PoStnina v driavi SHS pavSalirana. Stane: Za celo leto.....K 30 — za pol leta......t 15-— za eetrt leta.....« T 50 za I mesec......« 2'50 Posamezna Stevilka 80 vin. UredniStvo in upravnijlvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovzu), pritliCje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Slovenski javnosti! Njegovo kr. VisoSanstvo Prestolonaslednik in regent Aleksander pride dne 26. t. m. v Ljubljano. Na osvobojena slovenska tla stopa po stoietjih robstva vladar, ki ga je klical narod sam. Vem, da mi ni potrebno z besedami izra&ati globokih euvstev in drhtenja nasih src, ki bodo v zanosu utripala tiste dni, ko bo Njegovo kraljevo Visoeanstvo Prestolonaslednik, nasega naroda sin, prebi-val sredi raed nami. Slovenija bo storila vse, da najslovesnejse in najprisrenejse po-zdravi svojega junaskega in najvisjega sina. Dr. Brejc i. r. i ! Slovesni dnevi se blizajo Sloveniji, Slo-vencem, dnevi, kakorSnih Se nismo doziveli. Princregent Aleksander pride v svoji vladarski 6asti dne 26. junija v na§o prestolnico, Belo Ljubljano in ostane pri nao do torka, 29. junija, kteri dan poseti biaer Slovenije, naSe Stajersko. Prvi 6 pozdravi Slovenija svojega vladar j a v svoji sredi! V svecani obliki je prestolonaslednik Aleksander dne 1. decembra 1918 proglasil uje-dinjenje Srbije z zemljami nezavisne drzave Slovencev, Hrvatov in Srbov, (kakorsno so bili ustanovili ti po prevratu na ozemlju av-8tro-ogrske monarhije) v edinstveno Kraljev-stvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Srcno smo hrepeneli Slovenci, da vidimo in pozdravimo novega svojega vladarja v svoji sredi, iskreno je zelel novi vladar, da pride med nas. Iz-polnjujejo se te zelje v teh dneh. V torek pohitirno iz naSih krajev v Maribor, da se mu tam poklonimo ! Slovenija pozdravlja svojega vladarja. Zgodovina nam Slovencem ni bila mi-la. Malo Stevilo nas je bilo od nekdaj, a ni-ti tem ni bilo usojeno, da bi bili ziveli zdruzeni v svoji celoti. Razdeljene so bili na vefc drzav in Se v isti drzavi na vefi pokra-jin. Sanjali so naSi narodni borilci o zdruzeni Sloveniji. Uresnicile so se njihove sanje in zah-teve sedaj. ImamoSlovenijo, Se vec, Slovenija je zdruzena z najblizjimi brati, Hrvati in Srbi v eno drzavno telo. Zal da to veselje ni po-polno, kajti grabezljivi sosedje nana ho6ejo odtrgati najlepSe dele. Svojega vladarja povzdravlja Slovenija. Ni nam manjkalo vladarjev niti dose-daj. Zakaj vazna, lepa in bogata je naSa zemlja, ljudstvo na njej pa zdravo in delav-no. Zato so se trgali za nas, polastili se naSe zemlje lakomni tujci. Tujec nam je za-gospodoval, domafci Slovenec pa je izgubil pravice, si postal na lastni grudi skoro tujec. Tujci so bili naSi prejSnji vladarji. Ko so prihaiali k nam, nisi videl v njihovem spromstm naSih ljudi, nisi cul n a S e g a j e z i k a. Sedaj imamo vladarja s v o j e krvi, svojega jezika, cigar srce bije za lastni narod. V nj ego vem spremstvu vidimo naSe najboljSe moze, ki mu tolmaCijo naSe misli in zelje. V obisku naSega prestolonaslednika je upodobljeno in vidno izrazeno naSe osvobo-jenje in ujedinjenje. VrSi se v casu, ko praz-nujemo na Vidov dan (28. junija) spomin vseh onih junakov, ki so od Kosovega polja (1389) do danaSnjih dni zastavili in zrtvovali svoje zivljenje za uresnicenje najvisjega na-rodnega ideala, lastne narodne drzave. Ko se bomo klanjali naSemu prestolo-nasledniku, bomo proslavljali ustanovitev naSe drzave. Je to prvi obisk naSega mla-dega regenta, ko so polozeni prvi temelji naSi novi drzavi. Na te temelje pa je treba zgraditi trdno stavbo, ki je ne bodo mogli razruSiti ne notranji potresi, ne zunanji vi-harji, ki bi priSli nad njo. Mladi naS regent bodi pri tej stavbi oni veS6i umetnik graditelj, mi mu bodimo pa vstrajni delavci. Ako oboji napnemo vse svoje sile, se nam mora delo posreciti. V to pomozi Bog in sre6a junaSka ! Prestolonaslednik v Mariboru. Ob svojem obisku v Ljubljani se pripelje prestolonaslednik tudi v Maribor. Tja prispe dne 29. junija t. 1. tocno opoldne ter ostane do tretje ure popoldne. Doloceno je, da se sprejme svecano pred magistratom. Na to se poda v slavnostno dvorano, kjer ga pozdra-vijo deputacije. Iz magistrata se pelje regent v Narodni dom k obedu. Obed mu priredi Dezelna vlada v Ljubljani. Iz Narodnega doma odhaja prestolonaslednik na juzni ko-lodvor, odkoder se odpelje ob tretji uri popoldne naravnost v Beograd. Vsako druStvo, ki se ho6e udeleziti v Mariboru slovesnosti, mora prijaviti takoj svojo udelezbo mestnemu uradu v Mariboru. Vsak se mora tudi takoj imenovati deputa-ciji, ki hoce biti od prestolonaslednika sprejet. Posebni vlak v Maribor k vsprejemu Nj. VeliCanstva regenta Aleksandra. Na progi Cakovec—Maribor bo vozil dne 29. junija predpoldne posebni vlak, ki bo peljal iz SrediSca ob 7. uri 52. min., iz Or-moza ob 8. uri 08. min., iz Velike nedelje ob 8. uri 17. min., iz Mozkanjc ob 8. uri 34. min., iz Ptuja ob 9. ure 15. min., iz StrniSca ob 9. uri 30. min./jz Cirkovec ob 9. uri 40. min. V slucaju, da se iz kakega kraja vrSi korporativna udelezba prebivalstva, je to najkrajSim potom javiti ptujskemu okrajnemu glavarstvu do nedelje, 26. junija t. 1. zjutraj s pripombo, ali in kje se hocejo udelezenci (priblizno Stevilo) posluziti posebnega vlaka. Pricakuje se, da bode prebivalstvo ptuj-skega pol. okraja pokazalo s castnim zastop-stvom svojo neomejeno udanost do Njegovega Velicanstva tor vzdrzujoS strogi red na pri-merni naftin izrazilo svoja custva radosti in navduSenja. Slovensko pevsko drustvo v Ptuju priredi v NEDELJO, dne 2T. junija 1920 na predvecer Vidovega dne v druStvenem domu svoj glavni Ietni Koncert s slede6im vsporedom : 1. Dr. B. Ipavic: Kdo je mar? moSki zbor z baritonom in tenor-solom ter s sprem-ljanjem godhe. 2. Anton Andel, O jesenske duge no6i (hrvat- ska narodna), meSan zbor. 3. 0s. Dev : a) Dober ve6er, ljubo dakle (ko- roSka narodna) b) Na vas (narodna), moSki zbor. -------------- 0DM0R. -------------- 4. Gustav Ipavic : Milada, meSan zbor. 5. P. KriSovski: Utopljenka, moSki zbor. 6. Ignac Hladnik : Dekletova pesem (narodna), moSki zbor. 7. K. Jera]: Venec narodnih pesmi, meSan zbor. CENE: Sedezi v pritlicju od 1.—6. vrste 15 K, od 6. do zadnje vrste 10 K. Sedezi na gale-riji 1. vrsta 10 K, drugi sedezi 6 K. StojiSca v parterju 4 K, na galeriji 2 K. Dijaki in vojaki placajo za stojiSca polovicne cene. Blagajna se odpre ob 19. uri. Zacetek ob 20 uri. Med posameznimi tockami razen v odmoru ostanejo dohodi v dvorano zaprti. Predprodaja vstopnic v trgovini Kreft. Dopisi. : DekliSka me§5anska Sola v Ptuju. Za spre-jem v dekliSko meScansko Solo za Solsko leto 1920|21 se naj prijavijo ucenke pri ravnatelj-stvu dne 30. julija t. 1., zadostuje tudi pis- — 2 — mena prijava. Predloziti ae mora zadnje Sol-ake izpriCevalo. Izpiti za hospitantinje se vrSe 30. junija in 1. julija, sprejeinni izpiti pa 1. in 2. julija v Mladiki. Sprejemni izpiti se bodo vrsili tudi zacetkora Solskega leta. Ker pa je potrebno, da se dozna Stevi-lo otrok, ki hocejo obiskati I. meSSanski raz-red, se naj javijo kolikor mogoce vsi v tern terminu. U&enke iz okolice bodo morale pla-cati prispevek za ufiila. Kako se naj uredi nova ptujska bolniSnica. Ze pred vojno ao se (dr. VerstovSek) prizna-vale nemogcCe razmere ptujake javne bolnice. Pri dezelnem odboru v Gradou se je zasto-pal naSrt nove, modernim higijenicnim in znanstvenim zahtevam odgovarjajoce bolnice v Ptuju. Ta projekt se pa vsled vojne ni iz-vrSil. Lansko leto meaeca svecana je tudi naaa dezelna vlada aklicala v Ptuju posebno komisijo v svrho reSitve tega najvaznej&ega vpraSanja. Vsi navzoci zastopniki merodajnih oblasti so konstatirali pri ogledu neznosne razmere dosedanje javne bolnice, vsi so bili onoglasnega mnenja, da je odpomoc nujno potrebna. Komisija se je razSla, pa--------— atara bolnica je ostala do danes, aajslabSa v celi Sloveniji. Saj je tudi stavba najstarejSa. Ta nesreCna zadeva je pri&la sedaj zopet na dan. Novi imenovani primarij za kirurgicni oddelek naSe bolnice se je Cutil primoranega uradno poro6ati na merodajno mesto o sla-bih razmerah zavoda. Dezelna vlada je takoj poslala na lice mesta svojega referenta za bolnice (dr. DolSak-a), kteri se je po ogledu stare bolnice in hiralnice, ter vojaSke bolnis-nice, zglasil pri g. okrajnem glavarju in pri g. gerentu dr. Sencarju radi pogovora v tej zadevi. SploSno mnenje je, da naSa doseda-nja obca javna bolnica svojim namenom ni-kakor ve6 ne zadostuje, ker je veliko pre-mala in ker ne odgovarja higijenicnim zahtevam. Ako se vpoSteva prebivalstvo mesta Ptuj in okolice skupaj okrog 87.000 duS, bi morala ptujska bolnica imeti minimalno 265 postelj. Stara bolnisnica pa ima le 72 po-stelj. Sobe so premale in pronapolnjene; stavba nima ne centralne kurjave, ne vodo-voda, ne kanalizacije, ne kopeli, ne razsvet-ljave. Kuhinje v bolni&nici sploh ni, temvec se bolnisnica zalaga iz kuhinje sosednje hiralnice. Obstoja edina operacijska soba, ki sluzi za septicne in asepticne operacije, ob ednem pa tudi kot obvezovalnica. Za vso bolnico je le edini mali parni sterilisator, plaScev, prtov, kompres, rokavic itd. za ve-like operacije manjka popolnoma. lata rev-sCina ,)e, kar se tice inStruoientov in ortope-dicnih pripomockov. Res je, kakor se jo iz-rekel novi kirurg dr. Rebula, da ni mogoce vestno izvrSiti nobenih operacij. Ponovne ko-misije so se uverile, da bi bila bivsa Franc Jozefova vojaSnica, ki je ze vao vojako slu-zila kot rezervna bolnianica, za le-te namene dobro uporabna brez dragih adaptacij. Poslopje je kakih 10 let staro, ima Siroke hod-nike, velike in svetle sobe, primerno lego, stoji na dosti prostranem prostoru ; v poslopje je bil med vojno vpeljan vodovod in izvr-Sena kanalizacija. Skupaj bi se v glavno poslopje zamoglo spraviti 200 postelj. Sobe za razrednike, ali stanovanja za zdravnike, bi se dobile v sedanjem oficirskem paviljonu. Lahko bi se dal takoj urediti interni, kirurgicni, ortopedieni in dermatologi&ni oddelek; za izolirnico bi se zamogle uporabiti bolni&ke barake na vrtu; posebni oddelek za tuberku-lozo bi se zgradil v bodo6nosti, ker je zem-ljiSce dosti prostorno. Izpremenitev vojaske bolniSnice, oziroma bivSe Franca Jozefa vo-jaSnice v definitivno javno bolnico, bi torej bila najboljSa in najcenejSa resitev tega vaz-nega vprasanja, od katerega so odvisno hi-gijenifine razmere naSega mesta in njegove okolice, razmere, ki so dosedaj zelo zalostne. V tern smislu sta ae pogovorila goap. referent zdravstvenega odaeka in g. gerent mesta Ptuj. Sedaj bi bil najugodnejSi trenutek, da se reSi vpra&anje ptujake bolnice, ker vojast-vo izpraznuje te dni vojaSko bolnico. Glavna stvar, se zdi, je, pod katerimi pogoji je ob-cma kot lastnica vojasnice pripravljena od-stopiti poslopje drzavi. Gr. gerent ptujski, kteri se nenavadno zanima za resitev tega nujnega praSanja v prid mesta in v blagor bolnikom, je izjavil, da bi bila mesbna obci-na voljna takoj drzavi primo loco prepustiti v nakup vojaSnico v svrho adapcije civilne bolniSnice. Ako pa drzava te jponudbe ne bi sprejela, bi se vojasnica takoj uporabila v Solske namene. Da se to ne zgodi, morajo skrbeti na vsak nacin merodajne osebe obeh prizadetih strank. Nikar necemo omalovaze-vati Solskih potreb ; le-te pa niso v naSem mestu tako nujne in neznosne, 'kakor higije-nifini nedostatki. Za solske svrhe bi bilo laz-je najti in preurediti kako drugo poslopje, za bolnico pa bi ne bila nobena druga stavba tako primerna in takoj uporabna, kakor vojasnica. Sicer pa bi bilo popolnoma izklju-ceno, da bi drzava zidala pri vladajoeih razmerah novo poslopje. Zato naj obcinski svet, ako hoce zares dejansko pospeSevati resitev bolniSkega vprasanja, odstopi vojaSko poslopje drzavi za svojecasno lastno ceno ali pa za tako primerno ceno, da jo vlada zamore sprejeti in jo lahko odplaca v posameznib. dolgih obrokih. TakSna ponndba ne bo niKa-kor v Skodo mesta, ker nova velika in mo-derna bolnisnica bode tako v moralnem, kakor v gmotnem oziru v prid meScanom, posebno trgovcev. Zlasti ce izgubimo Radgono, bo postala ptujska bolnisnica srediSce tudi za ljutomerski in prekmurski okraj. Dokler je clovek zdrav, ne pozna odnosno ne prizna velike vaznosti zdravstvenih naprav. Ako pa nenadoma zboli in potrebuje nujne, posebno kirurgicno odpomoci, spozna pomen in veliko I vaznost moderne urejene bolniSnice v blizini. ] Pred vsem ne smemo pozabiti, da je merilo za oliko narodov ravno njihova oskrba z go-j spodarskimi, clovekoljubnimi in zdravstvenimi i zavodi. I Na VidOV dan se zbira vsa deca, naraScaj { in Clanstvo ob ValO. uri na dvoriSCu gimna- zije. Kdor ima v kroju ! Predvaja vseh v ne- deljo ob Vsl4. uri na igriscu nizje zeleznega mosta. Nafielnik. Vsi udeleiniki okroinega izleta v SrediS&e i se naj prijavijo najpozneje do 29. junija v ] moji piaarni radi narofiila obedov. Dr. Franjo ! Salamun. Blago JDS ae bode izdajalo v aoboto, dne • 26. junija od 15. do 18. ure v Poaojijnici v | Narodnem domu. Na mariborskem dr2. moSkem u5itelji§5u v | Mariboru se vrsijo vsprejemi v jesen. Uftenci J pa, ki so dovrSili z ugodnim uspehom Stiri | razrede srednje Sole ali pa Stirirazredno me-J S6ansko Solo, se lahko oglasijo s svojimi iz-priCevali drugega polletja tekofiega Solakega leta ze pred 15. julijem t. 1. Zahvala. Gospod Cu6ek Fran in gospod Stern Leopold, trgovec v Ptuju, sta darovala ' druStvu „Sokol" ve6 desk in sicer prvi v I vrednosti 396 K, drugi pa v vrednosti 68 K, za kar jima izreka odbor v imenu druStva najtoplejSo zahvalo. Pristojbinski predpisi. Od raznih strank J prihajajo na oblastva vloge, ki sploh niso J kolkovane ali pa so nezadostno kolkovane. Take vloge se v amislu Ciena 15 zakona o ! taksah ne reSujejo. Ker se gre velikokrat za j vazne zadeve, glede katerih stranke ne do- i bijo radi nepravilnega kolkovanja nikake re- { Sitve, opozarja okrajno glavarstvo v Ptuju obCinstvo, da se pri vlaganju raznih proSenj, pritozb, prizivo7 in drugih pismenih vlog, ! natandno drzi za kolkovanje dolofienih pred- I pisov, razglaSenih v Uradnih listih Stev. 48 ! in 50 let. leta in pravilnika za iavrSevanje dolo- Cil o pristojbinah, razglaSenega v Uradnem j Jiatu Stev. 56. t. 1. V aploSnem se povdarja, | da se mora vsaka navadna proSnja ali vloga | kolkovati s kolkom 4 K, kjer se pa prosi za | formelno odlocbo, potrdilo ali dovolilo, je I treba Se posebej priloziti pristojbino 8 K v j kolkih. Glede drugih sluCajev naj se obcin- ' stvo, predno odpoSlje vlogo na izvestno ob- laatvo, pou6i o predpisih in se tako izogne I posledicam, ki bi nastale iz nepravilnega ! kolkovanja. Ptuj. Od okrajnega glavarstva v Ptuju so bili v zadnjem 6asu radi verizenja ozir. navijanja cen ozir. tihotapstva s pravomoc- I nimi razsodbami obsojeni: Ivan Poplatnik, Vel. Nedelja na 20.000 K denarne globe in 3 mesece zapora, Franc Schiitz, trgovec, Se-narsko na 15.000 K, en mesec zapora in zaplembo enega vagona soli, Franc AntoliC, trgovec, Sv. Tomaz, na 1000 K globe in 24 ur zapora, Rudoll Toplak, trgovec, Polanci, na 3000 K in 14 dni zapora, Franc Munda, posestnik, Malaves-Bratonecice na 2000 K in 14 dni zapora, Alojz Munda, posestniSki sin, Malaves-BratoneCice na 2000 K in 14 dni zapora, Franc Podplatnik, trgovski pomofinik, Ormoz, na 2000 K in 14 dni zapora, Ivan Veselic, trgovec, Ormoz, na 5000 K in 14 dni zapora, Josip Stern, trgovec, Varazdin na 3000 K, 14 dni zapora in zaplembo 810 kg sladkorja, Rudolf Toplak, trgovec, Polanci, na 100 K denarne globe, Franc RepiC, Saku-Sak, na 5000 K in 14 zapora, Franc Bracek, posestniSki sin, Hvaletinci na 1000 K in 14 dni zapora, Adolf Lebic, Rogatec na 14 dni zapora, Franc Merc, trgovec, Breg pri Ptuju, 1000 K, 3 dni zapora in zaplembo apna, Oakar Moaes, trgovec, Breg pri Ptuju, 500 K, 5 dni zapora in zaplembo bucnic, Anton Suguian, pek, Sv. Marjeta, na 600 K, 10 dni zapora in zaplembo kruha, Alojz DruzoviC, Dragovic 8, na 600 K in 14 dni zapora (kazen milostnim potom znizana na polovico), Rafael Zimic, begunec, Strni&Ce na 500 K, 5 dni zapora in zaplembo razlicnega blaga, Matija Prapotnik, trgovec, SrediSce na 500 K in 7 dni zapora (zaporna kazen milostnim potom znizana na 3 dni), Anton MatjaSic, Oblacek-SakuSak na 300 K, 14 dni zapora in zaplembo 1 konja, Franc Bracek, Hvale-tinci 16, 1000 K in 14 dni zapora, Emerik Pozzo, begunec, StrniSce, radi zlorabe ubozne akcije, na mesec dni zapora (milostnim potom znizano na 15 dni zapora.) DeSka meSSanska Sola v Ptuju. Ufienci za I. razred naj se prijavijo pri ravnatoljstvu 30. junija t. 1., zadostuje tudi pismena prijava. Predlozi naj so kretni list in Solsko iz-pricevalo. Sprejemni izpiti za vstop v I. razred deSko meSCanske Sole v Ptuju se vrSe dne 1. in 2. julija 1920 v poslopju nemSke manjSinske Sole pri okrajnem glavarstvu. Tudi v zacetku Solakega leta 1920/21, to je 16. in 17. septembra se Se lahko napravijo sprejemni izpiti. Po naredbi vis. Sol. sveta z dne 17. julija odnosno 21. novembra 1919 Stev. 3737 ae sprejemajo v meScansko Solo ucenci, ki so najmanj dovrSili 5. Solsko leto na javni ljudski Soli, ali na zasebni ljudski Soli, ki ima pravico javnosti. Sprejemni izpit se napravlja samo iz najosnovnejSih naukov iz slovenS6ine in rafiunstva. Ufienci, ki so dovrSili 6. Solsko leto ljudske Sole s povolj-nim uspehom, so prosti sprejemnega izpita. Ker je meScanska Sola V3em, ki se hocejo posvetiti obrti, trgoviniinpoljedelstvu, najvecje vaznosti, se obcinstvo opozarja na ta oglas. Ravnateljstvo. Vpisovanje v pripravljalni razred in 1. let-nik dvorazredne trgovske Sole s pravico javnosti V Mariboru bo 6., 7. in 8. julija t. 1. od 9. do 12. ure. V pripravljalni razred se sprejemajo le ucenci, ki so dovrSili Sesti razred ali oddelek ljudske Sole ali 2. razred srednje Sole ali 1. razred triletne oziroma 2. razred Stiriletne meScanske Sole in so stari vsaj 13 let. Za pripravljalni razred ni sprejemnih iz-pitov. V prvi letnik se sprejemajo ucenci in ufienke, ki so dovrSili 4. razred srednje Sole ali popolno meScansko Solo ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske Sole in so stari vsaj 14 let. Za te ni sprejemnega izpita. Po-leg teh se sprejemajo v 1. letnik tudi tisti uftenci in ufienke, ki so dobili v 4. razredu srednje Sole v napredku drugi red, ali tisti, ki so dovrSili 3. razred srednje Sole ali 8. razred ljudske Sole ali predzadnji razred me-S6anske Sole, ako so stari vsaj 14 let in napravijo sprejemni izpic iz slovenScine, nem-S6ine, ra&unstva, geometrije, prirodopisja, zemljepisja in prirodoslovja. Pri izkuSnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridcbe ucenci v pripravljalnem razredu. Sprejemni izpiti ae vrSe zacetkom Solskega leta. Vpisovanje v 2. letnik bo 5. julija od 9. do 12. ure in zaCetkom Solskega leta. Vstopnina je 10 K, _ 3 — prispevek za u6ila pa 20 K. K vpisovanju je prinesti krstni oz. rojstni list in zadnje izpri-pricevalo. Vpisuje se lahko tudi pismenim potom. Vsa nadaljnja pojasnila daje ravna-teljstvo zavoda. :"..........................................................*: Politicne vesti. ¦ lz narodnega predstavniStva. Nadaljuje se razprava o voliLnem zakonu za narodno skup&Cino. Glede Stevila poslancev se hocejo zediniti, da pridi na 30 tisoc prebivalstva po 1 poslanec. Slovenija je razdeljena v 3 volilna okrozja: Ljubljana s 3 poslanci, ostalo Kranjsko in Stajersko z naso Korosko in Prekmurjem, najvecje volilno okrozje v vsej kraljevini. Boj za clstost volitev in enakost vseh pri njih. Bistvo demokratizma ni samo v tern, da se razSiri volilna pravica na vse sloje, nego morda Se vecja v tern, da smejo volilci voliti res po svojem prepricanju, prosto in svobodno, brez zunanjega nasilstva. Kdo se ne spominja vec volitev na HrvaSkein, kjer so rnadzaronske vlade napele vse svoje sile, dovoljene in nedovoljene, da prodro njihovi kandidati. Stranke, med njimi v prvi vrsti de-mokratska, ki jim je res za cistost volitev, hocejo zato vsprejeti v volilni zakon tudi tocko, naj bi nikdo ne izrabljai pri volitvah svoje u r a d n e mo6i, mo6i, ki rnu jo daje njegovo sluzbeno mesto, ker rnu tarn ne sme nikdo ugovarjati, smo si torej neenaki. Zato ne bi smeli uradniki v svojih uradih agitirati pri strankah, ker morajo vr&iti svoje urad-niSke posle pravifino, popolnomanepristransko, brez ozira na politicno preprifianje svojih strank. Ne smeli bi pa niti duhovniki izrab-Ijati cerkve v politicne namene, ker tudi oni so v svoji sluzbi oznanjevalci vere za vse vernike, naj bodo ti tega ali onega politic-nega pripriSanja. In tako je edino prav! Umorjeni Esad paSa je bil pravi voditelj svojega albanskega ljudstva. Zato ni mogel biti prijatelj niti Italiji, niti Nemciji, za ktero je delala tudi bivSa Avstrija, ki sta gledali le nato, kteri se posreci zagospodovati v Alba-niji. Hotel je svobodo svoji domovini, zato ni cuduo, da je bil prijatelj svojim sosedom Srbom in Grkom, ki so se tudi borili za svo-jo svobodo proti istim sovraznikom. Srbi se hvalezno spominjajo uslug pri svojem umiku crez Albanijo. Nova italjanska vlada pod Giolitijem. S politiCnim zlocinom nad Esad PaSo, ki je bil umorjen iz politicnega sovrastva italijanskega proti Albancem, se zaeenja doba nove jtali-janske vlade. Znacilno je to za njo. Cesar ne morejo dose&i po postenem potu, hocejo dobiti z zlocinsko roko. Albanci naganjajo Italijane s svojega ozemlja, zato jim ti umo-re njihovega voditelja. Tudi jadransko vpra-Sanje hoce nova vlada reSiti nasilno. Ne bo nam ostalo drugega, da tudi mi posnemamo Albance in Crnogorce in s silo prezenetno zavratnega soseda z nasih tal. WleStanske vlade. V avstrijski kakor v nemSki republiki so od poloma sem vladali socijalni demokratje zdruzeni z mesCanskami strankami. Nove volitve pa niso bile za vla-dajofie socijalne demokrate tako ugodne. Zato se sedaj upirajo, jdalje sodelovati v vladi. RajSi bi prepustili vlado zopet meSCans-kim strankam, sami se pa omejili na kritiko v opoziciji. Vendar pa v teh teZavnih raz-merah nima nobena stranka posebnega vese-lja, da bi prevzela vodstvo drzavnih poslov in vso odgovornost. Zato se povsod 6ujejo glasovi, naj bi prevzeli vlado ne toliko razni strankariji, nego bolj strokovnjaki in izvez-bani, z&nesljivi politiki. Sline se jim cede po nasih krasnih, bogatih krajih. V predzadnji Stevilki smo ze pisali, da prostovoljni in neprostovoljni „izgnani" Nemci po Gradcu in tarn okolu zopet zace-njajo oci obraCati proti jugu, proti naSim po-krajinam. Dokler so med nami ziveli, so sicer vedno zabavljali Crez nas in se cutili skoro nesrecne, da so morali med nami ziveti in sluziti. Ko pa so sedaj med svojimi pristni- mi bratci, pa nas nikakor ne morejo ve6 po-zabiti. Gotovo jim njihovi ofietje in matere, pa bratje in sestre, ali otroci in drugi znan-ci poroCajo, da zivimo pri nas skoro kakor v obljubljeni dezeli. Zato pa v svoji tevtonski zvestobi rohne in prisegajo, da hoeejo naSe kraje zopet odreSiti — za se. Ne gredo jim paC iz spomina Casi, ko so oni tod po nasih lepih in bogatih krajih gospodovali in paSe-vali, pa se mastili, Slovenci pa jim hlapCe-vali in delali za nje pa se morali zadovoljevati z drobtinami z njihovih bogato oblozenih miz. Nasilja in grozovitosti na Madzarskem. Mad-zarska je postala dezela, v kteri skusajo razne radikalne stranke osreciti novo drZavo. Posku-sili so to komunisti, rde6i teror (strah), na-pravili so velikanske dolgove, uniiievali s silo svoje nasprotnike in dosegli a svojo stra-hovlado, da so morali oditi. PriSel je na njihovo mesto beli teror, o kterem pa piSejo inozemski listi, da je> Se hujSi nego rdeci teror. Ropanje, ubijanje spremlja to vlado. Kako grozno se godi na Madzarskem, skle-pamo lahko' ze iz tega, ker je mednarodna zveza industrijskih in obrtniSkih zadrug pro-glasila obci bojkot Madzarske. No po poSti, ne po zelsznici ali drugace ne sme nic na Madzarsko, ni6 z Madfcarskega. Odrezati hocejo Madzare od vsega sveta, ako ne opuste svojih madzarskih navad, ki so menda Se hujSe od turSkih. Milijonsko poneverjenje na Madzarskem. Ministrijalni tajnik Jelinek jo izginil iz Budim-peSte z ogromno vsoto 450 milijonov kron. OSkodovanih je kakih 1500 oseb in zavodov, ki so sedli Jelineku na limanice ter mu zaupali tolike vsote, da z njimi napravi zanje dobre kupcije. Pristno madzarsko ! DruStvene vesti. !: « ¦ ¦ 1 •«•¦¦«¦¦«¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦•¦¦¦¦¦¦¦»••¦¦¦¦¦¦¦¦*«¦¦¦•¦¦•«•¦¦¦••¦¦•¦¦ Izlet podru2nice r$lov. plan. dru2be" v ! Rogatcu. Podruznica „Slov. plan, druzbe" v j Rogatcu priredi v nedeljo dne 4. julija 1920 j izlet na Donacko goro. ZbiraliSce izletnikov ! bo pri sv. Juriju, gostilna MikuS, odkoder bo j odhod na goro ob 4. uri popoldne. Na gori j se proslavi god slovanskih apostolov sv. Ci-rila in Metoda s petjem, kresom in umetal-ognjem. Ljubitelji narave dohrodoSli! Razno, i.. ....... Cesar Viljem sku§al pobegniti. Iz Haaga poro6ajo, da je bivSi nemSki cesar Viljem, ki je interniran v graSCini Doom, hotel 9. tm. zvecer pobegniti. Podkupil je strezajo in enega uradnika na grajSCini. Neki nemSki Castnik je mislil priti po njoga z aeroplanom. Oblasti so za nakano pravo6asno zaznale in dale aretirati strezaje in uradnika. Odslej sme Viljem zapustiti stanovanje samo na iz-recno dovoljenje straznika General — morilec. Prd dunajskem sodiS-6em se zagovarja zaradi zloCina veckratnega umora bivSi avstrijski general Lutgendorl. Obtozen je, da je aprila meseca leta 1915, dal kot komandant 7. divizije pred Sabcem z bajoneti umoriti tri vojake, ki so v vinje-nem stanju ob Savi streljali v zrak. General zagovorov teh treh vojakov ni hotel posluSa-ti, in jih je velel kar na mestu prebosti z bajoneti. Kako dolgo traja draginja po vojnah? Po veliki odlocilni bitki v napoleonskih vojnah pri Waterloo 1. 1815 je trajalo naraScanje cen 8 let. NemSko-francoska vojna leta 1870/1871 je povzrocila sploSno svetovno dra-ginjo, ki je trajala pet do Sest let. Potemta-kem bi sedaj, Ce bodo cene zaCele res pada-ti, pomenilo to najhitrejSe konsolidiranje glede cen po vojnah. ObCeslovensko obrtno druStvo v Oelju raz-glaSa, da inia v zalogi »lede5e vrste zelezo : Stirioglato zelezo 13, 15 mm, okroglo zelezo 8, 9, 10, 12, 13, 15, 16, 19, 24 mm, ploSc-nato zelezo 20X4, 20X5, 22X6, 24X4, 24X5, 24X7, 28X5, 28X8, 35X9, 40X7, 40X10, 45X9 mm, valjenec 1/15, 1/20, HI/25. Zelezo se bo zacelo izdajati po 25. junijn ter se interesenti pozivljajo, da svoje potrebScine prijavijo tajniStvu gornjega druStva. Istotam je v zalogi tudi mizarski klej in hni Spirit. ObrtniSki izlet na Koroiko, ki je bil prvot-no dolocen za 27., 28. in 29. junija, se mora preloziti zaradi regentovega obiska v Slovenijo. „Vseslovenski obrtniSki tabor" torej zacasno odpade, ostane pa na naSem programu do izvrSitve. Priprave za ta vele-vazen obrtniSki shod se vodijo naprej in se bo cas shodapravoCasnoobjavil. ObCeslovensko obrtno druStvo v Celju. Novi kolki. S 16. junijem so se vpeljali novi kolki v dinarski veljavi po 100, 50, 40, 30, 24, 20, 16, 12, 10, 8, 5, 4, 3, 2 in 1 dinar in po 60, 50, 40, 30, 20, 10, 5 in 2 para. Kolki v kronski veljavi so s tem dnem razveljavljeni. Ce bi se ti kolki po 16. juniju uporabljali, bi se doticna pisma, spisi, rafcuni itd. smatrali kot nekolkovani in bi se porab-ljajofia stranka kaznovala s trikratnim, de-setkratnim ali petdesetkratnim zneskom. ^T a, r O C To 31. I Komur smo dozdaj posiljali list, pa si ga ne misli naro5iti, prosimo, naj nam ga vrne, ker ga sicer smatramo za narofinika. t Izjava. Jaz Andre] Vidovic, iz- javljam, da je bila moja obdolzitev, da se vinski trgovec g. Yinko Stoklas ml. v Leskovcu poslu^uje krivi^ne posode, brez podlage, in to obialujem. Ptuj, dne 28. maja 1920. Andrej Vidovic. iSCem v naj em. — Cenjene ponudbe na Otto Arsen- schek, Rokov hrib, Smarje pri JelSah. NA BREGU PRI PTUJU =—= SPREJME ===== vec usnjarjev oz. druflih delaocep. Zglasite se v tovarni na Bregu. _ 4 — Mariborska eskomptna banka. Maribor, junija 1920. Vabilo na supskripcijo delnic. Redni obcni zbor dne 31. majnika je sklenil zvisati delnisko glavnico od 6 na 10 miljonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400*— nominale pod sle-deflmi pogoji: 1. Starim delnicarjem se zagotovi opcijska pravica na ta nacin, da pripadejo na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu K TOO*— Za izvrkvanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri central! v Mariboru, ali pri njenih podruznicah v Murski soboti in Velikovcu. 2. Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850*— novim delnicarjem. 3. Delnice participirajo na cistern dobicku banke od 1. julija 1920. 4. Kurzni dobicek po odbitku stroskov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu. 5. Kupnino je pri prijavi polno vplaLati. Od tega zneska se povrnejo 5°|0 obresti do 30. junija 1920. 6. Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podruznicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s prilozeno tiskovino v Lasu od 1. do vStetega 30, ju> ija 1920. 7. Dodelitev delnic si pridrzi upravni svet. Upravni svet Mariborske eskomptne banke Delniska glavnica in rezerve okroglo K 50,000.000-— CENTRALA V LJUBLJANA Podruznice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovljah. Obrestuje vloge na knjizice in na tekofi raLun s ^'^lo brez odpovedi, proti 3 mesecni odpovedi s 33|4°|0 flstih. m Daje trgovske in aprovizacijske kredite. m Izvrsuje vse ban&e transakcije. cssa Ss. je iskuSano ubran-ljivo sredstvo proti svinjskim bole^nim. 1 stekleaica sta&e 8 K. Dobi se pri IMaMi lefcarni i Mariboru. Misi - podgane - stenice -scurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja naj-bolie preizkusena in sploSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim miSim K 10-—, za podgane in mi§i K 10"—, za SLurke 10 K; posebno mofina vrsta K 20"— posebno moCna tinktura za stenice 10 K ; unicevalec moljev 10 K: praSek proti u§em v obleki in perilu, proti u§era pri perutnini 6 in 10 K; praSek proti mrCesom 6 in 12 K; mazilo proti uSem pri ljudeh 5 in 10 K; maziio za uSi pri 2ivini 6 in 10 K; tinktura proti mrcesu na sadju in zelenjadi (unicevalec rastlin) K 10"—, praSek proti czoess miavljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. ataa PoSilja po povzetju Zavod za eksport M. JUnker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. Deklica 16 mesecev in fantic \\ leta stara zdrava in krepka, se oddasta za svoje. Naslov pove uprava lista. 7gubila se je zlata ura "napoti iz ,Mladike' skozi park v Krempljevo llico. PoSteni najditelj naj jo vrne proti dobri nagradi upravi ,,Ptujskega lista. Gostilna blizu Ptuja ali v okolici se kupi ali vzame tudi v najem. Naslov povo uprava „Ptujskega lista." PrnHa se Pre§a M 5 w» I I UU& gozdni meckanec in 6 sodov od 40—100 litrov. Kje, pove uprava „Ptujskega lista." Gostilna z mesarijo se vzame v najem. — Naslov pove uprava tega lista. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last „Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.