po-
sebno neodvisno komisijo,
ki bo z raziskavo obdelala
ekološke vplive Juteksa na
okolje, po drugi strani pa
krajanom ni nihče zagotovil,
da deponijo na Ložnici ne
bodo več zasipavali z odpad-
ki. V Žalcu namreč še vedno
niso rešiU problema, in nič
ne kaže, da ga bodo kaj kma-
lu, kam z najrazličnejšimi
odpadki.
Kakorkoli že, po četrtko-
vem srečanju z odgovornimi
se je ogorčenje Ložničanov
kolikor toliko poleglo, kajti
sprva so celo hoteli oteževati
obisk predsedriika repubh-
škega izvršnega sveta Duša-
na Sinigoja, ki je ob 50-letni-
ci Juteksa obiskal to skorajš-
no kemijsko podjetje v obra-
tih na Ložnici. Kaj hitro pa
se lahko strasti znova raz-
vnamejo, če se obljube odgo-
vornih, tudi glede cestne
obremenjenosti, ne bodo
uresničile.
VOJKO ZUPANC
Tovarniški servis
za OPEL IDO
Tistim, ki uporabljajo vozila OPEL IDA, v Celju in
okolici jih je vse več, ne bo potrebno več na servisi-
ranje v Ljubljano ali Maribor. Mehaniki servisa
Brance iz Laškega so se namreč strokovno tovarni-
ško usposobili in s tem dobili (kot edini na našem
območju) pooblastila, ki veljajo pri strogih merilih
servisiranja tako novih kot rabljenih vozil OPEL. To
tudi pomeni, da se v servisu Brance dobijo tudi
originalni deli vozil OPEL, s sodobnimi pripomočki
vam testirajo motor, lahko vam zamenjajo in centri-
rajo gume, opravijo avtoličarska dela ter zaščitijo
vozilo pred korozijo. Seveda v delavnici še vedno
nudijo usluge za VW, Audi, TAS.
Vozila OPEL IDA pa se lahko kupijo v Avtotehniki
Celje.   MIRAN BRANCE, Laško,
telefon: 731-282
Odgovor na pritožbe Iz doline Kozarice
Krajani iz letos večkrat pri-
zadete doline Kozarice, iz Ja-
koba so zahtevali odgovor
šentjurskega izvršnega sveta
glede vprašanj financiranja
mostov oziroma propustov na
Kozarici. Po pričakovanjih
krajanov se naj bi gradili le
s solidarnostnimi sredstvi in
ne s pomočjo sredstev samo-
prispevka in sisov materialne
proizvodnje. Šentjurski izvrš-
ni svet bi jih moral zagotovi-
ti, so takrat menili na zboru
in terjali odgovor do petka.
Krajani so se vse bolj pritože-
vali tudi novinarjem, da
v skoraj dveh mesecih po naj-
hujši ujmi še niso začeli
z gradnjo.
Na postavljeno vprašanje
krajanov glede financiranja sa-
nacije mostov v dolini Kozari-
ce, je predsednik šentjurskega
izvršnega sveta Sergej Šešerko
v petek, do roka, povedal, da bi
v primeru, če bi zahtevana mo-
stova pri Vodišku in Kumper-
geiju zgradili v celoti s sredstvi
solidarnosti, porabili kar dve
tretjini že prejetih sredstev so-
lidarnosti in so zato pristopili
na način, ki so ga predstavili
na zboru v Jakobu, v dolini
Kozarice. Nivoju, ki gradi te-
melje z betonskimi oporniki so
že nakazali skupaj eno milijar-
ik), krauevni skupnosti Šent-
jur-Okolica pa za povozno kon-
strukcijo 300 milijonov din, je
zaključil.
Zaradi pritožb prizadetih
krajanov, da nim^o mostov po
dveh mesecih od ujme, je šent-
jurski gradbeni inšpektor Ra-
dovan Peček povedal, da so
v tem času pripravljali načrte
za ponovno izgradnjo oziroma
ureditev mostov: »Stare kon-
strukcije opornikov s temelji
je bilo potrebno porušiti in od-
straniti tudi betonske povozne
plošče. Zaradi dvakrat poveča-
ne propustnosti je bilo treba
pridobiti ustrezno tehnično
dokumentacijo in na njeni os-
novi smo pristopili h gradnji
novih mostov. Zaradi gospo-
darnosti je bila predvidena re-
šitev ostalih problemov z be-
tonskima ploščama. Naknad-
no smo ugotovih, daje poruše-
na betonska plošča na propu-
stu pri Vodišku preveč poško-
dovana in je bila nato razruše-
na strojno. Betonska plošča pri
Kumpergerjevem propustu je
bila z avtodvigalom odstranje-
na in se bo uporabila za drug
proput v Bezovju.«.
Predsednik izvršnega sveta
je povedal, da mostova pri Vo-
dišku in Kumpergerju nista bi-
la v »prvi prioriteti sanacije.
ker so prizadeti krajani Soten-
skega lahko uporabljali drug
most, od porušenega pri Vodi-
šku pol kilometra višje«. Za
most pri Kumpergerju je pove-
dal, da je bil delno prevozen
tudi z avtomobilom: »Prvo pri-
oriteto smo dali kraganom vasi
Ravne, ki so v ujmi ostali brez
cestne povezave v dolžini 300
metrov in brez propusta pri
Hercogu. Ta sanacijski ukrep
je bil izveden v nekaj dneh,
v ponovnem neurju pa so bili
objekti še dodatno poškodova-
ni«. Predsednik izvršnega sve-
ta in gradbeni inšpektor šent-
jurske občine sta povedala, da
je subjektivni razlog v tem, da
sisi materialne proizvodne
v občini po neurjih niso spre-
menili letnega programa in
pričakujejo, da bo za sanacijo
poskrbljeno s strani občine,
s sredstvi solidarnosti.
Tako odgovarja z vpraša-
njem krajanov izzvana »druga
stran«. Predsednik izvršnega
sveta je ogorčen tudi zaradi
primerjave o uspešnejši sana-
ciji v laški občini. N^bolj pa
nad novinarji, ki so pritožbe
tudi zapisah. Predsednik izvrš-
nega sveta meni, da so v dolini
Kozarice zadovoljni. V demo-
kraciji ima pač vsak pravico do
svojega mnenja.
BRANE JERANKO
Trenutno delajo oporne zidove Kumpergerjevega mostu čez
Kozarico. Krajevna skupnost Šentjur-okolica, izvršni svet
občine in Bohor se dogovarjajo o zagotovitvi lesa za mostnice.
Po Nivojem projektu bo železarna v sodelovanju s krajevno
skupnostjo poskušala pridobiti tudi traverze za oba mostova.
Še vedno manjkajo finance in sredstva enodnevnega zaslužka
pričakujejo v dveh akontacijah do konca novembra. Manjka-
joča sredstva skušajo zagotoviti v sodelovanju med izvršnim
svetom, komunalno interesno skupnostjo in krajevno skup-
nostjo.
Na mostovih pri Vodišku in Percu je celjski Nivo opornike
mostov izgotovil. Po informaciji šentjurskega izvršnega sveta
se bo glavna cesta od Šentjurja do Brez sanirala takoj in so že
napisali naročilnico. Za sanacijo poškodovane krajevne ceste
v Vodružu se bodo dogovorili med izvršnim svetom, krajevno
skupnostjo in Nivojem, ki s svojo mehanizacijo sanira tudi
vodotok Kozarico.
STRAN - NOVI TEDNIK
26. OKTOBER igsa
Občinstvo bo imelo kaj videti
TeHen tlomačega filma ponuja pester spored iUmov
Filmski spored 17. Tedna
domačega fllma v Celju bo
ponudil občinstvu na ogled
sejem jugoslovanskih film-
skih novitet, nove sloven-
ske in druge kratke filme,
pester spored mladinskih
filmov in za nameček še se-
dem filmskih uspešnic iz
minulih tednov domačega
filma.
Premierni spored bo v ki-
nu Union v Celju predstavil
sedem novih igranih filmov;
štirje bodo slovenski, eden
srbski, eden hrvaški in eden
bosSnsko-hercegovski. Slo-
venci bodo predstavili dva
filma, ki ju je občinstvo že
imelo priložnost videti in ki
sta se predstavila tudi letos
v Pulju. To sta Kavarna
Astorija, režiserja Jožeta Po-
gačnika (Zlata arena za reži-
jo, zlata arena za glavno mo-
ško vlogo Janez Hočevar in
vrsta drugih nagrad) in Co-
prnica Zoflca, drugi celove-
černi slovenski lutkovni
film, ki ga je po scenariju
Svetlane Makarovič posnel
režiser Matija Milčinski.
Boštjan Vrhovec bo v neod-
visni produkciji Studia 37
predstavil sodobno krimi-
nalko z naslovom Nekdo
drug, po scenariju Branka
Gradišnika. Fihp Robar Do-
rin pa je posnel film Veter
v mreži, ki predstavlja kul-
turniško vrenje znano pod
imenom novomeška po-
mlad.
Spored slovenskih filmov
bodo dopolnili puljski zma-
govalec Goran Markovič
s svojim filmom Zbirni cen-
ter, Rajko Grlic s filmom Hu-
dičev raj in Ademir Kenovič
s filmom Kuduz.
Kinopodjetje bo pričelo
s prodajo vstopnic za pred-
stave Tedna domačega fil-
ma v četrtek, 26. oktobra.
Cena vstopnice za ogled
enega od premiernih filmov
bo 40 tisoč dinarjev, za
abonma, ki bo omogočil
ogled vseh premier, 250 ti-
soč dinarjev, za ogled mla-
dinskih filmov 20 tisoč, 30
tisoč dinarjev pa bo veljala
vstopnica za ogled uspešnic
TDF.
Premierni filmi bodo odh-
čen prerez skozi najboljša le-
tošnja filmska dela v Jugo-
slaviji.
Spored kratkih filmov bo
v Malem Unionu predstavil
popoln pregled filmskih no-
vosti na Slovenskem. Nove
kratke filme (dokumentarne,
igrane, risane) bodo predsta-
vih Viba film. Televizija,
Zveza kulturnih organizacij,
neodvisni producenti in še
kdo. Posebna poslastica tega
sporeda bodo predstave fil-
mov študentov akademije za
gledališče, radio, film in TV
in pa predstavitve filmov
študentov evropske filmske
šole, ki je bila septembra
v Beogradu pod mentor-
stvom Istvana Szaba.
V sporedu mladinskih fil-
mov bo občinstvo videlo se-
dem slovenskih filmov in si-
cer Poletje v školjki 1 in 2,
Nobeno sonce. Čisto pravi
gusar. Srečno Kekec, Copr-
nica Zofka in Maja in ve-
soljček.
V sporedu uspešnic TDF
pa smo uvrstili filme Kdo
tam prepeva. Moj ata sociali-
stični kulak, Okupacija v 26
sUkah, IdeaUst, Balkan ex-
press. Rdeči boogie in Očka
na službeni poti.
Občinstvo bo v času TDF
res imelo kaj videti.
BRANKO STAMEJČIČ
Plešoče
Kompole
V majhni, slikoviti va-
sici Kompole nad Štora-
mi, praznujejo desetlet-
nico dela in obstoja tam-
kajšnji folkloristi, ki so
jubilej kronali s tridnev-
nim gostovanjem v Izoli,
kar sta jim ga omogočili
Železarna Štore in Ljub-
ljanska banka Splošna
banka Celje.
Folklorna skupina
v Kompolah je pred dese-
timi leti nastala iz želje po
ohranjanju ljudskega iz-
ročila, zlasti starih plesov.
Fante in dekleta iz doma-
če vasi sta okoli sebe
zbrala Metka in Jože Gr-
mek, ki imata veliko za-
slug za delo skupine, kije
začela počasi, a vztrajno
napredovati in nastopati
najprej v bližnjih krajih,
potem pa tudi drugod po
Sloveniji. Z velikim tru-
dom in odrekanji so prišli
do gorenjske narodne no-
še, nato pa še do pristne
štajerske, ki sojo zaših po
pripovedih starejših kra-
janov. V veliko pomoč
jim je vseskozi tudi Žele-
zarna, kjer imajo za takš-
no kulturno udejstvova-
nje vselej veliko posluha.
DV
Koncert prijateljstva
Pretekli četrtek se je
v dvorani Narodnega doma
v Celju oglasila pesem pev-
cev, ki domujejo od Jadrana
pa do Korotana. Ob 95-letni-
ci delovne organizacije Li-
bela je s slavnostnim kon-
certom praznoval 15-letnico
delovanja Moški pevski
zbor Libela Celje, ki je k so-
delovanju povabil tudi me-
šani pevski zbor italijanske
skupnosti iz Izole in moški
pevski zbor »Foltej Hart-
man« iz Pliberka na Koro-
škem.
Mešani pevski zbor »Ha-
liaetum« je poimenovan po
starorimskem imenu Izole in
je bil ustanovljen leta 1975.
Od leta 1980 dalje zboru diri-
gira Claudio Strudthoff, ki je
docent na konservatoriju
»Giuseppe Tartini« v Trstu.
Zbor je izvajal 8 skladb, pre-
težno renesančnih skladate-
ljev. Poznavalci izvajanja re-
nesanse smo se lahko ob in-
terpretacijah zamislili. Obre-
menjeni s šolsko avtoriteto
izvajanja renesanse na Slo-
venskem, se komaj upamo
zgledovati kdaj tudi po nači-
nu, kakršen je na evropskih
koncertnih odrih že davno
zasidran. Tako je lahko to iz-
vajanje izziv tudi za naša no-
va iskanja.
Zbor je imel skoraj izena-
čeno številčno zasedbo žen-
skih in moških glasov, ven-
dar je bila njihova kvalitetna
razlika kar opazna. Ženski
glasovi še potrejujejo rafini-
ranega oblikovanja, posebej
soprani v višinah in alti za
temnejšo barvo. Ta po-
manjkljivost je presenetila,
saj je dirigentov izbor pro-
grama, predvsem pa njegove
interpretacije in res lepo di-
rigiranje kazalo na obvlado-
vanje vseh zahtev zborovske
reprodukcije.
Moški pevski zbor »Foltej
Hartman« slovenskega pro-
svetnega društva Edinost iz
Pliberka je leta 1932 ustano-
vil in ga do svoje smrti leta
1985 vodil Foltej Hartman.
Za njim ga je prevzel njegov
sin Božo Hartman. Leta 1982
je zbor izdal svojo ploščo. Na
koncertu v Celju se je zbor
predstavil s priredbami slo-
venskih ljudskih pesmi. Se-
stav 25 pevcev deluje kot ho-
mogena celota, kar kaže, da
pevci prepevajo že vrsto let.
Domača pesem jim leži in že
kar sama prinese v interpre-
tacijo vse, kar poslušalca
animira. To je pokazala tudi
odzivnost poslušalcev v dvo.
rani.
Moški pevski zbor Libelg
Celje je bil ustanovljen precj
15 leti na pobudo ljubiteljev
petja med delavci Libele.
Zboru so se priključili tudj
delavci iz drugih delovnih
organizacij. Prva leta je zbor
vodil Avgust Buh, po njego.
vi upokojitvi pa ga je leta
1979 prevzel Ivo Knez. Zanj
je vodenje zbora zgolj ljubi,
teljska dejavnost, kar pa ni
nobena ovira za kvalitetno
ustvarjanje in rast zbora. Po-
leg nastopov na prireditvah
in proslavah se zbor redno
pojavlja na občinskih in zad-
nja štiri leta tudi na medob-
činskih pevskih revijah.
Izbirno oblikovani in lepo
tiskani koncertni program je
obetal, da bo zbor izvajal 12
skladb različnih skladateljev
ter priredb ljudskih pesmi.
Kljub nepričakovani odsot-
nosti solista, zbor števila iz-
vedb ni krčil, marveč je tri
pesmi uspešno nadomestil
z drugimi.
Kot prva je zazvenela lah-
kotno in stilno neoporečno
Bonjour mon coeur Orlanda
di Lassa. Sledilo je Jadran-
sko morje Antona Hajdriha,
ki je bilo za nekatere pevce
v basovskih partijah kar te-
žak intonančni zalogaj. Zbo-
rovske stvaritve skladateljev
Bučarja, Jereba, Liparja ter
priredbe ljudskih so po zah-
tevnosti ustrezale sestavu
zbora. Dopadljive interpreta-
cije kažejo na zborovodjevo
obvladanje partiturnih zapi-
sov in skladteljskih zahtev.
Izenačeni glasovi dajejo poln
zborovski zvok, ki se kaže
v lepih pianih, včasih pa bi
vendarle želeli tudi izrazitej-
ši forte, kajti širša dinamična
paleta bi ustvarila celovitejši
efekt.
Ob koncu programa sta
predstavnika zveze kultur-
nih organizacij Celje za ve-
čletno sodelovanje v pevskih
zborih posameznim pevcem
podelila bronaste, srebrne in
zlate Gallusove značke, kijih
podeljuje zveza kulturnih or-
ganizacij Slovenije.
Koncert prijateljstva, kot
so ga naslovili pevci vseh
treh zborov, je bil gotovo lep
kulturni prispevek ob viso-
kem jubileju, ki ga praznuje
kolektiv Libele, obletnica
zbora Libela pa kaže na
vztrajno delo pevcev in zbo-
rovodje ter na pravo razume-
vanje sredine, v kateri de-
DRAGICA ZVAR
Vrh slikarskih dni
Prihotinje leto čopiči in palete v Celju
Drugi celjski mednarodni slikarski
dnevi v organizaciji in pod glavnim
pokroviteljstvom Kovinotehne so se
z izborom del po slikarski koloniji
v Logarski dolini preselili na razsta-
vo v Likovni salon v Celju. Šest sli-
karjev, med njimi trije iz tujine, je
ustvarilo 190 del in pogled v Likovni
salon je samo izsek ali izbor najbolj-
ših po presoji avtorjev samih.
Slikarski dnevi, ki so bili pravzaprav
tedni, so projekt, ki ga namerava Kovi-
notehna nadgrajevati tudi v prihodnje,
zavedajoč se, da je izrednega pomena
za Celje, in da močno presega občin-
ske okvire. Ambicioznost in odprtost
v svet je torej sporočilo kulturnega do-
godka, ki se mu ob odprtju razstave
prisostvovali tako umetniki, kot števil-
ni Celjani, predstavniki občine in v pr-
vi vrsti Kovinotehne. Aleš lic, direktor
Kovinotehne je v svojem nagovoru
k ogledu razstavljenih del poudaril od-
nos med združenim delom in kulturo
in prisrčne vezi med umetniki in ljud-
mi v Logarski dolini, kjer so dela na-
stala. Izvrstne v organizaciji, z gosto-
ljubnostjo domačinov in danostjo mo-
tivov Gornje Savinjske doline, ocenju-
jejo slikarske tedne kot odlične tudi
umetniki: Črtomir FreUh, Igor Fistrič,
Jan Kolata, Robert Maclaurin, Dušan
Jurič in Martin Kaltner. Njihova dela
iz Likovnega salona bodo nato na
ogled še v Mariboru, Ljubljani, Zagre-
bu, Grazu.
Marko Jezernik iz Kovinotehne raz-
mišlja že o tretjih celjskih mednarod-
nih slikarskih tednih, ki naj bi bili
v Celju, na temo: človek in okolje.
S svojim bivanjem in prisotnostjo bi
shkarji v Celju vzpostaviU stik z ljud-
mi in okoljem ga polepšali in mu pu-
stili trajno sled. Pričeli se bodo v poz-
nih poletnih dneh prihodnje leto.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Beraška opera na Borštnikovem
srečanju
Maribor z okolico je od petka v znamenju najbolj-
ših gledaliških predstav slovenskih poklicnih
ansamblov in ansambla iz Trsta, ki se bodo do 30.
oktobra predstavljali in potegovali za nagrade
Borštnikovega srečanja in za najvišje priznanje
posameznika, Borštnikov prstan.
Borštnikovo srečanje v Mariboru je velik kulturni
dogodek za ves slovenski kulturni prostor. Letošnje je
že 24. po vrsti. Ansambli igrajo pred polnimi dvora-
nami in občinstvom, ki s tem gledališkim dogodkom
vsako leto tudi živi.
Celjsko gledahšče je nastopilo na drugi tekmovalni
dan, 21. oktobra, in sicer z Brecht-Weillovo Beraško
opero v režiji Vinka Moderndorferja. Po mnenju selek-
torja del za Borštnikovo srečanje Jerneja Novaka, je
bila to najboljša celjska predstava minule sezone, pri
čemer je, kot bi bil v dilemi za izbor, dodal, daje škoda,
ker se celjsko gledališče ne more predstaviti z večimi
deli, saj so bile nekatere upodobitve na visoki umetni-
ški ravni.
Mariborsko občinstvo je Beraško opero iz Celja
toplo sprejelo, čeprav je predstava dolga (kar zlasti ni
bilo všeč nekaterim kritikom). Na sceni Simone Perne
in v kostumih Alenke Bartl je nastopilo 30 igralcev in
7 glasbenikov. Celjani upajo, da si bodo s tem projek-
tom prislužili kakšno nagrado, ki je na Borštnikovem
srečanju niso dobili že 10 let. Mnogi, med njimi tudi
kritiki, pravijo, da po krivici. Kaj pa letos? Počakati bo
treba še tri dni.
MATEJA PODJED
Celjski glasbeniki v Grevenbroichu
Konec prejšnjega tedna
sta poleg uradne delegacije
mesta Celja, ki jo je vodil
predsednik skupščine Tone
Zimšek, obiskala Greven-
broich tudi Celjski plesni
orkester Žabe, ki ga vodi
prof. Edvard Goršič in Celj-
ski godalni orkester, pod
vodstvom prof. Nenada
Fiiršta.
Vsak od obeh orkestrov je
priredil samostojen koncert,
oba skupaj pa sta nastopila
tudi prvi večer pod vod-
stvom prof. Edvarda Gorši-
ča. Že na prvem nastopu sta
v skupni zasedbi očarala
tamkajšnje poslušalce, ki ni-
so mogli verjeti, da niso pro-
fesionalni glasbeniki. Po
koncertu je s plesno glasbo
še posebej navdušil CPO Ža-
be. Tako je prireditev našega
društva zdomcev zelo uspe-
la. Z njo je bil zadovoljen tu-
di jugoslovanski konzul Be-
no Kirbiš, ki je ugotovil, da
je to ena najbolj kakovostnih
prireditev naših zdomcev
v zadnjih letih, ki jih je on
obiskal.
Naslednji dan je samostoj-
ni koncert pripravil Celjski
godalni orkester, ki je bil
prava poslastica za glasbeno
publiko. Še posebej je, kot
solist, navdušil dr. Marko
Zupan, ki je s posebnim ob-
čutkom zaigral Bachov kon-
cert za violino in orkester
v A molu.
Gostitelji so tako spoznah,
da imamo v Celju, razen
ubranega petja, tudi druge
kulturne dejavnosti, ki jih
gojijo entuziasti. Morda te
doma premalo cenimo, zato
pa smo potem tohko bolj po-
nosni nanje v tujini, kjer so
nas predstavili kot kulturno
mesto, v katerem, razen go-
stoljubnih ljudi, živi tudi ve-
liko poustvarjalcev glasbene
umetnosti.
JOŽE BUČEB
26. OKTOBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Ali bo V Celju prihodnje leto kamp?
Cellskl ioterU la avtomohanikl vlagajo tudi v turistični razvoj
Združenje šoferjev in avtomehani-
kov v Celju velja za eno izmed naj-
bolj prizadevnih društvenih organi-
zacij. V tem zapisu ne bomo opisovali
njihove vzgojne dejavnosti, dela
s člani, niti avto šole s petindvajset
avtomobili in inštruktorji. Gre za to,
da so prizadevni tudi na področju tu-
rizma.
Najprej je treba omeniti lepo urejen
avtomobilski poligon, ki meri skoraj
pet hektarjev, na njem pa je kar 3,5
kilometra asfaltiranih stez. Na tem po-
ligonu organizirajo poleg šolanja bo-
dočih voznikov tudi treninge in tek-
movanje v go-kartu, vožnje s kolesi in
motornimi kolesi za razvedrilo in še bi.
lahko naštevali. Tu je tudi sodobno
urejen gostinski objekt z 250 secježi,
v poletnih mesecih pa jih je še sto na
terasi. Lahko se pohvalijo tudi z dobro
urejeno kuhinjo in najsodobnejšo na-
pravo za pravilno in enakomerno hla-
jenje piva. V neposredni bližini je pro-
stor za organizacijo piknikov in igrišče
za mali nogomet. Prostor je ograjen in
primeren za organizacijo velikih prire-
ditev, saj je dovolj prostora tudi za več
desettisoč obiskovalcev. Vsa ta dobro
povezana turistična in rekreativna de-
javnost je namenjena predvsem Celja-
nom, ki jo žal še vse premalo poznajo.
Sicer pa so na poligonu že kar dobri
znanci Avstrijci, ki tu trenirajo vožnjo
z go-kartom.
Dodajmo še, da ima združenje na
voljo še najsodobnejši turistični avto-
bus, za izposojanje (rent a car) pa ima-
jo kar štirideset sodobnih vozil. Vse to
so ustvarili v zadnjih dvajsetih letih.
Pohgon stalno izpopolnjujejo. Za pri-
hodnje leto napovedujejo, da bodo
uredili prostor za kampiranje, ker Ce-
lje kampa danes še ne premore. Tako
bo ta športni in rekreacijski prostor
prihodnje leto turistično še bolj zani-
miv. Čisto ob koncu velja zapisati, da
je lepo urejeno in v ponos mestu tudi
okolje sedeža Združenja, ki mu dajejo
še lepši videz tudi številne cvetlice.
Tudi to prispeva k urejenosti Slom-
škovega trga.
ZORAN VUDLER
Vrtnica se
osipa
Od sobote smo Celjani
prikrajšani za zbirališče
mladih; celjski gostinski
lokal Vrtnica ob Ljubljan-
ski cesti je bil namreč vča-
sih ob petkih in sobotah
kar pretesen za vse tiste,
ki bi hoteli vanj. Toda ob
sobotah, so se odločili
v Vrtnici, ne bodo več de-
lali v večernih urah. De-
lovni čas do 14. ure jim
bolj ustreza.
Vrtnica se je navadno
razcvetela v poletnih mese-
cih, ko je bilo mogoče pose-
dati na vrtu tudi do 23. ure
in celo ob nadeljah! S pri-
hodom oktobra pa so vrli
gostinci čas obratovanja
skrgjšali. Tudi dan je krajši
in sklepamo lahko, da vodi
naše gostince (nekatere!)
pri delu »kurja logika«, ki
narekuje ob mraku tovrst-
nim živalim počitek. V Vrt-
nici so verjetno ugotovili,
daje to koristno tudi za člo-
veško vrsto, zato so vrata
lokala najprej zaprli v ne-
deljo, nato pa še ob sobotah
popoldne.
Morebiti mladci in mla-
denke, ki so prihajali v Vrt-
nico, niso dovolj odpirah
denarnic, pa ni imelo smi-
sla izgubljati časa z njimi.
Toda druga plat medalje
kaže, da mladina oživlja
okoh 21. ure. Zato ni pri-
pravljena denarja zaprav-
ljati v lokalu, kjer že nekaj
minut po 21. uri natakarice
sitnarijo s plačilom, ob
21.30 skrbijo za romantiko
z ugašanjem luči in jo kma-
lu razbijejo z nerganjem,
naj se gostje, za božjo voljo
vendar, odstranijo.
Ne nazadnje velja ob tej
priložnosti zapisati, da so
cene v obravnavanem loka-
lu pikantne, uslužbenke pa
imajo edinstveno navado,
ki je v ostalih lokalih ni za-
slediti, da brezalkoholne
pijače, razen keniade, ki je
ni mogoče kupiti v literski
steklenici, točijo v kozarč-
ke, ki ne držijo niti 2 del
tekočine. Pa to je že druga
zgodba...
Čudno je le, da so vse za-
sebne gostilne v Savinjski
dolini, kjer gostov ne naga-
njajo istočasno, ko zapirajo
kokoši v kurnike, vedno
polne in da je težko dobiti
prostor. Tudi diskoteka Ca-
sablanca je kljub vstopnini
100.000 dinarjev polna mla-
dine. Zato sklepamo, da
mladi tu in tam le imajo de-
nar. Zato svetujemo Vrtni-
ci, njenemu osebju, pred-
vsem pa vodstvu, naj svojo
rožo krepko zalivajo, da se
cvet ne bi prekmalu osul.
NATAŠA GERKEŠ
Površno sestavljen prospekt
Center za turistično in
ekonomsko propagando pri
Gospodaski zbornici je iz-
dal prospekt z naslovom
»Kampi v Sloveniji«. Name-
njen je predvsem tujim go-
stom, ki prihajajo v našo dr-
žavo. Vsekakor je to hvale
vredna poteza, saj lahko
gostje v zgoščeni obliki do-
bijo vse najnujnejše infor-
macije o deželici na sončni
strani Alp. Vseeno pa bi iz-
dajatelju priporočali, da ne-
koliko bolj spozna lastno
domovino. Če bi se namreč
tujci ravnali zgolj po navo-
dilih iz tega prospekta, ne-
kaj kampov prav gotovo ne
bi našli.
V prospektu je razvidno,
da premore Slovenija ta hip
devetintrideset kampov. Na
.celjskem območju so štirje:
dva v Preboldu ter po eden
v Podčetrtku in Rečici ob
Savinji. Tako torej v pro-
spektu, dejansko pa so poza-
bili še na petega v Logarski
dohni. Predpostavljamo
možnost, da so petega izpu-
stili, ker so ga uredili šele
pred meseci (v Logarski do-
lini), prospekt pa je šel v tisk
verjetno pred tem. Dejstvo
pa je, da sta ob magistralni
cestij ki pelje od državne me-
je v Šentilju pa vse do Ljub-
ljane le dva kampa, pa še ta
v Preboldu. Kamp Dolina
upravljata zakonca Vpzliče-
va, ki sta za urejenost prejela
že vrsto mednarodnih in do-
mačih priznanj. Kamp Pod
Žvajgo upravlja hotel Pre-
bold in je tudi zelo lepo ure-
jen, že tretje leto pa so
v njem našli zatočišče turisti
iz domala vseh evropskih dr-
žav. Kdor pa se bo ravnal po
zemljevidu v prospektu, bo
oba kampa težko našel.
S številkama 29 in 30 sta vri-
sana nekje v okolici Sloven-
skih Konjic oziroma Zreč,
vsekakor pa pred Celjem.
Milo rečeno - gre za tipično
površnost ali pa nepoznava-
nje Slovenije s strani tistih,
ki bi Slovenijo morali pozna-
ti! Navsezadnje pa tudi Pre-
bold ni tako majhen kraj.
Prospekt je torej tu, avtorji
so imeli z njim prav gotovo
precej dela, prejeli morda tu-
di honorar, rezultat tega pa
je, da bodo tujci spet nekoli-
ko zmedeni in ugotavljaU, da
informacijam iz Jugoslavije
ne morejo povsem verjeti.
JANEZ VEDENIK
Zimsko kopanje
Zadnji lepi jesenski dnevi
so sicer omogočali dodatno
rekreacijo, vendar kopalci še
vedno niso pozabili poletnega
kopanja. Tako že prihajajo
v pokrite bazene in savne, ki
jih je na območju več kot
v drugih slovenskih regijah.
Celjski rekreacijski center
Golovec bo odprl vrata v po-
nedeljek 6. novembra, v Vele-
nju so odprli zimsko kopali-
šče včeraj, drugje pa so pokri-
ti bazeni odprti večinoma vse
leto.
V celjskem Golovcu bodo
torej odprli bazen in savno
v ponedeljek 6. novembra. Ba-
zen bodo zaprli 30. maja, savno
pa 15. junija. Delovni čas: Ba-
zen bo ob delavnikih odprt od
8. do 20. ure in v soboto ter
nedeljo od 12. do 20. ure. Sav-
na bo odprta vsak dan od 12.
do 20. ure. Vstopnina: bazen za
odrasle 50 in za otroke 30 tisoč
ter savna 200 tisoč. Letna
vstopnica za bazen je za odra-
sle 800 tisoč in za otroke 400
tisoč. Če kupiš 5 vstopnic za
savno naenkrat je cena posa-
mezne vstopnice 160 tisoč.
Temperature vode: v veUkem
bazenu 26° in v otroškem 29°.
Pokrit bazen v hotelu Atom-
ske toplice je odprt vse leto.
Delovni čas: vsak dan, razen
nedelje, je odprt od 6. do 7. ure
ter nato od 9. do 20. ure. Ob
nedeljah je odprt od 6. do 20.
ure. Vstopnina: za odrasle 40
tisoč, za otroke in člana skupi-
ne 35 tisoč. V hotelu trenutno
ni več savne. Prihodnjo po-
mlad naj bi bil zgrajen bazen-
ski kompleks s toplimi in hlad-
nimi vrelci, vodnimi brzicami
ter savna s solariji Temperatu-
ra vode: 37°.
V Dobrni ponujajo dva po-
krita bazena, v hotelu Dobrna
in v Zdraviliškem domu. Od-
prta sta vse leto, dnevno od 10.
do 19. ure. Vstopnina: 78 tisoč
za odrasle, za otroke do 10. leta
polovična vstopnica. Imajo
dva solarija in številne možno-
sti masaže. Temperatura vode:
35°. Savna je zaradi turistov
s Severa odprta vse leto, dnev-
no od 13. do 17. ure ali tudi
dlje. Vstopnina: 120 tisoč.
Temperatura vode: 35°.
V Laškem zdravilišču sta ba-
zen in savna odprta vse leto.
Delovni čas: ysak dan od 9.30
do 19. ure. Savna je odprta
vsak dan od 13 do 20. ure.
Vstopnina: za bazen 60 tisoč za
odrasle in 30 tisoč za otroke.
Savnanje stane 110 tisoč. Za 10
kupljenih vstopnic za bazen
dajo 10-odstotni popust in za
savno 20-odstotni. V bazenu
menjajo vodo vsak večer. Nu-
dijo tudi solarij in dopoldne
masažo. Temperatura vode:
32°.
V Mozirju je zasebna savna
s fitness centrom Nade Zager.
Odprla jo je lanskega aprila
v Berložnikovi ulici v Podvrhu
nad cerkvijo. Savna je odprta
po naročilu, dogovoru z lastni-
co. V fintess centru nudijo
med drugim tudi različne ma-
saže, akupresuro, pedikuro in
drugo. Za savnanje je treba od-
šteti 80 tisoč, skupina pa 60 ti-
soč. Savna je za 4 osebe.
V Rogaški Slatini sta v hote-
lu Donat pokrit bazen in savna
odprta vse leto: bazen vsako-
dnevno od 10. do 20. ure, savna
od 13. do 20. ure. Temperatura
vode: od 29° do 30°. Vstopnina:
za bazen za odrasle 45 tisoč in
otroke 35 tisoč. Za savnanje je
treba odšteti 80 tisoč. Savna je
ločena na žensko in moško
stran. Mešana je v četrtek in
soboto. Imajo solarij in mož-
nost masaže.
V Zrečah gradijo zdravilišče
s pokritim bazenom in savno.
Na Rogli so včeraj zaradi let-
nega remonta zaprli hotel Pla-
nja, kjer sta pokrit bazen in
savna, do 20. novembra.
V Topolšici sta pokrit bazen
in savna odprta vse leto. Bazen
je odprt dnevno od 7. do 19.
ure, savna prav tako od 7. do
19. ure. Za enourno kopanje
v bazenu je treba odšteti 70 ti-
soč za odrasle, 30 tisoč za otro-
ke, 50 tisoč za dijake, za otroke
do 3. leta pa je brezplačno. Let-
na vstopnica za bazen je nad
3 milijone, polletna nad mili-
jon in polletna za bazen in sav-
no blizu 3 milijone dinarjev. Za
enkraten obisk savne je treba
odšteti 120 tisoč. V medicin-
skem delu nudijo tudi različne
vrste masaž in kopeli ter kabi-
ne. Temperatura vode: 32°.
V Titovem Velenju so odprh
pokrit bazen in savno včeraj,
zaprli pa ju bodo konec maja.
Vstopnina: kopanje v bazenu
za odrasle 60 tisoč, za otroke
do 12. leta 30 tisoč. Sezonska
vstopnica: za odrasle 2.800.000
in za otroke do 12. leta
1.400.000 din. Savnanje stane,
z možnostjo kopanja v bazenu,
120 tisoč din. Temperatura vo-
de v bazenu: 30°.
BRANE JERANKO
V salonu Barona
von Stolna se bo
znova plesalo
Prejšnji teden so tudi
uradno ponudili namenu
prenovljeno sobano laškega
zdravilišča v Bidermeier slo-
gu. V drugi polovici prej-
šnjega stoletja je bil ta pro-
stor osrednje prizorišče dru-
žabnega življenja tistega de-
la visoke dunajske družbe,
kije letoval v Laškem. Mesto
je bilo že takrat poznano po
termalnih vodah. Iz tistega
časa v salonu hranijo le še
prenovljeno omaro in nekaj
kipcev, vse ostalo pa so po-
novno izdelali.
Sedaj je salon Barona von
Steina namenjen različnim
družabnim prireditvam: po-
rokam, poslovnim kosilom,
različnim obletnicam, sreča-
njem in pa lokalu visoke ka-
tegorije. Y2
Dom na slemenu
začasno zaprt
Andrejev dom na Slemenu
nad Šoštanjem bo začasno
zaprt do 26. novembra. Opo-
zorilo velja seveda za planin-
ce in izletnike, da ne bo ne-
potrebne jeze in slabe volje.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
26. OKTOBER 1989
Capljanje za zahodno Evropo
Varstvo tal Je še vedno politični projekt
Na jesen, ko so pod streho
kmetijski pridelki, so spet
aktualni posegi, s katerim
poskušamo pridobiti kvali-
tetna kmetijska zemljišča.
Tako npr. v Hmezadu načr-
tujejo dva večja namakalna
sistema. Prvega na območju
Novega Celja (obsegal bo
570 hektarov), drugi nama-
kalni sistem je predviden
med Vrbjem in Šempetrom
in obsega 470 hektarov.
Osuševanje načrtujejo ob
Ložnici in ob potoku Pireši-
ca; skupaj naj bi pridobili
preko 500 hektarov kvali-
tetne in plodne zemlje. Le-
tos so namakanje že uredili
v šmarski občini, pod Letu-
šem in v Šentrupertu v žal-
ski občini.
Strokovnjaki s številkami
dokazujejo, da so posegi
upravičeni in da prispevajo
k bistveno večjemu dohod-
ku. Zlasti naj bi to veljalo za
hmeljarstvo, kjer so z nama-
kanjem in tudi kamasacija-
mi v sedemdesetih letih za
30 do 40 odstotkov povečali
prihodke. Posegi v prostor
pa so povzročili silno veliko
hude krvi, zato je čas, da raz-
mislimo o novih pristopih in
metodah, ki bodo v prid
kmetijstvu in razvoju pode-
želja.
Dva nasprotna tabora sta
se oblikovala v Sloveniji
v zvezi z melioracijskimi po-
stopki. Prvi zahteva morato-
rij nad izvajanjem teh del,
drugi, ki je prepričan o tem,
da se Slovenija lahko sama
oskrbi s hrano, je proti takš-
ni odločitvi.
Melioracij v takem pome-
nu besede, kot jo poznamo
mi, razvita in ekološko
osveščena Evropa ne pozna
več. Podobne pristope, kot
jih uporabljamo mi, uporab-
ljajo le še nekatere vzhodno-
evropske države. V zahodni
Evropi so melioracije pravi-
loma vključene v kompleks-
no urejanje podeželskega
prostora. Tu prednjačijo-
predvsem ZRN, Avstrija in
Švica.
Podeželski prostor oprav-
lja veliko pomembnih funk-
cij. Podeželje je prostor, kjer
se naseljuje del prebivalstva,
je prostor za pridelovanje
hrane in nekaterih surovin,
.prostor za infrastrukturne
objekte in nenazadnje ekolo-
ško izravnalni prostor. V na-
šem prostoru pn izvajanju
merioracij skrbimo le za eno
ali dve od teh funkcij pode-
želskega prostora. Gre torej
za izrazit sektorski pristop.
Celotna izvedba temelji na
projektih, ne pa na priprav-
ljenih prostorskoplaninskih
dokumentih.
Tudi zahodne države so
v svoji zgodovini delale na-
pake, ki jih danes uspešno
odpravljajo; regulirajo poto-
ke, zasajajo intenzivno obde-
lane površine in tako ustvar-
jajo takoimenovane biotope,
kjer dobijo posamezne rast-
linske in živalske vrste svoje
mesto. Tipičen primer in
zgled je Bavarska, kjer stro-
kovnjaki skupaj s kmetij-
skim ministrstvom uresni-
čujejo poseben program. Bi^
stvo tega programa je eks-
tenziviranje proizvodnje hra-
ne, oživljanje živalskega in
rastUnskega sveta, ureditev
polj pa dopolnjujejo tudi
z gradnjo poti, nasadov, obe-
nem pa ne pozabljajo na pre-
novo vasi in na dejstvo, da
kmetija potrebuje ustrezne
objekte in gospodarska dvo-
rišča.
Gre torej za takoimenova-
no funkcionalno kmetijsko
planiranje, ki ga pri nas ni-
smo razvili niti v okviru
kmetijstva niti v okviru ur-
banizma. Zato tudi očitki, da
družbena sredstva ne upo-
rabljamo dovolj smotrno za
razvoj in modernizacijo
kmetijstva. Ne potrebujemo
nobenega moratorija; letoš-
nje poplave so dokazale, da
mora družba še veliko vložiti
v zaščito tal. Le metode in
pristope je treba spremeniti
in ne vztrajati pri pristopih,
ki so preživeli.
IRENA BAŠA
Zasoljeni pujski
Pred tednom dni smo se
ustavili na svinjskem sej-
mu v Celju. Kljub jutranje-
mu hladu se je na sejem-
skem prostoru kar trlo pro-
dajalcev, tudi kupcev je bi-
lo precej. Večina avtomobi-
lov, s katerimi so se pripe-
ljali prodajalci, je imela za-
grebško registracijo; proda-
jalcev z našega območja je
bilo razmeroma malo.
V dobri uri, ko smo se mu-
dili na sejmu, ni bilo videti
kakšne pretirane prodaje,
veliko je bilo barantanja in
dogovarjanja, saj so cene
pujskov kar zasoljene; seve-.
da za tistega, ki je kupoval.
Za tiste najmanjše, na pri-
mer 17-kilogramske pujske,
so prodajalci zahtevali mili-
jon in pol do dva milijona,
40-kilogramski prašič je stal
tri milijone in pol dinarjev,
za 100-kilogramskega praši-
ča so prodajalci zahtevali po
100 oziroma 110 tisoč dinar-
jev za kilogram teže, kdor je
hotel kupiti 200-kilogram-
skega prašiča, pa je moral za
kilogram odšteti po 90 tisoč
dinarjev. Takole pa so o ce-
nah, ponudbi in stroških raz-
mišljali prodajalci.
Ivan Labuhar, Podsreda:
»Sedem tednov so stari puj-
ski, ki jih ponujam, so bolj
drobni, ceno pa kar držijo.
Okrog milijon in šesto tisoč
dinarjev jih cenim. Na sejem
pridem enkrat, dvakrat na
leto. Ker so letos cene bolj
vzpodbudne, čeprav stro-
škov še vedno ne pokrijejo,
smo se odločili za prašičere-
jo. Doma imamo še pet več-
jih prašičev, cena je okrog 90
tisoč dinarjev za kilogram.«
Dragutin Čuk, Dubravica:
»Osemnajst komadov sem
pripeljal, stari so osem ted-
nov, nekateri deset tednov,
cene pa niso visoke. Kar po-
glejte, za kilogram salame
morate odšteti 35 starih mili-
jonov, kilogram žive teže
prašiča pa moraš dati za 10,
12 milijonov. Človek dela
dan na dan, potem pa komaj
povežeš konec meseca. Ima-
mo pa doma okrog 20 ple-
menic«
Janez Turk, Pristava:
»Danes ponujam tukaj se-
dem pujskov, štirje imajo
28 kg, trije 17 kg. Cene so niz-
ke, veliko je tukaj tudi Hi-va-
tov, ki sicer držijo isto ceno
kot mi, vendar včasih proda-
jo tudi za nižje cene in so
zato huda konkurenca. Mi,
ki se bolj po malem ukvarja-
mo s tem, težko dajemo za
nižje cene. Že za prostor tu-
kaj na sejmu moram odšteti
25 starih milijonov. Za večje
pujske, ki jih ponujam, bi
rad iztržil tri, za manjše dva
milijona dinarjev. Vsakemu
se zdi to veliko, meni pa ma-
lo. Res je, da se denar v pra-
šičjereji hitreje obrača kot
npr. v govedoreji, vendar so
stroški tako visoki, da učin-
ka na koncu ni.«
ZoHja Polutnik, Lesično:
»Uspelo mi je prodati štiri
pujske, pripeljala sem jih se-
dem. Moji so šli za milijon in
pol vsak, težki so bih okrog
18 kg. Zdi se mi, da je to še
kar poceni, čeprav vsi tarna-
jo nad visokimi cenami. To-
da poglejte, za vrečo krmil je
treba odšteti 60 starih milijo-
nov, pojejo jo v tednu dni.
Kaj nam torej ostane?«
IRENA JELEN-BAŠA
Prekategorizacija kmetij
v Kmetijski zadrugi Celje opravljajo v teh tednih
prekategorizacijo kmetij. Domačije, ki imajo 60 odstot-
kov obdelovalnih površin v naklonu nad 35 stopinj,
bodo uvrstili v seznam kmetij, ki bodo poslej deležne
enakih družbenih stimulacij kot gorske kmetije.
V celjski zadrugi zato vabijo upravičence, da se ogla-
sijo v pospeševalni službi zadruge oziroma pri področ-
nem pospeševalcu.
IB
Nekoč Ocvirki, zdaj Klinarji
Težko Je danes biti kmet, pravi Jože Kllnar
Pravijo, da je Ocvirkova
domačija v Kompolah nad
Štorami največja, da ima
okoli hiše največ zemlje in
velja za najbolj trdno ter
ugledno kmetijo na tem ob-
močju. Res je. Že v davni
preteklosti so bili Ocvirko-
vi dobri gospodarji, saj so
znali iz zemlje potegniti
največ, kar je bilo mogoče.
Marija in Viktor Ocvirk sta
bila še zadnja lastnika pose-
stva s tem priimkom, pred
leti pa sta zemljo predala
zetu Jožetu Klinarju in hče-
ri Cvetki.
Cvetka in Jože sta zago-
spodarila z dobro zastavlje-
nimi cilji in velikimi idejami,
ki so kmalu rodile prve sado-
ve. Najprej sta obnovila sta-
ro, propadajoče gospodar-
sko poslopje, poleg stare hi-
še, kjer še vedno živita Cvet-
kina mama in oče, pa sta si
postavila nov dom.
»Zelo težko je bilo v tako
kratkem času narediti toliko
novega. Vendar sva z ženo
vajena vsakega dela. Zdaj,
ko smo kupili traktor in sko-
raj vse potrebne priključke,
je delo seveda dosti lažje in
hitreje opravljeno. Imava tu-
di pridnega, najstarejšega si-
na Srečka, ki rad pomaga pri
slehernem kmečkem opravi-
lu, najraje pa sede za volan
traktorja. Ves čas sva z ženo
potiho upala, da se bo Sreč-
ko odločil za kmetovanje in
tako bi lahko naša kmetija
nekoč dobila dobrega skrb-
nika. Človek obrača, življe-
nje pa obrne,« pravi Jože in
doda: »Srečka žene v svet,
na kmetiji pa ostajata še
mlajša sinova Zvonko in
Branko, in eden izmed njiju
bo moral ostati doma.«
Pred petimi leti sta se Kli-
narjeva odločila, da bosta
hleve napolnila z biki, ker
sta menila, da ima reja bikov
mnoge prednosti pred vzrejo
mlečne živine. Vsako leto
vzredita kakšnega bika tudi
preko zadruge. Na željo
Cvetkinih staršev sta Klinar-
jeva v hlevu obdržala štiri
krave, da imajo pri hiši do-
mače mleko, ki ga včasih, ob
večjih mlečnih berah, razde-
lijo okoliškim sosedom.
Na enajstih hektarih obde-
lovalne   zemlje   Klinarjevi
pridelajo vso potrebno hra-
no zase in krmo za živino.
Letos jim je sicer malce po-
nagajalo deževno poletje in
zato krma ni tako kvalitetna,
pa tudi manj jo je kot leta
nazaj. Slabša je tudi koruza
in Jože pravi, da jo bo letos
premalo pridelal na domačih
poljih in jo bo treba kupiti
v trgovini ali pri kakšnem
kmetu.
Marija in Jože Klinar se ne
pritožujeta nad naravo, ki
zna kmeta včasih prav pošte-
no prizadeti in osiromašiti.
»Toda narava je narava; dela
po svoje in se že od nekdaj
ne zmeni za človeka. Hudu-
jem pa se nad tistimi, ki tako
nepremišljeno zvišujejo dav-
ke kmetov,« razmišlja Jože
in nadaljuje: »Edini zaslužek
si z ženo ustvariva doma,
z lastnimi rokami in znojem;
potem pa, ko poravnaš vse
davčne terjatve, mesečno
ostane v denarnici le toliko,
da komaj preživiš družino in
sebe,« ugotavlja kmet Jože
Klinar iz Kompol nad Što-
rami.
SANDRA KOJNIK
Klinarjevi ter Ocvirkova Marija in Viktor (na levi) pred staro kmečko hišo v Kompolah.
KMETIJSKI NASVETI
Sajenje sadnega drevja
Za dober uspeh sadjarja spada sajenje sadnega drevja
med najpomembnejša opravila.
Tla za sajenje naj bodo primerno rahla, dobro drenažna,
da ne zastaja voda. Le-ta je n^večji sovražnik sadnega
drevja. V tleh morajo biti v primerni količini hranila,
predvsem fosfor in kalij. Tudi kislost tal je pomembna;
večina sadnih rastlin dobro uspeva na rahlo kishh tleh. Če
delamo večji sadovnjak, svetujemo analizo zernlje, ki jo
opravi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu.
Sadna podlaga je del sadne rastline, ki obsega korenin-
ski sistem in del debla do cepljenega mesta. Glede na
razvoj korenin in vpliva na rast sadne rastline ločimo
šibkorastoče, srednje in bujno rastoče podlage. Šibkora-
stoče podlage zahtevajo boljšo zemljo in boljšo oskrbo. Za
jablane so šibkorastoče podlage M 27, M 9 in M 26 - vse
potrebujejo oporo. Srednje bujne podlage so: MM 106, 111,
M 2, M6 in druge. Bujne podlage pa so: sejanec, M 1, M 11,
M16. Za hruško je šibkorastoča podlaga kutina, bujna
sejanec. Za slivo: mirabolana, brompton in koreninski
izrastki. Za marelice: slive in sejanec, za breskve: sejanec.
brompton, za češnje: sejanec, F12 in colt, za višnje: seja-
nec in F12, za oreh je podlaga sejanec. Leska, ribez, malina
in robida se razmnožujejo vegetativno, brez cepljenja.
Širokorastoče podlage pri jablanah imajo tri do štiri
metre medvrstne razdalje in meter do meter osemdeset
razdalje v vrsti, odvisno od podlage, sorte in kakovosti
zemljišča. Pri srednjebujnih podlagah svetujemo štiri do
štiri metre in pol razdalje in v vrsti 1,8 do 3 m. Bujne
podlage: 4 do 5 m x 3 do 6 m, hruške na kutini 3 do 4 m
X 1,5 do 2,5 m, na sejancu 4 do 5 m x 2,5 do 3,5 m. Breskve:
4 X 4 do 5m, v gostih nasadih 4 x 2m. Slive: 5 do 6m
X 4 do 6 m. MareUca: 5 do 7 m x 4 do 6 m. Češnje: 6 do 7 m
X 5 do 7m. Leska: 5 x 4m. Oreh: 8 do lOm x 7 do 10m.
Rdeči ribez: 2 do 2,5 x 1,5 do 2 m. Črni ribez: 2 do 3 m x 1,5 ,
do 3 m. j
Sadne sadike si priskrbite v priznani drevesnici, naj bo- j
Ije takoj v začetku novembra, ko je izbira največja. •
Če sadimo večji nasad, je najbolje zemljišče preorati ]
okrog 30 cm globoko. Sajenje je zelo enostavno, narediti je i
treba manjšo jamo, da razporedimo korenine. Lahko pa j
izkopljemo jarne na nezorani zemlji; v tem primeru morajo j
jame biti večje, najmanj 1 m premera in 40 do 60 cm glo- 1
boke. Pri izkopu ločimo živico (vrhnji del) in mrtvico |
(spodnji sloj). Jamo izkopljemo kakšen mesec pred saje- j
njem. Pred zasipanjem zemlji primešamo gnojilo, najbolje ':,
fosfor in kalij, približno 1 kg na jamo. Hlevski gnoj dajemo '
na vrh, ne na dno jame, torej potem, ko smo drevo že
posadili. Okrog korenin prisujemo živico, pomešamo
z malo hlevskega gnoja, lahko dodamo tudi kompost, šoto .
ali biopost. Hlevski gnoj pokrijemo z zemljo, da se ne
izsuši.
Jesensko sajenje ima prednost pred spomladanskim,
ker se sadika do pomladi že nekoliko vraste in je dobro
preskrbljena z vlago. Treba pa je računati s tem, da jo
lahko poškoduje mraz, divjad ali voluhar. Če smo se odlo-
čili za spomladansko sajenje, pa moramo to storiti čim-
prej; zemlja se mora osušiti, temperature pa ne smejo biti
pod O stopinj. Če je zima zelo mila, lahko sadimo tudi
pozimi.
Pri sadikah pazimo predvsem na to, da korenine ne
zmrznejo ah pozebejo. Če jih ne sadimo jeseni, jih pri-
merno ozimimo, zakopljemo jih v vrt, korenine pa dobro
zasujemo s sipko zemljo. Lahko jih prezimimo tudi
v hladni kleti, paziti pa morarfio, da zemlja ali pesek nista
prevlažna, ker sicer korenine splesnijo. Sadiko pred saje-
njem zmočimo, poškodovane korenine pa prikrajšamo.
Pri sajenju razporedimo korenine v sadilni jami, jih zasip-
Ijemo ter z nogo rahlo zahodimo. Sadimo tako globoko,
kot je bila sadika v drevesnici. Najvišje korenine morajo
biti tik pod zemljo. Če je zemljišče slabo ah mokro, je
priporočljivo dvigniti sajenje za 10 do 20 cm.
Jeseni sajene sadike obrežemo spomladi, v drugi polo-
vici marca. Sadike moramo zavarovati tudi pred divjadjo:
najboljša je 1,5 do l,8m visoka žična ograja. Vsako drevo
lahko tudi posebej zavarujemo, na primer s koruznico,
slamo, papirjem, drenažnimi cevmi, drobnim žičnim pleti-
vom. Pri pomladanskem sajenju potrosimo na kolobar
dve do tri pesti nitrofoskala, lahko ga tudi plitko zakop-
ljemo.
VID KORBER
Hmezad, Sadjarstvo Mirosan^
26. OKTOBER 1989
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Napadi na Tita
se vrstijo
v prejšnji številki Novega
tednika v rubriki Okno v Ju-
goslavijo Vlado Šlamberger
piše o napadih na Tita in na-
vaja: V »obrambo« Tita seje
recimo postavil nekdanji ge-
neral Dušan Pekič, ki je na
predsedstvu ZZB NOV Ju-
goslavije javno govoril
o tem, da so Tita leta in leta
obkrožali sodelavci, ki so va-
rali tako njega kot ljudstvo
o razmerah v družbi, da bi
prikrili lastno nedelo, nespo-
sobnost in lopovščino. Po
pekiču je zadnjih osem let
»delala štiričlanska komisi-
ja«, ki je ustvarila blokado
okrog Tita in odločala, kakš-
ne informacije je dobival in
s kom je lahko imel stik.
V Titovem imenu je ta komi-
sija vlekla vse poteze.
Imam izvlečke iz časopi-
sov, ki gornje trditve pod-
krepljujejo. Nedeljski dnev-
nik je 6. maja leta 1984 prine-
sel intervju s Titovim neča-
kom (polkovnikom) in dol-
goletnim spremljevalcem
v vojnih dneh Brankom Bro-
zom. Pisec članka je navajal
Brozove besede: »Kamarili
okrog Tita je uspelo odstra-
niti od Tita vso njegovo dru-
žino. Od leta 1958 pa naprej
se tudi kot sorodniki nismo
več srečevali, vse do leta
1974, ko smo se dobili enkrat
na leto. Nimam besed, da bi
komentiral te stvari.«
Enako je bilo z drugimi.
Osebno mislim, da niso sme-
li k Titu le zato, da ni izvedel
za kake lumparije, pa bi mo-
goče še enkrat, in to bolj ri-
gorozno kot v znanem govo-
ru v Sphtu, tudi dejansko
stvari razčistil.
Nazadnje je Branko Broz
v intervjuju še rekel: »Več
enotnosti in sloge, več dela
in manj intrig. Več učenja in
odgovornosti pri delu in za-
upanja vase, v našo jugoslo-
vansko stvarnost.« Mislim,
da je komentar še kako po-
treben.
Misli mi uhajajo v leto
1961. V Celju je v neki trgovi-
ni, kjer sem bil uslužbenec,
nastala znana afera s skoraj
30 zaprtimi prestopniki. Jaz
sem k sreči v tistih letih do-
bil tri odpovedi službe, ker
nisem hotel izvajati direktor-
jevih navodil, ki bi me spra-
vile za zapahe. Uprl sem se
kriminalnemu početju in
sklical sestanek delegatov iz-
ven in, seveda, pogorel (Ka-
marila). Pisal sem članke od
leta 1958 dalje v vse časopi-
se, žal brez odziva.
Ko se je začela afera, sem
hotel nastopiti na sodišču
kot priča, a mi niso dovoliU.
Zato sem naredil dopis na
maršalat v Beograd in
v enem tednu dobil potrdilo,
da smem nastopiti kot priča.
Ko pa sem to potrdilo dal
sodniku, ga je pred menoj
strgal in vrgel v koš z bese-
dami: »Izginite ven. Vi nima-
te kaj pričati.«
Ob mojem pričanju bi se
zadeva iztekla precej druga-
če za zapeljane prodajalce,
pa tudi za tiste, ki so jih v to
napeljali. Samo, če bi smel
povedati resnico na sodišču.
EDO LORGER
Breg 24, Celje
izobraževanje
učiteijev
četrtih razredov
- tolcrat maio
drugače
Aktiv učiteljev četrtih raz-
redov občine Celje je zelo de-
laven in homogen. Vzdušje
v njem je prijetno. Vse nalo-
ge, za katere se dogovorimo,
tudi vestno izvedemo.
Največ zaslug za vse to
imata vodja aktiva tov. Dra-
gica Marčič in svetovalka
tov. Vera Žužej.
Pred tremi leti smo se od-
ločili, da bi učitelji začeh si-
stematično spoznavati Slo-
venijo. Menili smo, da za na-
še delo v razredu niso dovolj
le teoretična znanja, ampak
je ta znanja potrebno spoz-
navno čustveno, torej globlje
dojeti, podkrepiti. Tako smo
do sedaj prepotovali ravnice
panonskega sveta, gričevna-
to Dolenjsko in partizansko
Belo krajino.
Letos so se ekskurziji na-
šega aktiva priključile še uči-
teljice četrtih razredov iz ob-
čine Slovenske Konjice.
V zgodnjih jutranjih urah
smo krenili izpred hotela Ce-
leia. Pot nas je vodila do
Methke. Spotoma nam je
prof. Zvezdana Knez na viso-
ki strokovni ravni natančno
in zanimivo predstavila po-
krajino.
V Metliki so nas prijazno
sprejeli ravnatelj šole tov.
Jože Mazetič in pomočnica
tov. Milena Hočevar ter uči-
teljice četrtih razredov.
Tovariš ravnatelj nam je
slikovito predstavil Belo
Krajino, delo na njihovi šoh
in šolski okoliš. Ob kavici
smo prijetno pokramljali in
izmenjali izkušnje.
Pomočnica ravnatelja nas
je pospremila v etnografski
muzej in v prodajalno Beti.
Vožnjo smo nadaljevali po
sončni, razgibani in kraško
zanimivi deželi do Vinice,
kjer smo si ogledali spomin-
ske prostore pesnika Otona
Župančiča.
Vračali smo se v Dragatuš
- »Župančičev hram«. Pri-
jazni gostilničar Štefanič nas
je gostoljubno sprejel. Pove-
dal nam je marsikaj, zanimi-
vega o vezah med Zupanči-
čevimi in njihovo rodbino.
Po pokušini belokrajnskih
dobrot, smo se letos upoko-
jenim sodelavkam aktiva
zahvalili za uspešno in požr-
tvovalno sodelovanje. Ob
spremljavi harmonike, smo
se poveselili in zapeli nekaj
narodnih pesmi.
Polni prijetnih vtisov, smo
se pripeljali v Črnomelj. Pro-
fesorica Marica Jelenič nas
je vodila skozi mesto na Gri-
ček. Ob spomeniku žrtvam
NOB smo poslušali strokov-
no razlago o geografskem,
demografskem, političnem,
kulturnem in zgodovinskem
razvoju občine Črnomelj in
Bele krajine.
Bogati z novimi spoznanji
in delavno utrujeni smo se
pripeljali v Celje. Sklenili
smo, da se takšna obhka
strokovnega izpopolnjeva-
nja v aktivih mora nadalje-
vati.
GRETA GABRIEL
in MILENA PEČNIK
Vredno
posnemanja
Bilo je v sredo 23. avgusta.
Dolga delovna sreda je bila,
pa še soparno in vroče vre-
me. Na avtobusni postaji
smo čakali »lendavčana«, ki
vozi na relaciji Celje-Krapi-
na-Lendava. Skupina mla-
dih je ob prihodu avtobusa
vstopila pri zadnjih vratih,
kjer je bil sprevodnik. Sta-
rejša gospa, ki je čakala lo-
kalca, da bi jo prepeljal do
Opoke, pa je bila pri pred-
njih vratih avtobusa.
Voznik je odprl prednja
vrata in jo vprašal, kam po-
tuje. Potem ji je pomagal
v avtobus in jo po dveh kilo-
metrih na Opoki pospremil
iz avtobusa. Kar smo videli,
nismo mogli verjeti! Samo-
uprava, monopolizem in
moč se je dotaknila življenja.
Voznik Jakša pa je vtaknil
kaseto v magnetofon in brez
zamude smo prispeli
v Šmarje. Tudi soparno ni bi-
lo več tako.
Potniki imajo z javnim
prevozom vse prej kot dobre
izkušnje, zato želim, da bi
omenjenega šoferja Izletnika
posnemali vsi, ki jim je za-
upana javna služba.
I- V.
Šmarje pri Jelšah
Nepozaben iziet
v Logarsico
doiino
v prelepem sončnem jutru
smo se začeli zbirati ob Ljub-
ljanski cesti pri parkirišču
UJV Celje, kjer je vsako sku-
pino ah posameznika priča-
kal izredno razpoloženi har-
monikaš Maks, kar je bila sa-
mo še dodatna sproščenost
za odhod, ki je bil predviden
v soboto 16. 9. 1989 ob 7. uri
zjutraj.
Veselje in zadovoljstvo je
popestrila za nas vse udele-
žence izleta (bilo nas je 50)
tovarišica Jana Potočnik, ki
nas je lepo pozdravila in
obrazložila vozni red potova-
nja in vse ostalo, kar je spa-
dalo v dobro organizirani iz-
let. Samo še srečno vožnjo
ter dobro počutje in smo kre-
nili na pot proti Logarski.
Že na sami vožnji je bilo
poskrbljeno za vso zdrav-
stveno preventivo, kakor tu-
di za skromno izvirno pogo-
stitev vseh izletnikov v avto-
busu.
Vsak izlet ni zgolj name-
njen samo potovanju, tem-
več tudi spoznavanju krajev
in njenih znamenitosti. No,
prav tu smo naleteli na majh-
no razočaranje, ali bolje reče-
no nerazumevanje. Želeli
smo si ogledati znamenito
zgodovinsko cerkev v Rad-
mirju, vendar nas je že pred
vhodnimi vrati odslovil tam-
kajšnji župnik z dejstvom,
da ogled cerkve ni mogoč
v dopoldanskih urah, ko ima
on verouk z otroci. Malo ne-
voljni in z grenkobo v srcu
smo odšli nazaj v avtobus in
odpotovali naprej do konč-
nega cilja - Logarske.
Pripeljali smo se do doma
pod slapom. Nekateri so od-
šli do izvira Rinke, drugi so
opazovali neizbrisne, lepe
sončne vrhove Ojstrice in
njeno vznožje.
Ob 12. uri smo odpotovali
iz Logarske v Ljubno, kjer
smo imeli pri Grešnik Ani
- gostilna pri Kumru ob 14.
uri pripravljeno dobro kosi-
lo, primerno diabetikom.
Nasploh pa smo se počutili
odlično, kajti naš odbor za
boj proti sladkorni bolezni je
med drugim pripravil srečo-
lov z dobitkom za vsakega,
če je le kupil odnosno izvle-
kel srečko. Kupili pa so jo
vsi.
Prijeten čas, obogaten
v rriarsičem, se je hitro pre-
vesil k našemu odhodu ob
18. uri nazaj proti Celju.
In kaj naj še dodam v ime-
nu vseh udeležencev izleta?
Da si tako dobro organizira-
nega izleta še želimo tudi
drugo leto, seveda, če nam
bo še zdravje in finančno sta-
nje to dopuščalo. Hkrati pa
se želim zahvaliti vsem zara-
di izredno humanega in dru-
žabnega odnosa med seboj.
Posebna hvala pa celotnemu
odboru, neutrudljivi pred-
sednici Jani Potočnik in me-
dicinski sestri, ki je bila pri-
pravljena pomagati vsake-
mu, če je bil pomoči po-
treben.
PETER PREGRAD
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes ob
10. uri zaključena predstava dela Štefana Zweiga Volpone
za Tehniško šolo Celje. Jutri ob 11. uri bo na celjskem odru
uprizoritev dela Jeana Anoilha Ornifle ali sapica za
abonma VI. mladinski, v torek, 31. oktobra pa bodo to delo
uprizorili za abonma VII. mladinski.
Del celjskega gledališkega ansambla pa bo odšel tudi na
gostovanje; jutri bodo z mladinsko igro Androkles in lev
gostovali v Trbovljah, v soboto pa z delom Štefana Zweiga
Volpone v Gornji Radgoni.
V domu kulture v Titovem Velenju bo drevi ob pol
osmih gostoval ansambel Primorskega dramskega gleda-
Ušča iz Nove Gorice. Uprizorili bodo delo Thomasa Bern-
harda Komedijant.
Glasbena mladina Slovenije bo danes predstavila Zgo-
dovino ročka v živo. Ivan Bekčič, Miha Hawlin in Marko
Pentek s sodelavci bodo ob 9.45. uri nastopili na osnovni
šoli Mozirje, ob 10.30 pa na osnovni šoli v Ljubnem.
Glasbeno pripovedko Sergeja Proko^eva Peter in volk,
ki jo bosta izvajala pianist Aci Bertoncelj in igralka Lenka
Ferenčak pa si bodo lahko jutri ob 10.30 uri ogledali na
osnovni šoli Luče, ob 13.30 pa na osnovni šoli v Gornjem
gradu.
V frančiškanski cerkvi v Nazarjah bo jutri ob 18. uri
koncert mešanega komornega zbora iz Celja, ki ga vodi
Pavle Bukovac.
V Likovnem salonu v Celju je na ogled razstava hkovnih
del šestih slikarjev, ki so svoja dela ustvarjali na 2. celjskih
mednarodnih slikarskih tednih.
V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju si lahko ogledate
razstavo »Sprehod po baročni arhitekturi in plastiki na
Štajerskem«. Razstava bo odprta do 11. novembra.
V Muzeju graHčnih umetnosti v Rogaški Slatini so na
ogled originalni bakrorezi iz Valvasorjeve delavnice na
Bogenšperku. Razstava sovpada s 300-letnico Valvasorje-
vega dela Slava vojvodine Kranjske, na ogled pa bo do 4.
decembra.
V Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina so razstavljena
dela, nastala na letošnji slikarski koloniji »Likovna jesen
v Rogaški Slatini«. Slikaiji so slikali na temo Rogaška
Slatina z bližnjo okohco, njihova dela pa si lahko ogledate
do 3. novembra.
V galeriji Dober dan v Šempetru je na ogled razstava
del slovenskih fotoreporterjev s fotopress tematiko. Raz-
stava bo odprta do 15. novembra.
V galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem
Velenju so razstavljena dela slikarja Jureta Cekute iz
Celja. Ogledate si jih lahko do konca oktobra.
V avli hotela Dobrna razstavlja svoja dela slikar Mirko
Suton iz Zagreba. Razstavljena dela si lahko ogledate do 6.
novenmbra.
V MKC Kljub bo v petek, 27. oktobra gostovala skupina
»Sokoli«  s  Perom  Lovšinom  in Otom  Rimerlejem.
V soboto, 28. oktobra pa bo v Kljubu plesni večer.
TEDNIKOVA PRITOŽNA KNJIGA
Servisna služba
Gorenja
Ne morem kaj, da ne bi na-
pisal nekaj o servisni službi
Gorenja. Doma sem imel
hladilno skrinjo, ki je bila
stara približno 10 let. Omara
je bila v okvari in ni dovolj
hladila, kompresor pa se je
grel, zato sem poklical ser-
visno službo Gorenja.
Čez teden dni je prišel ser-
viser; zamenjal je amoniak
in nato še neko tuljavo, vklo-
pil omaro in rekel, da bo de-
lala. Zaračunal je skoraj
700.000 dinarjev.
Cel dan sem potem čakal,
da bo omara delala tako kot
mora. Toda spet ni dovolj
hladila, lučka sploh ni hotela
ugasniti in kompresor se je
še kar preveč grel. Ponovno
sem poklical servisno službo
in dejah so mi, da me bo ser-
viser še enkrat obiskal. Ker
me pride vožnja v Gorenje
precej ceneje, kot obisk nji-
hovega serviserja, sem nalo-
žil omaro in jo sam odpeljal
na servis. Tam so mi napisali
prevzemnico in rekli, naj
malo počakam.
No, ni minilo veliko časa,
ko so me pokhcali v delavni-
co in mi rekli, da je kompre-
sor zanič. Ker je omara že
stara, se je ne splača poprav-
ljati, so rekh.
Takoj sem se razburil in re-
kel, zakaj mi ni tega povedal
že serviser in zakaj sem mo-
ral plačati popravilo omare,
če se je ni splačalo popraviti.
Dejali so mi, da tega servi-
serja tačas ni v delavnici in
mi ne morajo odgovoriti.
Hladilno omaro sem pustil
kar tam. Tako sem bil ob hla-
dilno omaro in še ob denar,
ki so mi ga zaračunali za ne-
potrebno popravilo.
ANTON G.
Griže-Zabukovica
Nasilje
poslovodje
Smo redni kupci v samo-
postrežni trgovini Dolgo po-
lje. Šestnajstega avgusta po-
poldne je šla moja žena na-
kupovat skupaj s sinom. Ko
je prišla do blagajne in plača-
la, je pri pospravljanju blaga
v vrečko opazila, da ji blagaj-
ničarka ni zaračunala enega
artikla, ki je bil tako založen
v vozičku, da ga tudi sama ni
opazila. Hotela je opozoriti
blagajničarko, toda hop;
v tem trenutku sta poslovod-
kinja in njena kolegica že iz-
vrših pravi desant na mojo
ženo in nista dovolili nobe-
nega pojasnila. Moja žena je
slabotnejša in se je morala
pokoriti tej fizični sili. In ko-
mentar delavke - napadalke
je bil »prekleta Ciganka«.
Menim, da to ni noben od-
nos delavke, ki je zadolžena
za odnos in kontaktifanje
z ljudmi. Moja žena je invalid
z zelo slabim vidom in ni
imela namen kaj vzeti.
Obtožujem zgoraj navede-
no delavko diskriminator-
skega odnosa do potrošnika.
Ker je v revoltu moja žena
pustila že plačane stvari v tr-
govini, je ta delavka te stvari
brez komentarja zadržala.
Mogoče jih je porabila
doma*!*
Zahtevam od delavke, da
se javno opraviči zaradi stor-
jene napake in nekorektnega
odnosa do potrošnika. Zah-
tevam od vodstvenega ka-
dra, da primerno ukrepa, ker
menim, daje delavka naredi-
la grob prekršek, ki je zelo
prizadel mojo ženo in tudi
ostale člane družine.
LUCIJA-JORGE
JIMENEZ
Šaranovičeva 7c, Celje
PREJELI SMO
Konec sisomanije
Sprejeta ustavna dopolnila
in ustavni zakon za izvedbo
amandmajev dajeta možnost
in zahtevata prenovo tudi po
drugačni, bolj učinkoviti
ureditvi državne uprave. Že-
to sedaj v občinah (zaenkrat
še predvsem v izvršnih sve-
tih in strokovnih službah
SIS) potekajo intezivna iska-
nja in koncipiranje novih
sprememb državne-občin-
ske uprave. Toda to iskanje
najboljših rešitev je v tej fazi
usmerjeno zgolj v tista dolo-
čila ustavnih dopolnil, ki
ukinjajo agonijo svobodne
menjave dela, o usodi doslej
neobvladljivih SIS-ov; saj
s I. 1. 1990 le-ti pridejo v pri-
stojnost državne (občinske)
uprave. Pri tem gre vsekakor
za pomemben del družbene
nadstavbe, ki je doslej one-
mogočala in ponekod celo
ovirala uspešno funkcionira-
nje sodobne države. Mnogo-
krat je namreč šlo za paralel-
ni, okoreli, samodejni in od
državnega vpliva odmaknje-
ni mehanizem. Naloge tega
področja bodo začasno prev-
zeli občinski izvršnisveti.Ta-
ko naj bi to področje posto-
poma spravili tja, kamor
v svojem bistvu tudi sodi
- pod državno (občinsko) re-
gulativo.
Ob tem pa seje treba zave-
dati, da je to šele prvi korak
k prenovi občinske državne
Uprave v javno-občinsko
Opravo, upravo za urejanje
Zadev, ki so splošnega javne-
ga pomena v lokalni skupno-
sti, občini. Položaj občine-
'kottemeljne družbeno poli-
tičneskupnosti, v zdajšnji
Ustavi še ni spremenjen v to-
likšni meri, da bi občina lah-
ko prerasla status hibrida.
Občina je vedno, v tem pre-
hodnem obdobju ustavne re-
forme razen nekaterih koz-
metičnih popravkov, ostaja
oolj podaljšana roka države-
sinonim za državno oblast,
kot pa samoupravna asoci-
acija, občina v pravem po-
lenu besede, ki jo poznajo
v razvitem svetu. To razmeji-
tev pristojnosti med državo
in občino bo potrebno, v ok-
viru projekta civilne družbe,
šele uveljaviti in to pred-
vsem z novo ustavo.
Drugi korak prenove dr-
žavne uprave v občini, ki se
naj bi z globokimi vsebinski-
mi spremembami postopo-
ma prelevila v javno-občin-
sko upravo, bo prišel na vr-
sto šele v prihodnje; ob spre-
jemanju sistemskih (področ-
nih) zakonov, ki bodo morah
razmejiti pristojnosti med
občino in republiko/državo)
na posameznih področjih
urejanja javnih zadev. Do-
končno se bo ta proces pre-
nove lahko zaključil šele po
sprejetju nove ustave, ki bi
morala opredeliti pluralistič-
no sodobno, demokratično'
in pravno državo.
V tem prehodnem obdob-
ju bo torej potrebno globoko
zarezali v vsebino dosedanje
prakse, da uprava ne bi bila
več uniformirana od zgoraj
navzdol temveč organizira-
na po načelu potreb in mož-
nosti posamezne občine. Za-
to bo morala predvsem biti
drugačna kot doslej, odgo-
vornejša za razvoj okolja in
profesionalno-institucional-
no samostojnejša, da bo lah-
ko skrbela za uresničevanje
zadev, ki so javnega, splošno
občinskega pomena. In ne-
nazadnje, ta preobrazba dela
državne uprave v javno-ob-
činsko upravo bo morala
stremeti k racionalizaciji
urejanja skupnih družbenih-
občinskih zadev ter njihove
samoorganiziranosti.
Te spremembe bodo vse-
kakor težke, ponekod in za
nekatere celo revolucionar-
ne, zato bi jih kazalo uveljav-
ljati po načelu »hiti počasi«,
strokovno premišljeno in ra-
cionalno. Predvsem je to po-
trebno zato, ker bomo prvič
zarezali v nekaj, česar smo se
vsi dobro zavedali, vendar
smo si pred tem predolgo za-
tiskali oči.    VIKI KRAJNC
12. STRAN - NOVI TEDNIK
ZNANCI S CELJSKEGA
Popularnost le tudi priletna
Štefka Drolc Je po iJolgIh letih obiskala rojstno Ponikvo
Velika igralka Štefka Drolc živi vi-
soko, v dvanajstem nadstropju ljub-
ljanskega nebotičnika, blizu hotela
Lev. Visoko, v sam vrh slovenskega
gledališča pa jo je pripeljala na Po-
nikvi pri Grobelnem začeta življenj-
ska pot. Sijajna igralka na odru, pred
kamero in pred radijskim mikrofo-
nom je sijajna osebnost tudi zasebno.
V zasebnem stiku daje vtis neposred-
nosti, preprostosti, skromnosti ter
krhkosti in moči hkrati. Med stenami
velikega mesta, v njenem stanova-
nju, spominja na Kozjansko naslika-
no ljubko drobno, a opazno cvetje tu-
di »naše« Nade Lukežič.
Pred Štefko Drolc, Prešernovo na-
grajenko in za vloge Cankarjeve
Francke, v filmu »Na klancu«, tudi na-
grajenko niškega filmskega festivala,
je bila po najinem dogovorjenem raz-
govoru nato zvečer še gledališka pred-
stava. Začela sva s posebno dragimi
leti igranja v Trstu.
Živite v slovenski prestolnici, vaša
igralska in življenjska pot pa vas je
vodila tudi po drugih slovenskih sre-
diščih, od Maribora do Trsta. So raz-
like med ljudmi in občinstvom
očitne?
Prav gotovo. Predvsem, ko sem prišla
v tržaško gledališče, sem doživljala či-
sto posebno, neprimerljivo vzdušje.
Mislim, da je doba fašizma, mnogih
Štefka Drolc v priljubljeni vlogi
Francke v filmu Na klancu.
let, ki so jih morali preživeti zaprtih
ust, vtisnila med ljudmi takšno željo
po slovenski besedi, da so nas sprejeli
z ljubeznijo, posebnim odnosom. Mi
smo bih njihovi: to je bila »naša« Štef-
ka, »naša« Zlata, »naš« Silvio, »naš«
Joško... vsi po vrsti. To je bil nekak-
šen zasvojitveni, posvojitveni odnos.
Gledališča v Sloveniji sicer tudi imajo
ta spoštljiv, prijazen odnos , toda, to
kar smo doživljali v Trstu, posebno
prva leta, je nepozabno. Imeli smo ob-
čutek, da prihajamo sejat na zemljo, ki
je potrebna dežja kot puščava.
Kako ste doživljali oziroma doživ-
ljate to stikanje kultur in slovensko
manjšino Trsta?
Mislim, da je velika škoda, ker se
Trst po italijanski barvi zapira proti
slovenskemu prebivalstvu. Med njimi
so razumniki, strpni in široki ljudje,
s katerimi najdeš stike. Določen pečat
je pustil fašizem, določen pečat mogo-
če tudi vojna. Most se šele počasi vzpo-
stavlja. Jasno je, da smo kot Slovenci
z velikim zanimanjem spremljali itali-
janske predstave, posebno gostujoče,
ki so bile za nas okno v nek drug svet.
Sicer pa je, kot povsod. Trst še kako
potreben razumevanja in strpnosti.
Štefka Drolc
Mogoče o vašem občinstvu na-
sploh. Kulturno in drugo javnost za-
nima tudi zasebno življenje umetni-
kov in drugih znanih ljudi. Ljudje
vas prepoznavajo tudi v zasebnem
življenju. Ali vas to osebno moti,
sprejemate to kot'nujno zlo?
Mislim, da sploh ni zlo. Celo prijetno
je srečati človeka, ki vas prijazno po-
gleda. Ko stojiš na avtobusni postaji
stopi kdo mimo in pravi: »O, gospa,
kako vas radi gledamo«. Prijetno je.
Greš na tržnico. Zadnjič sem kupovala
čebulo in je nekdo kar nekoliko ceneje
dal, ker da tako lepo recitiram. Ne ša-
lim se, res je bilo tako. Bilo mi je kar
milo. Trenutno delam v koreodrami de
Sadovo besedilo. Ob tem bi pač lju-
dem šli lasje pokonci, ko bi me gledali
v takšni kombinaciji. Življenje in delo
moraš vzeti takšno kot je. Nismo niti
lepi, niti grdi, imamo vse skrajnosti,
vsaj zase lahko govorim. Od največje-
ga obupa, stiske, ko bi človek tolkel, se
odzival nerazumno^ do velike ljubezni,
ki jo pač zmoreš. Zehm, da me ljudje
sprejmejo takšno kot sem.
Ljudi s celjskega območja prav go-
tovo zanima tudi vaša povezanost
s tem območjem. Vaša življenjska pot
se je začela na Štajerskem, na Ponik-
vi pri Grobelnem.
Tam sem se rodila. Moja družina se
je veliko selila, ker je bil oče orožnik.
Brat in sestra sta bila veliko starejša
od mene. Rodila sem se triindvajsete-
ga leta. Mislim, da smo eno leto še
ostali, nato je oče odšel v pokoj ter
smo se selih v Guštanj, sedanje Ravne
in pozneje v Maribor. Ponikve se spo-
minjam tudi tako da so me, ko smo se
z vlakom vozili mimo, vedno opozorili
na rumeno rojstno hišo na koncu zna-
menitega kostanjevega drevoreda.
Pozneje sem hodila na Ponikvo na po-
čitnice k prijazni botrici, gospe Grilo-
vi. Sestra in brat sta obiskovala šolo
v Celju. Sestra meščansko, brat, mi-
slim da gimnazijo, ker je živel pri ka-
pucinih. Tako je vzljubil duhovniško
življenje in postal kapucin. Pozneje je
odšel študirat v Rim, kjer je potem
tudi živel. Celje mi je ostalo v spominu
iz pripovedovanja bližnjih. No, letos
sem imela možnost obiskati Ponikvo.
Lani sem imela precej težaven zlom in
sem šla za teden dni v Atomske topli-
ce. Kar tako, zaradi občutka, da mi bo
mogoče malo odleglo. Tam sem se kar
dobro počutila. Moram povedati, da so
zelo prijazni ljudje in zelo lepi kraji.
Potem, ko je prišla pome hči, sva nare-
dili kar obširen krog po teh krajih in
nato sem ji predlagala, da greva čez
Ponikvo, tako da sem ravno letos še
enkrat videla to hišo in drevored. Šli
sva do Sloma, kjer je bil rojen Slom-
šek, tako da sem si osvežila spomin na
mladost.
Ali ste že nastopila pred celjskim
gledališkim občinstvom, spremljala
delo celjskega ansambla?
Nastopala sem, kot se spominjam, še
posebej z gostovanji iz Trsta, pozneje
tudi z ljubljansko dramo. V zelo do-
brem spominu imam gostovanje Dedi-
nje, pred leti, zaradi posebnega, tople-
ga vzdušja in nabito polne dvorane.
Spremljala sem gostovanja celjskega
ansambla pri nas in mislim, da so imeli
sijajne predstave in da so v nekem
obdobju celo vlekh to gledahško bar-
ko, bili nekako v prvem planu. Skrat-
ka zelo zanimivo gledališče z dobrimi
igralci in vesela sem, ko jih vidim.
Kakšno je vaše razmerje med na-
stopanjem na odru, pred kamero in
pred radijskim mikrofonom? V čiga-
vo prid?
Menim, da daje večina igralcev pred-
nost gledališču, saj je ta neposreden
stik z občinstvom poseben. Fluid, ka-
dar deluje, se preliva z odra do občin-
stva in vrača nazaj. Kadar so velike
predstave, je to tako osrečujoč obču-
tek, da ga najbrž ne bi zamenjal za
drugo vrsto igranja, čeprav moram re-
či, da mi je zelo blizu radijska igra.
Imam občlutek, ali vsaj po priznanjih
sodeč, da mi je oblikovanje glasu, na-
čin obhkovanja vloge v tem mediju
zelo blizu in imamo to zelo rada. Film-
ska kamera čisto na poseben način
sprejema igralčev obraz, izraz. Majhen
premik je lahko sprememba občutja,
kar v gledališču zaradi prostora vedno
nekako povečuješ kot skozi rahlo po-
večevalno steklo, kamera pa je v čute-
nju tako nežna, pazljiva in fina.
Ali je igra za vas poklicna obveza
ali tudi ljubezen?
MisUm, da je kar nora ljubezen. Nas-
ploh si ne znam predstavljati, da nekaj
urejam, počnem kot poklic. Ko si ob-
seden od naloge ali materiala, ki ti je
dan, ne poznaš pravzaprav ne meje, ne
časa, ne noči, ne dneva.
Kako ustvarjate lik, ki ga morate
zaigrati?
Zelo, zelo različno. Nekatere vloge
nekako »zavohaš«, občutiš v hipu in se
zdi, da se skoraj brez truda prelivajo iz
tebe in delo povzroča radost. Posebna
vrsta radosti je, ko se težko prebiješ
skozi ovire, iskanja in se ti potem ob
eni: sami misli, ko se zaiskri, nenado-
ma odpre vsa paleta čustvovanja, upo-
dabljanja vloge, ki ti je na začetku pov-
zročala težave. Jasno je, da sedeš k be-
sedilu prebiraš, iščeš in tipaš, toda nik-
dar se ne učiš kot bi se moral učiti
nekega besedila na pamet. Včasih je
tako potrebno dolgotrajnejše delo,
drugič se odpre v hipu in, ko začneš
prebirati postanejo stavki tvoji. Pri na-
logah, kjer je potrebna distanca sta
najbrž intelekt in intimni občutek ti-
sta, ki te ne smeta prevarati in te vodi-
ta po poti, da uspeš oblikovati vlogo
na nek drug način.
V zadnjem času je v Evropi veliko
govora o jeziku. Kaj je ta za gledali-
škega umetnika? Ali je tudi svoboda
ali meja do drugojezičnih kultur?
Jezik je tisto bistvo, ki človeka opre-
deljuje kam spada, kje je, kje živi, nje-
gove korenine. Brez njega ni človeške
eksistence. V gledališču je beseda lah-
ko tudi omejitev za neko obsolutno
razumevanje, vendar sem prepričana,
da močna igralska kreacija in ustvari-
tev nekega dela preseže vse ovire, me-
je, ko bi beseda lahko omejevala. Pre-
pričana sem, da je beseda tisto, kar nas
mora družiti. Globoko verjamem, da
nam je vsem potrebna in da moramo
ne glede na razhčnost besede najti
kontakt do soljudi, pa naj so še tako
daleč in naj zveni tako tuje. Moč člove-
škega srca mora zbližati preko besede.
Predvidevam, da imate malo pro-
stega časa, a vseeno. Kako ga preživ-
ljate?
Zaenkrat ga ne ostane prav veliko.
Posvečam ga hčeri, vnukom. Moja po-
moč ni več toliko potrebna, ker so
vnuki že napol odrash, ko so bih manj-
ši pa sem preživela z njimi vsako pro-
sto uro. Veliko časa mi jemlje delo
s študenti na akademiji; to je v zadnjih
letih neka posebna ljubezen. Moram
povedati, da imamo zelo dober delovni
in človeški kontakt, in s tem oboje-
stransko plodno delo. Nekaj časa po-
svetim tudi branju, pripravi na delo,
tako da kakšnega posebnega konjička
nimam.
BRANE JERANKO
Robi zelo veliko pomaga Damjanu. Skupaj gledata televi
skupaj gresta na sprehod...
iViartin liijp liti
»če bi zdajle imeli pred sabo
mapne kopije iz časov Marije
Terezije, bi lahko videli, da so
vsi hribi v okolici Šmartnega ob
Paki, takrat Šoštanjsko imeno-
vani, označeni z znakom vinske
trte,« je v pogovoru zatrdil za-
časni direktor tozda Era Franc
Malus. »Zdaj smo spet posadili
dva nasada, kjer preizkušamo
sedem različnih sort, da bi klet
imela svoje zaledje,« je dopol-
njevala njegovo pripoved enolo-
ginja Veronika Krumpačnik.
Skozi dvoje vrat mora stopiti
človek, preden se lahko razgleda
po vinski kleti v Šmartnem.
»Okrog štirideset let je stara, gra-
jena je bila v treh delih,« je začel
Franc Malus. »Pred štirimi deset-
letji je v to klet šlo okrog trideset
vagonov grozdja. Čez leta smo
zgradili cisterne, še kasneje po-
večali klet, tako da danes sprej-
me stopetindvajset vagonov
grozdja oziroma milijondvesto-
petdesettisoč litrov vina.«
Značilen vonj kleti je prodiral
v nosnice, čutiti ga je bilo še dol-
go po tistem, ko smo končah po-
tepanje po vinskem hramu. Vonj
po vinu, čeprav v jeklenih trebu-
hih vina ni.
»Letnika 88 je bilo zelo malo,
toliko, da smo komaj pokrili red-
no polnitev in prodajo, zalog, zla-
sti s šmarsko-virštanjskega ob-
močja ni,« je zatrjeval sogovor-
nik. In pojasnjeval, da samo vina
s šmarsko-virštanjskega območ-
ja polnijo v steklenice z zaščitno
znamko, ostalo so vina namizne-
ga porekla iz južnih republik. Mi-
mogrede, samo kvalitetna vina,
kamor sodi tudi njihov Virštanj-
čan, si lahko nadenejo samostal-
niške oblike, namizna vina lahko
izbirajo tudi med pridevniškimi
oblikami. Na primer: Veseli
Martin.
Letošnji Martin, ne Veseli, pač
pa tisti, ki bo mošt v vino spre-
menil, v Šmartnem ne bo imel
veliko dela. »Letina na šmarsko-
virštanjskem območju je bila sla-
ba, grozdje so pokupili zasebniki,
tako da bo letos prišlo od tam
v našo klet zelo malo grozdja ozi-
Veronika Krumpačnii
roma vina,« ni nič k^ vejj
Malus. Nič čudnega. \ '
je pajčevina, izgled
v njih kanilo nekaj t;-,
vina, tudi ne. Malo za ^
za res je slišati trditve: j
poslej treba kupovati
kot kapljice za oči in ga'
cah tudi piti.«
Francu Malusu in vs^
jo za vino v tej kleti,
Suha vinarska leta se "j
jo, obšla so le Primor"
pozna tudi v Erini klet!
jo in refošk ponujajo k
še tu so cene zasoljen^
A slabe misli dem^-
malce optimizma je ven^
ba v teh hudih časih ^'
skemu vinogradništ\
nin potrgala trtna uš,   .
kaj suhih let ne bo pn^"!]
ga. Tudi sogovornik
»Vse pogoje imamo,
mo dobra vinska klet i',
dimo  tržišču  kvalit«j'
Imamo dobre prosto"^
enološko službo, poti"^
mo, manjka nam le ap^^
bilizacijo vin, ki ga P^^
za izločanje vinskeg^
Pred kratkim smo pos'^
di polnilno Unijo, iz N^^
dobili moderno etikin
krat nalepi štiri etiket«
nico.« Malce je porn>
pa dodal: »Le surovU
s šmarsko-virštanjsk*
ja bo treba zagotoviti.'
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Damjan si žeii eieiitrični vozičeic
Iskrico upanla proUstavlJa dobrodelni koncert na Dobrni
Malo bitje se je pravkar
rodilo. Mati ga očarano opa-
zuje, tudi medicinsko oseb-
je deli splošno veselje. Mati
se smehlja, ker je konča-
no... Enak izraz sreče in za-
čudenje razsvetljuje tudi
druge obraze. Vsi žarijo od
zadovoljstva.
Vsi, razen otroka. Zaboga,
saj ni mogoče! Ta maska ne-
izrečene tesnobe, roki, ki se
stiskata h glavi... Tak je vi-
deti človek, ki ga je zadela
strela, smrtno ranjeni bo-
jevnik, ki se bo naslednji
trenutek premagan zgrudil.
Otroka, katerega otroka je
zadela strela, kdo je prema-
gani bojevnik?
Damjan Skutnik iz Klanca
pri Dobrni, ki seje rodil pred
enajstimi leti in že takrat no-
sil v sebi kali cerebralne pa-
ralize.
Ko so to povedali materi
Cvetki, je nasmeh spremenil
obraz v obupno spako. Jok,
veliko joka... in potem spo-
znanje, da je potrebno s ta-
kim otrokom živeti, mu da-
rovati dvojno ljubezen. Nje-
nemu zgledu so sledili ostali
člani Skutnikove družine.
Oče Rudi, ki je po poklicu
krojač, a je zaposlen v pralni-
ci v zdravilišču v Dobrni in
Damjanov brat Robi, ki je
dopolnil šestnajst let in hodi
v drugi razred Gostinske šo-
le v Celju. Damjanu ni samo
brat, mu je tudi prijatelj in
varovanec ter tisti, ki Damja-
na največkrat kam popelje.
Pomaga mu tudi pri oblače-
nju, pri prenašanju, takrat
seveda, ko mamice ali očeta
ni doma.
Damjanova bolezen je na-
predovala skraja počasi, ta-
ko, da je pri dveh letih celo
shodil, a na nogicah je ostal
le leto dni. Sledile so opera-
cije, več operacij, kljub temu
pa je Damjan pri petih letih
pristal na invalidskem vozič-
ku. Kakšen šok je to pomeni-
lo za družino, ni potrebno
razlagati. V malo šolo so
Damjana vozili na Dobrno;
bister pobič, kakršen Dam-
jan je, pa osnovno šolo nada-
ljuje v zavodu za invalidno
mladino v Kamniku. Skoraj
vsak vikend ga gredo starši
iskat, ga pripeljejo med braj-
de in gredice, ki obdajajo
Skutnikovo hišo na Klancu
pri Dobrni. Stoji nedodelana
že petnajst let in do nje pri-
pelje makadamska cesta, ki
je tako strma, da avto prema-
guje strmino s poslednjimi
močmi. Zdaj tudi vemo in
smo si na jasnem, zakaj si
Damjan in vsi Skutnikovi že-
lijo električni invalidski vo-
ziček. Zato, ker z navadnim
ni mogoče premagovati te
strmine, zlasti pozimi ne.
»Vsako ped snega moramo
najprej zorati, da pridemo
v dolino,« pove mati Cvetka,
ki je zaposlena že osemnajst
let. Zdaj opravlja službo ku-
rirke na Temeljnem sodišču
v Celju, sicer pa je doma iz
Galicije in seje k Rudiju v te
hribe priselila.
Rudi Skutnik, Damjanov
oče, je tu doma, pravzaprav
je ostala številna družina, iz
katere izhaja, kar na kupu.
Štirje bratje in dve sestri so
si v bližini postavili svoje do-
move in vsi živijo med seboj
v slogi. Lahko celo zapiše-
mo, da jih je zbližala Damja-
nova bolezen, zlasti pa Dam-
janu pomaga njegov najljub
ši stric Pavli-Zorko, ki je
očetov dvojček in neposred-
ni sosed. Na njegovem dvo-
rišču smo Damjana tudi sre
čali, ko smo ga obiskali.
V Kamniku, kjer Damjan
obiskuje peti razred osnovne
šole, se dobro počuti, čeprav
so nekatere tovarišice »smo-
tane« in »težijo«.
Ima pa veliko prijateljev,
s katerimi se najraje igra
z avtomobilčki. Ti so tudi
najbolj priljubljena Damja-
nova igrača in, če ga vpraša-
mo po vozičku, po katerem
hrepeni, se mu v očeh priž-
gejo iskrice. »Saj ta voziček
bo podoben avtomobilu,«
nam pravi, »predvsem pa se
bom   lahko   sam   popeljal
Seveda je najlepše pri mami. Ujeli smo ju pri igri z žogo.
z njim po klancu navzdol in
navzgor. Rad bi bil samosto-
jen in neodvisen od drugih,«
modruje Damjan. »Ko bom
velik in bom imel poklic (ka-
terega še ne ve), pa bom imel
pravi avto, takšnega na elek-
trični pogon.«
Pustimo otroka sanjati in
se preselimo v resničnost, ki
je kruta dvakrat. Takrat, ko
Damjanovi vrstniki igrajo
nogomet in jih on samo ne-
močno opazuje, njegove no-
gice pa pri tem spreletavajo
mravljinci, ker bi jih rad sle-
dil. Takrat, ko razmišlja
o električnem invalidskem
vozičku in se njegova misel
ustavi ob številki dvanajst
do petnajst tisoč nemških
mark. Dvomimo, če si Dam-
jan to velikansko vsoto de-
narja lahko predstavlja, ve-
mo le to, da ga sama Skutni-
kova družina, najbližja in tu-
di širša, ne more spraviti
skupaj. Zato pa jim pomaga
krajevna organizacija Rdeče-
ga križa v Dobrni s požrtvo-
valno tovarišico Stanko Ru-
dolf na čelu. Pomoči ne od-
klanjajo niti v zdravilišču
Dobrna, kjer je zaposlen
Damjanov oče, niti na Te-
meljnem sodišču v Celju,
kjer je zaposlena Damjanova
mati. Pri slednji že zbirko
dobitke za srečolov, ki bo
sledil dobrodelni prireditvi
na Dobrni. Rdeči križ je or-
ganiziral akcijo za zbiranje
denarja v Damjanovo korist,
za njegov voziček.
Če bo akcija uspela bo Dam-
jan postal Srečko, nam pravijo
domači ob slovesu in nas pova-
bijo na dobrodelni koncert.
Mama Cvetka bo imela priliko,
da se izkaže v kuhanju in peče-
nju, saj bo potrebno udeležen-
ce, ki bodo sodelovali na kon-
certu (vsa imena še niso znana,
bodo pa priznana, zato jih zdaj
še ne bi našteli) pogostiti. Na
svoj račun bo ob tej priliki pri-
šel tudi Damjan, saj pravi, da
je vse tisto, kar mamica skuha
in speče, najboljše na svetu.
Pri tem se tako stisne k njej,
da združi vso moč, ki jo ima
v šibkem telescu.
Dvojno ljubezen vrača troj-
no, podeseterjeno.
ZDENKA STOP AR
FOTO: EDI MASNEC
Krajevna organizacija Rde-
čega križa v Dobrni zbira
sredstva za Damjana Skutni-
ka na žiro račun: 50700-678-
63748.
Dobrodelni koncert v njego-
vo korist bo 18. novembra
v hotelu Dobrna. Vabljeni vsi,
izkupiček bo namenjen za na-
bavo vozička Damjanu Skut-
niku. Uro koncerta in nasto-
pajoče bomo pravočasno ob-
javili.
veiiilo deia
k_■__:_:_:_:_:_:
franc Malus
Igrala poskrbeti, da bodo vino-
ftdniki grozdje oddajali, tako
»t je bilo rečeno v pogodbah,«
'prepričan Malus.
Ne gre, da bi samo v dvoje ali
"oje razpredali o tem, kje se je
"^s zataknilo pri odkupu in za-
so vinogradniki na šmarsko-
•ifžtanjskem območju dali pred-
Jost privatni prodaji. V dvoje
'^odjem Malusom oziroma v tro-
'2 enologinjo, je beseda stekla
'okroglih, lesenih, z obročem
Njenih posodah. Sodu. Tradi-
^^nalizmu, ki ga _ v vinarstvu
'''iboUzira sod. V Šmartnem jih
jorajda ni, na vsakem koraku
j°veka spremljajo ogromni pla-
*'f.ni trebuhi. »Sodobna tehno-
?8ija,« je začel svojo razlago Ma-
»še vedno temelji na tem, da
'^ino najbolje oplemeniti v sta-
^'^ hrastovem sodu. Mi posluje-
2 vini srednjega cenovnega
J^^da; zaradi pretoka nam ci-
^^ne bolj odgovarjajo. Za žlaht-
boljših sort, naprimer char-
^•^ava in souvignona, ki jih na-
J^^^vamo naliti v buteljke, pa
r^^o sode seveda potrebovali.
buteljke bomo napolnili do
^°ica leta.«
, Enologi delamo vino
^ tiste, ki ga znajo piti
„?^ajboljše je vino, ki je proda-
Uj Staranje v trgovinah je smrt-
Sreh. To je komercialna misel-
nost. Za enologa je dobro tisto
vino, ki je popito. »In to z užit-
kom,« je dodala enologinja Vero-
nika Krumpačnik. Do nje je
v Šmartnem še najtežje priti. Ce
ni na tem ali onem sestanku, če je
pot ne vodi v Makedonijo ali kam
drugam, potem je zagotovo
v kakšnem vinogradu. A ko člo-
vek do nje pride, je takoj nared za
pogovor. Najraje se razgovori
o svojem delu.
»Enolog je človek, ki spremlja
ves postopek od trgatve grozdja,
predelave, stekleničenja, še ko je
vino na policah, mora vedeti, kaj
se z njim dogaja. Slovenija je
majhna dežela, imamo malo vi-
nogradov, malo vina, spijemo ga
več kot ga pridelamo. A za to
majhno količino, ki jo pridelamo,
zelo skrbimo. Predvsem za kako-
vost, pa tudi za nego, predelavo
in obnovo.«
Vzor je enologu Zahod, zlasti
takšne države kot sta Nemčija in
Francija, kjer imajo vrhunsko
kvaliteto. »Tem državam posku-
šamo slediti in mislim, da tudi
jim sledimo. Doma pa nam je
vsem vzor ormoška klet.«
Za enologa je vino nekaj lepe-
ga. Pa tudi napornega. »Če hoče
človek postati enolog, mora imeti
to delo rad. Poznati je treba vse
sestavine vina, procese, poznati
je treba ritem, ki ga narekuje na-
rava. In temu ritmu se ne moreš
upreti,« je prepričana Veronika.
Še je tekel pogovor v vinskem
hramu. Med drugim o vinih, ki se
ponašajo z zaščitno znamko.
Znamka zagotavlja kakovost, vi-
nogradniki in organizacije, ki že-
lijo vino prodajati pod to znam-
ko, morajo biti vpisani v register
vinogradov, iz katerega so raz-
vidne sorte in površine, prijaviti
morajo količino grozdja in vina,
imeti morajo predelovalnico, klet
in polnilnico s strokovno uspo-
sobljenim kadrom. Vzorce vina
analizirajo v posebnih zavodih
v Mariboru in Novi Gorici. Ocene
se gibljejo med nič in dvajset.
Rdečo zaščitno znamko ima vi-
no, ki doseže do šestnajst točk,
s srebrno se ponašajo vina, ki
zberejo med šestnajst ter sedem-
najst in pol točk, zlato značko pa
dodelijo vinu, ki doseže od se-
demnajst in pol do dvajset točk.
V Šmartnem so letos nalepili sre-
brno značko na stodvajsettisoč
petsto steklenic, zlato značko no-
si sedemtisoč petsto njihovih ste-
klenic. »Vsa vina, ki se pojavijo
pred komisijo, ne dobijo znač-
ke,« je zatrdila Veronika, tudi sa-
ma članica komisije. »Tista, ki jo
imajo, so gotovo prava,« je bila
odločna.
Zamisel o zaščiti slovenskih vin
se je porodila pred pol stoletja,
uresničena je bila natanko pred
dvajsetimi leti. Po vojni je namreč
v izvoz šlo le slovensko vino, po-
mešano s cenenimi vini z juga, za-
radi česar so tujci izgubili zaupa-
nje. V takratnem poslovnem zdru-
ženju je oživela ideja o zaščitni
znamki, izdelan je bil pravilnik.
Osnova za zaščitni znak je kera-
mični kalup premera 11,7 cm za iz-
delovanje slavnostnega kruhka.
Ne gre torej za podobo novca, kot
so menili nekateri, keramični ka-
lup pa je iz rimskih časov, izkopan
je bil v okolici Ptuja. Na kalupu je
podoba vinskega boga Bakhusa,
ogrnjenega s krznom, s tyrosom in
kantharosom v rokah ter panter-
jem ob nogi. Glavo ima ovenčano
z bršljanom, temu je v krogu do-
dan napis Zaščitna znamka slo-
venskih vin z navedbo serije in
tekoče številke steklenice. Prvo
vino, ki je nosilo to znamko, je bil
souvignon Rimljan anno 69.
Ali Slovenci znamo piti z užit-
kom? »Oh, to je pa težko reči,« je
bila v dvomih. »Veliko je ljudi, ki
znajo piti, še večje tistih, za kate-
re je pravzaprav škoda, da si na-
ročijo ah kupijo kvalitetno vino,
potem pa ga spijejo, ne da bi
sploh vedeli, kaj pijejo. Enologi
pripravljamo vina za tiste, ki jih
znajo uživati.«
Lahko bi dodali: tudi skrbijo za-
to, da bomo vina še lahko uživali.
»Načrtujemo svoje vinograde tukaj
v okolici, tako da bo klet imela svo-
je zaledje. Imamo dva nasada in
v njih sedem sort, poskušamo od-
kriti, katera sorta bi bila primerna
za ta del Slovenije. Delamo tako
imenovano mikroracionalizacijo,
gremo od parcele do parcele in oce-
njujemo, kje bi lahko zasadili trto.
Na naših gričih pridejo v poštev
zgodnje sorte, dobro se je doslej
obnesel rizvanec, tudi chardonay.«
Če bodo uspeli z načrti, potem bo-
do morda mapne kopije iz časov
Marije Terezije čez leta spet držale.
IRENA JELEN-BAŠA
Dva para pol stoletja starih mlinskih kamnov.
Staro mlinsko kolo se
je že davno izsušilo
KraInčevI Iz Zagorja so mlinarji In mizarji
Mlinar, mizar, inovator. Troje de-
javnosti, ki se prepletajo v življenju
Boža Krajnca iz Zagorja na šmar-
skem Kozjanskem. Sam bi najbrž na
prvo mesto postavil mizarstvo, po-
klic, v katerega spretno vključuje
svojo inovatorsko žilico, ki mu nikoli
ne da miru.
Z mlinom pa je imel zadnja leta sa-
me sitnosti, vse do letos, ko ga bo, če
bo sreča mila, obudil k življenju. Ven-
dar to ne bo mlin, kakršen je v naših
predstavah. To bo mlin brez vodnega
kolesa, kar je spet rezultat njegove ino-
vatorske sposobnosti. Sto petdeset let
star mlin bo mlel s pomočjo vodne
turbine. Elektrike bo na pretek za
mletje žit, za mizarsko delavnico in vse
Kranjčeve hišne oziroma gospodinj-
ske potrebe.
V mlinu ob levem pritoku Bistrice je
mlelo že šestero Krajnčevih predni-
kov, ki bi znali povedati prenekatero
zgodbo, povezano z mlinom. Tudi tiste
iz časov druge vojne, ko so Krajnčevi
mleli za partizane in živeli v nepresta-
nem strahu pred okupatorjevo kazni-
jo. Na začetku leta 1945 je padla nem-
ška bomba tik ob vodni pregradi in jo
uničila. Pregrado so popravih in na
mlinsko kolo je teklo spet dovolj vode.
Težave s pregrado so se ponovile v letu
1977. Ob gradnji krajevne ceste so pre-
grado podrli in vodo preusmerili
v drugo strugo. Po dolgih letih je Božo
Krajnc uspel, da so pregrado postavili
na staro mesto in vode je zdaj spet
dovolj. Medtem seje staro mlinsko ko-
lo izsušilo, tako da ni bilo več za nobe-
no rabo. Božo je namesto njega posta-
vil vodno turbino, do nje speljal vodo
po ceveh, ter s tem dosegel večjo izko-
riščenost vode. S takšno naložbo pa je
precej skrbi, zlasti okoh denarja. Toda
prišel bo čas, ko se bo obrestovala.
Božo Krajnc je mizar starega kova:
zaljubljen v svoj poklic, z lesom pa
ravna podobno kot krojač z najboljšo
svilo. Veliko ve o njem, o njegovi upo-
rabnosti, negi, obdelavi, lastnostih.
Takšnega mojstra bi bil vesel vsak va-
jenec. Izmed neštetih predmetov, ki
jih je izdelal iz lesa iz svojega gozda, je
najbolj ponosen na mizarsko mizo, ki
jo ročno menda edino on izdeluje, vsa-
ko leto pa se s tem izdelkom pojavi na
celjskem obrtnem sejmu. Naročil je
preveč, saj je izdelava mizarske mize
dolgotrajen proces.
Sprehod po Krajnčevem »deloviš-
ču« govori o tem, kako je mogoče tudi
v lesarski stroki delovni proces poeno-
staviti, olajšati, ga skrajšati. Primerek
inovativne spretnosti je prirejena žaga
za razrez hlodovine, pa posebna peč na
žagovino in prav posebne vrste puhal-
nik in še bi lahko naštevali mcyhne in
koristne inovacije Boža Krajnca iz Za-
gorja, ki je, kot se rad pošali, eden
redkih mizarjev z vsemi desetimi prsti
na rokah.
MARJELA AGREŽ
14. STRAN - NOVI TEDNIK
26. OKTOBER 198n
S Irimetrsko linijo v korak s sodobnim svetom
Najnovejša Juteksova naložba Je plod lastnega dela, znanja In odtekanj___
»Prihodnost bo pokazala, zgo-
dovina Juteksa pa morda zapisa-
la, da bo leto 1988 tretja velika
prelomnica v razvoju tega 550-
članskega kolektiva,«je dejal na
slovesnosti ob petdesetletnici di-
rektor Juteksa Milan Dolar.
K temu prelomu bo prav gotovo
prispevala tudi nova trimetrska li-
nija za plastificiranje oziroma pro-
izvodnjo talnih oblog, ki so jo
otvorili na osrednji slovesnosti.
Zakaj je bila potrebna
nova linija?
Kar nekaj razlogov je delavce
Juteksa pripeljalo do ugotovitve,
da jim je nova linija več kot po-
trebna. Na tržišču doslej ponudbe
talnih oblog v tej širini ni bilo.
V staro tehnologijo bi težko vklju-
čili novosti pri osvajanju tehnolo-
gij in tehničnih sprememb. Reši-
tev se je zato pokazala v novi, so-
dobni trimetrski liniji.
Pri uvajanju sodobne linije so
delavci Juteksa vztrajaU na tem,
da v novi projekt vključijo vse do-
sedanje pridobljeno in osvojeno
znanje, do katerega so se dokopali
sami, poleg tega pa so v proizvod-
njo vključili vse trenutno znano in
dosegljivo znanje izven Juteksa.
Tudi strojno opremo so zasnovali
na osnovi lastnega koncepta teh-
nologije in organizacije dela. Ne
nazadnje so strokovnjaki Juteksa
sami opravili ves izbor opreme pri
posameznih dobaviteljih. Za vsa-
ko vključeno komponento so te-
stirali več ponudnikov in nato iz-
brali optimalno varianto, kar je
vplivalo predvsem na nižjo konč-
no ceno opreme. V projekt so
vključili še domačo strojegradnjo.
dobavljeno opremo pa so v celoti
zmontirah Juteksovi delavci.
Koncepcija strojne
opreme
Nova opema bo omogočala izde-
lovanje blaga v širini do treh me-
trov. Delovna širina linije je
3,20 m. Celotna oprema je sestav-
ljena iz dveh samostojnih Unij.
S tem so dosegli več različnih vari-
ant tehnoloških procesov in mož-
nih končnih proizvodov. Nanos
paste je izveden po klasičnem si-
stemu z nožem-raklom. Pri tehno-
logiji predzeliranja so se odločili
za kontaktni sistem z vročimi bob-
ni, pri končnem zeliranju pa so
ostali na sodobno zasnovanem di-
rektno ogrevanem zelirnem kana-
lu. Pri tisku so ostali pri absolutno
uveljavljenem globinskem tisku
- tief druku. Tiskarski del opreme
je zasnovan najmoderneje in bo
omogočal uporabo najnovejših ti-
skarskih barv brez topil.
Moderne barve in design
Na novi opremi bodo delavci
Juteksa lahko izdelovali najso-
dobnejše PVC talne in druge oblo-
ge v poljubnih širinah do treh me-
trov. Debelina oblog pa bo prila-
gojena potrebam uporabnikov.
Pode bodo proizvajali v debelinah
od 1,1 do 4 mm. Kot nosilni sloj
bodo lahko vgrajevah stekleni fli^
mineralni karton ali PES filc. Hrb!
tna stran obloge bo lahko glede na
potrebe in namen različno obdela,
na. Poseben poudarek so strokov-
njaki dah zgornjemu delu poda
Zaščitni sloj bo izdelan iz najkvalj!
tetnejših PVC mas, posebna no.
vost pa je novi zaščitni poliuretan.
ski premaz na površini poda. Zai
čitni sloj zmanjšuje obrabo, lajšj
čiščenje in vzdrževanje, pa tudi i^
gled je veliko lepši. Izbor designa
prilagajajo trenutnim evropskii^
trendom, modi pa bo sledil tudi
izbor barv.
Koliko je naložba
vredna?
Trimetrsko linijo so investirali
v Juteksu v dveh delih. V prvem
delu so denar vložili v izgradnjo
objektov, lani in letos pa v opremo
in vse, kar to opremo spremlja;
instalacije, energetika, ekologija',
servis, skladišča in informatika!
Celotna vrednost naložbe znaša
preko 15 milijonov dolarjev.
Otvoritev trimetrske linije za proizvodnjo talnih oblog na novi lokaciji na Ložnici.
Tritnetiska linija pomeni korak naprej, korak s sodobnim svetom, izbor modernih barv
in oblik, oonudbo. ki io doslej na tržišču še ni bilo.
Z risbo do perzijske muce
V naše uredništvo prihaja vedno več risbic in slik
lepih muc. Verjetno imate muce zelo radi, saj so vedno
pripravljene na igro in seveda tudi na nežno ljubko-
vanje.
Morda pa ne veste, da vse mačke delimo v 4 glavne
skupine:
DOLGODLAKE
SREDNJE DOLGODLAKE
KRATKOGLAKE
SIAMSKE IN ORIENTALSKE
Pri nas so trenutno zelo priljubljene in seveda tudi zelo
drage perzijske muce. V tujini pa je na razstavah vedno
več mačk ostalih pasem. Na spomladanski mednarodni
razstavi v Portorožu je bila najlepša mačka razstave krat-
kodlaka srebrnoprogasta evropska mačka. Med evropske
mačke spadajo tudi vse naše domače muce. Tudi te lahko
sodelujejo na razstavah, če so cepljene proti mačji kugi in
steklini, če so zdrave in čiste.
Neka italijanska družina ima doma lepega evropskega
mačka, ki je na tekmovanjih dosegel naslov Evropski
prvak. Tega mačka so še mladega našli slučajno na neki
tržnici!
25. in 26. novembra bo v Celju MEDNARODNA RAZ-
STAVA MAČK, na kateri boste poleg perzijskih, lahko
videli tudi druge pasme mačk, ki jih bodo razstavljali
predvsem tuji razstavljalci.
Če tovarišica zboli
če tovarišica zboli, je vse naro-
be. Učenci ne vemo, ali naj bomo
žalostni ali veseli. Lepo je, da se
nam ni treba učiti in delati nalog.
Če pa tovarišice le predolgo ni, jo
pogrešamo.
Bolno tovarišico nadomeščajo
tudi druge tovarišice, ki nam da-
jo kakšno nalogo. Ker pa niso
celo uro v razredu, nekateri
učenci nalogo naredijo, drugi pa
ne. Potem sledi kazen in slaba
volja. Ko se ozdravljena tovariši-
ca vrne na delo, moramo hiteti
s snovjo, ker smo nekaj ur v zao-
stanku. Tudi to ni prijetno. Zato
imam najraje, da so vse tovariši-
ce zdrave, pa čeprav včasih sitne.
ANDREJ KASTELIC. 5. a
COŠ Fran Roš
CELJE
Šolski dnevi v 3.
razredu
Ko sem prišel v tretji razred,
sem že poznal vse moje sošolce.
Spoznal pa sem novo tovarišico
Anico Matavž. Ko smo že dlje ho-
dili v ta razred, smo si začeli sami
pripravljati proslave za razne
praznike. Pri tem pripravljanju
smo se večkrat skregali za kakš-
no minutko. V tem razredu smo
izvedeli veliko novega, kar še
prej nismo znali. To leto je hitro
minilo.
MATEJ KOPRIVNIK
OŠ Boris Vinter
ZREČE
Sprejem jeseni
- oglas
Pozor, pozor!
Pred dnevi je pristala na Mari-
borski cesti z letalom DC-9 Je-
sen. Zasula je vso Slovenijo
z ozimnico. Tudi na našo klet ni
pozabila. Kot naročeno smo do-
bili vagon krompirja, buč, zelja,
tovornjak jabolk in ostalega sa-
dja ter cisterno jabolčnika. Če
vas še ni obiskala - odprite ji
vrata!
ŠPELA TERBOVC, 5.a
OŠ I. celjske čete
Celje
Jeseni pobiramo buče. Narisal: ANDREJ PUKŠIČ, 3. r. OŠ'
STRANICE 1
Pekle smo kostanj
v petek in soboto smo si Petra,
Mojca in jaz pekle pri Mojci ko-
stanj. Potem smo se lovile. Moj-
čin brat nam je prinesel tople
sendviče in smo se najedle. Čez
nekaj minut sta prišli Anuša in
Tina. Nagajale so nam. Ko smo
rekle, naj gredo proč, niso hotele.
Skregale smo se.
Nismo se zmenile zanje, pusti-
le smo jih in se oddaljile od njih.
One niso zdržale in so šle za na-
mi. Potem so nas spraševale an-
gleščino. Seveda smo znale nekaj
besed. Anuša je šla po slovar, me
smo bile pa kar tiho. Kostanj
smo pekle naprej in se sladkale.
Ura je bila že sedem in vse smo
morale domov.
NATAŠA ŠRAM. 4. b
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Jesen v gozdu
Prišla je jesen. S svojo pisano
barvo je odela drevesa v gozdu.
Kostanj je razprl svoje jezice, iz
katerih so pokukali rjavi plodovi.
Veter se poigrava v krošnjah dre-
ves, da ta šumijo, kot bi nekdo
igral na gosli. Ko stopam po ma-
hu, se mi tla pod nogami kar
ugrezajo. Zemlja je topla in pri-
pravljena na belo odejo, ki jo bo
kmalu prekrila. Živali tekajo po
gozdu. Zazdi se mi, da se med
sabo sploh ne poznajo. Mogoče
pa imajo dosti drugega dela. Se-
veda, pripravljajo se na zimo in
zimsko spanje. Medved si v brlo-
gu pripravlja listje, ki diši po je-
seni. Med grmovjem se vije poto-
ček, ampak ne žubori več tako,
kot je poleti, ko so se v njem
kopale živaii. Sedaj teče mirno in
tiho po mahu in kamenju. Po
njem plavajo listi, ki so jih odvr-
gla drevesa. Po gozdu se širi pri-
jeten vonj ciklam. Zaslišim sto-
kanje. »Le kdo bi to bil?« si mi-
shm. Velik hrast otožno ječi, kaj-
ti še pred zimo bo verjetno pose-
kan. Dajal bo toploto ob mrzlih
zimskih dneh.
DARJA ŠUPER
OŠ Slavko Šlander
PREBOLD
Kdo ve, kako se bo
to končalo?
Znanost! Na kaj pomislimo ob
tej besedi? Nekateri se spomnijo
oddaj, ki so jih gledali na televizi-
ji, drugim zamiglja pred očmi go-
ra knjig in učenja, spet drugi si
predstavljajo pod to besedo
znanstvenika, ki z očali na nosu
in s knjigo v roki hiti na ra.
pravo.
Znanost je veda, ki zajema šte-
vilna področja. Njen glavni cilj je
življenje narediti lepše, ga olajša-
ti. Danes dela znanost že prave
čudeže. Ozdravlja bolezni, za ka-
terimi so ljudje včasih umirali.
Toda vsak hip izbruhne kakšna
nova bolezen. Tudi to je, žal. po-
sledica znanosti. Po svetu je
ogromno ljudi, ki so izgubili služ-
bo. Zamenjali so jih stroji. Tudi
atomska bomba je delo znanstve-
nikov. Okolje je vedno bolj ones-
naženo. Tovarne bruhajo v zrak
strupene snovi, kmetje škropijo
z različnimi pesticidi...
Zemlja ne more več prebavljati
vse navlake, ki jo kopiči človek.
Kdo ve, kako se bo to končalo?
SIMONA GOLČMAN. 7. a
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanka
»Da rešiš tole enačbo, ti ni treba biti ravno
matematik. Mislim pa tudi, da si rešitev že našel.
Na dopisnici jo pošjite na spodaj objavljeni
naslov in čakajte: morda bo sreča tokrat poiskala
prav tebe.
Atka«
Rešitve, ki jih bomo žrebali za nagrado AERA,
pošljite do torka, 31. oktobra na NOVI TEDNIK, Trg
V. Kongresa 3a, 63000 CELJE.
Pa še pravilna rešitev iz prejšnje številke: A.
Nagrado dobi: Nina Merlak, Tomšičeva 42, 62310 Slo-
venska Bistrica.
,fi OKTOBER 1989
NOVI TEDNIK > STRAN 15
NOČNE
CVETKE
f Marjan R. iz Goriške
3 večkrat naredi kraval doma.
y ponedeljek je spet začel pre-
tepati ženo, ko se je vmešala
[gjča. Marjana je to še bolj raz-
l,udilo in so ga šele miličniki
ijspeli umiriti. Ker je (pre)po-
rfost znanec miličnikov, ga bo-
jo verjetno ovadili zaradi na-
jilništva.
# V soboto je preizkušal
jvoje pivske sposobnosti 21-
letni Nikolaj M. Rezultati kaže-
jo, da mladenič ne prenaša n^-
tjolje alkoholnih hlapov; je pa
pred njim še vsa bodočnost,
jal, tudi na alkoholnem po-
dročju. Zaenkrat seje vse sku-
p£j po drugem posredovanju
niiličnikov končalo v prostorih
jatreznenje. Nikol^ pa je ugo-
tovil, daje prenočevanje v tem
.hotelu« precej naporno, saj
.receptorji« v plavih unifor-
niah njemu podobne tiče zbu-
jjljo že ob štirih zjutr^.
• Milorad S. iz Leskovca 26
se počuti dovolj mladega in
močnega, da seje prejšnji četr-
tek v gostilni Svetec na Lju-
bečni zravsal s skupino gostov.
Posredovali so miličniki, ki so
ugotovili, da je bila njegova
korajža podkrepljena tudi
z malokalibrsko pištolo doma-
če izdelave.
b S.Š.
Pojasnilo
Oglasila se nam je ena od 214
An P., ki živijo v Celju. Zatrdi-
la je. da ona ni tista, ki je nasto-
pala v Nočnih cvetkah pred
Štirinajstimi dnevi. Zato pojas-
r\jujemo: Ana P., ki je imela to
tast, stanuje na Pokopališki
cesti. Preostalih 213 An P. se ni
oglasilo.
Vse pogostejši obračuni z noži
v soboto zvečer so prepelja-
li v celjsko bolnišnico dva hu-
da ranjenca: enega v kritič-
nem stanju, drugo s hudimi
poškodbami na prsnem košu.
Čeprav sta bila ranjena
v dveh različnih krajih na
Celjskem, sta oba bila ranje-
na z enakim predmetom
- z nožem.
Tor^ še dva nova primera,
ko so nekateri spor reševali
z nožem. V preteklih dneh je
bilo takih primerov na celj-
skem območju že veHko; tudi
takih z najhujšim koncem.
V gostilni v Vitanju sta se
v soboto okoh 21. ure sprla 39-
letni Ivan Pogorelec iz Vitanja
in 31-letni Ivan Kamenik iz
Ljubnice pri Vitaryu. Po prepi-
ru je odšel Kamenik iz lokala,
ko pa se je čez čas vrnil, je
pokhcal Pogorelca na hodnik.
Tu ga je z nožem zabodel v levi
del prsnega koša in v ramo. Od
obeh vbodov je bil posebno
nevaren prvi, s^ je nož poško-
doval srčni prekat.
Po tem dejanju je osumlje-
nec zbežal. Z osebnim avtom
seje odpeljal iz Vitanja, po ne-
k^ kilometrih vožnje pa je av-
to pustil ob gozdu, sam pa zbe-
žal vanj. V njem so ga nasled-
nji dan tudi našli. Mrtvega, saj
si je sodil sam.
Iz Šentjurja pa so prepeljali
v celjsko bolnišnico hudo ra-
njeno 50-letno Jožico K. iz
Šentjurja. To je okoh 19. ure
z nožem zabodel njen leto dni
starejši mož Jakob. Doma sta
se sprla in mož je pograbil ku-
hinjski nož ter ženo zabodel
v levi del prsnega koša. Osum-
ljenca so miličniki predali pre-
iskovalnemu sodniku.
Po nesreči sta ga še pretepla
Šestindvajsetletni Branko
Stiplovšek iz Tratne v soboto
res ni imel sreče. Ko se je s ko-
lesom z motorjem peljal po
magistralni cesti od Šentjur-
ja proti Šmarju ga je najprej
zbil voznik osebnega avtomo-
bila, ko pa je po nesreči ležal
v obcestnem jarku sta ga dva
občana še pretepla.
Izkazalo se je. da je bil eden
od občanov, ki sta ga pretepla,
voznik osebnega avtomobila,
ki ga je prej zbil s ceste.
Dvaindvajsetletni Manuel
Leskovšek iz Šentjurja je seve-
da mislil stvar obrniti drugače
in krivdo prevaliti na drugega.
Ko je pri šentjurski kmetijski
šoli z avtom zbil kolesarja (mi-
Učniki sumijo, da je vozil vi-
njen), ni počakal, ampak je od-
peljal domov. Kmalu zatem se
je na kraj nesreče vrnil z oče-
tom. Za zdaj še ni povsem po-,
jasnjeno, kaj ju je prijelo, da
sta ranjenega kolesarja še pre-
tepla. Ranjenega sta nato pu-
stila ležati v jarku ob cesti, sa-
ma pa sta odšla na šentjursko
posteči o milice in prijavila, da
je neznani voznik bele stoenke
pri šoli zbil voznika kolesa
z motorjem. Vendar pa sta se
miUčnikom zdela sumljiva in
zadevo so začeli podrobneje
preučevati. Tako jih je pot tudi
zanesla na dom Leskovškovih,
kjer so našli avtomobilsko ko-
lo, ki je bilo malo pred tem še
na osebnem avtomobilu, s ka-
terim je Manuel zadel kolesar-
ja. Doma gaje hitro snel z vozi-
la, vendar to miličnikom ni
ostalo skrito.
PROMETNE NESREČE
Zadel v ograjo
v soboto pozno popoldne seje
na regionalni cesti v Dobju pri
Planini hudo ranil 63-letni voz-
nik kolesa z motorjem Konrad
Kozole iz Suhega pri Šentjurju.
Zaradi neprimerne hitrosti ga je
zaneslo desno in zaletel seje v že-
lezno ograjo. Padel je v potok in
obležal nezavesten.
Mladi glavi brez
čelad
Res je sicer, da 13-letni Matjaž S.
iz Braslovč ni zakrivil prometne
nesreče, v kateri se je hudo ranil,
toda kolo z motorjem je vozil
brez potrdila o znanju cestno-
prometnih predpisov, na glavi pa
tudi ni imel zaščitne čelade. Te
tudi ni imel sopotnik na kolesu,
13-letni Gregor R. iz Celja. Ko je
mlademu vozniku na lokalni ce-
sti v Malih Braslovčah izsiljeval
prednost 44-letni voznik osebne-
ga avtomobila Viktor Cilenšek iz
Latkove vasi, sta oba s sopotni-
kom padla in se ranila.
Ranjena otroka
Na magistralni cesti v Novem
Tepanju je v soboto nekaj pred
10. uro 28-letni Marjan Javornik
iz Bistrice hotel obvoziti vozilo
pred sabo, tedaj pa mu je naspro-
ti pripeljal 40-letni nemški držav-
ljan Alojz Kodrič. Močno je zavi-
ral, vendar sta vozili vseeno trči-
li. Kodričev avto je vrglo na nji-
vo, Javornik pa je še trčil v avto
Janka Modliča, ki ga je hotel ob-
voziti. V tem avtomobilu sta se
pri tem laže ranila dva voznikova
otroka. Gmotne škode pa je na-
stalo za okoli 220 milijonov di-
narjev.
Podobna nesreča se je zgodila
v sredo v Škoiji vasi. 25-letni
Matjaž Onič je pri tem zapeljal
levo in zaprl pot 16-letnemu mo-
toristu U. M. iz Škofje vasi. Onič
se je sicer hotel vrniti hitro na
desno stran ceste, vendar mu te-
ga ni uspelo.
Nepravilno Je
prehiteval
Kljub omejitvi hitrosti na 30 ki-
lometrov na uro - zaradi del na
cesti - se je prejšnjo sredo 44-
letni Franc Glavnik z Brega pri
Polzeli odločil prehiteti avtobus,
ki je peljal pred njim in je vozil za
traktorjem. Ko je Glavnik že za-
čel prehitevati avtobus, mu je na-
sproti pripeljala 10-letna kolesar-
ka V.B. z Brega. Voznik jo je za-
del in zbil po cesti. Kolesarka se
je hudo ranila.
Pešca ie zaneslo
Prejšnji torek seje pri promet-
ni nesreči v Lokovcu hudo ranil
49-letni Ivan Plahuta iz Panec pri
Laškem. Ob kolesu je šel ob regi-
onalni cesti Rimske Toplice-Jur-,
klošter, ko pa ga je v Lokovcu
hotel obvoziti z osebnim avtom
Maks Tašker iz Trbovelj, je pešca
nenadoma zaneslo pred vozilo.
Voznik ga je oplazil - pri padcu
pa se je pešec hudo ranil.
Zbil peško
Na regionalni cesti v Stenici
pri Vitanju je v ponedeljek okoli
13. ure 49-letni voznik osebnega
avtomobila Franc Bornšek iz
Stranic tako tesno prehiteval 39-
letno peško Nado Krivec, da jo je
oplazil in zbil po cestišču. Pri
padcu se je hudo ranila.
Lokomotiva ga Je
zadela
Na železniški progi v Pesjem je
v sredo nekaj po 18. uri lokomoti-
va zadela 53-letnega Čeda Pejiča,
ki je začasno stanoval v Titovem
Velenju. Pešec je neprevidno
prečkal progo, strojevodja pa
kljub zaviranju lokomotive ni
uspel ustaviti. Pejič je bil na kra-
ju nesreče mrtev.
Izginil kotel za
žganjekuho
v času, ko marsikje kuhajo
žganje, se je očitno nekdo odlo-
čil, da bo do novega kotla prišel
na cenejši način. V času od petka
do ponedeljka je namreč iz trgo-
vine Boč v Rogaški Slatini izginil
kotel za kuhanje žganja. Trgovi-
na je bil s tem oškodovana na
okoli 26 milijonov dinarjev.
Vloma v osnovni šoli
V noči s petka na soboto so
neznanci obiskali kar dve osnov-
ni šoli v konjiški občini. Seveda
niso prišli po učenost, ampak po
kaj vrednega. Vendar pa so
v obeh primerih ostali praznih
rok. Tako na šoli v Ločah kot
v Žicah pa so napravili precej
škode. V Ločah so hoteli odpreti
tudi železno blagajno, a jim tega
ni uspelo.
Ivan Cankar bi se v grobu
obračal, ko bi se tja do Ljubljane
izvedelo, kakšna zmeda je na
celjski ulici z njegovim imenom.
Na Cankarjevi ulici parkirana vo-
zila namreč še vedno skrivnost-
no izginjajo, izginjajo pa zato, ker
tam sploh ne bi smela stati. Skrbi
tudi dejstvo, da šoferji izgublj^o
spomm, kajti prometnih predpi-
sov več ne poznajo. Drugega
zdravila v takšnih primerih ni,
kot šok terapija, ki jo zd^ že
spretno in pogosto izv^ajo naši
gasilci. Ti nepravilno parkirani
avto preprosto odpeljejo in zade-
va je rešena. Vprašanje je le, kdo
se bo prej utrudil: ali gasilci ali
šoferji.
V torek ni bilo nič vznemirlji-
vega za naše bralce, zato pa je
bila sreda nekoliko bolj poskoč-
na. Dopoldne reševanje karam-
boliranega vozila na Proseni-
škem, še prej pa so »pometali«
po Cankarjevi ulici. Akcija je, žal,
zalegla le za kratek čas. V sredo
se je oglasila iz čistega miru, še
sirena v Lesnini . serviserji pa se
ne potrudijo niti toliko, da bi ji
nadeli nagobčnik.
V petek pred petelmjim kri-
kom so bili gasilci že na Okrogar-
jevi ulici 5 v Celju. Radiator je
zaradi prebavnih motenj bruhnil
ogromne količine vode po pro-
storu, ki je bil pravkar skrbno
zloščen. Loščila danes niso poce-
ni. Še pes ima pri jedi rad mir,
pravi pregovor, ki pa za gasilce
sploh ne velja, v praksi seveda.
Nemudoma so morali vstati od
malice in prihiteti na križišče
Dečkove in Čopove ulice, kjer se
je zgodila nesreča. Zanjo vemo,
da nikoli ne počiva, s postano
malico pa tudi ni pravega veselja.
Istega dne so v otroškem vrtcu
v Čopovi ulici v Celju »ukrotili«
pralni stroj, ki se je vžgal, Celju.
Tega dne so se nato spet malce
»pozabavali« na Cankarjevi ulici,
kjer je prepovedano parkiranje.
V soboto in nedeljo nič poseb-
nega, klasična opravila kot so do-
voz vode v Črešnjice, reševanje
karamboliranega vozila, izobra-
ževalne akcije in delo gasilske
preventivne službe, ki seje obča-
ni premalo zavedamo. Ta teden
so bili gasilci tudi med zlatnino
in ostalo lepoto na razstavi v Po-
krajinskem muzeju.
»Ne V mojem stanovanju!«
»Moj nekdanji mož Zoran ter Drago Sešel nista bila
sprta in res ne vem, kaj je Zorana poprijelo, da se je
odločil, da ga bo umoril - verjetno ljubosumnost,« nam
je povedala nekdanja žena Zorana R., ko nas je poklicala
ter povedala nekaj več o umoru, ki se je zgodil pretekli
teden v Šaleku.
O umoru smo pisali že v prejšnjem Novem tedniku,
tedaj pa vse podrobnosti še niso bile znane.
Pojasnila nam je še, da Drago Sešel tisti dan Zorana ni
opozoril, naj ne hodi k njej - tisto popoldne je bil namreč
v službi, sicer pa je že vse od maja živel z njo. Prav tako je
dejala, da ni res, daje osumljeni morilec popival po gostil-
nah - pil je pri njej v stanovanju, saj je hotel tam počakati
Draga in z njim obračunati. Vendar naj bi ga bila odgnala,
da tega pri njej ne bi bil naredil. Zato je odšel na dvorišče
in tam počakal Draga Sešla. Sama žal prijatelja na to ni
mogla opozoriti, naročila pa je sosedi, naj mu pove, če ga
bo opazila, da se vrača. Vendar ji tega ni uspelo. Povedala
nam je še, da nas kliče zato, da ne bi kdo pomislil, da je
Sešel Zorana razjezil, pa naj bi se bil le-ta zato odločil za
maščevanje z nožem.
Tehnični pregledi na poligonu na Ljubečni.
Foto: EDI MASNEC
Poskrbimo za brezhibna vozila
Tudi v soboto je bilo na avto-
poligonu Ljubečna živahno.
Lastniki jeklenih konjičkov so
namreč imeli možnost, za brez-
plačni tehnični pregled avto-
mobilov. Takšne akcije bodo
trajale do sredine novembra,
vsak petek in ob sobotah do-
poldne. Organizira jih Združe-
nje šoferjev in avtomehanikov
Celje, ki se tako vključuje
v vseslovensko akcijo z naslo-
vom Minus deset za večjo var-
nost na naših cestah.
V akcijo preverjanje brez-
hibnosti motornih vozil so se
v torek vključili tudi člani zve-
ze šoferjev in avtomehanikov
iz Celja, AMD Šlander. avto-
moto zveze, centra Boris Ki-
drič in Avta Celje ter seveda
miličniki. Akcijo je pripravil
celjski svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu,
njen namen pa je bil, da vozni-
ke tudi s takim preverjanjem
usposobljenosti vozil opozori-
jo na potrebo, da predvsem
pred zimo posvetijo več pozor-
nosti urejenosti svojih vozil.
Preglede vozil so ekipe
opravljale na treh mestih: pri
osnovni šoli na Polulah, pri ga-
silskem domu v ŠkoQi vasi ter
pri Aeru. Manjše pomanjklji-
vosti, kot je nastavitev luči, so
odpravljali že kar na mestu
samem.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
26. OKTOBER i J
Sprejem za svetovne prvakinje
v soboto so bile celjske kegljavke deležne velike pozornosti. Že v dopoldanskih urah so
jim sprejem pripravili predstavniki celjske telesnokulturne skupnosti, zvečer pa še delovna
organizacija Emo Celje, ki jim daje finančne injekcije. Predsednik skupščine občine Celje,
Tone Zimšek, jim je izročil srebrni grb mesta Celja, priznanje so prejele s strani Kegljaške
zveze Slovenije, denarne nagrade pa jim je v imenu telesnokulturne skupnosti izročil Jože
Geršak. Kegljavke, ki so na Dunaju osvojile naslov svetovnih prvakinj, se bodo že v soboto
in nedeljo pomerile na državnem prvenstvu v kegljanju, ki bo v Celju. N q
Že prvi znaki »kuiiinje?«
Rokometaši Aera so z ve-
likimi ambicijami startali
v letošnje prvenstvo v 2.
zvezni ligi, kjer želijo osvo-
jiti prvo mesto in se vrniti
v 1. zvezno ligo. Po treh
uvodnih zmagah pa se je ne-
razumljivo zataknilo pri
Slobodi Šolani v Tuzli, kjer
so izgubili z 21:20. O tem go-
vori sekretar kluba Aero
Vlado Privšek.
»Domala vso tekmo do
konca smo vodili, dobili smo
tudi polčas z 9:12. Ko je že
kazalo na našo zmago, pa sta
se sodnika z Reke odločila za
spremembo kriterija sojenja
in tekmo smo izgubili. Tudi
delegat iz Novega Sada je bil
mnenja, da nam je bila zma-
ga »ukradena«. Ali se je že
začela kuhinja, ne vem, vem
samo to, da bomo igrali še
naprej na vso moč v želji, da
ta poraz čimprej pozabimo
in ga tudi nadoknadimo. Sa-
mo ob takšnem sojenju bo
izredno težko. Ob tem bi rad
dodal še to, da morajo v bo-
doče »igrati« vsi igralci, ne
pa samo dva aU trije, kajti to
je tudi premalo za končni
uspeh.«
Najboljši strelec je bil Kr-
ka, ki je bil lansko sezono še
član Slobode Šolana iz
Tuzle?
»To me je prijetno prese-
netilo, kajti kaj lahko bi bilo
drugače. Krka je dal 8 golo-
bov, Ivandija 7.«
Kako gledate na igro no-
vinca Šoštanja?
»To je dobra ekipa, ki pa se
v takšnem temovanju šele
kali. V tem kolu sem priča-
koval ugodnejši rezultat,
vendar so Šoštanjčani v go-
steh izgubih z Metalcem so-
razmerno visoko 25:20. Ne-
kaj krivde za slabše igre pa
gre iskati tudi v tem, da so
tik pred prvenstvom zame-
njali trenerja, saj so igralci
bili navajeni na prejšnieo,
5. kolo?
»V soboto, 28. oktobra
18. uri se bomo v hali q}
vec srečali z ekipo BotJ
V poštev pride samo zit\a.
Šoštanj pa bo igral v veji
ski Rdeči dvorani z moč;
ekipo Iskre iz Bugojna.«
Na lestvici sta ekipi \^
in Šoštanja po 4. kolih na
oz. 11. mestu.
Tudi v 2. zvezni ženski t,
kometni ligi so oddigrali,
kolo. Velenjčanke so gQ^^
vale v Temerinu in izguk
z Ugledom 23:20. Na lestvi
so na osmem mestu, v p,
hodnjem, 5. kolu pa bodoj
oktobra igrale v Rdeči d;
rani s trenutno drugouvršj
no Bosno. ^^^^
V petih tekmali štiri zmage
v 2. kolu 1. slovenske odbojkarske lige so lep
dosegle moške in ženske ekipe s celjskega območja, saj,
v petih srečanjih dosegle štiri zmage.
^ Takšnega uspeha že dolgo ne pomnimo. V moški li^
Šempeter izgubil v gosteh s Fužinarjem 3:1; medtem k«
Braslovče in Topolšica zmagala. Prvi so doma premap
Izolo 3:2, drugi pa v gosteh mlado ekipo Stavbarja MTT
Lestvica po 2. kolu: 5. Šempeter, 7. Topolšica, 8. Braslo
V ženski hgi so Celjanke doma gladko 3:0; odpravile Trig
Topolšica Kajuh je dobila srečanje v gosteh z Rogozo.
prav tako pa je v gosteh zmagala tudi ekipa Ljubno Q
s Palomo Branik II 1:3. Lestvica: 2. Celje, 3. Ljubno Glin,
Topolšica Kajuh.
3. moški kolo (28./29. oktober) : derbi Topolšica - Bi
slovče in Šempeter Bled. Ženska liga: derbi Topolšii
Kajuh - Celje in Ljubno Glin - Mislinja. j
NA KRATKO
Š. Cuk na evropsko
ekipno prvenstvo
Od nedelje dalje bo na Duna-
ju evropsko ekipno prvenstvo
v judu. Lepo priznanje je dose-
gel Štefan Cuk, član judo klu-
ba I. Reya iz Celja, katerega je
zvezni selektor določil za na-
stop v naši ekipi. Zanimivo pa
je ob tem še to, da bo v nasled-
nji tekmovalni sezoni eden
najboljših celjskih in jugoslo-
vanskih judoistov v zadnjem
desetletju Štefan Cuk ob na-
stopu za domačo ekipo v repu-
bliški ligi nastopal tudi za Im-
pol iz Slov. Bistrice v zvezni
ligi. Dogovori so opravljeni in
oba kluba sta menda zadovolj-
na s takšno odločitvijo.
Strelci ob 50-letnici
Juteksa
Strelska družina Juteks iz
Žalca je ob 50-letnici pokrovi-
telja pripravila zanimivo tek-
movanje z zračno puško, kjer
so nastopile štiri ekipe iz žal-
ske in dve iz celjske občine. Po
izenačenem boju so slavili do-
mači strelci v postavi Vojko
Škodnik, Bernard Martinovič
in Mladen Melanšek pred Ko-
vinarjem Štore v postavi Ivan
Kočevar, Vili Ravnikar in
Branko Malec, drugo ekipo Ju-
teksa, Celjem, Libojami in
Šempetrom. Zmagal je Melan-
šek pred Malcem in Martinovi-
čem-.
Strelci Juteksa
prevzeli vodstvo
v 2. kolu 1. republiške lige
z zračno puško so zablesteli
strelci Juteksa iz Žalca, ki so
doma visoko premagali odlič-
no ekipo NTU iz Slovenj
Gradca.
Nastopili so Martinovič,
Srnrkolj, Škodnik in Melan-
šek, ki je s 379 krogi postavil
nov občinski rekord, rezultat
pa je enak tudi najboljšemu dr-
žavnemu dosežku. Kovinar
Štore je doma izgubil z Noršin-
ci iz Murske Sobote, streljali
pa so Kočevar, Hočevar, Rav-
nikar in Malec. Celjani so na-
stopili v Hrastniku in izgubili
z domačimi strelci Rudnika.
V poraženi ekipi so bili Seršen,
Jager, Jeram in Hostnik, ki je
kot mladinec edini zadovoljil,
saj je bil najboljši. V Hrastniku
je nastopila tudi ekipa Uniorja
iz Zreč in tudi izgubila proti
Steklarju. V zreški ekipi so
streljali Lamut, Voler. Rubin
in Kežmah, kije nastreljala od-
hčnih 372 krogov. Zanimivo je,
da v tej ekipi nastopajo kar tri
predstavnice ženskega spola.
V 2. kolu v 2. republiški ligi
je ekipa D. Poženel iz Rečice
pri Laškem v Krškem tesno iz-
gubila proti ekipi SOP. Strelja-
li so Gorišek, Sašek, Matek in
Pader. V 2. kolu v 3. republiški
hgi pa so strelci Ingrada izgu-
bili v Ivančni Gorici proti SD
S. Vesel. Streljah so Kobale,
Zatler, Arčan in Lamut.
ŠŠD V rokometu in
atletiki
Dvajset ekip pionirjev in pi-
onirk se je v občini Žalec po-
merilo za prvaka ŠŠD občine
Žalec. Pri mlajših pionirjih je
v finalu ekipa Griž premagala
Žalec 11: 7 in osvojila prvo me-
sto, tretji so bili mladi rokome-
taši iz Prebolda. Pri starejših
pionirjih je v finalni tekmi eki-
pa Žalca premagala Polzelo
12 :8, tretja je bila ekipa iz Pe-
trovč, pri mlajših pionirkah in
pri starejših pa so bile n^-
uspešnejše rokometašice Žal-
ca, ki so osvojile prvo mesto,
druge pa so bile rokometašice
Prebolda.
Zveza telesnokulturnih or-
ganizacij Žalec pa je pripravila
tudi občinsko tekmovanje v at-
letiki za mlajše in starejše pi-
oniije in pionirke, ki so se po-
merih v skoku v višino, v dalja-
vo, metu žogice, v teku na 60 in
600 m. Doseženih je bilo tudi
nekaj dobrih izidov. Pri ml. pi-
onirkah je v skoku v daljavo
Brigita Petek (Žalec) dosegla
rezultat 4,67 m, v metu žogice
v isti konkurenci Mateja Rožič
(Prebold) 32,90, 600 m je Nina
Markovič (Griže) pretekla
v 1:59,20. Pri starejših pionirjih
je Renato Grešak (Griže) prete-
kel 60 m v času 8.06, 1000 m pa
Tomi Vaš (Žalec) v času 2:56,90
itd. T. T.
Špela Pere na
Evropsko prvenstvo
Tudi na drugem izbirnem
tekmovanju za sodelovanje na
svetovnem prvenstvu v umet-
nostnem drsanju za mladinke
v Coloradu Springsu je uspela
zmagati Špela Pere, predstav-
nica     drsalno-kotalkarskega
društva Tkanina Celje. S tem
si je zagotovila pravico sodelo-
vanja na neuradnem mladin-
skem evropskem prvenstvu
v ČSSR. Če bi se tam uvrstila
med prvi dve tretjini tekmo-
valk bi dobila možnost sodelo-
vanja še na svetovnem prven-
stvu.
METKA HLADIN
Dvajset let karateja v Celju
Karate društvo Shotokan
iz Celja praznuje v teh dneh
dvajsetletnico uspešnega
delovanja. Vse do lani so bi-
li člani celjske karate sekci-
je pod okriljem strokovne
borilne organizacije Jugo-
kaj, vendar z organizira-
nostjo in strokovnim izva-
janjem mentorja niso bili
zadovoljni.
Zato so se odločili in se
priključili svetovni Shoto-
kan karate federaciji iz Toki-
ja, takoj zatem pa je društvo
dobilo še nekaj odličnih čla-
nov in trenerjev. Velik in
kvalitetni premik razvoja ka-
rate veščin v Celju je bil stor-
jen po zaslugi mladega tre-
nerja, dobrega tekmovalca
in mojstra drugi dan, Marja-
na Videnška. Njegovo delo
je strokovno zastavljeno,
s poudarkom na vzgoji naj-
mlajših članov, prav tako pa
tudi na ustvarjanju kvalitet-
ne članske vrste. Člani se
redno udeležujejo vseh izpo-
polnjevalnih seminarjev do-
ma in v tujini, sodelujejo pa
tudi na tekmovanjih, kj
skoraj vedno ekipno ali p
samično dosežejo najbolj
uvrstitve. V klubu je trem
no pet delujočih skupin rj
hčnih starostnih kategor
med katerimi so najšte\i
nejši pionirji, ki vadijo vCi
lju, Vojniku in na Ljubeči
Društvo ima tudi zelo uspe
ne članice, kjer velja omen
predvsem republiško pn
kinjo in dobitnico štirih i
tih medalj v borbah in kata
Ireno Andrini.
S. KOJN!
Matjaž Debelak v Gllnu
»Savinjčani moramo držati sku-
paj,« so rekli v Gorenju Glin v Nazar-
jih Matjažu Debelaku, ko se je minuli
teden na povabilo delavcev udeležil
prevzema vrtne hiše. Ob tem so mu
zaželeli kar največ uspeha v novi
smučarski sezoni, ki za Matjaža ne bo
lahka.
Vse leto ga namreč pesti poškodba
kolena, reprezentanca pa je tudi vse
močnejša. To je sicer za »stare skakal-
ce razbremenjujoče, vendar treningi
so naporni. Prav v teh dneh so začeli
trenirati na snegu, pričenjajo se poto-
vanja, Matjaž pa je posnel tudi TV spot
za letošnjo akcijo Podarim dobim.
V tej sezoni ga čaka tudi svetovno pr-
venstvo v poletih v Wikersundu, kjer
Matjažu skakalnica leži, zato si od tega
tekmovanja tudi precej obeta.
Matjažu so v Nazarjih pokazali nji-
hov proizvodni program, ki vs(
teži k temu, da vse več polizdc.-.
predelajo v končne proizvode, to pa]j
poleg stavbnega pohištva, notranj
opreme tudi vrtni program. PreB
3200 hišic, kakršno si je izbral tui
Matjaž, so letos izvozili v ZRN, naii^
mačem tržišču pa so prodali preos^
nek letošnje proizvodnje (300 koiK
dov«. Letos načrtujejo, da bodo'
konvertibilno tržišče izvozili za 12 »
lijonov dolarjev, leta 1992 pa že za'
milijonov dolarjev.
EDI MASNI
Proizvodni program
Gorenje Glin
1. Notranja oprema j|
- pohištvo Vario 2000 1
- regali I
- stenske in stropne obloge M
- harmonika vrata ■
2. Stavbno pohištvo
- vezana in termoizolacijska okn^i
- fiksne in pomične polkne. P'
rolete
- strešna okna
- podstrešne stopnice
3. Vrtni program
- dvrtne hišice
- vrtne garniture
- peskovniki
- kompostniki
4. Polfinalni izdelki
- surova in oplemenitena iverka
- žagan les smreka/jelka u
- obodi predalov ^
CENTER ZA SOCIALNO DELO
OBČINE ŽALEC
Komisija za medsebojna delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
RAČUNOVODJE -
opravljanje finančno knjigovodskih del
pogoji:
- Za opravljanje teh del so potrebna znanja pridob-
ljena z usmerjenim izobraževanjem (ekonomske
usmeritve) na V.oz. VI. stopnji,
- 4 oz. 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih in
nalogah.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov
Center za socialno delo občine Žalec, Cesta na Lavo
1, Žalec, Komisija za medsebojna delovna razmerja.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku
prijavnega roka.
26. OKTOBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Košarkarice Korsa še neporažene
pokalni derbi v republiški li-
gi med Cometom in Celjem
v Slovenjskih Konjicah je bil,
tako kot vedno, poln borbeno-
sti, ostrine z veliko želje na
obeh straneh. Tokrat je izo-
stala le rezultatska negoto-
vost, kajti Celjani so si zmago
praktično zagotovili že 10 mi-
nut pred koncem srečanja, ki
so ga dobili z 80:62.
Konjičani so nastopili brez
Stojana Šmida, petkrat naj-
boljšega strelca SKL, pa brez
poškodovanega Perkiča in
prav tako kaznovanega Stanka
Srota. Na klopi ob igrišču ni
smel sedeti trener Cometa
Klančnik, bil pa je seveda za
njo, med gledalci, kajti tudi on
jo je skupil v Novem Mestu,
kjer se Konjičani po odlični
igri in veliki prednosti niso
zmogli zadržati ob očitni sod-
niški kraji. Klančnik in Šmid
sta kaznovana z dvema tekma-
ma, medtem ko Šrotu preti
prepoved igranja za daljši čas.
Po govoricah je mahal z roko
pred obrazom sodnika Kamni-
karja, le-ta pa trdi, da se ga je
tudi dotaknil.
Tako oslabljeni so Konjičani
odUčno začeh, bilo je 12:2.
Trem trojkam razpoloženega
Železnikarja sta vsak po eno
dodala še Miran Šrot in Po-
kom. Celjani so se deloma pre-
budili in v 14. minuti prvič ize-
načili, 26:26, nato pa dobih
polčas 37:34. V 2. delu so Ce-
ljani trdo prijeli v obrambi in
z nekaj protinapadi štrli odpor
nasprotnika. Za Comet so koše
dosegh: Šešerko 10, Črešnar 4,
M. Šrot 5, Leva 1, Mlakar 4,
Pučnik 3, Pokom 8 in Železni-
kar 27, Pri Celju pa Gole 16,
Sušin 4, Buntič 7, Urbanija 4,
Medved 10, Cerar 9 in Aničič 4.
Po treh kolih je Celje še brez
poraza tako kot ljubljanski
Slovan in domžalski Helios.
Comet je brez zmage zadnji.
Rogaška pa z eno zmago na
petem mestu. V Rogaški Slati-
ni so domači visoko nadigrali
ekipo   Rudarja   iz   Trbovelj
101:65 (48:28). Strelci za Ro-
gaško: Tišma 24, Voh 5, Kidrič
15, Čovič 16, Tabak 19, Unfer-
dorben 8 in Volarič 14.
Comet bo v naslednjem kolu
težko presenetil Triglava
v Kranju, novi zmagi pa naj bi
si priigrala na domačih igriščih
Rogaška s Colorjem iz Medvod
in Celje z ljubljansko Ilirijo, ki
je četrta na lestvici.
Boris Zrinski, trener Merxa:
»Domači so bih zelo oslablje-
ni, vendar so odlično zaigrali,
še posebej Železnikar. Tekmo
smo odločili šele v zadnjih pe-
tih minutah. V prvem delu
smo igrali izredno slabo in ne-
odgovorno v obrambi, v napa-
du pa smo izven rakete metali
6:4. Mi, ki temeljimo igro na
uspešnih rnetih z razdalje, si
tudi na gostovanjih ne bi smeli
dovohti kaj takega. Posebne
pohvale si ne zasluži nihče.
Medved se je izkazal s skoki
pod košema, Gole pa je v 2.
delu solidno zaigral v obrambi
proti Železnikarju ter držal re-
zultat v rokah v ključnih tre-
nutkih.«
Mitja Hlastec je proti Cimo-
su in Celju vodil obe ekipi Co-
meta. Z Matjažem Vrtovcem,
bivšim trenerjem košarkaric,
le-te niso bile več zadovoljne,
medtem pa si je trener košar-
karjev Vili Klančnik prislužil
prepoved vodenja ekipe na
dveh srečanjih.
»Če bi bila moška ekipa
kompletna, bi bilo vse skupaj
nekoliko drugače. V naši pe-
terki peti igralec ni bil na nivo-
ju ostalih štirih, kar se je še
najbolj pokazalo v 2. polčasu.
Celjani so v odločilnih trenut-
kih izkoristih svoje izkušnje in
višino. Po naših napakah so
nas dotolkli v protinapadih.
Naša želja je ostati v Ugi, mor-
da pa nam bo dosegljiva tudi
sredina lestvice.«
Košarkarice Korsa Rogaške
so po štirih kolih v 1. b ZKL še
vedno neporažene. Na gosto-
vanju pri ekipi Zagreba 88 so
tesno slavile 74:73 (35:30).
Slatinčanke so v 2. delu zaosta-
le največ za 7 točk, minuto
pred koncem pa za 4 točke; 15
sekund pred koncem so uspele
povesti za točko, nato pa ubra-
nile napad domačink. Strelke
za Kors: Cveta Jezovšek 8, Pe-
šič 16, Virant 7, Kokolj 10,
Germ 4, Ciglar 16, Polutnik
3 in Jurše 10. V naslednjem
kolu bo Kors v domači telo-
vadnici gostil ekipo UM Rad-
nik iz Bjeljine, ki ima le eno
zmago. Stanislav Lukič, trener
Korsa:
»Za Zagreb 88 so zaigrale tri
izkušene igralke, ki v prvih
treh kohh niso nastopale. Sku-
paj so dosegle 37 točk in skoraj
ogrozile našo zmago.«
V SKL za ženske je Comet
sicer premagal Cimos 61:55.
Gostje iz Divače so dobile pol-
čas 34 :28, v 28. minuti pa prvič
prepustile vodstvo Konjičan-
kam, ki so izkoristile mlačnost
sodniškega para in s trdo igro
na meji osebne napake v izena-
čeni igri prevesile tehtnico na
SVOJO stran. Največ košev za
Comet so dale Šporar 13,
Kranjc 12 in Baraga 10. Comet
si trenutno deli prvo mesto
z dvema zmagama v treh
tekmah.
Košarkarice celjske Metke
se bodo najverjetneje spreho-
dile skozi II. SKL, vsaj sodeč
po prvi tekmi. V Celju so
v »igri maske z miško« prema-
gale ekipo Hrastnika 88:25
(56: 13). Trener Kusič je v igro
poslal vseh 12 igralk, med
strelke pa so se vpisale Jurak
24, Čuješ 21, Hajdinjak 15, Vo-
dopivec 12, Planko 4 ter Mijač
in Cretnik po 6.
V 2. SKL za moške je Polzela
tretjič zmagala. V Zagorju je
nadigrala istoimensko ekipo
s 96 :83, n^več košev pa so da-
h Benčan 16, Kržan 18 in Mitja
Turnšek, ki je tudi trener mo-
štva, 22. V naslednjem kolu bo
v Laškem domači Zlatorog go-
stil ekipo Polzele.
DEAN ŠUSTER
ElkroJ dobil derbi
V 9. kolu republiške nogo-
metne lige je bil mali derbi
v Mozirju, ki ga je dobil El-
kroj, ki je premagal nogo-
metaše Partizana Hmezad
iz Žalca z 1:0, gol pa je samo
sedem minut pred koncem
tekme dosegel komaj se-
demnajstletni Turk.
Steklar je igral doma proti
vodeči Izoli in izgubil 1:2,
gol pa je dal Koražija iz ka-
zenskega strela. Lestvica: 5.
Rudar (TV). 9. Steklar, 11. El-
kroj in zadnji, 14. Partizan
Hmezad Žalec, kije še vedno
brez zmage. Prihodnje kolo
bo na sporedu v nedeljo, 29.
oktobra. Znova bo mali der-
bi, tokrat v Žalcu med Parti-
zanom Hmezad in Steklar-
jem iz Rogaške Slatine, med-
tem ko velenjski Rudar go-
stuje pri Muri, Elkroj pa pri
Stol Virtusu v Kamniku.
V območni republiški ligi
vzhod so odigrali 8. kolo:
derbi med vodilnima ekipa-
ma Nafto in Ingrad Kladivar-
jem v Lendavi se je končal
neodločeno 1:1, strelec za
Celjane pa je bil Marinček.
Dravinja je proti pričakova-
nju doma izgubila s Sredi-
ščem 0:1, Drava pa je doma
igrala s ERO Šmartno neod-
ločeno 2 :2, strelca pa sta bila
Korber in Bervar. Lestvica:
2. Ingrad Kladivar. 3. Dravi-
nja, 10. ERA Šmartno. Pri-
hodnje, 9. kolo, bo na spore-
du v nedeljo, 29. oktobra, ko
se bodo srečali ERA Šmart-
no-Dravinja in Ingrad Kladi-
var-Proletarec.
. tv
Dobra mrha je naslov
druge uspešnice ansambla
Don Mentoni Blues Band,
ki se je javnosti predstavil
pravzaprav s skladbo Kari-
era s katero je nastopil le-
tos na Pop delavnici. Do-
bra mrha pa je tudi naslov
kasete tega ansambla, kije
izšla te dni • Roman Jurič-
ki že deveto leto vztraja kot
organizator nastopov raz-
nih ansamblov iz vse Jugo-
slavije na našem območju.
Prihodnje leto se mu izteka
tudi pogodba za najem di-
skoteke Alibaba Hotela
Prebold in zato že resno
razmišlja, da bi se umaknil
s tega poslovnega področja
• Ansambel Zvončki iz Ra-
deč, ki s skladbo Hrepene-
nje v dežju vodijo na lestvi-
ci domačih melodij Radia
Celje, nameravajo s to
skladbo konkurirati tudi
na Lojtrci domačih • Dam-
jana Penič, napovedovalka
Radia Celje in pevka, se
vzadr\jem času pojavlja tu-
di kot sodelavka Mita Tre-
falta v televizijski oddaji
Kolo sreče • Jutri se bodo
v KLjUBU na celjskem de-
lu turneje- predstavljanja
plošče Bitka za ranjence
ustanovili ljubljanski So-
koli s Perom Lovšinom na
čelu • Iz zaupnih virov smo
izvedeli, da znan celjski
glasbenik, podpornik mla-
dih obetajočih skupin in
član različnih zasedb, od
dua do kvinteta (imena še
ne smemo izdati), priprav-
lja v samem Celju snemalni
studio. Kdaj bo odprt, seve-
da še ni moč napovedati.
Novospleteni venček šansonov
¥ Rogaški Slatini to šestič elita lepega petla In pesmi
Jugoslovanski šanson Ro-
gaška 89 bo 27. in 28. oktobra
v Kristalni dvorani Zdravi-
lišča Rogaška Slatina, ki je
organizator tega tradicional-
nega festivala, letos že šeste-
ga zapovrstjo.
Izmed devetdesetih pesmi,
ki so jih avtorji poslali na nate-
čaj, jih je strokovna žirija za
letošnjo prireditev izbrala dva-
intrideset, prav toliko bo na-
stopilo tudi pevcev in domala
vseh delov Jugoslavije ter av-
torjev besedil in glasbe. Uvod
v letošnji Jugoslovanski šan-
son Rogaška 89 bo petkova po-
poldanska okrogla miza v ho-
telu Sava na temo aktualnost
šansona današnjega časa. Po
ustaljeni navadi bosta oba ve-
čera razdeljena na dva dela:
v prvem bomo vsakič slišali 16
novih pesmi, drugi del koncer-
ta pa bo posvečen gostu. Gost
petkovega večera bo dramski
igralec Iztok Mlakar, član Pri-
morskega dramskega gledališ-
ča iz Nove Gorice, sobotnega
pa kantavtor in šansonjer Du-
šan Uršič. Pevce bo tudi letos
spremljal ansambel Bojana
Adamiča.
Med avtorji besedil letos sre-
čamo imena, kot so Desanka
Maksimovič, Smiljan Rozman,
Dobrica Cesaric, Ervin Fritz,
Drago Britvic, Bina Štampe,
Milan Jesih in France Preše-
ren s Silo spomina, ki jo je
uglasbil Urban Koder. Od av-
torjev glasbe velja omeniti Ja-
nija Goloba. Jureta Robežnika,
Bojana Adamiča, Olgo Weiss-
bacher, Vladimira Styasnega
in druge. Zanimiva in kako-
vostna bo tudi pevska parada
z Marjano Deržaj, Lado Kos,
Vito Mavric, Jerico Mrzel,
Zvonkom Špišičem, Zafirom
Hadžimanovim, Tatjano Dre-
melj, Ladom Leskovarjem,
Meri Avsenak, Janijem Kova-
čičem, Ivico Percl, Mariom Mi-
haljevičem, Ksenijo Erker,
Alenko Pinterič..., sicer pa se
bodo nastopajoči pojavljali tu-
di v dvojnih ali celo trojnih
vlogah: kot avtorji besedil,
glasbe in izvajalci.
MARJELA AGREŽ
Enodnevni seminar za bobne
v soboto, 21. oktobra je bil
v mladinskem kulturr>em cen-
tm KLjUB v Celju enodnevni
seminar za bobne, katerega je
organiziralo ZKO Slovenije na
pobudo Gregorja Strniše sve-
tovalca za glasbeno dejavnost.
To je bil drugi tovrstni semi-
nar, prvi je bil aprila letos v Za-
gorju, ki je edinstven v Slove-
niji. Predstavljena je bila jaz-
zovska oz. rockovska postavi-
tev bobnov, uporaba elektron-
skih tolkal, notacija, jazzovski,
rockovski, pop obrazci, pred-
stavitev literature, itd. Semi-
nar je obsegal teoretično in'
praktično delo in sicer pod
mentorstvom Aleša Rendla, ki
je študiral bobne na graški jazz
akademiji. Slovenci ga pozna-
mo predvsem kot člana sku-
pin: Begnagrad, Srp in Quate-
briga. Na seminar je prišlo
enajst poslušateljev, nekoliko
več kot aprila v Zagorju. Na
žalost je eden moral predčasno
oditi, saj je med odmorom ugo-
tovil, da mu je avto odpeljal
pajek. Ostah so bili rrinenja, da
je enodnevni seminar ravno
pravšnji, saj jim daje osnove in
motivacijo za samostojno delo,
ki je nujno za tiste, ki želijo
napredovati.
ZKO Slovenije ima v pripra-
vi še nekaj podobnih seminar-
jev in upamo lahko, da bodo
tudi ti kakovostno na takšni
ravni, kot je bil ta.
EINSPIELER EDO
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1. SALED WITH A KISS - JASON DONOVAN (6)
2. CHERISH - MADONNA (4)
3. BREAKTHRU - QUEEN (7)
4. EMILIJA - RIVA (3)
5. CALIFORNIAN BLUE - ROV ORBISON (9)
6. DOMOVINA - PREDIN DEDIČ, DŽORDŽEVIČ (2)
7. OD SVEG TEBI SRCA FALA - OLIVER DRAGOJEVIČ (9)
8. VRNIVA SE NA NAJINO OBALO - NACE JUNKAR
IN HELENA BLAGNE (10)
9. PRIJATELJU - ALEKSANDER MEŽEK (1)
10. THE BEST-TINA TURNER (1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
DomaČe meiodije:
1. HREPENENJE v DEŽJU-ZVONČKI (7)
2. ČAŠA SREČE-TONI VERDERBER (5)
3. ŠPETIR NA PAURIH - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI
KVINTET (8)
4. SONCE SREČE-BURNIK (4)
5. PISMO PIŠEM TI-CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET    (9)
6. STISNI SE K MENI-FANTJE Z VSEH VETROV (4)
7. PRAV MALO DNI-PETRIČ (3)
8. KADAR OČE PRAZNUJE-BRATJE IZ OPLOTNICE (8)
9. ŠPARANJE-FANTJE TREH DOLIN (6)
10. LJUBEZEN-DOBRI ZNANCI (1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
26. OKTOBER 198ft
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČANCAH
SafarI na drug način
Ležerna safari
moda je pravza-
prav aktualna
skozi vse leto zara-
di svoje vsestran-
skosti in praktič-
nosti.
Modni ustvarjal-
ci se tega prav do-
bro zavedajo, zato
nam vedno znova
pripravijo kreacije,
ki so prijetne za no-
šenje in mamljive
očem.
Kljub temu pa doživlja ta
garderoba iz leta v leto nove
modifikacije, nekateri detajli
se odstranijo, drugi zopet do-
dajo. Klasičen safari z mno-
gimi žepi, naramnicami, ne-
tovi in sponkami je letos či-
stejših linij kot običajno. De-
tajU so sicer še nepogrešljivi,
vendar niso več prišiti na sa-
ma oblačila, ampak se prila-
gajajo posameznernu okusu.
Barve so tople, 'naravne,
prav tako materiali.
Specifično noto temu stilu
dajejo čevlji z nizko peto in
torbice v kombinaciji usnja
in pletenih ali platnenih
všitkov.
ZDRAVILNE RASTLINE
Zdravilni gornik
Zdravilni gornik je že stoletja znan kot zdravilna
rastlina. Njegove liste poznamo kot ursi čaj. Rastlina
spada med vresnice. To družino sestavlja skoraj
2 tisoč vrst. Večina jih raste na revnih, peščenih in
zakisanih tleh v zmerno toplem pasu severne in
južne poloble. Najpogosteje so grmi ali grmički, vča-
sih tudi drevesa. Značilno zanje so odebelitve na
koncu koreninic. Te so sestavljene iz razvejanih gli-
vičnih nitk, ki se razpredejo po zunanji skorji koreni-
nic. Življenjsko važna vloga teh glivic je v tem, da
spravijo hranilne snovi v zemlji v takšno obliko, ki
jo rastlina lahko vsrka.
Rod gornikov šteje približno 50 vrst in večinoma
rastejo v Severni in Srednji Ameriki. Ena sama vrsta,
tako imenovani zimzeleni gornik (Arctostaphylos uva
- ursi L. Spreng) raste po vsej severni polobh. To je
grmič z zimzelenimi listi, sicer pa zelo razvejan in
ostane ponavadi nizek, veje pa so plazeče. Listi so
majhni, dolgi do 3 cm in drobno napiljeni. Raste na
vsakovrstnih tleh, le na pobočjih visokih gora redkeje.
Plod je jagodast, s petimi trdimi koščicami, ki ima
vsaka le po eno seme. Kalitev je pri tej rastlini zelo
počasna in se odpre po dveh do treh letih. In ko
rastlinica vzkah, ostane še vsaj dve leti takšna kot je.
Šele nato požene koreninico in rastlina se osamosvoji.
Nabiramo liste (folia Uvae ursi). ki vsebujejo fenol-
glikozide. med katerimi je najpomembnejši arbutin,
nato metilarbutinin, prosti hidrokion, čreslovine, fla-
vonoide, nekaj eteričnega olja, grenčine in galusovo
kislino. Listi so najbolj zdravilni spomladi, ker tedaj
vsebujejo tudi največ zdravilnih snovi. Sušimo jih
v tenki plasti v senci na prepihu. Nato je potrebno
suhe hste zdrobiti, ker s tem olajšamo ekstrakcijo
arbutrina. Vodni pripravki uve ursi droge imajo anti-
septični učinek na ledvične organe in pomaga pri kro-
ničnih in akutnih vnetjih ledvic, mehurja. Ljudsko
zdravilstvo ga priporoča tudi pri sladkorni bolezni in
kot čaj za čiščenje krvi. Včasih so liste uve ursi zaradi
njihove debeline kuhali tudi do 15 minut. To je popol-
noma narobe. S tem so se izlužile tudi ostale snovi,
zlasti čreslovine in čaj je ostal neokusen in je obreme-
njeval želodec in zastrupljeval jetra. Aktivna snov je tu
le arbutin, ki ga lahko izlužimo tako, d^ eno veliko
žlico zdrobljenih listov prelijemo s pol litra mrzle vode
in pustimo stati 12 do 24 ur; med tern vse skupaj kdaj
pa kdaj premešamo. Nato prelivek precedimo in ga
lahko pogretega spijemo tri krat na dan po skodelico
ali dve. Prelivek lahko dodamo tudi ostalim čajem, ki
smo jih skuhali npr. iz mešanice kilavca, kopriv,
regrata in rmana. Napitek zelo hitro pomaga pri raznih
akutnih (prehladnih) obolenjih mehurja. Aktivna snov
arbutin deluje le v lužnatem okolju, ki omogoča da se
sprošča hidrokinon, ki preprečuje vnetja. Zato ursi čaj
ne sme biti kisel (limonin sok), ne smemo pa uživati
hrano, ki povzroča kisel urin.
Ursi čaj je sestavni del mnogih čajnih mešanic, ki se
uporabljajo za zdravljenje prehladnih obolenj. Zato je
potrebno, da ga vedno pripravljamo po navodilih, ki
sem jih opisal zgoraj.
BORIS JAGODIC
Dietna prehrana
Za vse ljudi veljajo enaki
prehrambeni principi, razlike
so le v količini hrane, kar pa
zavisi od življenjske dobe in
telesnih aktivnosti posamez-
nika. Prehrana sladkornega
bolnika temelji prav tako na
principih zdrave prahrane
s to razliko, da se izključi iz
prehrane čisti sladkor, kajti
pri sladkornih bolnikih se
sladkor ne presnavlja zaradi
pomanjkanja inzulina tako
kot pri zdravih.
K^ so principi zdrave pre-
hrane? Količina hrane mora
biti tohkšna, da se omogoči
normalen telesni razVoj. V os-
novni dnevni prehrani so zato
potrebna naslednja živila:
- kruh in proizvodi žitaric,
- meso in mesni izdelki,
- mleko in mlečni izdelki,
- sadje in zelenjava
Mast moramo zmanjšati na
minimum in sicer tisto, ki jo
uporabljamo za pripravo hra-
ne, kot tisto, ki se nahaja skrita
v posameznih živihh. Principi
diabetične prehrane pa so se
zadnja leta precej spremenili.
Včasih so ekstremno zmanjše-
vali škrobno prehrano, danes
pa se veča količina škrobnih
hranil, ampak se zato manjša
količina masti (količina oglji-
kovih hidratov pri diabetični
prehrani je tako danes do 55%,
beljakovin od 15%-20%, maš-
čob od 25%-307o). Zelo važen
je pravilen razpored dnevnih
obrokov, priporočamo 5-6
dnevnih obrokov glede na vr-
sto terapije, vedno pa moramo
prilagoditi dieto še drugim bo-
leznim zaradi katerih se lahko
pacient zdravi istočasno (v pri-
meru žolča, želodca, ledvic).
Vsakemu pacientu je potrebno
posebej prilagoditi dnevne
energetske potrebe, pri čemer
moramo upoštevati telesno te-
žo bolnika, pacientovo telesno
aktivnost, pokUc, vrsto terapi-
je. Važna v sladkorni dieti so
živila, ki vsebujejo dosti ba-
lastnih snovi to so celuloza, lig-
nin v zelenjavi, baktin v sadju,
bemiceluloza...
Te snovi namreč upočasnijo
praznjenje želodca, pospešijo
prehod hrane preko črevesja,
znižujejo izločanje masti z bla-
tom. S takim delovanjem
zmanjšajo balastne snovi re-
sorbcijo masti, ogljikovih hi-
dratov in s tem manjši unos
energije. Važno mesto v slad-
korni dieti im^o tudi sladila,
to so zamenjava za sladkor.
Umetna sladila so saharin, ci-
klamit, aspartam, lahko pa za-
menjamo sladkor tudi s fruk-
tozo, sorbitenom, ksilifinom.
Prednost teh sladil je, da pri
presnovi štedijo inzulin. Ener-
gija iz hrane se uporablja za
bazalni mefabolizem in meha-
nično delo, to je telesna aktiv-
nost. Hrana je izvor energije za
naše telo kot je bencin pogon-
sko sredstvo za avto. V prehra-
ni so potrebni poleg ogljikovih
hidratov, beljakovin in maš-
čob tudi še minerali in vitami-
ni, ki pa so brez energetske
vrednosti. Normalno hranjen
človek potrebuje dnevno
25Kcal/kg telesne teže, debeU
ljudje 18Kcal/kg telesne teže,
suhi 30Kcal/kg telesne teže.
Različna stanja zahtevajo do-
datne Kcal npr. nosečnost, do-
jenje, otroci v obdobju rasti,
operativni posegi.
Na koncu bi poudarila, da je
diabetična prehrana osnova za
vsako vrsto sladkorne bolezni,
pa naj si bo v zdravljenju bo-
lezni potrebna le dieta ali
zdravljenje s tabletami oz. in-
zulinom. Sladkorna dieta je
zdrava, uravnotežena prehra-
na, ki je priporočljiva za vsake-
ga človeka tudi za nediabetika.
Dr. NUŠA ČEDE-PERC
Primerno darilo - melo-
dija po želji v sporedu
Radia Celje
GREMO V KINO
UNION
do 29. 10.: ČAROVNICE IZ
EASTW1CKA - ameriški film
30. 10.: BARVA DENARJA
- ameriški film
Filmsko gledališče
26 10.: KOBILICA - ameriški
film
MALI UNION
do 30. 10. do 4. 11.: AMADE-
US - ameriški film
METROPOL
do 1. 11.: POLICAJ ŠTEV.
1 - ameriški film
do   1.   11.:   NEMORALNE
ZGODBE - francoski film
Matineja
28. 10.:    BOŽJI    OKLEP
- hongkonški film
DOM
do 29. 10.: NINJA IN 13
KONDORJEV - hongkonški
film
od 30. 10. do 1. 11.: BOŽJI
OKLEP - hongkonški film
Mladinski program
do 29. 10.: BES SHAOLINA
- hongkonški film
KINO VOJNIK
29. 10.: HUDIČEVA POLI-
CAJA - ameriški film
KINO RADEČE
29. 10.: RDEČE. ŽARENJE
- ameriški film
KINO ŽALEC
26. 10.: NADINA - nemški
film
27. in 29. 10.: WILOW - ameri-
ški film
31. 10.: ZDRAV SEKS
V    ZDRAVEM    TELESU
- ameriški film
Nočni program
28. 10.: ZAČETNIK V HIŠI
LJUBEZNI - ameriški film
KINO PREBOLD
26. 10.: POPER IZMIAMIJA,
2. del - ameriški film
27. 10.: RING SMRTI - ame-
riški film
29. 10.:    MOONWALKER
- ameriški film
KINO POLZELA
26. 10.: RING SMRTI - ame-
riški film
28.10.: POPER IZ MIAMIJA,
2. del - ameriški film
29. 10.: NADINA - nemški
film
31. 10.: NEVARNA MAMA
- ameriški film
KINO LIBOJE
28. 10.: NADINA - nemški
film
KINO ŠMARJE
26. 10.: HIDDEN - ameriški
film
27. 10.: ARIZONA JUNIOR
- ameriški film
28. in 29. 10.: VELIKI POSEL
- ameriški film
KINO ROGAŠKA SLATINA
26. in 27. 10.: IZGUBLJENI
FANTJE - ameriški film
28. in 29. M).: PRED VRATI
JE BIL DOJENČEK - ameri-
ški film
30. in 31. 10.: PROGRAMI-
RANA     ZA     UBIJANJE
- ameriški film
KINO RTC UNIOR ZREČE
26. 10.:   WALL   STREET
- ameriški film
27. 10.:  TRIJE  AMIGOSi
- ameriški film
28. 10.:   ŠEFOVA   ŽENA
- ameriški film
29. 10.: VRZI MAMO Z VLA-
KA - ameriški film
REDNI KINO TITOVO
VELENJE
26. in 27. 10.: KARATE KID
2. del - ameriški film
28. in 29. 10.: SAIGON - ame-
riški film
30. in 31. 10.: ONA HOČE
NAJBOLJŠE - ameriški filtn^
Nočni program 1
26. in 30. 10.: SEKS NA FAK- ■
SU - ameriški film
27., 28. in 29. 10.: ENAJST
DNI, ENAJST NOČI - ameri,^
ški film m
KINO DOM KULTURE ■
30. 10.: DIRKA ZA ŽIVLJH|
NJE - ameriški film
29. 10.:  TOM  IN  JARRY
- ameriški film - otroška ma-
tineia
KINO ŠOŠTANJ
28. 10.:   TOM  IN  JARRI
- ameriški risani film - otro
ška matineja
29. 10.: KARATE KID. 2. d«
- ameriški film
30. 10.: SAIGON - amerišk
film
Nočni program
28. 10.: ENAJST DNI,
ENAJST NOČI - ameriški
film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
27. 10.: KARATE KID, 2. del
- ameriški film
29. 10.:   TOM  IN  JERRY
- ameriški risani film - otro-
ška matineja
31. 10.: SAIGON - ameriški
film
Nočni program
29. 10.: ENAJST DNI,
ENAJST NOČI - ameriški
film
RECEPT TEDNA
Avokadova juha z rakovičjim
mesom
To je juha za posebne priložnosti in zanjo potrebujemo
naslednje: eno žlico olja, eno žlico moke, en liter močne,
čiste goveje juhe, 150 g avokada, bel poper, sol, pol
kozarčka šampanjca ali belega vina, eno konzervo rakcev
ter žličko sesekljanega drobnjaka.
V lonec damo žlico olja, ga segrejemo in z moko naredimo
svetlo prežganje ter zalijemo z juho. Vse skupaj kuhamo 10
minut. Avokado po dolžini razpolovimo, odstranimi koš-
čico. Nato polovici sadeža olupimo in meso z vilicami zdro-
bimo v gladek pire. Tega damo v juho, popopramo in pose-
limo. Vse dobro premešamo, juho odstavimo z ognja,
dodamo šampanjec ah vino in juho nalijemo v skodelice.
V skodelico damo še rakovičje meso, potresemo s seseklja-
nim drobnjakom in ponudimo.
Francoska limonova juha
Za to juho potrebujemo dva rumenjaka, dve žlici drobno
sesekljanega peteršilja, eno žlico limoninega soka, poper,
liter močne goveje juhe ter nariban muškatni orešček.
V vsak krožnik damo rumenjak, žlico sesekljanega peter-
šilja, žličko limoninega soka, ščepec soli in popopramo.
Prilijemo vrelo juho ter potresemo z naribanim muškatnim.
oreščkom.
24. STRAN - NOVI TEDNIK

Biserna Tovornilcova iz Lolt pri Planini
Konec prejšnjega meseca,
ob ravno takšnem vremenu,
kot je bilo tiste sobote dan
pred šestdesetimi leti, ko
sta se vzela, je bila ponovna
potrditev zakonske zveze za
Mirka in Terezijo Tovornik
iz Lok pri Planini. Tokrat že
biserna.
Le klenim, dobrosrčnim in
pridnim ljudem je menda to
dano učakati. Bežen prelet
vseh dogodkov iz njunega
življenja to potrjuje. Biti
kmet pri Kladovskih, kot se
je po domače reklo, in skrbe-
ti za red na polju ter v gozdu
pri 40 hektarjih ni kar tako.
Med kmeti v tistem koncu
bregov so držali »štango«,
saj so bili med največjimi.
Veselje pri hiši se je priče-
lo z novimi življenji. Kar zvr-
stili so se: Marija, Jože, Fran-
ci, Srečko, Rezika in Jožica.
Z leti je le Srečko ostal do-
ma, ostali pa so se pomožili
in poženili v bližnjo okohco.
Danes je pri Tovornikovih
vse drugače. Zunaj ropotajo
stroji, v kuhinji prav tako in
vse se naredi dosti prej kot
nekdaj. Vselja tudi ne zmanj-
ka. Ob družinskih praznikih
in kakšni ohceti se jih zbere
menda več kot za en pod.
S šestimi otroci se je Tovor-
nikov rod razširil. Za njim je
sedaj že 24 vnukov in prav
toliko pravnukov. Menda so
se vsi vrnili pod rodni krov
tudi ob njunem visokem ju-
bileju. Vseh skupaj naj bi bi-
lo več kot 80.
Ob vseh dejstvih ne kaže
izpustiti še to, da je ata Mir-
ko eden tistih kmečkih go-
spodov, ki je imel poleg dela
na domači zemlji voljo delo-
vati tudi v krajevni skupno-
sti in občini. Za to je bil pred
leti odlikovan z državnim
odhkovanjem. Prejel je Red
zaslug za narod s srebrno
zvezdo.
Mirko in Terezija si ob te-
žavah z zdravjem krajšata
čas z branjem, največkrat pa
drug drugega tolažita, da ni-
sta preglasna ob nejevolji, da
noge in roke niso več tisto,
kar so bile pred leti.
VLADO MAROT
Junec s šestimi nogami
v Trbovljah, pri kmetu Janezu Pustu, po domače pri Kobacu, ^
je lanskega septembra ugledal svet junček Mišo s šestimi.i
nogami. Janez Pust je bil najprej presenečen, potem pa se je^
znašel in na stalo nalepil urnik ogledov ter pripisal, da prosto-
voljnih prispevkov ne bo odklanjal. L, OJSTERŠEK i
Velika plesna prireditev v Žalcu
v soboto je bil v Žalcu kvalifikacijski plesni turnir za državno prvenstvo. Nastopilo je nekaj več
kot šestdeset parov iz številnih plesnih klubov in šol Jugoslavije. Največ uspeha so imeli plesni
pari iz ljubljanske Kazine, ki je bila poleg Delavske univerze iz Žalca organizator turnirja,
Titovega Velenja in Sphta. Turnir je tr^al kar šest ur, gledalcev pa je bilo več kot tisoč.
T.TAVČAB
Jutro, 27. oktober 1940
Betonska podlaga cestišča je že gotova. Zdaj polagajo
robnike, nakar bodo začeli ulico tlakovati. Tlakovali jo
bodo z granitnimi kockami in zalivali spoje z asfaltom.
UrediliJbodo tudi hodnik za pešce na obeh straneh uUce.
Vodnikovo ulico bodo tlakovali od Kranja Petra ceste do
Mestnega gledališča. Novi hodnik za pešce od Gradtove
hiše na desni strani proti gledališču pa bodo letos zgradili
samo do vita pred šolo šolskih sester. Pred meseci je
prejel mestni Hnančni odbor pooblastilo mestnega sveta,
da reši vprašanje odkupa vrta pred šolo šolskih sester, kjer
bi zgradili nov hodnik za pešce. Do tega nujno potrebnega
odkupa pa še ni prišlo, ker bsje ni na razpolago fmančnih
sredstev. Ta nedostatek na izredno prometni Vodnikovi
ulici bo zelo občuten, odpraviti pa ga nameravnjo šele
prihodrije leto.
MEmŠOVEC      ^ ^
naCeliskem
Papež bi priznal, da Je coprnik
Te besede so bile zapisane
v 16. stoletju v Trierju na
Nemškem. Jezuit Spee je
z njimi povzel izpoved enega
od tamkajšnjih inkvizitorjev,
nanaša pa se na mučenje in
mučilno " orodje med tako-
imenovanim preiskovalnim
postopkom. Dokazovanje
verskega odpadništva v času
inkvizicije, pozneje pa v pro-
tičarovniških procesih z ma-
terialnimi dokazi ni bilo v ra-
bi, ker za večino obtožb le-
teh ni bilo, saj bi morali reci-
mo coprniško druščino na
shodu zajeti pri dejanju, po
zraku frfotajočo veščo pred
pričami sneti z neba, labora-
torijsko ugotoviti zastrupi-
tev in tako naprej. Zato je
bila skrajšana pot do prizna-
nja v mučilnici. Pregreha, ki
je mogla biti kaznovana
s smrtjo, je bila dokazana
zveza s samim hudobcem.
To je bilo treba »dokazati«,
da bi si sodnik, kot Pilat,
opral roke nad krvjo žrtve.
In kaj je bilo prepričljivejše
od priznanja?
Grof von Purgstall, ki je
bil vladni komisar pri veli-
kem procesu v Felldbachu
na nemškem Štajerskem, je
28. januarja 1675 poročal
vladnemu kanclerju v nem-
škem Gradcu.
»Sam pri torturi mučenja
nisem bil navzoč, ker je bilo
nemogoče, da bi zdržal
v takšnem smradu in
mrazu...«
To pričevanje o razmerah
v takratnih »kehah« je samo
opis okohščin, v katerih je
preiskava in dokazovanje
potekalo. Nekam hudičev-
sko je shšati, da si je smel
obtoženi iz kroga zasliševal-
cev (aus dem Ring) izbrati
zagovornika. Zagovornikova
vloga je bila natanko predpi-
sana, pač zato, da bi bil de-
janski zagovor onemogočen.
Takšne sodne tragi-komedi-
je pozna tudi sočasje, zlasti
v pohtičnih procesih, ko je
pogosto treba podvomiti, če
ni zagovornik v resnici toži-
lec. V protičarovniških pro-
cesih pa običajno zagovorni-
kov ni bilo, ker so bili obto-
ženi tolikanj razvpiti, da je le
redko kdo tvegal zagovarjati
coprnika ah coprnico. Kar
zamislimo se nad časom 400
let nazaj, ko vendar tudi dan-
danes doživljajo odvetniki
politične pritiske in represa-
lije zaradi političnih, oziro-
ma razrednih »zločinov«.
Primer Apolonije Herič
v gornjeradgonskem proce-
su 1744 leta, ko je v njen prid
nastopil dr. Flegerič, je kar
izjemen.
Dokazati krivdo, je bilo
sredstvo ki posvečuje cilj.
»Štajerska Karolina« pa je
bila glede teh sredstev zelo
širokogrudna. Procesi, zlasti
če je bilo navzoče ugledno
občinstvo plemenite krvi ali
meščanskega rodu, so bili na
videz zelo redoljubni. Začelo
seje z generalijami; ime, pri-
imek, starost, spol, kraj biva-
nja in morebitni poklic. Na-
dalje je bila obtožena oseba
vprašana, če ve, zakaj ji je
odvzeta svoboda in česa je
obtožena. Potem so zaradi
lepšega vprašah, če ima na
voljo ugovor zoper obtožbo,
kak dokaz nedolžnosti. Sle-
dilo je prigovarjanje k priz-
nanju krivde zlepa, potem
z grozno mučenja, nadaljeva-
lo se je vse skupaj s privedbo
k mučilnim napravam, s pre-
obleko v hodno srajco za
mučenje in včasih je že trd
prijem sodnega hlapca, ali
krvnika, pripravil žrtev do
zgovornosti. Vse seje odvija-
lo »lepo po vrsti, kot so hiše
v Trsti« in kot si sledijo po-
staje križevega pota.
Nekateri krvni sodniki,
kot so bih znani dr. Aposto-
lis, Jakob Bithner, Lorenz
Wolf Lempertič, Janez
Wendtseisen in njim podob-
ni gorečneži, so radi ubrali
bližnjico in preskočili posa-
mezne stopnje »karolinške-
ga« scenarija, zlasti še, kadar
si niso obetali zanesljivega
plačila in povrnitve stro-
škov. Mudilo se jim je izvrta-
ti kakšnega premožnejšega
osumljenca kot soudeležen-
ca uboge pare, ki razen živ-
ljenja ni imela kaj izgubiti.
Besede inkvizitorja iz Tri-
eija na Nemškem, da M-lUdiv
papež priznal čarovniška hi
dodelstva, če bi prišel v ny
gove roke, naj bodo uvd
v opis »seruma resnice« i
»detektorja laži« v srednjei
in poznem srednjem veki
v opis mučilnih postopko
in naprav, ki so jih bili dele
ni tudi obtoženi čarovništv
v naših krajih. Žal žugapj
obtoženim, da bodo prekl
njali svoje matere, ker so ji
rodile, niso bile zgolj groi
nje; še bolj žalostno pa je, d
niso ostale v preteklosti, d
so se ohranile do današnji
dni.
Prihodnji
MUČILA SI JE MORA
IZMISLITI HUDI
Na Holandskem turistom še danes kažejo tehtnico, s kakršno so preiskušali čarovništv
osumljene. Oprostitev je sledila le, če je bila tehnica v ravnovesju. Ponekod sonameS
uteži uporabili sveto pismo. Podobna je bila vodna preiskušnja - prav cinična. Ce.
zvezani obtoženec splaval na površje jezera ali reke, mu je pomagal hudič, če je utonil,
bil nedolžen.