Posamezni Izvod 1.30 611., mesečna naročnina 5 šilingov. I7iia)aici|, lasmiK in laioznin: Dr. hrane Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Čelovec-Klagcuiu■ t, Gasomctergasse 10, telelon r»b-24. Glavni urednik: Rado Janežič, ougovoin urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Kltgenlurt 2. Postlach 124. Letnik XIV. Olovee. petek. 9. januar 1959 Štev. 2 (869) Sovjetski prodori, ki so pritegnili vso svetovno javnost: Mikojan na obisku v ZDA - raketa na poti proti Soncu Nacistični duh v Avstriji še vedno živi Kdor bi mislil, da danes, v štirinajstem letu po vojaški zmagi nad nacizmom, pri nas v Avstriji ni več ljudi, ki bi več ali manj javno in odkrito zastopali nacistične ideje, se bridko moti. Dokazov za to, da je nacistični duh v naši državi še vedno zelo živ, je več kot dovolj; srečujemo jih takorekoč dnevno in na vseh področjih. Da omenimo le nekaj primerov: • Cela vrsta tako imenovanih vojaških srečanj, pri katerih se mnogi udeleženci javno ponašajo z nacističnimi, odlikovanji, ki jih krasi kljukasti križ dočim kot govorniki nastopajo visoki in najvišji hitlerjanski oficirji in generali, ki še danes trobijo v rog ve-lenemštva ter v Avstriji gledajo le začasno neosvobojen del velikega nemškega rajha. • Zbiranje bivših SS-ovcev v raznih „Ka-meradschaftsbundih“, ki jih v glavnem nače-lujcjo ljudje, ki so ali bili za svoje zločine nad človeštvom obsojeni kot vojni fločinci ali pa ob zlorabi načel demokracije še vedno nekaznovano nadaljujejo svoj pogubni posel. V teh dneh je zabeležila Sovjetska zveza dva pomembna uspeha: na političnem podroqju obisk podpredsednika vlade Mi-kojana V Ameriki, na znanstvenem področju pa izstrelitev prvega umetnega planeta., ki boi obkrožil Sonce. Dejstvo, da oba dogodka časovno sovpadata, je izzvalo živahne komentarje V vsej svetovni javnosti in nikakor ni zgrešena mnenje, ki prevladuie V političnih krogih, namreč da je bil Mikojan ob prihodu V ZDA oborožen s pomembnim nw> ralnim orožjem. Spet je bila prepričljivo demonstrira,na prednost, ki si ijo je sovjetska znanost osvojila na področju preučevanja vsemirja in medplanetarnih poletov, torej na področju, na katerem se mora Amerika rada ali nerada zadovoljiti z drugim mestom. Tega dejstva tudi ne more spremeniti še tako uspešna preizkušanje ameriških medcelinskih raket, ker je vsemu svetu znano, da gre pri tej vrsti izstrelkov izključno le za proizvode, ki naj bi služili množičnemu ubijanju ljudi. Če ima torej Amerika največje uspehe le na vojaškem področju, dočim na izr ključno znanstvenem področju daleč šepa, za Sovjetsko zvezo, potem je to za Sovjetsko zvezo hkrati tudi ve' ikega političnega pomena, posebno danes, ko si ves svet želi miru in prijateljskega sodelovanje med narodi in državami. Ravno tem namenom pa bi naj služil tudi obisk Mikojana V Ameriki, kamor je odpotoval z določenimi nalogami: pripraviti pot za srečanje med Zahodom in Vzho- dom na najvišji ravni, med' Amerika in Sovjetsko zvezo pa, vzpostaviti tesnejša stike. Tako eno kot drugo bi lahko bistveno prispevalo k odstranitvi medsebojnega nezaupanja in s tem k postopnemu odpravljanju ovir, ki že več kot deset let zabranjujejo načelno sporazumevanja v svetu ter nosijo v sebi nevarne iskrice, ki bi lepega dno lahko zanetile svetovni požar. Najnovejša prodora Sovjetske zveze sta torej velikega pomena ne samo za Sovjetsko zvezo samo, marveč tudi za razvoj v svetu. Nedvomno pa bi bili ti uspehi še večji, če bi sovjetski voditelji na drugi strani opustili neodgovorno in nesocialistično ravnanje z drugimi socialističnimi deželami, kar posebno značilno prihaja do izraza v odnosih do sosedne Jugoslavije. Proces v Firencah — atentat na lastno zakonodajo • Številna dvomljiva društva in združenja, katerih člani se še danes ob dvignjeni roki pozdravljajo s „Heil Hitler!“ ter na svojih sestankih obujajo spomine na svoja ..junaštva'" v času nacizma in snet kujejo načrte, kako bi ponovno uresničevali svoje nacistične ideje. • Poplava izrazito nacistične literature, ki v glavnem prihaja iz Nemčije in je napolnjena z duhom nacizma antisemitizma in nem-iJcfe herrenvolkovsKe ideologije. • Razni avstrijski vojaški časopisi, ki slavijo in poveličujejo zavojevalne pohode hit-lerjanske vojske: • Delovanje društev, katera se sicer imenujejo „avstrijska“, ki pa dosledno stopajo po stopinjah sorodnih društev iz nacistične dobe in tudi danes ob gostovanjih v Nemčiji svoji domovini Avstriji ne delajo časti. V svojih publikacijah pa ta društva odkrito pozivajo ha osvajalne pohode proti drugim narodom in državam ter hujskajo proti vsemu, kar ni „čistokrvno" nemško. ® Čudna mladinska tvorba, ki si je nadela značilno ime „Heimattreue Jugend“, pri kateri skoraj ni verjeti, da bi se skrajšano samo slučajno imenovala kot nekdanja „Hitler-jugend", namreč H J! ® Zastrupljanje šolske in posebno visokošolske mladine z nacističnimi idejami narodnostne in rasne nestrpnosti, ki ima za posledico zločinske izgrede mladoletnih, kot je bil to primer ob uprizoritvi „Dnevnika Ane Frank“ v Salzburgu ali ob židovski spominski proslavi na Dunaju. In tako bi lahko naštevali še in še, kajti konkretnih primerov nacističnega udejstvovanja v Avstriji je več kot dovolj. Toda kaj bi iskali dokaze nacističnega oživljanja po drugih deželah Avstrije, saj jih tudi pri nas na Koroškem ne manjka. Treba je samo pogledati gonjo proti slovenski manjšini in njenim pravicam in ugotovili bomo, da so najbolj strupeni hujskači pač tam, kjer je večina bivših nacistov našla novo področje in možnosti javnega udejstvovanja. Tako besnih izpadov, kot jih beremo v FPO-jevskem tisku so namreč zmožni le ljudje, ki so sicer po sili razmer zamenjali svojo obleko, niso Pa spremenili svoja mišljenja. Zato so tudi v akciji proti slovenščini v šoli bili v prvih vrstah bivši nacistični funkcionarji, ki so še Proces proti pripadnikom Beneške čete, ki se je 22. decembra začel pred porotnim sodiščem V Firenzoh, je bil že drugi dan preložen zal mesec dni, ker so tudi sodniki in javni tožilec spoznali, da polcžaj, v katerem so se znašli, nikakor ni prijeten. Že samo dejstvo, da se je Italija v mirovni pogodbi s členom 16 obvezala, da svojih državljanov zaradi sodelovanja v protifašistični borbi ne bo kUcala, na odgovornost, postavlja proces v skrajno slabo luč, saj v bistvu ne pomeni nič več in nič manj ket pai kršenje italijanske zakonodaje po italijanskih sodnikih. Obtožnica proti 50 obtožencem je sicer zelo obsežna in je njeno čitanlje na obravnavi trajalo celo uro, vendar pa v niaj niso niti z besedOi omenjene razmere, ki so V Slovenski Benečiji vladale takrat, ka so obtoženi partizani baje zakrivili zločine veleizdaje, napada na nedotakljivost »državnega ozemlja« in na »italijansko suverenost«, nadalje ropa, ugrabitve, razdejanja itd. V obtožnici namreč ni govora oi teni, da so takrat »nedotakljivost državnega ozemlja« in »italijansko suverenost« nasilno poteptali nacistični škomii! in da je od zaveznikov in italijanskega ljudstva takrat edinai priznana italijanska oblast CLNAI pozvala ljudstvo na odpor proti nacifašistcm. Višek ironije je zato, če zdaj ljudi, ki so takrat sledili temu pozivu ter iz časov svojega krvavega režima vajeni zastraševati in groziti tistim, ki se nočejo pokoravati njihovim namenom. Pa tudi nedavni pogreb Maier-Kaibitscha je bil zelo značilna priča, saj so ga izrabili v izrazito nacistično manifestacijo, ki je skrajno slabo spričevalo za Avstrijo, katera dopušča, da človeka, ki je bil obsojen kot vojni zločinec, slavijo kot velikega avstrijskega patriota, čeprav je v času nacizma nad stotinami avstrijskih državljanov zagrešil strašne zločine. Nacistično delovanje v Avstriji je v zadnjem času doseglo že tako nevaren obseg, da se je s tem problemom bavil tudi parlament in je bila med proračunsko razpravo postavljena zahteva po odločnih ukrepih proti de- se na strani zaveznikov borili tudi za osvoboditev Italije, ista Italija postavlja pred sodišče in jih hoče soditi za dejanja!, ki so jih opravili kot pripadniki osvobodilnega gibanja oziroma zavezniške vojske. Zato je moral celoi javni tožilec izrecno opozoriti na pomanjkljivosti v obtožnici, ki jo je sestavil preiskovalni sodnik. Ugotovil je, da obtožnica sodišču ne omogoča jasne predstave o stvari, ker govori o Beneški četi oziroma o njenih pripadnikih kot o »ocamlieni skupini«, iztrgani iz okvir ra tedanjih političnih in vojnih okoliščin. Obramba obtožencev pa je sodišču predložila 153 zbranih dokumentov, iz katerih je jasno razvidno, da obtoženci niso bili posamezniki, marveč vojaki, ki so izpolnjevali ukaze svojega poveljstva, torej njihova dejanja ne morejo biti »zločini«, marveč vojaška dejanja, običajna v bojnem času. Zaradi tega bi morala Italija zas’ed)ovanje le-teh v smislu člena 16 mirovne pogodbe nujno opustiti. Argumentaciji obrambe je tudi javni tožilec priznal stvarnost, jasnost in objektivnost ter zagotovil, da je edini namen procesa osvetliti tragični položaj tistega časa, ne pa maščevanje, zato bo on prvi, ki bo zahteval uporabo člena 16 in oprostitev tistih obtožencev, ki pridejo' za to V poštev. javnosti, ki ,povzroča Avstriji zlasti v inozemstvu veliko moralno pa tudi materialno škodo". Dejansko bodo morale pristojne oblasti podvzeti zelo odločne korake, kajti z dosedanjim zadržanjem napram nepoboljšljivim elementom so le-tem dajale samo še novo pobudo za njihovo predrzno izzivanje. Zavedati se morajo, da za ljudi, ki v času svojega gospostva niso poznali ne pravičnosti in ne demokratičnih načel ter danes spet izpodkopavajo temelje svobode in neodvisnosti domovine, širokogrudnost ni na mestu. Sicer pa je sleherno nacistično odnosno neonacistično delovanje izrecno prepovedano po državni pogodbi in zato ne bo težko najti možnosti, da se tem protizakonitim .podvigom končno napravi konec. Iskrenost tožilčevih izjav bo seveda šele moral dokazati nadaljnji potek pTOce-sa, kateri pa je žet sam na sebi skrajno slabo spričevalo za Italijo in njeno sodstvo, saj je italijansko sodišče klicalo na zagovor ljudi, ki so se berili proti vojski in. oblasti, katero tudi Italija, smatra za okupatorsko,. Zato postaja vedno bolj jasno, da so v Italiji na delu sile, katere hočejo za vsako ceno kvariti stike med Italijo in Jugoslavijo, ki so bili vzpostavljeni z velikimi žrtvami zlasti Jugoslavije!. Jugoslovanska vlada je v tej zvezi naslovila na Italijo tudi protestno nctoi, V kateri je opozorila, da je proces v Firenzah V nasprotju z obveznostmi, ki jih je Italija prevzela z mirovno pogodbo, poleg tega pa tudi ni v skladu z obstoječimi odnosi med obema državama. Vzhod — zaželjen cilj potovanj Za številne državnike je trenutno najbolj zaželjen cilj potovanj BFžnji in Daljni vzhodi, kar je tudi razumljivo, saj je ravno na tem področju sveta največ narodov, ki se osvobajajo tujega gospostva ter si utirajo pot samostojnega in neodvisnega življenja. Vrsto obiskov v tem delu sveta je začel predsednik FLR Jugoslavije maršal Tite, ki bo medi svojim večtedenskim potovanjem obiskal Indonezijo, Burmo, Indijo, Cejlon, Etiopijo, Sudan in Egipt. Avstrijski kancler biva na uradnem obisku na Japonskem, kjer so mu pripravili doslej najveličastnejši sprejem. Prava Mekka za državnike pa je postal Kairo, kjer se polagoma razvija osrednje stika-lišče: Vsega arabskega sveta. V Kairu je imel razgovore avstrijski trgovinski minister dir. Bock, sledil mu je ministrski predsednik in zunanji minister Italije Fan-fani, nato je prišel predsednik Vzhodnol-nemške vlade Grotewohl, prav tako pa je V Kairu, razgoVarjal tudi generalni sekretar Združenih narodov Hammarskjo 1 d, ki je poprej obiskal Jordanijo in Izrael. Spet vabi tradicionalni Slovenski ples ki bo jutri, dne 10. januarja 1959 s pričetkom ob 20. uri v veliki dvorani in stranskih prostorih Delavske zbornice v Celovcu V kulturnem sporedu bodo sodelovali: Slovenski oktet, solista Vanda Gerlovičeva in Dejan BravniCar Veseli planšarji s svojimi solisti Za ples bodo igrali: Veseli planšarji Plesni orkester radia Celovec Vstopnice: v predprodaji po 15 šilingov pri krajevnih S3D, v knjigarni ,,Naša knjiga'1, v Arbeiterkammer in v KSrntner ReisebUro, pri večerni blagajni pa po 20 šilingov Slovenska prosvetna zvexa Mnenje drugih:-----------------------------} Gospa sveta in vojvodski prestol na Gosposvetskem polju, dve veliki pričevanji o koreninah našega slovenskega rodu, ki se razraščajo v koroški deželi že dolgih tisoč štiri sto let. Dolga stoletja so minila, odkar so slovenski kmetje na Gosposvetskem polju ustoličevali svoje deželne kneze in letos mineva natančno 480 let, ko so Turki med deset tisoči s Koroške odpeljali v sužnost tudi mlado Serajnikovo Zalo iz Svaten v Rožni dolini, ki je opevana v neštetih pesmih in opisana v prelepi ljudski povesti kot lik poosebljene ljubezni do svoje domače dežele. Mnogo viharjev je šlo preko koroške dežele in njenih ljudi od tistih dob. Zdaj so spet bridko prizadeti. Avstrijska vlada je v šolah prepovedala dvojezični pouk in s tem prekršila zakon, kakršen je postala uredba o dvojezičnem šolstvu, ki je bila leta 1945 svečano podpisana. Rodna gruda, glasilo Slovenske izseljenske matice, 12/1958 Wenn bei Metnitz die FPO offiziell fehlte (Metnitz scheinen die Lente als Renegaten angesehen zu haben, da er doch zum Schluss im šchtvarzen Wasser schwamm), so stachen bei Maier-Kaibitsch die braunen Jiinger stark hervor. Natiirlich fehlte es auch an schsvarzer Beteiligung nicht, alle aber hatten Figuren, denen man es ansah, dass sie durch Stiefel und Reithosen geformt worden sind. Bei Metnitz war Steinacher anivesend, bei Maier-Kaibitsch sprach er und lobte sein Leben. Und die Sloivenenaussiedlung? Auch die ver-schmieg Steinacher nicht. Er bezeichnete sie nur als eine Tat, die nicht seinem Him und Fferz entsprochen hat. Was etzva die Betrof-fenen dazu sagen mogen?. . . Dass an dem Begrabnis der Abwehrkdmpferbund offiziell teilgenommen hatte, charakterisiert die Fiih-rung dieses Bundes. Dass auch der ehemalige Landesbauernfiihrer und heutige Fraktions-fiihrer der FPO, Reinhold Huber, neben ande-ren friiheren Nazigrossen am Grabe sprach und dergestalt aus dem Begrabnis eine Nazi-knndgebtmg machten, ist nur zu natiirlich. Wenn auch hier — im Gegensatz zu Metnitz — eine offizielle Beteiligung des Landes fehlte, so hatte doch die Stadtgemeinde Klagenfurt durch Einsatz von Sonderautobussen gesorgt, dass sich keiner der Gestrigen durch zu lan-ges Warten eine Erkaltung zuzog, zumal man heute als Europder Strassenschuhe und lan-gc Hosen trdgt und nicht mehr — wie in Grossdeutschland — Stiefel und Reithosen. »Volkswille«, 1. 1. 1959 Pravzaprav o tem „problemu“ ne bi bilo treba izgubljati besed. Trik je tako očiten, da ga otrok spregleda. Toda beseda „vindi-šar", je bila prav ta čas spet predmet žolčne razprave v dunajskem parlamentu. In navsezadnje je parlament predstavništvo avstrijskega ljudstva: če so nekateri poslanci, pa čeprav skrajno reakcionarni, uporabljali „vin-dišarje“ za argument v svoji nacionalistični kampanji proti Slovencem, potem pač marsikdo te zvijače še ni spregledal. Ali pa so jo in jim prav pride . . . Danes se uradna Avstrija več ne poslužuje tega bedastega in lažnivega izraza, kadar je govora o slovenski manjšini na Koroškem. Ničesar pa ne stori, da bi tudi na dvojezičnem ozemlju prenehali uporabljati „vindišar-sko“ zvijačo. „Vindišarstvo“ pomeni namreč danes za mnoge Slovence nekako zatočišče pred očitkom neavstrijstva in veleizdajstva. Nacionalistične organizacije, ki so na Koroškem zelo močne, so v dolgoletni agitaciji povzročile nekako identifikacijo slovenstva in protiavstrijstva. Zavednim Slovencem te organizacije odkrito groze, da „bo prišel čas maščevanja'‘ in da jih bodo „kaj kmalu pregnali preko meje", medtem ko „vindišarji‘‘ uživajo vse mogoče ugodnosti in časti. Tako je „vin-dišarstvo" danes politična, ne narodnostna označba . . . Ta sloj je danes zgolj germanizatorska vprega, dobrodošel izgovor za vse tiste, ki zagovarjajo nemški značaj Koroške. Ta amfibijska zagozda je obenem ena izmed najbolj vidnih posledic neprestanega nacionalnega pritiska in žalostna karakteristika pogojev, v katerih živi danes slovenska manjšina na Koroškem. Ti pogoji onemogočajo ustalitev naravne in enakopravne dvojezičnosti v deželi. Kako natanko tako si nemški nacionalisti dejansko razlagajo to vlogo „vindišarjev", je dokazal sam njihov duhovni oče Wutte, ko je v svojih publikacijah po nicistični zasedbi Avstrije in Gorenjske „ugotavljal", da je meja „vindišarskega naroda" na Karavankah, ki je ta ,.narod" vse dotlej neprenehno in naravno ločila od slovenskega naroda — padla in da Karavanke odtlej ljudstva, ki naj se „vrne" v okolje nemškega naroda, nič več ne ločijo, marveč — družijo . . . Hitlerjevcem „vindi-šarji“ res niso bili več potrebni, porodili so se na novo zdaj, ko si morajo avstrijski nacionalisti vsaj na videz nadeti krinko — formalne in zlagane demokracije. »Ljudska pravica«, 21. 12. 1958 Ob sprejemu družbenih planov v Jugoslaviji: Smernice, izdelane na osnovi dosedanjih uspehov Tako zvezna ljudska skupščina kakor tudi republiške skupščine se po temeljitih razpravah sprejele družbene p’ane za leto 1959, ki bodo usmeriali jugoslovansko gospodarstvo v tekočem letu. Značilnost teh proračunov je nedvomno v tem, da predvideva štednjo na vseh področjih, kar pomeni, da hoče Jugoslavija izgradnjo socializma zmagovati zlasti z lastnimi silami. Kljub štednji pa vsebuje načrt nove velike naloge tako na področju razvoja materialno-proizvodnih sil, kakor tudi na torišču zboljšanja življenjske ravni državljanov. Državni proračun predvideva gospodarske investicije v vrednosti blizu 600 milijard dinarjev, kar je za okoli 6°/o veič kot lani. Osebna potrošnja se bo po načrtu dvignila za 6 %, realne plače delavcev pa za 5 %>. Hkrati je predvidena hitrejša izgradnja stanovanj, šol, zdravstvenih ustanov in drugih investicij družbene ravni, kar pa bo zahtevalo bistveno povečanje materialne proizvodnje, namreč za 11 °/o, povečanje izvoza pa za, 13 %>. V tekočem letu bo država posvetila veliko pažnjo tudli razvoju kmetijstva in soi v ta namen predvidena izdatna sredstva. Podobne so tudi postavke proračuna LR Slovenije, kjer se bo narodni dohodek povečal na 313 milijard dinarjev ali za 8,6 °/o V primerjavi z lanskim letom. Tudi V Sloveniji bo kmetijstvo deležno posebne skrbi in je za leto 1959 predvidena za 9,4 % večja proizvodnja. Osebna potrošnja se bo povišala za 7 °/o, dohodki delavcev in uslužbencev pa za 6 %>. Ker se bo povečala tudi industrijska proizvodnja, bo za H % Več blaga za širokoi potrošnjo. Načrti za tekoče leto so bili sestavljeni na podlagi dosedanjih uspehov jugo-s’ovanskega gospodarstva, ki so bili v zadnjih letih kljub številnim težavam brez dvoma veliki. Pri tem niti ni treba delati primerov s predvojnim stanjem, marveč zadostuje že razvoj od leta 1954, ko Jugoslavija ni le prebolela posledic gospodarske vojne, marveč si je postavila tudi trdne temelje novega gospodarstva. In kaj nam pove razvoi zadnjih 4 let? Ce označimo n. pr. industrijsko proizvodnjo leta 1954 s številko 100, potem ije znašala lanskoletna proizvodnja že 163. To velja za vso industrijo, dočim je znašalo pover Čanje posameznih panog celo 300 °/o. Pog’ejmo nekatere panoge: Proizvodnja električne energije je leta 1954 znašala 3,5 milijarde kWh, lani pa še 7 miliiard in 200 milijonov kWh. Nafte je Jugoslavija proizvedla leta 1954 okoli 216.000 ton, dočim ie proizvodnja leta 1958 prekoračila 500.000 ton. Leta 1954 so* dajali ju-gos’ovanski plavži 600.000 ton jekla, V teku štirih let pa je narasla proizvodnja nad 1,100.000 ton. Bistven je bil tudi porast proizvodnje barvaste metalurgije. O dvigu živFenjske ravni še najbolj govori povečanje trgovine na drobno, ki se je od 467 milijard dinarjev V letu 1954 dvignila nekaj nad 800 milijard v lanskem letu. To je le nekaj podrobnih številk, ki pa dovolj jasno kažejo, da gre izgradnja so>-cializma v sosedni Jugoslaviji z velikimi koraki naprej. Ravno ta napredek pa ie tudi najboljši dokaz, da ije pot, ki jo je pri tem ubrala, za njene razmere najbolj pravilna. Proračun Sovjetske Sovjetsko gospodarstvo v zadnjih letih dosega vedno večje uspehe in nova napredovanja. O tem je v zadnjem času pr en cej pisal tudi zapadni tisk, in to v zvezi z sovjetskim proračunom za tekoče leto. Ta proračun, v višini 700 milijard rubljev, predvideva največje investicije za industrijo in gospodarski razvoj v državi. Za oborožitev je predvidenih 96 milijard rubljev. Odstotek proračuna namenjen za oborožitev je V primerjavi z drugimi državami nizek. To je bilo opaziti tudi že vsa zadnja leta. Po letošnjem proračunu je predvidenih 27 milijard rubljev za znanstvene namene, in sicer za proučevanja vsemirja s sputniki. Največji del, in sicer 484 milijard rubljev, pa je predvidenih za, gospodarstva in industrijo. V letošnjem letu imajo v načrtu odpustitev 200.000 državnih uradnikov. Na njihovo mesto bodo1 postavili najmodernejše elektronske zveze za leto 1959 stroje. Število zaposlenih se bo letos dvignilo za 1,300.000 ljudi. Letos namerava Sovjetska zveza elektrificirati1 2000 km železniške progei Rekord reške luke Preteklo leto je tranzitni promet skozi reško luko prvič v zgodovini presegel milijon ton. In sicer so imeli razen domačega tovora najpomembnejšo vlogoi tovori zunanjetrgovinske menjave Češkoslovaške in Avstrije. V primerjavi z letom 1957 je narasel tranzit teh dežel za dobrih 50°/o. Narasel je zlasti dotok avstrijskega blaga. Madžarska je sodelovala, lani v prometu reške luke z znatna manjšim odstotkom ket predlanskim. Iz Madžarske namreč niso več prihajali izredni tovori, na primer premoga, ki ga je ta dežela predlanskim uvažala, iz ZDA. London. — Londonski list »Daily Express« je pisal, da se je britanska vlada odločila, da bodo v Veliki Britaniji splošne parlamentarne volitve letos maja, po vsej verjetnosti 14. maja,. New Delhi. — Po obisku predsednika Gane Nkrumaha v New Delhiju sO izdali uradno sporočilo o razgovorih z indijskim premierom Nehrujem. V sporočilu je rečeno, da sta oba državnika še posebej proučevala položaj v Afriki in sta izrazila zadovoljstva zaradi prebujanja afriških narodov in njihove želi e, da bi bili svobodni in neodvisni. Uradna poročilo daje veli k poudarek tudi gospodarskemu napredku v svetu. Moskva. — Ameriško* zunanje ministrstvo* je sporočilo, da so ZDA ponovne protestirale v Moskvi, ker je nek sovjetski lovec napadel ameriški bombnik tipa »G-47« nad Baltikom. Nota trdi, da je bil bombnik napaden, ko je bil več kot 80 km od sovjetske meje in poudarja, da bodo ameriški piloti dobili ukaz, naj se v primeru napadalnega Vedenja sovjetskih letal primerno branilo. Washlngton. — Predsednik ZDA Eisenhawe*r je razglasil Aljasko za 49. državo ZDA in sporočil, da bo odslej ameriška zastava imela 49 zvezdic. Eisenhower je podpisal razglas o priključitvi Aljaske na slovesnosti, ki je bila ob tej priložnosti v Beli hiši. Novo zastavo* bodo začeli uporabljati na dan »neodvisnosti 4. julija. Za prvega guvernerja Aljaske je bil imenovan član demokratske stranke Wiiliam Egan. Beograd. —* Predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta, ZSSR Klimentij Vo-rošilov in predsednik ministrskega svet-ta ZSSR Nikita HruščeV sta poslala predsedniku FLRJ Josipu Brozu Titu naslednjo brzojavko: »Ob nastopajočem novem letu Vam pošiljava čestitke in želje za srečo in zdravje, jugoslovanskim bratskim narodom p*a želiva uspehe in napredek V mirnem ustvarjalnem delu. Izražava upanje, da se bodo so-vjetsko-jugoslovanski odno&i razvijali v duhu prijateljstva in sodelovanja v korist miru in socializma.« Podobno brzojavko je poslal tudi! maršal Tito* sovjetskim državnikom. London. — Angleška; vlada, je razveljavila n:a Malti ustavo, ki vključuje otok v Združeno kraljestvo*. Odredila je, da bo z britanskim guvernerjem na otoku začasno sodeloval poseben svet, ki ga bodlo predstavljali zastopniki domačega prebivalstva. Načrt zakona o novem položaju otoka, ki so ga pripravili zaradi prekinitve pogajanj med britanskim ministrom za kolonije Len-noxom Boydom in zastopniki političnih strank na Malti, bodo predložili parlamentu 20. januarja. Medtem, je vladia določila 29 milijonov šterlingov, ki jih bodo porabili v prihodnjih petih letih za gospodarski divig otoka. Nikozija. — Lansko leto je bilo za otok Ciper najhujše leto, odkar so novembra leta, 1955 uvedli obsedno stanje. Po poročilih agencije Reuter je bilo lani na otoku ubitih 313 ljudi, 992 pa jih je bilo ranjenih. Od! proglasitve obsednega stanja jih jei bilo skupno ubitih 663, ranjenih pa, 2100 ljudi. Havana. — Uporniki na Kubi so pod vodstvom Fidel Castra dosegli velikanske* uspehe inl prisilili bivšega predsednika Batista do odstopa. Začasno je Batista predal oblast vojaški junti, kateri pa so dnevi šteti. Na jugu Kube je namreč prisegel novi predsednik Vlade Uru-tia, ki je sestavil tudi novo vlado, v kateri je Fidel Castro predsednikov delegat za oborožene sile. Novo* kubansko vlado so priznale že številne države. Castro je zanikal, da bi njegovo uporniška gibanje imelo* zveze s komunisti in da tudi ne goji nobenih Sovražnosti do1 ZDA. Ankara. — Na, zborovanju v Zongu-liatu, turškem rudarskem središču blizu Črnega morja, so rudarji, zahtevali, naj jim priznajo pravico do; stavke, ki jim jo je med zadnjo volilno kampanja obetala demokratska stranka. Zaradi te njihove zahteve jih je ravnateljstvo rudnika zatožilo oblastem, da sO komunisti. Rudarji so poslali protest ministru za delo*. GOSPODARSKI DROBIŽ 25.000 vagonov masla leži v evropskih skladiščih, ker ga ni mogoče prodati. Doslej jei sama Anglija porabila Velike količine zlasti avstrijskega masla. Sedaj se je Anglija usmerila kot kupec predvsem v države Britanske skupnosti. Avstrija: je še izvažala velike* količine masla v Italijo in Romunijo;. Italija jei prav v zadnjem času odpovedala, ker je zaradi padca cen ukinila uvoz masla. Romunija pa bi rada plačala uvoženo masla šele v devetih mesecih. Avstrija ni pristala na to* in, tako je bil ukinjen izvoz tudi v' Romunijo*. Svetovne zaloge kmetijskih pridelkov so konec lanskega leta narasle za: 3 °/o, prejšnji dve* leti je prirastek znašal 8 °/o. Ob koncu gospodarskega, leta 1957/58 s*o ostale zaloge kmetijskih pridelkov približno enake kakor prejšnje* leto, čeprav so v1 nekaterih državah zmanjšali obdelane površine. Na vprašanje, kako se bo razvila trgovina s kmetijskimi pridelki v bodoče, odgovarja mednarodna organizacija, za, prehranoi in, kmetijstva FAO sledeče*: kako* bo z bombažem in kakavom, ni, mogoče* napovedati; glede pšenice*, mesa, kave, sladkorja in mlečnih izdelkov pravi poročilo, da, bodo cene še vedno nizke. Ugodnejše bodo; razmere za, jajca in volno*. Dohodki iz tujskega prometa bodo po* ocenah strokovnjakov do* konca letošnjega leta znašali okoli 4,3 milijarde šilingov. Koncem, septembra so dohodki deviz znašali že 3.800,000.000 šilingov. S tem letošnjim uspehom je Avstrija ponovno prekosila Švico in je za Francijo in Italijo tretja dežela v Evropi, ki jo* množična obiskujejo tujci. Avstrijska narodna banka je 23. oktobra objavila poročilo, ki govori o tem, da, je kritje* šilinga v zlatu in, devizah v tem času znašala 111 odstotkov. In sicer je 14 57 milijarde šilingov v oktobru. Ta denar pa krije, 16,17 milijarde šilingov v zlatu in devizah. Pred enim letom, je znašala kritje* šilinga, 97,9 odstotkov. Takrat je bilo v prometu 13,53 milijarde šilingov in 13,25 milijarde šilingov V zlatu in devizah. Največ pšenice V zahodnih deželah Evrope pridela. Italija. Po najnovejših statističnih poročilih znaša letošnja žetev pšenice V zahodni Evropi 35,17 milijona ton. Lani je celotna produkcija znašala 36,71 milijona ton. Na* prvem mestu je Italija, ki je letos sama: pridelala 9,5 milijona ton. Italiji sledi Francija, ki je pridelala 6,4 milijona ton pšenice. Jlep, (Las zn, LfuAiteJjfe, italt pnjml Pavle Kern jak: Koroški napevi, 1. zvezek »Na Slovenskem Koroškem, živi ljudstva, ki ljubi pesem in ki zna pati. Zato ni čudno, da so koroški Slovenci v svoji obrambi proti nasilni germanizaciji, ki so je začela v dobi kapitalistične vladavine V preteklem stoletju, posegli po svoji pesmi. V najbolj črnih dneh sužnosti jih je pesem družila, jih oživljala in spodbuiala, jim vlivala poguma, jim dajala vero in upanje, dla bo tudi njihovih suženjskih dni kdaj konec. Koroškim Slovencem ni bila pesem Več sama sebi namen, ampak (je V tej borbi zadobila velik političen pomen: pesem je postala važen del Vse njihove prpsvetne dejavnosti, pesem je postala njihovo' orožje.« Besede, ki jih je napisal najVečji slovenski koroški pisatelj Prežihov Voranc v uvodu k »Zborniku koroških piesmi« (zbornik je uredil Luka Kramolc, izšel pa je leta 1948), v porni. meri veljajo tudi še danes; izpovedali smo jih vedno znova na vseh številnih pevskih prireditvah, ki so se zlasti zadhle mesece vrstile po številnih krajih južne Koroške. Povedali smo, da nam je naša pesem še vedno največji zaklad, da; tudi v tej pesmi izpovedujemo našo nezlomljivo' življenjsko' voljo ter trdno vero v zmago resnice in pravice. Tako je naša slovenska koroška pesem bila in je dragoceno spričevalo, d!a tukaj živimo S'oVenci, ki s polnim upravičen>em zahtevamo in pričakujemo, da nam bodo končna priznanei vse pravice, dal bomo lahka živeli kot enakopravni med! enakopravnimi na naši domači zemlji V lepi Skupni domovini. Narod1, ki rad prepeva, pa ima tudi mnogo svojih pesmi, katere izroča; iz roda V rodi kot diragocema narodno blago. Gotovo ne pretirano, če trdima, da razpolagamo V tem oziru koroški Slovenci s posebnim bogastvom; to* bogastvo pa ni srčna' zadeva samo nam samimi, marveč jel slovenska koroška! narodna pesem priljubljena povsod, kjer živijo Slovenci in kij er se poje slovenska pesem. Zgovoren dokaz, za to so vsa številna! gostovanja naših pevskih zborov, ki so našo prelepo pesem ponesli žel v neštete kraje širom, slovenske zemlje*. Mnogo koroških slovenskih narodnih pesmi je b”o objavljenih v zgoraj omenjenem »Zborniku koroških pesmi«, številne pa so OGtale neobjavljene oziroma so bile prirejene in harmonizirame šele pozneje. Na tern področju zlasti deluje osrednji pevovodij a SPZ Pavle Kern jak, ki je lep del tega narodnega blaga otel pozabi. Že v »Zborniku« je bilo objavFe-nih več njegovih priredb, zdaj pa je na-daljmie narodne in ponarodele prsmi pripravil za novo zbirko, ki bo pod naslovom »Koroški napevi« izšla V treh zvezkih. V prvem zvezku te »zbirke ljudskih pesmi in pesmi V ljudskem duhu«, ki ga je izdal Prosvetni servis v Lmbliani, je ob javljenih 12 napevov V priredbi Kemjaka, permi, ki so deloma, že splošno znane in jih pogosto prepevajo tudi naši zbori, poleg tega pa tudi druge, katere le redkokdaj slišimo v ožjem domačem krogu, ker jih šir- ZnanstVeniki iz 74 držav sveta so V I. mednarodnem geofizikalnem letu, ki je trajala od 1. julija 1957 pa do konca leta 1958 ob skupnem sodelovanju na znanstvenem področju dosegli velikanske uspehe, ki so za nadaljnji razvoj človeštva neprecenljive vrednosti. Ob koncu tega prvega leta so' objavili tudi nekaj najznačilnejših uspehov skupnih naporov. Nacionalni odbor za geofiz:kalno leto je V svojem poroči’u izrazil mnen;e, da bodo* umetni sateliti, ki so jih pioslali v vesolje prav V okviru tega leta, pripomo- gli k temeljitejšemu poznavanju Zemlje in celotnega sončnega sestava. Podatke, ki so jih znanstveniki dobili z njihovo pomočjo, pa bodo mogli še le po več letih temeljito razvozlati in razumeti ter izkoristiti. Vsekakor pa je to po* mnenju odbora eden izmed glavnih sadov geofizikalnega leta Posebno pozornost so V okviru geofizikalnega leta posvetili tudi razisko- ši javnosti doslej še n’hče ni interpretiral. Ravno zaradi tega pa ije izdaja nove zbirke še toliko Večjega pomena saj bo tudi manj znanm pesmim utrla pot med ljudstvo ne samo pri nas na Koroškem, marveč tudi drugodi, kjeT prebivajo in prepevalo Slovenci. Prvi zvezek »Koroških naneVcV« Vsebuje naslednje pesmi: Rož, Podjuna, Žila (besedPo dr. J. Mikula) — pesem, ki je poleg stare Nmav črez izaro postala že druga slovenska koroška himna; Dva žlahtna bisera imam,, Tam kjer teče bistra! Žila, Jes s'm an burn pavr, Z nobenim purgariem, Pozimi pa rož‘ce ne cvetet, Kdor hoče Vedet, Urca štiri je odbila. Kadar dližrii smeh gre, O ti prebuma ženska stvar, Gorjanska serenada ter Avbe kaku d.'ž hrei. Pesmi sol deloma, prirejene Za, moški, deloma pia za mešanj zbor. Zbirka lahka kupite v kniigarni »Naša; knjiga«, kjer slane samo 10 šilingov. vanju Antarktike, ki je vsa pokrita z večnim ledom, in. ugotovili, da je sestavljena iz otokov in gorskih grebenov. Proučevali SO' morja in odkrili nove tokove. Na d,n.u jugovzhodnega Pacifika so n. pr. ugotovili vel!kanska ležišča mangana;, železa, kobalta in bakra. Veliko pozornost sio znanstveniki ob skupnih naporih posvečali tudi kozmičnemu sevanju, proučevanji. sončnih žarkov ipd. Zaplule so prve podmornice na atomski pogon, V splošnem se je v poldruga leta trajajočem geofizikalnem letu nabralo v znanstvenih institutih, laboratorijih in drugih znanstvenih ustanovah tako mnogo materiala, d!a ga bo mogoče dokončno izkoristiti in raztolmačiti šele v par letih. Uspehi, mednarodnega sodelovanja pa so bili tako veliki in tako dragoceni, da so znanstveniki sklenili, da sodelovanje podaljšajo še za eno leto. Na osnovi tega bo geofizikalnoi leto neprenehoma trajalo dve leti in pol. Tako znanstvena sodelovanje more človeštvu samo* koristiti, ker se znanstveniki trudijo odkriti za človeštvo* koristne stvari. Vsekakor ne bi bilo pametno zaključiti mednarodno znanstveno sodelovanje V času, koi so znanstveniki sveta z velikimi uspehi prodrli V doslej še tajna ali pa le domnevna, področja. Doba medplanetarnih poletov je skoraj neposredno pred nami, ssij so bile prve ovire že premagane. Na Vseh znanstvenih področjih pa bod,o šele začeli izkoriščati dosedanje izsledke*. Vse to vsekakor govori za nadaljevanje sodelovanja V splošno* korist človeštva sVeta. 110-letnica Zgodovinskega društva za Koroško Na občnem zboru Zgodovinskega društva za Koroško tik pred koncem zadnjega leta je tajnik dvorni svetnik dr. Got-bert Moro poudaril, da se ta ustanova ozira že na bogata tradicijo 110-letnega obstoja. Iz poročila za leto 1957 je razvidno, da je društvo izdalo spet celo vrsto publikacij ter ie na tem področju sodelovalo s 149 ustanovami in znanstvenimi društvi po vsem svetu, Ker je prejšnji predsedinik dlruštva dr. Golles lani umrl, je bil nia njegovo mesto izvaljen prof. dr. Braumuller. Priznanja glasbenikom Z Vetza glasbenih umetnikov Jugoslavije je pred nedavnim, podelila svoje nagrade1 za leto 1958. Med tremi nagrajenci je tudi slovenski violinist Igor Ozim., ki je lani gostoval tudi na Dunaju. Hkrati so bile* podobne nagrade podeljene tudi v posameznih repub'ikah. Društvo glasbenih umetnikov Slovenije je nagrado dodelilo pianistu Marijanu Lipovšku, sopranistki Vilmi Bukovčevi in dirigentu Cirilu Cvetku, Tovrstne nagrade prejmejo vsako leto umetniki glasbo, ki so v zadnjem času dosegli naijvečje uspeha Visoka šola za vsemirske inženirje Tehnična visoka šola v Massachusettsu ije pričela z izvajaniem novega programa za usposabljanje inženirjev za gradnje vsemirskih vozil. Dekan univerze C. Richard Scnderberg je sporočil, d!ai je bil oddelek za letalstvo in letalsko tehniko preurejen v oddieček za aeronautiko* in astronautikoi. Sonderberg je v zvezi s tem dejal, dia bo letalo še dolgo časa ostalo v veljavi, tako da ima aeronautika še vedno cenovni pomen. Dejal je: »Nebo ali točneje, zrak ni več meja,« Neki. drugi profesor to šole jo dejal, da mora biti medplanetarno potovanje siceT šele raziskano in, omogočeno, Vendar pa je treba že sedaj gledati na to, da, se usposobi može, ki no bodo v stanju zgraditi samo danes običajna letala, marveč bodo sposobni konstruirati tudi medplanetarne ladje*, ki so vsekakor stvar bodočnosti. Da se bo medplanetarno letalstvo V bližini bodočnosti res uresničilo, je dokaz že v zadnjem uspelem poskusu sovjetskih strokov-njakev izstreliti raketa na Luna. Raketa je poletela sicer mimo Lune in postala nov planet, Vendar pa je dala znanstvenikom podla,tke neprecenljive vrednosti. Kdor še nima knjižnega daru SPZ ga lahko še dobi v knjigarni „Naša knjiga" Celotna zbirka,, ki obsega poleg Koledarja slovenske Koroške za leto 1959 še knjige: Josipi Ribič — Sin, Ba’za.c — El Verdugo, Tone Seliškar — Velika gala-predstava, Antoni Polenec — Živalski svet (Srečanja z živalmi step in puščav), stane samci 25 šilingov. Proti! doplačilu 5 šilingov pa lahko dobite še kmečko* povest iz 18. stoletja Veliki punt, ki jo je spisal Alojzij Remec in je izšla kot 104 zvezek Slovenskih večernic. Oskrbite si knjige takoj, ker zaloga ni več velika! Mednarodno geofizikalno leto podaljšano za eno leto Skupni napori znanstvenikov so rodili velikanske uspehe Dr. MIRT ZWITTER 97 Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev (Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu) Vendar tudi te zaščitne* določbe praktično zelo malo koristijo, ako* opomnimo na zgoraj dokazano* dejstvo*, dia, zakonov in zakonskih določb, ki konkretno zadevajo ladinsko manjšino, skoraj sploh ni. Zeloi težaVen pia, bi! po, našem, spoznanju bil poizkus dokaza, kateri zakoni in zakonske določbe brez direktne omembe* ladinske manjšine vendarle izpodjedajo tla »narodnostne svojstven,osti, kulturnega, in gospodarskega razmaha ladinsko jezikovne skupiine«. Takšen dokaz je* v sistemu veljave formalne enakopravnosti in demokracije kratkomald nemogoč, čeprav baš brezobzirno! uvel javljanj e tega sistema in osnovna, miselnost sosednih Večinskih narodov de factol resno* ogrožata nadaljnji obstoj ladinskega ljudstva. Najboljše potrdilo* za to našo ugotovitev nudi že člen 14 istega zakona!, ki določa za glasovnice; sicer italijansikol in nemško besedilo, ne predvideva pia ladinskega! Tako izgleda resnica! o »popolnem upoštevanju ladinskih narodnostnih intet-resov v pokrajini Božen«, o kateri tolika govori nemška propaganda.158) is#) Pripomba: Primerjaj „Merkblatt iiber Siidtirol" n. n. m. str. 10! Današnji položaj Ladincev1 izvira nekai-ko iz dveh komponent: Prva je dejstvo*, da se kljub prenehanju državne Oblasti avstrijskih Nemcev nad njimi še Vedno niso* otresli kulturnega in socialnega vpliva svojih nemških sosedov. Predolga stoletja je trajalo duhovno, kulturno, politično in socialno gospostvo Nemcev, dia bi ga Ladinci mogli pozabiti V komaj štiridesetih letih. To* sle nei dogodi niti pri narodnostnih skupinah z več a’i manj naravnim socialnim, sestavom kakor sm,o, zgoraj ponovno ugotavljali na primer Italijanov Trentina po osvoboditvi izpod Avstrije letai 1918. Ladinci pa so vsled stoletnem ga zapostavljanja in brezpravnosti narod si skrajno okrnjenim socialnim sestavom, tako, da nikakor ni pričakovati, dai bi v tako kratki dobi megli nadoknaditi iz lastnih vrst sile, potrebne za samostojni in neodvisni razvoj. K temu n,e smemo pozabiti, da so zaradi že opisanegai gospodarskega in socialnega položaja južnoti-rclski Nemci tudi kot nacionalna, manjšina1 V Italiji za ladinskega kmetai in delavca še nadalje predstavljali »gospoda«, dla je nemško škofijstvo V Brixenu še d,o danes duhovni gospodar nad ladinskimi dolinami. Še več: V letih nacističnega! zma- goslavja in propagande so Ladinci morda bolj nasedali občutkom Vsemogočnosti nemštva kot kdaj prej. Dirigirani masovni izleti ins letovanja Nemcev ter poplava po Italijanih zgrajenih novih cest z nemškimi avtomobili jim je šei bolj narekovala »potrebo po* nemščini« kot je to zmogla! oddaljena, nemška propaganda v Stari Avstriji. V isto smer so kazale vabljive možnosti zaposlitve, ki jih je s spretno propagando ponuiala nacistična Nemčija! . . . To Vse so bili Vzroki, da sol Ladinci še nadalje bolehali na posledici dlol-godiobnegai zapostavljanja in brezpravnosti — narodni nezavednosti in odpadhi-štvU in dla jo šei do d!anes med njimi močeni pojav »nemškutarstVo«. Vendar pomeni prva, svetovna vojna tudi med Ladinci prelom. Nebrzdani nemški šovinizem, ki je v Vojnem navdušenju razgalil brezobzirne cilje: v slučaju nemške zmage*, je zbudil tudi med* ladinskim ljudstvom odpor. O tem. pričajo številne aretacije zaradi »veleizdaje« ali »sodelovanja s* sovražnikom« V obmejnih dolinah. PiVič je odločala tudi smer porekla; in jezikovne sorodnosti, čeprav je nemška propaganda1 do zadUjega skušala prikazovati »neločljivo povezanost Vseh Tirolcev«,157) ki jo je bila prej v vprašanju enakopravnosti1 LadinceV in Italijanov vedno pozabila,. Priključitev k Italiji Ladincem sicer ni prinesla bistvenega izboljšanja1 njihovega položaja niti resničnega upoštevanja njihove nacionalne samobitnosti, čeprav so bili spočetka, za to najboljši upi in iz gl odi. Saj so pri: ljudskem štetju 1. decembra 1921 prvič v zgodovini sploh priznali in šteli samostojno ladinsko narodnost, ki je nemška Avstrija prej nikdar ni bila priznala. Žal p*a je kmalu sledeči prevzem oblasti po* skrajno* šovinističnih fašistih preprečil Vsak nadaljnji koristen razvoj v tej smeri, Za fašiste so bili Ladinci samo dokaz prvih uspehov odtujevanja prvotno1 pravtako romanskega ljudstva (kar v veliki meri drži), kakor so V južnotirol-skih Nemcih skušali odkrivati samo* že popolnoma jezikovno odtujene nekdanje Romane (kar drži samo izjemoma). Fašistična Italija je po svojih načelih priznavala V notranjosti državnih meja po* narodu,osti samo Italijane1, čeprav »jezikovne ali rodno tuje«.158) (Nadaljevanje sledi) 157) Pripomba: Poseben „Manifest“ ladinskih občin na naslov nemških Tirolcev oktobra 1918 naj bi bil potrdlo te neločljive povezanosti Ladincev s tirolskimi Nemci. Pri tem se zamolči, da so bile občine v rokah popolnoma Nemcem uslužnih ljudi tudi še v tej dobi. 158) Pripomba : Ital. „allogeni“, to je ,, tujerodni"! Spoznavajmo svoje kraje in ljudi Za prosvetaše in druge organizacijske delavce je važno in koristno, di poznajo in raziskavejjo sestav najrazličnejšega stana razmer v vasi in občini. Poznanje vsestranske strukture kraja olajšuje delo in je tudi pogoj za prave prijeme pri naši skupni dejavnosti. V kratkem sestavku navajamo le nekatera napotila, kaj naj si vsak naš sodelavec osvoji v svojem kreiju. Predvsem je važen pregled o gospodarskih, social-n'h in kulturnih razmerah v kraiu, toda tudi o življenjskih navadah in običajih prebivalstva. Važna je ugotovitev o zemljiški strukturi kmetijskih obratov, prometnih pogojih ter vplivih raznih činite-lje se gnetli v ozkih mračnih in umazanih ulicah. Odločil sem se napisati te grozne vrstice samo zato, ker ne vem, če bo kdo preživel, da bi lahko pripovedoval. Niti ne vem, kakšna usoda, bo doletela mene. Ta grozna tragedija se je dejansko začela 17. aprila 1942. Bil je petek; poi ulicah so se1 razširile alarmantne Vesti. Nič točnega se ni vedtelo, toda židovsko prebivalstvo se je že od šestih popoldne za,-1 prlo- v svoja stanovanja. V noči od! petka; na soboto so. hitlerjan-| ski krvoic.ki na svojih avtomobilih vdrli V geto. Potrkali soi na ta ali ona Vrata; če jim hišnik ni takoj odprl, so ga na mestu ubili; prišli so V židovska stanovanja in odpeljali vsega skupaj nad petdeset mož. Ukazali so jim, naj gredo- na cesto, naj narediš nekaj korakov, nato pa so jih postreljali kar v1 hrbet. Skoraj v vsaki ulici je ležalo truplo ustreljenega, zapuščeno kc-t pasja, mrhovinai. Štiriinpedeset trupel je obležalo na tleh. V isti noči od' petka na, soboto so začeli nočni pokol prebivalstva. Ni minila noč, da ne bi bilo ubitih vsaj deset ljudi. Kri so oprali in treba je bilo živeti dalje, brez zaščite in brez moči Apatija židovskega prebivalstva je bila tolikšna, da s,e jim ni zdelo potrebno niti stiskati zobe. In tako je nastopil 22. julij 1942, najtemnejši dan ne samo v zgodovini polj-I skih Zidov, temveč Židov vsega sveta. Glejte, kaj se' je zgodilo. 2e mnogo pred | 22. julijem so se razširile govorice, da bo-| do varšavske Žide dieportirali, tako kot se Gouvernement", kakor so Nemci imenovali okupirano Poljsko. Ta človek se danes ničesar ne spominja, čeprav ga obtožnica bremeni, da je poslal v smrt 72.000 Poljakov, 100.000 drugih pa v ujetniška taborišča. Ves svetovni tisk priznava, da je Koch kljub svojim grozotnim zločinom deležen najboljše oskrbe pred izredno objektivnim in pravičnim sodiščem in se na Zahodu kar čudijo, da med Poljaki ni čutiti več maščevalnosti na-pram svojemu krvniku. Zdaj pa naj sledijo odlomki iz dnevnika Žida Perleja, ki opisuje Varšavi je zgodilo z Židi iz Lublina, Krakova, LodZa in drugih mest. 22. julija 1942 so> se na zidovih pojavili lepaki z razglasom Judenrata. ki je objavljal ukaz nemških oblasti: vsi Zid,j e morajo biti preseljeni iz Varšave v vzhodne pokrajine. V Varšavi bodo lahko ostali: židovski policaji z ženami in otroki, uradniki Judenrata, uradniki preskrbovalnega urada, uradniki Judovskega komiteja, za pomoč in Židi zmožni za delo. Vsi ti bodo nastanjeni V posebnih kasarnah, kjer bo vladala stroga disciplina, in bodo morali delati za nemško vojsko. Preseljevanje se bo začelo še danes ob il. uri — je biloi rečeno v razglasu. Kdor se bo skril, ali se skušal upirati, bo ustreljen na mestu. Žalostna operacija se je začela Dva tisoč židovskih policajev se- je spravilo na delo1. Prve žrtve so bili Židi, ki so jih predi časom deportirali iz Nemčije, ki so bili že desetkrat seljeni iz enega kraja v drugega; končno so jih vrgli v' geto, tujce brez strehe. Zidovski policaji so jih odpeljali na Umschlagpla.tz, ali bolje na trg trpljenja in smrti, ki je postal potem simbol Geenne: pri izgovoru te besede čutim, da mi kri v žilah ledeni in da se mi je srce ustavila Ko je bilo opravljena z nemškimi Židi, so se policaji lotili dela; na tako imenovanih »punktih«, kjer scJ nagrmadili deset tisoče nesrečnikov, ki soi jih predi časom prepeljali iz njihovih rodnih mest, da bi pod zaščito Judenrata umirali od lakote in tifusa. V varšavskem gelu je »punkt« pomenil zapuščeno, umazano, zanemarjeno luknjo, kjer so še zdravi ljudje spali na istem ležišču kot tifusni bolniki, kjer so* * živi ležali poleg mrtvih in kjer so stokrat na dan klicali smrt. Policaji so te ne srečneže streljali vsakega posebej. Ko so tako »pospravili« nemške begunce in deset tisoče nesrečnikov iz »piuhk-tev«, so prišli na vrsto beTači. (Dalje prihodnjič) ANEKDOTE »Na vsak način se oženite,« je rekel Sokrat, če naletite na dobro ženo, boste srečni, če naletite na slabo, boste postali filozofi, kar je za moža zelo ugodna« * Kralja Agesila iz Šparte so vprašali, kaj je večja čednost, pravičnost ali pogum. »Če bi bili vsi ljudje pravični,« je. menil Špartanec, »potem nihče ne bi potreboval poguma.« * Bernard Shaw je zbodel svojo ženo: »Moška presoja je vsekakor preudamej-ša oiti ženske.« »To bo najbrž res držalo',« je odvrnila prijazne, »zakaj ti si vzel mene, jaz pa tebe.« * Kardinal Richelieu je bil v nekem pariškem salonu; medi večerom je večkrat zazehal. »Vaša eminenca se dolgočasijoi?« ga je vprašala gospodinja.. »Jaz se nikoli ne dolgočasim,« je odvrnil Richelieu, »drugi me dolgočasijo'.« * V letu 1912 je Edison nevarno zbolel in ko ga je družina le predolgo nadlegovala, je privolil, da so poslali poi zdravnika. Zdravnik je prišel, ga pregledal in predpisal zdravila. Edison je poslal recept v lekarno, zdravila pa nato zmetal skozi okno. »Kaj pa vendar delaš?« se je zgrozil znanec. »Ljubi moj,« je rekel tedaj Edison, »Zdravnik hoče živeti in zato sem poslal ponj; lekarnar hoče živeti in zato sem naročil zdravila.. Ampak jaz hočem tudi živeti in zato sem zdravila vrgel skozi okno.« Meglen večer Ko V meglo se zavija in razlije v oblike mehke se robati svet, ko mi vid v sivini tone, ko se luči — kot citrone — z neprodimostjo borijo, trepetajo, koprnijo, se globoko v duši strah budi. Tiho vstopa, me zajema in duši! Dobnik Ulrih Stran 8 Celovec, petek. 9. januar 1958 Štev. 2 (869) Človek je ustvaril prvi umetni sončni planet Kozmična raketa je veličasten podvig sovjetskih znanstvenikov Kar nekam navadili smo se že slišati in brati vesti o izstrelitvah poskusnih raket in umetnih satelitov ter postali že malo brezbrižni. A v soboto zjutraj smo ponovno ostrmeli, ko smo po radiu slišali, da so sovjetski znanstveniki izstrelili raketo na Luno in da ta z brzino 11,2 km v sekundi drvi proti cilju. Raketa je razvijala veliko hitrost ter kmalu ušla iz območja zemeljske težnosti. Kmalu po startu rakete so sovjetski znanstveniki ugotovili, da raketa zaradi prevelike brzine ne bo pristala na Luni ali postala njen satelit, marveč bo nadaljevala pot proti Soncu in postala njegov planet. Napovedi so se uresničile. Raketa je v nedeljo premagala že razdaljoi med Zemljo in Luno (370.000 km) in V oddaljenosti 7 do 8 tisoč kilometrov od Lune nadaljevala, pot proti Soncu. V ponedeljek ob 8. uri zijutraj je bila raketa oddaljena od Zemlje že 597.000 km. To razdaljo je preletela V 62 urah. Med sredo in četrtkom je raketa že dosegla svojo elipsno pot okoli Sonca.. Kozmična raketa bo potrebovala za enkratno pot okoli Sonca 457 dni. Čez pet let se bo znova pribli- žala Zemlji, vendar pa bo takrat oddaljena od nje kakih 10 milijonov kilometrov. S tem je sovjetska raketa postala »deseti sončni planet«. Na Zemljo se po mnenju znanstvenikov raketa ne bo vrnila nikdar več. Raketa je sestavljena iz Več delov. V njenem zadnjem delu, ki tehta 1472 kg, je posebna kabina z merilnimi napravami za znanstvene meritve. Z nj;mi so merili ma-gnetično polje Lune, kozmično žarčenie izven magnetičnega polja ZemTe. radioaktivnost Lime, raztresenost težkih atomskih delcev pri kozmičnem žarčeniu, sestav p’inske substance v medplanetarnem prostoru, intenzivnost sončnega sevanja ter merjenje meteoritskega prahu. Razen tega so posebne priprave posnele Luno z zadnie strani. Znanstveniki so imeli stalno radijsko zvezo z raketo in tako zbrali dragocene podatke, ki bodo veliko doprinesli k uspešnemu napredovanju v smeri medplanetarnih poletov, ki vse bolj postajajo resničnost. Veličasten uspeh sovjetskih znanstvenikov pomeni splošen uspeh znanosti v svetu. Ves svet je znanstvenikom čestital. Avstrija na inozemskih velesejmih Minulo leto je bilo več kot 1200 avstrijskih tvrdk udeleženih na 14 skupinskih Tazstavah in 7 reprezentativnih prikazih na mednarodnih velesejmih, poleg tega pa. še na treh posebnih razstavah. S podporo zvezne trgovinske zbornice je razstavljalo! 450 posameznih razstavljalcev na inozemskih velesejmih. Pogoj za, podporo zvezne zbornice je bil, da so razstavljali ed!no-le avstrijsko blago' ter pridobivali odjemalce. Tudi za letos so določene podpore za posamezne razstavljale© na evropskih Velesejmih ter tudi na Velesejmih izven Evrope. Podpore obsegajo povrnitev najemnine za razstavni prostor teT dodatke k drugim stroškom, ki so v zvezi z udeležbo na razstavah. Pripadniki tvrdk, kakor akcionarji in nameščenci, ki obvlada- jo jezik! države, v kateri razstavljajo, ali pai francosko in angleško, dobijo, če potujejo V razstavne kraje, 50 odstotkov povrnjenih letalskih voznih stroškov, vendar samo za eno osebo za podjetje. Udeleženec mora po1 povratku poročati zvezni zbornici d prodajnih možnostih avstrijskega blaga. Švicarski vzorčni velesejem V Baslu bo odi 11. do 21. aprda 43.-ŠVL-catski vzorčni Velesejem. Velesejem prikazuje zmogljivost švicarske industrije ter je eden najstarejših v Evropi, ki ga organizirajo leto za letom že od leta 1917. Velesejem je znan zaradi okusne priredbe in ponudb 17 industrijskih skupin v 21 dvoranah. Nad 7 milijonov prebivalcev v Avstriji Pred kratkim je izšel stat'stični letnik za republiko Avstrija, ki navaja zanimive statist:čne podatke o gibanju prebivalstva V državi. Od leta 1937 naprej se je število prebivalstva v državi dvignilo za 242.963 oseb in znašalo leta. 1957 6,998.600 Ljudi. Z lanskim prirastkom pa je število prebivalstva v Avstriji že prekoračila se-demmfi jonska mejo. V primerjavi s predvojno dobo, z letom 1937, se ie močno dvignilo število sklenjenih zakonov. Medtem ko je bilo leta 1937 sklenjenih 46.289 zakonov jih je bilo1 leta 1957 sklenjenih 56.510. Tudi število živorojenih dojenčkov se je dvignilo in znaša'o leta 1957 118.712, kar pomeni, da je bilo za 32.361 dojenčkov višje kot leta 1937. Padlo je tudi števTo nezakonsko rojenih otrok — leta 1937 je bilo 19 688 izvenzakonskih roisteV, predlanskim pa 15.785. Predlanskim je rodilo V državi 1358 mater dvojčke, 13 pa j h je rodilo trojčke. Kliub precejšnjemu prirastku števila prebivalcev se je znižalo število smrtnih slučajev in je znašalo leta 1957 89.298, kar pomeni da je bilo za 737 niž e kot leta 1937. Najpogostejši vzrok smrti so bile metnie V krvnem obtoku. In sicer je temu podleglo leta 1957 27 627 oseb. Pri nezgodah je končalo 5082 ljudi, 1675 oseb je napravilo samomor. V primerjavi s prejšnjimi leti je preceji upadlo število izseljevanja iz Avstrije. Medtem ko se je leta 1955 izseli1 o 5109 in leta 1956 še 5600 avstrijskih državljanov, se jih je izseli'o leta 1957 samo še 2252. Leta 1937 se jih je izselilo 1550, Prebivalstvo na svetu hitro narašča Po poročilu generalnega sekretarja OZN bo še pred koncem tega stoletja svetovno prebivalstvo naras’o na šest milijard, kar pomeni poidvojenje sedanjega stanja prebivalstva. V letih 1957 in 1958 je svetovno prebivalstva naraslo za 90 milijonov ljudi. Leta 1957 so ugotovili naslednje številke prebivalstva in odstotke naraščanja: Azija 1552 milijonov, 12,5 odstotka; Evropa 414 milijonov, 5,3 odstotka; Afrika 4' ,-ir 224 milijonov, 12,6 odstotka; Sovjetska zveza 204 milijone, 12,5 odstotka.; Severna Amerika 188 milijonov, 119 odstotka; Južna Amerika 193 mihjonov, 18,4 odstotka; Oceanija 15 milijonov, 12,3 odlstotka. Največji prirastek svetovnega prebivalstva zaznamuje Indija, njej sledi Sovjetska zveza in nadalje Združene diržaVe Amerike. Sovjetski avtomobili v Avstriji Na jesenskem dunajskem Velesejmu so Rusi razstavili tudi svoje avtomobile. Od tega časa so sovjetski avtomobili tudi že V prometu v Avstriji. Prodaja jih Osteir-reichische Automobilfabriks A. G., nekdanja Austro-Fiat. Sovjetski avtomobilski izdelki »Moskovič 407«, »Moskovič Combi 423« in »Volga M 2 D« so ruska motorna Vozila, ki jih poi dunajskem iesenskem velesejmu kupujejo tudi pri nas:. Moskovič 407 ima 5 sedežev, 4 cilindre s 1303 ccm in 45 PS. Vozi'oi se da kuriti. Največjo brzino doseže 120 km na uro. Opremljeno1 je z radiom ter stane 33.600 šilingov. Celovška poklicna požarna hramba je vedno pripravljena Meseca decembra je bila celovška: poklicna požarna hramba 27-krat alarmirana.. Sedemkrat so jo poklicali zaradi požarnih nevarnosti, v enem primeru pa je bila alarmirana pomotoma. Požarne nevarnosti so bile razen dveh majhnega značaja' V ostalem so bili gasilci udeleženi pri različnih pomožnih akcijah in sicer trinajstkrat pri sproščenju cest, štirikrat sol pomagali pni vodnih vdorih ter v enem primeru odstranjevali škodo na poslopju. Pri teh primerih nastalo! škodo cenijo! na! okoli 17.850 šilingov, računajo pa, da je požarna hramba preprečila nadaljnjo Skodlo! V višini 350.000 šilingov. Prometne in požarne nesreče v prejšnjem tednu Prejšnji teden se je na Koroškem primerilo 81 prometnih nesreč, pri kateTih je bilo 68 oseb poškodovanih, 3 pa mrtve. V Vsej državi je bilo 952 prometnih n©-sTeč s 719 poškodovanimi in 23 mrtvimi udeleženci prometa.. Požarnih primerov j® bilo minuli teden na Koroškem 12, V vsej državi pa skupno 50 z doslej ugotovljeno škodo v znesku okoli 1,3 milijona šilingov. RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magaz:n — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Sobota, 10. januar: I. program: 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 Samotni in bolni — 15.30 Z vseh dolin zveni — 16.00 Posneto za vas — 16.20 Mladhdta oddaja — 16.45 Iz parlamenta — 17.10 Znamenita mesta in melodije — 20.30 Mala večerna melodija — 21.00 Quiz za 100.000 šilingov. II. program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.15 Španska glasba — 11.00 Narodna glasba — 15.00 Mladinski koncert — 18.10 Delopust za vse — 19.20 Oddaja podkanclerja — 21.00 Operetni koncert. Nedelja, 11. januar: I. program: 6.10 Vesele melodije — 7.35 S pesmijo in glasbo pozdravliamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaia za kmete — 9.00 Nedeljski venček melod:j — 11 30 Veselo petje, veselo igranje — 14,30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 17.45 Zveneči globus — 19.00 Športna poročila — 20.10 „Najlepši praznik sveta", slušna igra. II. program: 8.05 Leto v pesmi — 11.00 Orkestralni koncert — 15 00 Operetni zvoki — 16.00 Vesele melodije — 20.00 Oscar Strauss. Ponedeljek, 12. januar: I. program: 8.00 Operni koncert — 8.45 V koroškem narečju — 14.00 Poročila, objave. Za našo vas (slov.) — 16.00 Godba na nihala — 17.10 Za delopust — 17.55 gladina pred mikrofonom (slov.) — 20.15 Mali koncert. II. program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 16.00 Otroci, mi pojemo — 16.30 Za dobro voljo — 17.15 Znanje za vse — 20.00 Orkestralni koncert. Torek, 13. januar: I. program: 8.00 Godba na pihala — 8.45 Kako morem shujšati? — 14.00 Poročila, objave. Rdeče, rumeno, zeleno (slov.) — 16.00 Igrajo Deutschmeistri — 17.10 Fifty-fifty —-20.15 Slavnostni koncert zbora „Jung-Wien“. II. program: 8.20 Za zabavo — 13.30 Poznani orkestri — 15.30 Koncert harmonikarjev — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Zabavna glasba — 17.55 Zabavni koncert — 20.00 Dunajski bonbončki — 21.00 Štirje proti štirim. Sreda, 14. januar: I. program: 8.00 Koroške pesmi — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Kar želite zaigramo (slov.) — 14.45 Glasba za mladino — 16.00 Glasba za zabavo — 17.10 Popoldanski koncert —.20.15 Življenje polno glasbe: Gerbard Jussenhoven. II. program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 15.30 Tekmovanje mal h ansamblov — 16.30 Dunaj- tisoč melodij — 19.30 „Ri-bič v mreži", slušna igra — 21.00 Zabavni koncert. Četrtek, 15. januar: I. program: 8.00 Operetna glasba — 8.45 Avstrijci v inozemstvu' —1 14.00 Poročila, objave. Okno v sVet (slov.) — 17.10 Pisan venček melodi) — 18.00 Oddaja za kmete — 18.30 Za mladino — 20.15 „Bavarski gozd", reportaža — 21.20 Zveneča alpska dežela. II. program: 8.10 Za zabavo — 9.35 Znamenita dela velikih mojstrov — 16.00 Oddaia za žene — 17.55 Glasba za delopust — 19.30 Pisan venec melodij — 21.00 Operni koncert. Petek, 16. januar: I. program: 8 00 Orkestralni koncert — 8.45 Radijska beležnica — 14.00 Poročila, objave. O ziljski ohceti (slov.) — 16.00 Ciganska glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.10 Prosti čas je dragocen — 20.15 Klasiki v rad'u. II. program: 8.20 Lahka glasba — 9 35 Poznana dela velikih mojstrov — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Za zabavo — 19.30 Ljudska glasba — 20.00 Iz operetnega sveta — 21.15 Lepe melodije, lepi glasovi. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05. 6.00, 7.00, 13.00, 15 00, 17.00, 22.00. Sobota, 10. januar: 5.00 Dobro jutro! -— 8.05 Mladina poje — 9.45 Lepe melodije — 10.10 Iz opernega sveta — 11.00 Pesmi iz tujih dežel — 11.20 Od melodije do melodije — 12.15 Kmečka univerza — 12.40 Napevi izpod zelenega Pohorja — 13.30 Koroške narodne pesmi — 14.30 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.45 Okno v svet — 20.00 Pokaži, kaj znaš. Nedelja, 11. januar: 6.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav — 8 00 Pika — Nogavička; igra — 9.00 Zabavne melodije — 10.00 Še pomnite, tovariši. .. — 12.00 Vošjila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.45 Šopek narodnih — 17.30 Tolstoj: „Koliko zemlje potrebuje človek", igra — 20.00 Nedeljska revija zabavne glasbe pa valu 327,1 m — 21.00 O domačih pevcih v preteklosti in sodobnosti. Ponedeljek, 12. januar: 5.00 Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Lahka glasba — 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja — 10.10 Matineja orkestra Radia Ljubljana — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domače poskočnice — 13.30 Poje Ljubljanski komorni zbor — 15.40 Listi iz iiomaČe književnosti — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.15 Moški oktet JLA — 20.00 Zabavna glasba — 20.45 Kulturna tribuna — 21.10 Koncert Slovenske filharmonije. Torek, 13. januar: 5.00 Za jutranjo uro — 8 05 Narodne in domače viže — 8.30 Havajski zvoki — 9.00 Iz opernega sveta — 10.10 Melodije od tu in tam — 10.45 Za dom in žene — 12.15 Kmečka univerza — 14.00 Klavir v ritmu — 14.15 Zanimivosti — 14.30 Voščila — 16.00 Za glasbene ljub telje — 18.00 Družinski pogovori — 20 00 Zborovke skladbe P. I. Čajkovskega — 20.30 Radijska igra: Nevarnost; Vrnitev. Sreda, 14. januar: 5.00 Za dobro jutro — 8.05 Glasbeno potovanje — 9.00 Jezikovni pogovori — 9.15 Zabavna ruleta — 10.10 Pihalna godba milice — 10.30 Priljubljene popevke — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Operne arije 13 30 Venček narodn:h — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Koncert ob petih — 17.30 Srbske narodne pesmi in kola — 18.00 Kulturna kronika — 20.00 Verdi: Aida L in IT. dejanje. Četrtek, 15. januar: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Poje pevski zbor ,,LTRA“ iz Kamnika — 9.45 igra Kmečka godba — 10.10 Junaki iz oper Smetane — 11.00 Znani orkestri v plesnem* ritmu — 12.15 Kmečka univerza — 12.25 Popevke — 14.30 Voščila — 16.00 Iz arhiva zabavne glasbe — 18.15 Popevke v >Zt vedbi jugoslovanskih pevcev — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 16. januar: 5.00 Jutranja glasba — 8.40 Revija zabavne glasbe — 11.00 Za dom in žene 12.15 Kmetijski nasveti — 12 25 Nastopa Oktet bratov P rnat — 13.30 Slovenske narodne — 15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 Petkovo glasbeno popoldne — 17.1C Za mlade ljubitelje glasbe — 17.25 Iz^ zabavnega albuma — 18.00 Radijski leksiken — 20.30 Mojstrska dela koncertne literature.