Mikrotopoiiimi v Kropi in bližnji okolici
Jožica Škofic
V članku bodo predstavljeni toponimi v Kropi in bližnji okolici: naselbinska zemljepisna lastna imena (poleg krajevnih imen tudi imena delov kraja Kropa), ledinska imena, vodna imena (hidronimi), imena vzpetin, dolin... (oronimi), imena poslopij (in nekatera hišna imena), imena poti in drugih samostojnih objektov.
The toponymy of Kropa and its vicinity is presented through habitation names (names of villages, hamlets and parts of Kropa, as well as names of buildings, homesteads and roads) andfeature names, such as water names (hydronyms) and names of relieffeatures (oronyms).
V članku bodo predstavljeni toponimi v Kropi in bližnji okolici: naselbinska zemljepisna lastna imena (poleg krajevnih imen tudi imena delov kraja Kropa), ledinska imena, vodna imena (hidronimi), imena vzpetin, dolin... (oronimi), imena poslopij (in nekatera hišna imena), imena poti in drugih samostojnih objektov.
Gre za mikrotoponime, kijih poznajo in govorijo Kroparji1 - v njih se odražajo glasoslovne značilnosti kroparskega govora in so torej lahko pomembno gradivo za raziskavo krajevnega govora. Večino zbranih mikrotoponimov poznajo tako starejši kot tudi mlajši informanti, nekatera zemljepisna (in stvarna) lastna imena pa zaradi vse manjše neposredne odvisnosti od naravnih dobrin (lesa za kurjavo, užitnih gozdnih sadežev), motorizacije (zaraščajo se npr. stare poti) in drugačnega preživljanja prostega časa (manj izletov v bližnjo okolico), opuščanja ročnega kovaštva itd. izginjajo v pozabo.
Nekatera imena sem zajela ob zbiranju gradiva za glasoslovno in oblikoslovno analizo kroparskega govora, saj so jih informanti uporabili v svojih spontanih pripovedih, pogovorih ipd. Nekatere objekte, parcele, poti in dele Krope sta imenovala informanta Jože Eržen in Nace Blaznik ob maketi kraja v Kovaškem muzeju v Kropi. Večino mikrotoponimov pa sem zbrala ali preverila že zbrane z usmerjenimi vprašanji, na primer: Kako se tam reče? Kako se ta stavba/potok/pot/vrh imenuje? Kam hodite/ ste hodili po drva, borovnice, gobe, na izlet/sprehod...? Kateri vrhovi se vidijo iz
1 Moji informanti so bili: Nace Blaznik, r. 1912, Mihela Blaznik, r. 1913, Jože Eržen, r. 1955, Stanko Habjan, r. 1930, Gizela Miljavec, r. 1921, Gregor Smrekar, r. 1931, Janez Goli (le vodno ime Škarje:uč) - vsi doma iz Krope.
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
2 Alenka Šivic-Dular, Temeljna načela pri pisanju slovenskih zemljepisnih imen, Jezik in slovstvo, Ljubljana, 1988/98, letnik XXXIV, št. 1-2, str. 3-14
3 Mikrotoponimi se sicer najpogosteje rabijo v mestniku in orodniku - te oblike navajam v ponazarjalnem gradivu oz. kot primer rabe imena s sobesedilom.
4 V Franciscejskem katastru 1826 (pregledala sem kopijo Franciscejskega katastra Krope iz arhiva Kovaškega muzeja v merilu 1:1440 - Katastral Plan der Gemeinde Kropp in Krain, Laibacher-Kreis, Bezirk Radmannsdorf, 1826) je zapisano tudi ime: na Sallmenn - tega imena moji informanti niso poznali.
5 Opis Krope, ki gaje izdelala Planska komisija OLO Radovljica. Gradivo je zbral in uredil Božo Černe, nameščenec PK OLO s sodelovanjem KLO Kropa (prepis in arhiv Kovaški muzej Kropa), 1951 (skupaj 56+26+1 str.). Med viri in literaturo so navedeni tudi referati iz Krope - med njimi Za zemljepisni, folklorni in komunalni opis: Janez Lazar (in za komunalo Petrač).
Krope? ipd. Nekatera besedila in z njimi mikrotoponime sem posnela na magnetofonski trak, nekatere pa sem samo zapisala in preverila pri več informantih. Vsa imena sem z informanti preverila še z zemljevidom Krope in okolice.
Zgradba gesla: poknjiženi iztočnici (knjižim le na glasovni ravnini2) in enačaju sledi v krepkem tisku narečni zapis imena, in sicer v imenovalniku in, če oblika obstaja, tudi v rodilniku3. Temu zapisu sledi slovnična oznaka (ker gre večinoma za samostalniške besede, so označene z oznako za spol - m, ž, s); tudi samostalniške besedne zveze z levim pridevniškim prilastkom imajo oznako spola samostalniškega jedra, cela besedna zveza pa je zapisana tako v imenovalniku kot rodilniku - enako velja tudi za množinske samostalnike (mn.). Nekatera gesla imajo tudi časovni označevalnik (nov. - novejše, star. - starinsko, zastar. - zastarelo), ki pove, kdo ime še uporablja (star. - samo starejši ljudje, mladi ne več; zastar. - tudi starejši ljudje se teh imen le še spominjajo iz otroštva, a jih ne uporabljajo več - ker ni več predmetnosti, ki so jih zaznamovala ta imena, ker so nekateri objekti zamenjali lastnika, se je zamenjalo tudi njihovo poimenovanje ipd.). Nekatera gesla imajo tudi označevalnik pogostnosti rabe (redko) - ime se sliši redko oz. ga uporablja le malo Kroparjev. Tem označevalnikom sledi v navadnem tisku pojasnilo, katero predmetnost ime označuje, in sicer gre lahko le za vrstno oznako imena (npr. ime kraja/dela kraja, vodno ime, gorsko ime, ledinsko ime, hišno ime, ime poslopja itd.), lahko pa je tej dodana tudi širša enciklopedična razlaga (npr. o položaju/legi poimenovane predmetnosti). V poševnem tisku je primer rabe imena s sobesedilom (gre za izseke iz govornih dejanj informantov, v katerih so uporabili določeno lastno ime in o poimenovani predmetnosti povedali tudi kako zanimivost - npr. ob geslu Izvir).
Nekatera gesla imajo tudi dokumentarni razdelek s podatkom o zapisanosti imena v naslednjih jezikoslovnih in nejezikoslovnih delih: Dušan Čop v doktorski disertaciji Imenoslovje zgornjesavskih dolin (Čop), Tine Logar v zapisu govora Krope za SLA (Logar), France Bezlaj v Slovenskih vodnih imenih (Bezlaj), Slovenska krajevna imena (SKl), nekatera pa so zapisana tudi v Atlasu Slovenije (Atlas) in na različnih zemljevidih, npr. tudi v Franciscejskem katastru iz leta 1826 (fk)4. Pri zbiranju kroparskih mikrotoponimov sem si pomagala še z zapisom teh imen v delu Opis Krope (Opis)5. Nekatera manj znana/razširjena imena imajo tudi etimologijo iz Bezlaj evega Etimološkega slovarja slovenskega knjižnega jezika (essj) in podatek o
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
zapisanosti občnega imena, iz katerega je lastno ime nastalo, v Slovarju slovenskega    00 knjižnega jezika (SSKJ) ali v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (Plet.) ter ljudsko ali kako drugo razlago imena (Eržen - pojasnilo Jožeta Eržena, vodiča v    ^ Kovaškem muzeju, o izvoru imena, odgovor na vprašanje »Kaj mislite, zakaj se to tako imenuje?«). *
Vrste mikrotoponimov - kaj poimenujejo:
Krajevna imena (Kropa in sosednji krajD: ^
Brezovica = BRérzouca -e ž krajevno ime "
Atlas: Brezovica ^
SKI: Brezovica -e ^
Češnjica = Čeišanca -e ž krajevno ime ^
FK: nach Kirschdorf (ime vasi na drugi strani hriba Barigle/poti proti njej) Atlas: Češnjica pri Kropi SKI: Češnjica pri Kropi -e
Dobrava = Dobid:va -e ž ime za kraj Srednja Dobrava, tudi skupno ime za vse tri z Dobrave j>
Atlas: Zgornja Dobrava, Srednja Dobrava, Spodnja Dobrava ^
SKI: Srednja Dobrava -c -e
Jamnik = Jà rman k -a m krajevno ime
Atlas: Jamnik
w
SKI: Jâmnik -a
Kamna Gorica = Kâ.mna Goni:ca Kâ:mne GoRi:ce ž krajevno ime ^
Atlas: Kamna Gorica SKI: Kamna Gorica -e -e
Kolombart = Kolo:mbaRt -a m ime zaselka nad Kropo Na Kolo:mbaRt smo xodi:l u uà:s.
Čop: Kolombart (< kolovrat) Atlas: Kolombart
Eržen: drugo (starinsko) ime zaselka je tudi Golo Brdo; v Podblici pa je hišno ime Na kolo:uRet.
V Dodatku k prispevku za opis Krope je za pričujočo raziskavo pomemben zlasti prispevek Kroparska krajepisna imena, str. 17-18; med tu navedenimi imeni moji informanti niso poznali naslednjih:
Dolgi mož - poraščen, grobu podoben greben, med dvema kolovozoma pod Petelinovcem Biričeva dolina - gozdnata usedlina nad Petelinovcem Rujava prst - ilovnata goličava, blizu Orlovine Benkovca - senožet nad hišo v Polanki
Kriva driča - ena od treh drič, ki vodijo od vrha gore do izvira
Jožetova dolina - kotanjast gozdnat svet pod Vodicami z ostanki nekdanjih rudnih jam Informanti ne poznajo/uporabljajo več tudi naslednjih imen, ki so omenjena v tem delu: Mežnarjev studenec, Balontova verigama.
O Kroparici, njenih pritokih, mostovih, jezovih itd. sem nekaj podatkov dobila v istem delu na str. 30-31.
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
Kropa = Kn6:pa -e ž krajevno ime
FK: Kropp Atlas: Kropa SKI: Kropa -c SSKJ: kropa
ESS J.: < kropa •močan kraški izvir' Lipnica = Lhpsnca -e ž krajevno ime
Atlas: Lipnica SKI: Lipnica -c
Imena delov Krope:
Dolina = Doli: na -e ž ime dela Krope To: i Dole: na. Potfa.Roužom do: lje pa Doli: na. Na DoU.n som do'ma.
Gabele = Gabè:le -0 ž mn. ime dela Krope G'Rem po Gabe: lax paRČe Jà:mogk. G'Rem na Gabède gô.R. Po Gabèdax so pa.Rs'h soudà:tjo s komm:, k som biu sè:st lè:t
S'tÇR.
Logar: Gabèle, po Gabc:lax
Čop: < *globela 'globcl - globlja vdolbina' (lo>wo>o)6
Opis: Gabele - pomeni poglobljeno pešpot pod Bariglo
ESS J.: < srlat. in it. gabella 'davek' Kastela = Kastè:la -e ž ime dela Krope, višji del trga Mi: smo na Kastè:l/Kastè:l -to: sua 'neista:RŠQ na Kastè:l/Kastè:l.
Logar: na Kastc:l
SSKJ: kastei
Plet.: kastčl
ESSJ: kastei 'utrdba, grad' Klanec = Klâ:nc -a m ime dela Krope Klâ:nc je dé:l Kastè.de. Pot Kla:ncom je do'ma. 'Jes som na Klâ.nc do'ma.
Kotel = K6:tu -tla m ime zgornjega dela Krope Ké.pa se zac'ne Ko: tu? PaRPoto:čorjk. 'Jes zw: m u Ko: t h.
Opis: Kotel - južni del Kroparske doline
Čop: u Kçtta
Plač = Pfl$c Plâ:ca m ime dela Krope, osrednji trg Spomenik je na Plà.c. SPlâ.ca g'Rem do'mu.
Čop: na Plâc(a)
Spodnji konec = Spô:ddn kô:nc Spô:ddnga kô:nca m ime dela Krope Srednji konec = SRé:dan kô:nc SRé:danga kô:nca m ime dela Krope SRe:dm kô:nc i ot Poto.čoijka do Magu.šaRJa. U SRe.donmo kô.nc nas je blo 'ueč fâ:ntou. Atlas: Srednji konec
Stočje = Sto:čje -a m ime stanovanjskega naselja pri Kropi Na Sto:čjo som do 'ma. Z DobRà.ue g'Rem na Sto.čje, s Sto.čja g'Rem u KRO.po.
6 Ta Čopova razlaga ni verjetna, saj kroparski govor ne pozna švapanja, o čemer piše tudi Čop v svoji disertaciji na str. 85: »Švapanja ni v Kropi /.../. Srednji -1-je tu predvsem vpliv priseljencev. /.../«
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
Čop: S toče < stočje, na Stočjs Atlas: Stočje
Opis: Stočje - prvotno svet ob sotočju Črnega potoka in Kroparice Plct.: stQCje 'stočišče'
Zgornji konec = ZgôiRsn kô:nc ZgôrRanga kô:nca m ime dela Krope Atlas: Zgornji konce Čop: u Zyôrnmo dçta
Vodna imena fhidronimO:
Črni graben = Č$:R3n gRâ:ban Č^iRsnga gRâ:bna m ime potoka (=Črni potok) Ča:Ron gRaibonpRi.de dô:lpaRBazè.n s PodRa.ce.
Črni potok = Č$:R9n p6:tok Č4:R3nga potô:ka m ime potoka ČaiRmpo:tokpa:Rte:če sPodRâ.ce dô: L
Opis: Črni potok - največji pritok Kroparice, imenovan Črni vsled tega, ker je njegova struga iz črnega skriljavca
Drolovec = Drô:1ouc -a m ime studenčka, ki izvira na Jami Dro.Iouc je dô.st mà.Rzu. Na Dro.Iouc je xô.du z jè.mpo usàg zü.tRei po uo'do. Dro.Iouc té: če.
Logar: Dro:1ouc7
Opis: Drolovec
Dunajev studenec = Duinajou stsdé:nc Dürnajouga stsdé:nca m zastar. ime studenca (vodnega zajetja), ki izvira pod župniščem
Opis: Dunajev studenec
Ferbarjev graben = FéiRbaRJou gRâ:ban Fé:RbaRJouga gRâ:bna m ime potočka (=Šemov graben)
Grapa = GRâ:pa -e ž ime tolmuna GRa.pa i pa k'ie dô:l paR Ihponško fâ:baRk. U GRa.po smo se mi: xodi.l kô:pat, KRÔ.paRJQ.
Hanzov studenec = Xâ:nzou stadé:nc Xâinzouga stddé:nca m star, studenec/potok s koritom z veliko mrzle vode Xâ.nzou stedé.nc je pa nad mô.jo xi.so, samo: 'zei se da:Rgà:c imenù.je - ucà.sQx so bli Xâ.nzou go.R, mô.ja stà.Ra ma: t je bla Xâ.nzoua. Hercelnov graben = XérRcalnou gRâ:bsn XérRcalnoyga gRârbna m ime potočka (=Smukarjev graben)
Opis: Hercelnov graben
Hrinovec = XRhnouc -a m ime hudournika, ki izvira pod Petelinovcem U XRV.nouc je blapouo.don.
Atlas: Hrcnovec8
Opis: Hrinovec - hudournik ter obenem senožet tik njega
7 Logar poleg tega omenja še dva studenca: Ta si:tstddé:nc, Ta zlà:tstddé:nc. Moji informanti drugega poimenovanja ne poznajo.
8 V Atlasu Slovenije, 1996, je kot Hrenovec označen pritok Kroparice, ki izvira pod Vodicami in se v Kroparico izliva v Dnu - moji informanti se s tem poimenovanjem niso strinjali in so ga označili kot veliko napako. Informator Jože Eržen pozna za ta potok poimenovanje Razdrti potok, Stanko Habjan in Gizela Milj avec tudi tega imena ne poznata, drugi informanti so zanj že slišali, sicer pa uporabljajo poimenovanje Zorten/Zarten potok.
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
9 Ime bise dalo morda poknj iziti v Klobučarj e v graben (onemite v prednaglasnega u in narečna asimilacija bč> fč).
Izvir = Izu1:r -a m ime kraja, kjer izvira Kroparica Pè.imo do Izui.Ra. Uča:sox so Ré:klo, da so gô.R xodi.l glé:dat, koko: ta made uô.da 'mn no:s. Da ga iKRO.paRca pa:Rné:sla 'mn. To: so uotRÔ.kam ta stà.R paRpouduâ.l, če: se uotRÔ.c dobe:, so pa RČ.kh, da ga KRO.paRca pa: Rne.se 'mn. Na Izui.R smo š'lo glé:dat fanti: n, če u ke:R pa.RÏé.tu 'mn.
Jercin studenec = JèrRcan stade: ne JèiRcanga stddérnca m zastar. ime studenca Jè.Rcon stodé.ncjepRet Cà:cmanom.
Kad = ?Kat Kadi: ž ledinsko ime/ime tolmuna v Kroparici U 'Kat so se Kotolča:n kô:pat xodi.l, nat ta Zgo.Rno zà:go, gô.R je 'tomf. U Ka'do smo se kopâ: L Čop: u Kadä
Kamenščica = Ka:manšca -e ž star. ime potoka, ki priteče iz Kamne Gorice U Ka:manšco smo se kô:pat xodi.l, je bla 'bol to.pla k pa KRO.paRca. Kapelška voda = Kape:lška uô:da Kape:lške u6:de ž ime potočka, ki izvira pod Kapelico (=Kapelški studenček/Studenček)
Kapelški studenček = Kape:lškd staden?Č9k Kape:lškaga stddenčTka m ime
studenčka (=Studenček) Na Kapèdskmo stodenc'ko je bla uča:soxp'roupi:pa. Kastelški graben = Kaste:lškd gRârbsn Kaste:lšg:a gRâ:bna m ime potočka/jarka Klofčarjev graben9 = Klofča:RJou gRâ:ban KIofčaiRJouga gRâ:bna m ime potočka/ jarka Klofča.RJou gRa:bon jepaR Go.lijou xi:š. Klofcâ:RJou gRa:bon je na ko:nc ŠkaRJe:uca.
Konavsovo morje = Konà:usou mùoRJe Konà:usouga mùoRJa m ime tolmuna v Kroparici Konà.usou mùoRJe je pot Polà.rjko, 'tam som se pa uoU:kkâ:tou kô.pou. Mà.Rzla uô.da pa to'ko, da 'kaR rč.že, da t je u'se ulé:klo u'kop. Kroparica = KRÔ:paRca -e ž ime potoka, ki teče skozi Kropo KRO.paRca j zmà.tRana.
Opis: Kroparica
ESSJ: isti izvor kot Kropa
Lipnica = Lhpanca -e ž nov. ime potoka, ki teče skozi lipniško dolino (star. Kamenščica)
Atlas: Lipnica
Opis: Lipnica
Miklavžev graben = Makla-.užou gRâ:bdn Maklaiužouga gRâzbna m ime potočka Moklà.uzougRâ.bon ma uo'do, kadaRje ueli.kdezè:uja, da:Rgà:cpa ne:. Opis: Miklavžev graben
Petrovec = PèitRO^c -a m ime studenca/hudournika UPè.tRouc je dô.bRa uô:da. Pè:tRçuc aifkô.lnapResâ.xne.
Opis: Petrovec - izvir istoimenskega hudournika
Preprovka = PRé:pRouka -e ž star. ime potoka Kroparica Pa i uô.da mem né:ga té:kla, se Ré: če PRe.pROuka, ta'katseni: blo 'noč uodouô.da. PRé.pRoyka ipogà.nala ukol sé:ndeset kolè: s.
Logar: PRç:pRouka
Opis: Prcpovka, Preprovka
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
Eržen: potok, kije poln preprek, kije preprežen z ovirami (jezovi, rake, bajarji itd.)
Plet.: préproka f. der Wassergraben (aufwiesen) 'jarek' Razdrti potok = Razd$:Rt pôrtok Razd^Rdga potoika m redko ime potoka - pritoka Kroparice Razdà.Rt pô: tok je uD'no.
Opis: Razdrti potok - hudournik, ki izvira pod planino Vodice
Siti studenec = ta Si:t stadéinc ta Si:dga stsdérnca m zastar. ime studenca, ki leži nasproti Ažmanove žage (=Jercin studenec) Ta Si:t stodé:nc je zRauon Kri:ste.
Opis: Siti studenec (na desnem bregu Kroparice, nasproti sedanje Ažmanove žage) Smukarjev graben = Smù:kaRJou gRâ:bsn SmùrkaRJouga gRâ:bna m ime potočka/ jarka (=Hercelnov graben)
Spodnji bajar = ta Spô:dsn bà:jaR ta Spôrdsnga bà:jaRJa m ime bajarja Studenček = Stoden'csk -č?ka m ime potočka, ki izvira pod Kapelico (=Kapelški studenček) G'Rem x Stodenc'ko - za blô.kam, pot Kapè :lco dô: l je. Na Steden'čok smo xodi.l s touà.-Rne po uo'do za pi.t. K som biu jest uà.jenc, som usa: g dà:n bo:gou, da som 'šou na Steden 'čokpo uo 'do. Opis: Studenček
Čop: St3(-u-)d9nčak (v. i.), pr Stsdsnška (h. i.) Šemov graben = Še:mou gRâibsn Sé:mouga gRâ:bna m ime potočka, ki meji Spodnji in Zgornji konec Krope
Škarjevec = ŠkaRJe:uc -a m ime potočka (=Škarjevčev graben) Škarjevčev graben = ŠkaRJeručou gRâ:ban m ime potočka (=Škarjevec) Vrčica = V$:RČi:ca/u$:RČi:ca -e ž ime potoka U Ua.RČi.co smo s fla:šam xodi.l po mo.ško uo:do.
Čop: Vfčica
Atlas: Rečica
Zarten/Zorten potok = ZâiRtsn/ZôzRtan pôrtok ZârRtanga/ZôrRtsnga potô:ka m
star, ime potoka (=Razdrti potok) Zâ.Rten pô.tok je nad Izuï.Ram gô.R. U Zâ.Rton pô.tok so se xodi.l ko:pat. Lô.yg'Res pa z UReté:na pô:i u Go.ro not'.RO, pa pRV.deš 'tut k Zâ.Rtonmu poto.k.
Čop: Zärtan-, tudi Zçrtan pçtok < Razdrt(n)i potok
Zgornji bajar = ZgoiRsn bà:jaR ZgoiRsnga bà:jaRj'a m star, ime bajarja/vodnega zbiralnika Zgo.Ron bà.jaR je biu u Kô:th, 'tam k so 'zeigaRà.ze. Opis: Zg. Bajer
Žegnani (studenec) = ta Že:gnan (stodéme) ta Žergnanga (stadé:nca) m ime
studenca Za BaRi.glo paR ta Že.gnanmo smo rč:kh. Za ta Ze.gnarjga smo Re:kh -smo bli uotRÔ.c, smo xodi.l x ta Že.gnanmo po da.R'ua - u bô: št z biu že:n. Logar: ta že:gnan stsdé:nc
Imena vzpetin, dolin, eorska imena... (oronimD:
Babji zob = Bà:bi/Bà:bji zô:p Bà:biga/Bà:bjiga zo:ba/zobù:/zobà: m ime skale na Jelovici nad Kropo G'Rem pod Bà.bji zô.p po šma.ROnce. Som biu na Bà.bjimo zô:p - to: smo pa na'las plè:zal uča:sox gô.R; tâ:ka špi: casta skâ: la je, pô: pa gle:daš po Krô.'p dô:l.
Čop: Bâbi zôp
Opis: Babji zob - ostra škrbina na vzhodnem robu Kroparske gore
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
Barigla10 = Baiu:gla -e ž ime hriba Na/za Bam.glo smo xodi:l lo'uotpa po daR'ua. Na BaRV.glo ipà.du Mi:lan. Čop: Barygla
Opis: Barigla - sedlo, kjer se križajo pota Češnjica-Jamnik in Kropa-Jamnik SSKJ: barigla Plet.: barigla
Čelo = Cé:l -a m (s) gorsko ime Na Če:l som biu, tô: i na uù.rx gô:ne.
Čop: Čcu, na Čcu < na Čelu
Črni vrh = Č$:R3n v$:rx Č£:R3nga v$:Rxa/uaRfxa m ime gorskega vrha nad Kropo Cç:Ron uà.RX je nà:im:s uà.RX, je paR ta Zv.dan. Atlas: Črni vrh
Opis: Črni vrh - najvišja točka Jelovice nad Kropo, 1307 m. Dno = D'na -a m (s) ime zgornjega konca kroparske kotline ob vznožju Zidane skale To: i D'no. 'Tom k uô.da té: če, pa pRà.umo u D'no. Pè.imo do D'na/u D'no.
Opis: Dno - izvir Kroparicc
Fajmoštrova skala11 = FarimoštROua skâ:la Fâ:imostROue skâ:le ž ime skale Gora = G6:Ra -e ž gorsko ime To: j u 'se pod Go.ro. U d'no Gô: Re j Izui.R. (=Kroparska gora)
Hrib = XRi:p XRi:ba m ime hriba G'Rem česXm:p na Če.šonco. Xm:p je za Kapè.lco gô.R pRot Lô:usko. Uà.RX Xm.ba i 'tam, k se g'Re na PRetuo.Rnik, k pm.dež z Jà:mor)ka dô:l.
Opis: Vrhu hriba - sedlo, kjer se prevali pešpot iz Krope na Češnjico
Jelovica = Jelô:uca -e ž ime planote
Atlas: Jelovica
Kapusov štant = Kà:psou s'tant Kà:psouga šta:nta m ime skale Na Kà.psou s'tant je 'sou na pRç.zo, ani: so pa gonâ.c bli.
Opis: Kapusov stand - skala, kjer so lovci čakali v zasedi na gamse
Kres = Krç:s -a m ime dela Kroparske gore
Kroparska gora = Kito:paRska gô:Ra KRÔ:paRske gô:Re ž ime skalnih pečin na Jelovici, ki obkrožajo Kropo (=Gora)
Kugla = Kurgla -e ž ime hriba nad Kropo PRetuo.Rnik je na Ku.glo.
Čop: Kûgla
Opis: Kugla - izsekan polokrogcl hribček, nedaleč od kote 597 Kurja dolina = Ku:RJa doli:na Ku:RJe doli:ne ž ime dolinice Ku:Rja doli:na j ot Pè.tRçuca napRe.igô.R.
Morajna12 = MoRà-.jna -e ž ime skaleMoRà.ina iskâ:la u Nà:cetoumo bo:št.
10 Pojasnilo: barigla je v kroparskem govoru ovalen lesen sodček, v katerem so tovorih žeblje; hrib ima podobno obliko.
11 To ime in še nekatera druga (Fajmoštrova skala, Kapusov štant, Strma gora, Zgorela skala, Benkov laz, Pri ta Divjemu možu, Kolezovo kopišče, Miklavževa driča, Pastirčkovo kopišče, Pod kresom, Široka peč) od mojih informantov pozna le Jože Eržen - morda iz literature ali virov v Kovaškem muzeju.
12 Beseda moRàiina -e ima v kroparskem govoru sicer pomen 'nizka omara s predali in enimi večjimi vrati, večinoma za hrano in kramo' (J. Škofic, Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem, Ljubljana 1996, str. 320).
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
13 Čopova razlaga je najbrž pravilna: kroparščina pozna protetični u pred o in u, prednaglasni polglasnik iz oslabljenega prednaglasnega o v položaju pred r ima ponavadi a-jevsko barvo.
14 Dolina ima isto ime kot potok, ki teče skoznjo.
Orlovina = VaRlo:una/UaRlo:una -e ž ime skale na Jelovici nad Kropo Go.r, na UaRlo.uno, Jcrc.s M:rjo.
Čop: Vrlôuna < Orlovina13
Opis: Orlovina ali Varlovina - značilna gladka bela pečina vrhu gore nad Šimnačevo skalo Peči = Peči: Peči: ž mn. ime hriba na drugi strani Kugle in Hriba To: i na Peče:x. Na Peči: smo xodi:lpo mali:ne/mâ:ndolne nabè:Rat. Ta'kat je bio u'seposè:ka.
Atlas: Peči
Opis: Na Pečeh - apnenčeve pečine, kjer so včasih kopali rudo Reparica = Rè:paRca -e ž ime stranske doline Vrčice in njenih pobočij G'Rem na Rè.paRco. Na Rè.paRco g'Res lox'ka 'tut s kamnolô:ma al 'pa g'Res s smuči:sa kà:monskoga.
Strelavnica = Sta:Rlà:udnca -e ž ime vzpetine, hriba Na Sta:Rlà:uonco so xodi:l z mo:užnaRJam stRç:latza ueli:ko no:čal 'pazapRecè.sjo. Sta:Rlà:uoncaje nad Ja:mo gô.R.
Strma gora = StéiRina gô:Ra Sté:Rme gô:Re ž ime dela Gore Po Sto:Rmo gô.R so xodi.l po bli: zone.
Opis: Strma gora - najstrmejši del gore med Zidano skalo in Vodicami Šimnačeva skala = Šdmna:čoua skâ:la Somnâîcoue skâ:le ž ime skale v Kroparski gori Na Šomna:čou ska:lsmo kRe.s km:l al 'pa na ta Zi.dan al 'pa na UaRlo:uno.
Čop: Simnâcowa skala
Opis: Šimnačeva skala - značilna grebenasta pečina, nekoliko nižje od Babjega zoba Šimnaška = Šsmnaiška -e ž ime skale (=Šimnačeva skala) Na Šomna.ško g'Rem. Špik = S'pak Špi:ka m ime hriba Pot Špi.kam gô.R, u Špi.kje RezeRuà.R. S Špi.ka mi: dobi.mo uô.do.
Opis: Špik - nad strmo apnenčevo steno štrleča škrbina v Kotlu; tudi: studenec »pod Špikom« Vilice = Vi:lce Vi:lc ž mn. ime globeli pod Zidano skalo Z Vhlc som pa.R'sou na uà.RX Gô: Re - to: i tà: po: t, k ma na zacé:tko duà: kRâ:ka, pô: se pa u é.gga zdRÛ:sta papRi.deta u D'no dô:l.
Opis: Vilice - razcep večje driče v dve manjši pod vrhom blizu Zidane skale Vrčica14 = U$:RČi:ca -e ž ime doline U Ua:RČi:co smo xodi.l po mô.sko uô.do. Vrh (Gore) = U|:rx (G6:Re) U|:Rxa (G6:Re) m ime vrha Kroparske gore To: i Uà.RX Gô.Re. Z Uà.Rxa dô:lg'Rem.
Zidana skala = Zi:dana (skâ:la) Zidane (skâ:le) ž gorsko ime nad Kropo Ta mà.Ta ta Zi.danapa ta uè.lka ta Zi.dana sta. Na ta Zi.dan (ska:l) smo kRe.s km:l. Na ta uè.lk ta Zi.dan som biu. Ta mà.la i ta zà:dna, g g'Res z Jà:morjka, pô: i pa Ča:Ron uà.RX, 'tam k so klô.pce, i pa ta uè.lka. Atlas: Zidana skala
Opis: Zidana skala - značilna, kakor iz kvadrov zidana nad 50 m visoka skala na robu gore pod Črnim vrhom
Zgorela skala = ZgORé:la skâ.ia ZgORé:le skâ:le ž ime skale, na kateri je pred vojno tri dni gorelo
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
Lcdinska imena15:
Apnenica = Apnéinca -e ž ledinsko ime Apné.nca i na uù.rx Blàitne dm:če.
Opis: Apnenica - dno driče pod strmo goro, značilno po belem apnencu Balontov laz = Bal6:ntou *l$s Balô:ntouga lazù:/lâ:za m ime lazu/travnika na PetelinovcuNa Balô.ntou 'las som 'šous ta Zv.dane. Benkov laz = Bé:nkou %s Bé:nkouga lazù:/lâ:za m ime lazu Blatna driča = Blà:tna dRi:ča Blà:tne dRi:če ž ime drče Blà.tna dm.čapRV.de u D'no dô:l, nat ta Zgo:Rno za:go.
Opis: Blatna driča - driča, ki je blizu izvira Kroparice ob Razdrtem potoku Bodlajka16 = Bodlà:jka -e ž ime hriba, gozda na Jelovici U Bodla: iko smo xodi.l po mali: ne.
Logar: Budlà:ika
Atlas: Rudlajka
Cajhnovo kopišče17 = Câ:ixnou kopl:še Câ:jxnouga kopi.ša m zastar. ledinsko ime Ca:jxnou kopi:še i za BaRt.glo pROt Če:sonc. Na kopi:še smo š'lo po boRçuni:ce. Cigansko = 3gà:nsk 3gà:nskoga posamost. prid. m ledinsko ime Na 3gà:nskom som biu. Z 3gà:nskoga smo se dmča:l.
Opis: Na Ciganskem - mala ravnica ob robu gozda, kjer so svoj čas taborili cigani Čutov laz = Cu:tou fl$s Cû:toijga Iazù:/lâ:za m ime lazu/travnika Cû.tou 'las je nat Sto:čjam gô.R. U Cû.tou 'las g'Rem.
Opis: Čutov laz
Čop: Cütou lâz
Dolga njiva = Do:uga ni:ua D6:uge ni:ue ž nov. ime travnika Za Dô.ugo ni.uo so š'lo u Jè:maus/u Rmaus. Na uè.lk ponde: Ik popô.une so š'lo za Dô.ugo ni.uo jelé.ne spu:šat pa pa.ROijgo bi:t.
Opis: Dolga njiva - cca 200 m dolg travnik ob Črnem potoku Fajfa = Fà:jfa -e ž ledinsko ime Som 'šou na Fà:ifo gô.R. To: i od Miklà:uïouca gô.r po pô:t na Uodi:ce.
Fajmoštrov laz = Fa:jmoštRou 'l$s Fâ:jmostROuga lazù:/lâ:za m ime lazu/travnika (=Farovški laz) Fâ.imostRçu 'las je 'zei 'uoszaRa:šen.
Farovški laz = Fa:Rouška ?l$s Fa:ROušksga lazù:/lâ:za m ime lazu (=Fajmoštrov laz)
Opis: Farovški laz
Ferbarjeva driča = Fé:RbaRJoua dRi:ča Fé:RbaRJoue dRi:če ž ime drče Po Fé.RbaRj'ou dm:čso daR'ua dô:lpxâ.l. Fé.RbaRJoua dRi.čainadIzui.Ram. Čop: Fçrberjowa dryca
Gamsov skret18 = Gâ:msou skRè:t Gâ:msouga skRè:ta m ime skale Na uç.rx Gô.rc ipa Gâ.msouskRè:t.
15 Moji informanti ne poznajo ledinskega imena štula, ki ga omenja Čop v svoji disertaciji na str. 85.
16 Budlaj - še hišno ime na Sr. Dobravi (tu poznajo švapanje, zato bi bilo ime morda pravilno poknjiženo Bodljajka); enako Budlà.jou vi:gene v Kropi (v kroparskem govoru ni švapanja).
17 Jože Eržen pozna dvobesedno poimenovanje s prid. pril., ostali informanti poznajo le enobesedno poimenovanje brez svojilnega pridevnika v prilastku.
18 To ime poznata od mojih informantov le Jože Eržen in Stanko Habjan (enako velja tudi za ime Zelena dolina).
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
Hercelnov laz = Xé:RC9lnou ?l$s XéiRcalnouga lazù:/lâ:za m ime lazu/travnika 00
Hercelnov bost = Xé:Rcalnou fbošt Xé-.RCslnouga b6:šta m ime gozdne parcele ^ Xé.'Rcolnou 'bost je nad la:zom.
Hrinovec = XRhnpuc -a m ime travnika Poto.čoijk je Ré.ku: »UXrimouc g'Rem
se: čt.« U Xrv.uouc maj o 'las. »
Logar: XRi:nouc t?
Čop: Xrynouc
Opis: Hrinovec - hudournik ter obenem seno žet tik njega
Jama = Jâ:ma -e ž ime travnika GRe 'mo na Jâ.mo. To: je tâ.ka plana: uca nat Pia: cam.     ^ Opis: Jama - mala košenina tik nad središčem Krope ^
Kolezovo kopišče = Kô:lezou kopi:še Kôrlezouga kopi: ša m zastar. ledinsko ime ^ Kô.lezou kopi.še i nad Mè.lam. ^
Kovačev laz = Koua:čou fl$s Kouâicouga lazù:/lâ:zam ime lazu/travnikaKoua.čou ^ 'lasje 'koi'mè:ixno napRç:iuodJâ.me.
Lazi = Lâ:s Lâ:zou m mn. skupno ime za Mežnarjev, Čutov, Fajmoštrov, Šolarjev,
Perčev laz Na La:ze smo lomit xodi.l. Reiče se, da som 'šou na Laize na Uodiice.
FK: (v) Lasech Z
Opis: V Lazih - splošno ime za zahodno pobočje doline, kjer je več lazov oz. gorskih senožeti
Lojzmanov bost = Lorizmanou fbošt Lôrizmanouga b6:šta m ledinsko ime
Loiizmanou 'bost je zRavon Kadi:.
Luža = Lu:ža -e ž ledinsko ime - gozdno pobočje na robu Jelovice (=Lužica) Na Lü.zo g'Repo:t uokol Go.rc Lu:ža igli:x nad Jà.morjkam. Lužica = Lu:šca -e ž ledinsko ime (=Luža) Mali lazek = ta Mà:l là:zdk ta Màilga là:ska m ime lazu/travnika Ta Mà:l là:zokje *** 'že zaRà.sen. Ta Mà:l là.zok je Lô.izmanou. Ta Mà:l là:zok je pot Fâ.imostROumo. ^ Marica = MaRÎ:ca -e ž ime znamenj čka iz leta 1927 ob poti na Vodice To: i pa gô.r, n k se g'Re na Uodi.ce, g'Res mem MaRV.ce. To: i paR MaRi.c, 'tam smo počiua.l. 'Tam fe je an počiua.lnik, k smo š'lo gô.r, da smo malpà:uze naRç.dlo. G'Rem na MaRV.co gô.r.
Čop: za Maryico
Martinček = MaRthnčsk -čka m ime gozdne parcele na Jelovici Do MaRthnčka gRe'mo.
Matevžkov laz = Mateiuškou *l$s Matèiuskouga lazù:/lâ:za m ime lazu/travnika Ma te : uško u 'las je 'zei So : laRJo u.
Mel = Mè:u -la m ledinsko ime UMe:l mam 'bost. G'Rem u Mè:u po da.Rua. Nad Mè.lam je L/Reté.n. Mè:u je ot Pè.tRçuca pè.cto mé.tRçu lé.vo.
Opis: Mev - (Mel) prodišče ob vznožju poti, ki pelje tostran Špika na Vodice
Čop: na Mêu, od Mêua säm Mežnarjev laz = MéiznaRJou fl$s Me:žnaRJouga lazù:/lâ:za m ime lazu/travnika Me.žnaRJou 'las je mè:ixno odFâ.Rçuskoga lâ.za.
Opis: Mežnarjev studenec pod isto imenskim lazom
Miklavževa driča = Msklaružoua dRi:ča Makla:užoue dRt:če ž ledinsko ime Močile = Moči:le Močl:lž mn. ledinsko ime U Moci.lox je 'torn, k se g'Re na Če.šonco. To: jna dRÙ.x stRa.n Xm.ba, že na če:šonško stRa:n. Som 'šou na Moči.le.
w
57
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
Logar: U Moči:tax/U Moči:tax
SSKJ: močilo 2. 'razmočen kraj, kjer voda izvira iz tal'
Plet.: močilo 2) die Lache
Mokra skala = ta Mô:kRa skâ:la ta Mô:kRe skâ:le ž ime skale
Opis: Mokra skala - apnenčeva, z mahom obraščena skala, čez katero pronica voda in tvori sigo
Natovo polje = Nà:tou pô:le Nà:touga pô:la m (s) star, ledinsko ime (=Polje) UNà:tou pô.le gRe'mo pRè:klat. Nà.tou pô.le i biu fâ.ROUsko.
Natov rob = Nà:tou RÔ:p Nà:touga RÔ:ba m ime travnika in smučišča Na Nà:tou RÔ:p smo xodi.l ti: če loui.t. Na Nà.toumo Ro:b, 'ja. Na Nà:tou RÔ.p pid.deš s Cü:touga lâ:za.
Ovink19 = Uo'usrjk Uour.nka m ledinsko ime Na Uo'uorjk gRe'mo po da.Rua. Z Uoui'.îjka né:sem dw.R'ua.
Opis: Na Ovinkih - vijugasta pot nad Lazi, po kateri so spravljali les, oglje in rudo
Pastirčkovo kopišče = Pasti:RČkou kopitše Pasti:RČko^ga kopi:ša m ledinsko ime Perčev laz = Pe:RČou Tl$s Pe:RČouga lazù:/lâ:za m ime lazu/travnika Me:žnaRjou 'las je lé:vo ot Pe.RČouga.
Perčeve pečine = Pe:RČoue peči:ne Pe:RČouax pečl:n ž mn. ime pečin Pe.RČoue peči.neso nadLâ.zom.
Petelinovec = PeteIi:nouc -a m ime travnika in gozdnatega področja okrog njega Peteli.noucje ti:st tRa.uorjk. NaPeteli.noucje 'tutBalô.ntou 'las, pa Sueta Zbo:ta i 'tut na Peteli.nouc.
Opis: Petelinovec
Petrovec = Pè:tROuc -a m ime zemljišča za cerkvijo levo U Pè.tROuc je dô.bRa uo:da.
Plana = Plâ:na -e ž ledinsko ime (=Pogrošarjeva plana) Na Plâ.n je 'tam, k se 'gRe na Uodi:ce, gg'Res uokol Gô.Re.
Opis: Na Plani - ravnica sredi gozda pod koto 597 Planice = Planl:ce Planl:c ž mn. ledinsko ime K'le spRe.deiso 'le Plani.ce, 'tam k so kRç.s 'tut km:l, pROt Uodi:cam.
Opis: Planice - goličava na grebenu pod Vodicami Plankarija = PlarjkaRl:ja -e ž ledinsko ime (gozd), ime vrha UodLâ.zou gô.R, na uà.RX je PlarjkaRi:ja. Uča:s so pâ:slo, Râ.itam, u PlarjkaRV.i, na ué:m pa né: do:bRQ, 'no.
Čop: Plankarija
Pod boštom = Pod b6:štam/b6:RŠtam/b6:RŠtam ledinsko ime - planjavica, raven prostor sredi vzpetine med Petrovcem in Dolino, za župniščem tik pod gozdom Use k'le gô.R za cé.Rkujo dô:l smo Ré.klo Pod bo:štam.
Pod Kresom = Pot KRè:sam ledinsko ime Pot KRç.sam je 'tam, kseg'Re skos Pè.tROuc gô.R na Uodi.ce.
Podraca = PodRâ:ca-e ž ledinsko ime Gli:x som/g'Rem s PodRa.ce/spodRâ.ce. Pod Mokro skalo = Pot ta Mô:kRO skâ:lo ledinsko ime - področja okrog Mokre skale Pot ta Mo.kRO skâ.lo i za cé.Rkujo gô.R.
19 Tega imena od mojih informantov ne poznata Stanko Habjan in Gizela Miljavec.
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
Pogrošarjeva plana = PogRO:šaRJoua plâ:na PogRO:šaRJoue plâ:ne ž ledinsko ime 00 (=Plana) ' _     *
Polanka= Polàrnka -e ž ledinsko ime PaR Polà:gk je xi:ša, u Polà.rjk je pa k'Rei, \ zato: k je bla 'tut fužvnca u Polà.gk.
Police = Poli:ce Polhe ž mn. ledinsko ime PoU.ce so pot Zidano. *
Polje = Pô:le -a m (s) ledinsko ime - zemljišče pod Kapelico (=Natovo polje) S Ré.ku, g'Rem u Pô:le, da s lox'ka 'šou u telouà.donco.
Pri Beču = PaR Bo'cs ledinsko ime PaR Bo'co j ana plana:uca nad L/odé:cam, ane stô: mé.tROUpROt ta Zi.dan. ^
Opis: Bč - korito s hladnim izvirom na Vodicah Pri Divjem možu = PaR ta Dhujimo mo:Ž9 ledinsko ime ^
Raca = Râ:ca -e ž ime skale in gozdnega pobočja Dô.ns som biu pod Rà.co po fc da:'Rua. Kà:močanpRœujo, g'Rem na Râ.co na Uodi:ce. G'Rem sKRO.pepodRâ.co ^ po da.R'ua. Ka:mončan pRa.ujo Râ.ca, mi: pa pRa.umo pod Rà.co.
Opis: Raca - značilna bela pečina nad izvirom Črnega potoka Sedemindvajseta = Sérdsnduèrjseta -e ž ime gozdne parcele na Jelovici G'Rem u    *m Sé:donduè:iseto. Z
Sedmo kopišče = Se:dsm kopi:še Sé:damga kopi:ša m zastar. ledinsko ime Za BaRi.glo do Sé.domga kopi:ša so bli.
Stočarjev laz = StoičaRJou ?las Sto:čaRJpuga lâ:za m ime lazu Široka peč = ŠiRo:ka pe:č ŠiRO:ke peči: ž ledinsko ime
Šlibarjev laz = Šli:baRJou flas Šli:baRJouga lâ:za m ime lazu/travnika (=Tarbuskarjev laz)
Šolarjev laz = Šo:laRJou  fl$s Šo:laRJouga lazù:/lâ:za m ime lazu/travnika (^Matevžkov laz)
Šomoštrov lazek = Šo:moštROu là:zsk ŠormoštRouga là:ska m zastar. ime lazu/travnika Šo.moštROU là:zok je biu pot po.tjo. fe
Štok = Šftok Št6:ka m ledinsko ime S'tok je pa na Jà:mor)k, 'tam k se g'Re pô:i k cé.'Rkvo.
V Švici = U Šui:c ledinsko ime Zgo.Rna ža:ga j UŠui.c, so Re:klo, UŠui:c. Tarbuskarjev laz = TaRbù:skaRJou Tl$s TaRbù:skaRJouga lazù:/lâ:za m ime lazu/ travnika TaRbù:skaRJou 'las je za PogRO.šaRJom, Gabè.ie g'Rejo mè:m. Triindvajseta = TRi:nduè:jseta -e ž ime gozdne parcele na Jelovici G'Rem u TRV.nduè.iseto.
Vodice = Uodi:ce Uodi:c ž mn. ime planine na Jelovici nad Kropo To: se i š'lo na Uodt.ce.
Atlas: Vodice
Opis: Vodice - cca 1000 m visoka planina pod Črnim vrhom
Vodiška (planina) = Uodkška (planl:na) Uodi:ške (plani:ne) ž ime planine na Jelovici nad Kropo Unedé.io gRe'mo na Uodhško. Atlas: Vodiška pl.
Vreteno = UReté:n -a m (s) ledinsko ime - gozd in skalni rob na Jelovici nad Kropo UReté:njenasRé:t, k se g'Re na Uodt.ce. 'Jest mam 'boštna UReté:n/UReté:n. UReté:n je kRiži:še, k z Mè.ua pa z Zà:ge pRV.de po: t na Uodi:ce gô.r.
59
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
FK: na Uretten
Opis: Vretcno - skalnat slabo poraščen apnenčev rob ob Razdrtem potoku Zadolga njiva = Zadô:uga nl:ua Zadô:uge ni:ue ž star. ime travnika Xodi.l smo pa Zado.ugo ni.uo.
Čop: Zadôuga niwa < za dolgo njivo (1. in v. i., Kropa) Za dolgo njivo = Za d6:ugo ni:uo ime travnika
Za Osjekom = Za Uô:sjekam nov. ime počitniškega naselja za Dolgo njivo Za Uà:sjekam je plè.s.
Eržen: lastnik počitniškega naselja je (bil) Rdeči križ iz Osijcka na Hrvaškem Zelena dolina = Zelé:na doli:na Zelé:ne doli:ne ž ime gozdne parcele Zelema doli:na ipaR Sloué.nsk pe:č, paR KoRO.ščko.
Opis: Zelena dolina - bukov gozd nad isto žago
Čop: Zelena dolina, u Zelen dolin
Zupanovo kopišče = Zu:panou kopi:še Zu:panouga kopi:ša m zastar. ledinsko ime Zu:panou kopi.še i na PlarjkaRV.i.
Žaga = Ža:ga -e m ledinsko ime UŽd:ksom biu ma:l. ZŽa:ge smo se dmčad. Na Ža:go smo se xodi.l lü'.bot. Màijoijkouga smo xodi.lpozè: Rat na Zà.go.
FK: na Schag (ime gozdne parcele nad Koroščkom)
Opis: Na žagi - gozdne parcele nad bivšo zgornjo žago
Imena stavb, (nekatera) hišna imena20 in nekatera druga stvarna lastna imena: Ažmanova žaga = A:žmanoua ža:ga A:žmanoue ža:ge ž ime žage (=Spodnja žaga) Opis: Ažmanova žaga
Budlajev vigenjc = Bud là: j ou vi: gene Budlà:jouga vl:genca m ime vigenjca Cerkev (Sv. Lenarta) = Cé:Rku Cé:Rkve (svedga Lè:naRta) ž ime farne cerkve Dom = Dô:m D6:ma m ime stavbe, v kateri je kino, knjižnica - Zadružni dom Kv.no j u Dô:m. PRoslà:ua i bla u Do:m.
Dolga rit = D6:uga TR9t ž zastar. ime vigenjca 'Tam je biu 'tut uvgenc u Do.ug Ri:t. Pa ža:ga i bla Do.uga 'ROt.
Durcla = DuoRcla -e ž zastar. hišno ime DùoRcle ni: 'ueč.
Farovški križ = Fa:ROuška kRi:š Fa:ROuškaga kRi:ža m ime sakralnega objekta Pur Fâ'.ROUskmo kRi:zo i biu.
Folšaritnica = FousaRÎ:t9nca -e ž star. ime hiše FomaRV.tonca j ana xi:ša na Plà.c. Kapelica = Kapè:Ica -e ž ime cerkve Device Marije na desnem bregu Kroparice Nat Kapèdco som biu. XKapèdc g'Rem. FK: Kapelza
Klinarjeva hiša = KlhnaRJoua xi:ša Kll:naRJoue xl:še ž redko, zastar. ime hiše, v kateri je muzej (=Muzej)
20 O hišnih imenih v Kropi je pisal Jože Eržen v Kroparskem zborniku leta 1995 (Domača hišna imena v Kropi), str. 198-205, prispevek Kroparska domača hišna imena (hišna številka, lastnik, domače ime) pa je tudi v Dodatku k prispevku za opis Krope (glej op. 2), str. 14-16. Tine Logar je v svojem rokopisnem zapisu govora Krope tudi zapisal dve hišni imeni: u KRi.štte, TRamu:ška. Čop je v svoji disertaciji zapisal nekaj hišnih imen v Kropi, npr.: u pokls, pr jernačd, pr Dražgošan, pf Smûkarjd, pr Slîbro, pf Matîckd, pf Xçrcjnd, Čopdk, Jurčok, Koroščok, Tončsk, Rcboč idr.
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
Korošček = KoRČ):šček -čka m hišno ime (kmetija) 00
FK: Koroschek ^
Loden = L6:dan -dna m hišno ime in ime trgovinice ULô.dno i štacu.na, lô.don je °^ pa 'le blago:.
Lodnovo znamenje = L6:dnou znâ:mne L6:dnouga znâ:mna m (s) ime sakralnega •
znamenja ^ Lovska koča = Lo:uska ko:ča L6:uske k6:če ž ime koče/gostišča na Petelinovcu ob cesti na Jamnik Do Lô.uske ko: če gRe'mo. G'Rem u Lô.usko ko.čo.
Atlas: L. k. ^
Lukov vigenjc = Lü:kouui:genc Lü:kouga ul:genca m zastar. ime vigenjca21 Lü.kou ^ uvgenc je biu za Ui:cam.
Matičkovo znamenje = Mathčkou znâ:mne Matličkouga znâ:mna m (s) ime fc
sakralnega znamenja Mathčkou znâ:mne ma KRi.sta 'zei. ^
Medvehka22 = Medvè:xka -e ž zastar. hišno ime G'Rem x Medvè:xko. Tô: i nat ^ Poto.čoijkom.
Čop: Medvêxka m*
Medvehkina hiša = Medvèrxkna xi:ša Medvè:xkne xi:še ž zastar. hišno ime Nasp'ROt 2;
Poto.čorjka i Medvè.xknaxi:ša. Medvè:xknaxi:ša îpostRÔ.jena. *>
Miklavž = MaMa:uš -uža m hišno ime v Kropi PaR Makla:uš som biu. ^ Čop: Msklaužak
Miklavževec = Mikla:užouc -a m ime kmetije ob vhodu v dolino Vrčice Od
Mikla.užouca gô.R g'Res loxko: na Uodi:ce. ^
Muzej = Muzéri -ja m skrajšano ime za Kovaški muzej v Kropi (=Klinarjeva hiša) w
P Red Muze:jam me i slhkou. ^
Na skalici = Na ska:Ic9 hišno ime v Kropi PaR Šči.RaRČko se RČ.čeNa skâ.Tco. ^
Čop: Na skâlca
Nava = Nà:ua -e ž, tudi Nà:u -a m zastar. ime vigenjca23 Nà:ua/Nà:u je biu pot Xé.Rcolnam.
SSKJ: nâv 'bivališče mrtvih'
Plet.: nâvje 'duše nekrščenih otrok'
ESSJ: csl. navb (f.) 'mrlič' Pana = Pâ:na -e ž star. ime vigenjca24 'Jes som kouà.u u Pa:n.
Imena vigenjcev izpred 1. svetovne vojne, ki so navedena v delu Opis Krope (prepis in
arhiv Kovaški muzej Kropa), 1951 (glej op. 2), str. 33: v Pungartu, na Mlečju, Tonetov
vigenjc, Prekuhovčec (Prekuhovčev, op. J. Š.) vigenjc, vigenjc na »placu« (vigenjc »Na
placu«, str. 30), pod češnjo, v Jami, v Peklu, v Vicah, v Kamrci, Lukov vigenjc, Kovačnica,
Na Zg. Bajerju, V Nävi, na Savi, Dolgart in vigenjc v Smukarjevem grabnu.
Ime je verjetno nastalo iz »medvedka« po asimilaciji dk > xk. Enako tudi Medvedkina
hiša.
V vigenjcih je bilo delo zelo težko, v njih so od jutra do noči, od otroštva do smrti kovali odrasli in otroci (prim, še druga imena vigenjcev: Pekel, Vice...); podobno še na:uČsk -čka 'mrtvaški zvon pri Kapelici', kije kroparskim tovornikom zvonil, ko so z žeblji odhajali na nevarno pot preko Jamnika proti Sredozemlju.
V kroparskem govoru ima glagol pâ:nat -am pomen 'kaznovati'.
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
Pekel = p9fkou/P3kù:/Ps?ku Psk'la m zastar. hišno ime (in nekoč tudi ime vigenjca) v Kropi25 Po'kou - to: j ana xi: ša, k so jo podà.Rlo, k so ce: sto ši: Rh. Smo Ré.klo, da smo bio u Pok'lo. Skos Po'kou smo xodi.l gô.R k ma:špo blhžonc. Tô: i bla to'ko t'ma, k s 'šou sko.z, da ni:s 'noč ui.du.
Čop: u Pakta
Opis: v Peklu (vigcnjc)
Pivkov vigenjc = Pî:ukou ul:genc Pl:ukojjga yl:genca m zastar. ime vigenjca Polčevo znamenje = P6:lčou znâ:mne P6:lčouga znâ:mna m (s) ime sakralnega znamenja
Poljanka= Polà:nka -e ž hišno ime Pur Polà.rjk som biu. G'Rem do Polà:rjke. Potovka = P6:touka -e ž zastar. hišno ime G'Res na Pô.touko gô.R. 'Ze i gRe'mo pa x Pô.touk.
Prekuh = PRekû:x -a m zastar. ime vigenjca
Prekuhov vigenjc = PRekû:xou ufcgenc PRekû:xouga ul:genca m zastar. ime vigenjca PRekû.xou uhgenc pa Pâ.na sta bla 'tam, k je 'zei Ù.ko.
Pretvornik = PRetuô:Rnik -a m nov. ime televizijskega pretvornika na vrhu Kugle oz. področja okrog njegaDô.ns smo š'lo do PRetuô.Rnika na spRe'xot. Pungart = Pù:rjgaRt -a m zastar. ime vigenjca Pù.çgaRta ni: 'ueč -je biu naspROt Lé:dRaRJa. UPù:i)gaRtje ana da:RŽi:na žue.la, so bli 'kaR nô:t u anmo kabaRnè.l. Ravnateljev križ = Raunàrtslnou kRl:š Raunà:t9lnouga kRi:ža m ime sakralnega znamenja P aR Raunà.tolnoumo km.žo p se Ré.kh.
Slovenska peč = Sloué:nska pe:č Sloué:nske peči: ž ime tehničnega spomenika -ostankov plavža/topilne peči na volka iz 14. stol. X Sloué:nsk pé:c/ot Sloué:nske peči: g'Rem. Sloué.nska pe:č je u D'no. Zgô.Rna za:ga i bla za Sloué.nsko pečjo:. Spodnja žaga = Spô:dna ža:ga Spô:dne ža:ge ž ime stavbe - žage (=Ažmanova žaga) Spo.dna zà:ga i bla Lô.dnoua, je u Kô.tlo. Ko:pou som se pot ta Spo:dno ža:go.
Spodnji mlin = ta Spoidsn mll:n ta Spô:dsnga mil:na m ime stavbe
Srednji mlin = ta Srç-.dsn mll:n ta SRè:dorjga mlhna m ime stavbe Ta SRe:don
mli.n je nadPla.com.
Opis: Srednji mlin
Stara šola = ta Stà:Ra šo:la ta Stà:Re šr):le ž star. ime stavbe - mežnarije, v kateri je bila do leta 1888 kroparska osnovna šola Ta Stà.Ra šo.laipa mežnaRi.ja. Čop: u ta star šob
Sveta Sobota = Sueta Zb6:ta Suete Zb6:te ž ime sakralnega znamenja PaR Suet Zbô.t som biu - to: i nad Lô.usko ko.čo. Pot sueto Zbô.to so y'ga ubi.l. Zna:mončok je 'tam, je nat ce:sto, na tv.stmo uui.rjk ta:k km:š.
Čop: pr Šved Zbot (znamenje nad Kropo) Šmelova šupa = Šmerloua šu:pa Šme:loye šu:pe ž zastar. ime stavbe - lope Smè:loua šu.pa i bla dô.l, k je Mi.xoua xi:ša.
Čop: Smêlowa šupa (h. i., Kropa) < svn. Schupfe
Tudi tu gre za metaforično poimenovanje (trpljenje, temačnost, strah - podobno tudi Vice, Nava).
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
Šola = Šo:la -e ž ime stavbe - Macolove hiše, v kateri je bila od leta 1888 do leta 1957 kroparska osnovna šola Pot Šo.lo som louhu mibe, kje thst 'tomf. 'Jes se pozama na spo.unom, te:ta so se ga pa:, k je po: KRÔ.pe goRe.l, ot Fi:nžgaRJa pa do Šo.le. Šuštarčkova kovačnica26 = Šu:štaRČkoua koua:čdnca ŠiiištaRČkoue kouarčance ž
ime poslopja Šu:štaRČkoue koua:čonce ni: 'ueč. U Šu.štaRČkou koua:čonc so dé:lal ceRkuè.ne uü.Re.
Opis: Šuštarčkova fužinca
Tarbuskarjev27 znamenjček = TaRbù:skaRJou znamaiTcak/znârmancôk TaRbùiskaRJouga zna:mončka/znam9nč?ka m ime sakralnega znamenja TaRbu.skaRjou znamon 'čokje u Kô.tlo, Ča.čmanouga, Potôxorjkouga pa Nœtouga so pa samo: posta: ulo. U TaRbù.skaRJoumo znamonc'ko MaRi.ja na ka:č stoji:, ana dRÙ:ga i pa kapè.la paR suetmo Jo.žef.
Vice = TJi:ce/-a -0 s mn. ime vigenjca U Ui:cax še 'zeikû:jejo ucà:sox. Opis: Vice
Zgornja žaga = Zgô:Rna ža:ga ZgorRne ža:ge ž ime stavbe - žage Je bla Zgo.Rna zà:ga pa Spô.dna ïà:ga, pa ubè:na 'ueč na de: la. Zgo.Rna za:ga ibla pa Plamé.noua. Ta Zgo:Rna zà: ga i p aR Sloue:nsk pe:č.
Zgornji mlin = ta Zgcr.Rsn mH:n ta ZgôiRsrjga mll:na m ime stavbe Ta Zgo.Ron mli.n je uKo:tlo.
Znamenjček = Znamsn'cak -č*ka m ime sakralnega znamenja nad Studenčkom Z Znamonc'ka 'uon uô.da té:če. Čop: Znamsnčsk
Imena poti (hodonimi):
Gasa = Gà:sa -e ž ime poti od Potočnika proti farni cerkvi Pô: i s pa na Gà.so gô.R pa.R'sou.
Gabele = Gabèrle -0 ž mn. ime poti iz Krope na Jamnik Po Gabè:lax smo se dmča:l. Po Gabè.lax se g'Re na Jà.mogk, samo: 'ze islâ.ba po:t, uča:sox je bla pa to: glâ.una pô: t. Nà:ibol se spo:unom, kje arj'kat a'don u Gabè.lax za'šou, k'legô:R, an mozà.kaR. Gosposka ulica/gasa = Gospô:ska û:lca/gà:sa Gospôrske u:lce/gà:se ž ime ulice v Kropi, v kateri so večinoma enostanovanjske fužinarske hiše U Gospô.sk gà:s ano xi:šo obna:ulajo.
Karlovec = KàiRlouc -a m ime dela ceste UKù.rIouc je cé:sta.
Opis: Karlovec - klanec na cesti ne daleč od katastralne meje Markova pot = MàrRkoua pô:t Mà:Rkoue poti: ž ime poti Mà.Rkoua po:t je nad La:zam. To: smo na Uodi:cexodi:lpo Mà.Rkoupo:t.
Smrdljiva gasa = ta SmaRdß:ua gà:sa ta SmaRdlhue gà:se ž ime poti/ulice Ta SmaRdli.ua gà.saj odPlà.ca mem Kouâ.ca doLû.kouga mo:sta. Spodnja pot = ta Spo:dna pô:t ta Spo:dne poti: ž ime poti Po ta Spô.dnopô:t se g'Re na Če.šonco.
Ime poznata le Jože Eržen in Nace Blaznik.
Morda bi bilo pravilno poknjiženo Trbuskarjev znamenjček s polglasnikom pred r - v kroparskem govoru se namreč polglasnik pred r izgovarja tudi kot a oz. ç.
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
Široka pot = ta ŠiRO:ka p6:t ta ŠhuV.ke poti ž ime poti Ta ŠiROika pôit gfRe po Gabèilax pod BaRV.glo.
Zgornja pot = ta Zgô:Rna po:t ta Zgô:Rne poti: ž ime poti Po ta ZgoiRmpoit se g'Re na Lôiusko koičo.
Imena drugih samostojnih objektov:
Bazen = Bazè:n -a m ime športnega objekta in njegove najbližje okolice GRe'mo na
Bazè.n odboiiko jgR'ot. Po uoiisks smo pa Bazè.n naRèidlo.
Brezovški kamnolom = BRe:zoušk kamno'lom BRe:zouškoga kainnolôima m ime
kamnoloma BReizoušk kamno'lom je na Pecéix.
Koruzni most = KoRÙ:zan mo:st KoRÙ:zdnga mostù: m star. ime mostu28 čez Kroparico pri Potočniku (=Lukov most) KoRÙizon mo.st smo déliai, k smo bli bRespô:selno, da nam je o.pčina dâila koRÙ.zno mo.ko. KoRÙ:zon moist se i zoba: sou. Ledrar j ev most = LéidRaRJou mo:st Lé:dRaRJouga ino: sta m zastar. ime mostu LéidRaRJouga mo ista nil 'ueč. Opis: Ledrarjcv most
Lukov most = Lü:kou mo:st Lu:kouga mo:sta m ime mostu (=Koruzni most) Lüikou moist je zRauon Lüikoue xi.se. Opis: Lukov most
Plamen = Plâ:men Plamé:na m ime tovarne in njenih stavb PRet Plamémam paRktiRei.
Opis: Plamen
Polčev most = P6:lčou mo:st P6:lčpuga mo:sta m star. ime mosta Poilčou moist je pRet Policam. To: i moistpaR Poilč.
Opis: Polčev most/most pri Polcu Uko = Ù:ko Ù:kota m ime tovarne in njenih stavb P Red Ù kotam se dobiimo.
Glasoslo vje29
V mikrotoponimih se odražajo vse glasovne in naglasne značilnosti kroparskega govora.
Tvorjenost mikrotoponimov
Večina kroparskih mikrotoponimov so enobesedna imena, na primer:
Poleg zapisanih so v Opisu (glej op. 2) omenjeni še naslednji mostovi: most v Kotlu, most na placu/Placu. O tem v:
- J. Škofic, Fonološki opis govora Krope (SLA 202), JZ III, Ljubljana: ZRC SAZU, 1997, str. 175-189.
- J. Škofic, Oslabitev in onemitev samoglasnikov v kroparskem govoru, SR, letnik 44, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 1996, št. 4, str. 471-479.
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
O oblikoslovnih značilnostih kroparskega govora pišem v doktorski disertaciji Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem, Ljubljana 1996, str. 133-267.
- samostalniki moškega spola: Bazè.n, Dro.Iouc, Grč:bon, XRV.nouc, Xw:p, Izui.R, Jà.morjk, Kô.tu, Klâ:nc, KolàmbaRt, Lô.don, Mè:u, Pé.tRçuc, Peteli.nouc, P'igc, Plâ:men, Steden'čok, Sto:čje, S'pok, Ù:ko;
- nekatera imena so množinski samostalniki moškega spola: Lâ:s;
- samostalniki ženskega spola: BaRi.gla, Bli:zonca, Brczoucu, Budlà:ika, Doli:na, Fà:ifa, Gô.ru, Jâ.ma, Jelô.uca, Kù:gla, Kà:monsca, Kapè.lca, Kastè:la, KRÔ.pa, KRÔ.paRca, Li.ponca, MaRV.ca, Medvè:xka, Nà.ua, PRé.pRouka, PlarjkaRtija, PodRâ.ca, Polà.ijka, Râ.ca, Rè'.paRca, VaRloiuna/ UaRlo:una, Ua:RČi:ca\
- nekatera imena so množinski samostalniki ženskega spola: Gabè:le, Peči:, Vi.lce, Uodé.ce;
- samostalniki izvorno srednjega spola: Če:l, D'm, Pô:le, UReté:n, Znâ.mne (v ednini se sklanjajo po moški, v množini - če bi za ta lastna imena obstajala tako kot za občna imena - pa po ženski sklanjatvi)30;
- eno ime je množinski samostalnik srednjega spola: Ui:ce/-a\ -posamostaljeni pridevniki: 5gà:nsk, Šomna:ška, Uodhška (plani:na) -pogost je določni člen »ta«: ta Zé.gnan (stedé:nc), ta Zi.dana (skâ:la), ta mà.Ta ta Zv.dana, ta uè:lka ta Zi:dana;
-posamostaljeni števniki: Sé:donduè:iseta, TRi:nduè:iseta.
Tvorjenost enobesednih mikrotoponimov:
- izpeljanke:
- pripona -sc in -ov9c/-ev9c: Dro.Iouc, Xrimouc, Klâ.nc, Pé.tRçuc, Peteli.nouc, SkaRJè.uc,
-pripona-sk: Maklà.uzok, Steden'čok, Znâ:moncok,
- pripona -nik: Jà:morjk,
- pripona -ica/-ice: Bli:žonca, BRezouca, Jelô.uca, Kà:monsca, Kapè:lca, KRÔ.paRca, Liponca, Mam.ca, Rè.paRca, Ua:RČi:ca, Vi.lce, Lbdi.ce,
- pripona -ovina: VaRlo:una/UaRlo:una,
- pripona -ka: Budlà:ika, Medvè:xka, PRé.pRouka, Polà.rjka,
- pripona -ija: PlaykaRi.ja,
- pripona -ina: Doli.na,
- pripona -ile: Moči:le,
- izpeljanka iz predložne zveze: PodRâ.ca,
- sestavljenka s predpono so-: Sto:čje,
- kratično ime: Ù:ko (UKO = Umetno kovinska obrt),
- konverzija (posamostaljeni pridevniki),
-netvorjeni samostalniki:BaRi.gla, Bazè.n, Če:l, D'no, Fà:ifa, Gô.Ra, Gabè:le, GRâ.bon, Xm:p, Izuv.r, Jâ.ma, Kù.gla, Kô.tu, Kastè.la, KRÔ.pa, Lô.don, 'Las, Mè:u, Nà.ua, P'igc, Plâ.men, S'pok, UReté.n.
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
Večina netvorjenih samostalnikov v kroparskih toponimih (razen gabè: le, kastè.Ia, kRO.pa, lô.don, na.ua itd.) se v sodobnem kroparskem govoru uporablja ne le kot lastno, ampak tudi kot občno ime (homonimnost lastnih in občnih imen). Zapisovalec mikrotoponimov ima tako pogosto težave pri odločanju o tem, ali je neko poimenovanje že lastno ime. Svoje informante sem tako spraševala, ali poimenovanje označuje le eno (točno določeno) predmetnost in je torej lastno ime, ali pa ob sebi potrebuje še kak prilastek, ki ga natančneje določa - npr. ime Là:s (Lazi, m mn.) označuje samo točno določeno skupino lazov, medtem ko je 'las (laz, m), samostalnik v ednini, občno ime in potrebuje ob sebi pridevniški prilastek, navadno je to svojilni pridevnik, ki označuje sedanjega ali nekdanjega lastnika.
Ta imena je mogoče razvrstiti v vrsto pomenskih skupin31:
- zemljepisni izrazi (oblikovanost površja ipd): Ce:l, D'no, Doli.na, Gô.Ra, Gabè.le, GRa.bon, XRÏ:p, Izui.R, Jâ:ma, Klâ.nc, Mè:u, Moelle, Peči:, Plâ.na, Police, Š'pok, Uodi.ce, Uo'uorjk,
- rastlinska imena: BRézouca, XRi'.nouâ1, Jelà.uca, Li.ponca,
- živalska imena: Medvè.xka, Peteli:nouc, PodRa.ca, VaRlà:una/uaRlo:una,
- osebna lastna imena: MaRV.ca, Maklà.uzok, MaRthnčok, Pè.tROuc,
- izrazi za oblikovanost naselja: Gà:sa, Kastè:la, P'lac,
- izrazi v zvezi z urbanimi stvaritvami: Kapè.lca, Muzé.i, PRetuo.Rnik,
- izrazi v zvezi s človekovo dejavnostjo: Apné:nca, Krç.s, Pô.le, Sta:Rlà:uonca,
- imena predmetov, pojavov iz človekovega okolja in vsakdanjega življenja (poimenovanje po podobnosti): BaRV.gla, Fà.ifa, Kù.gla, Ko:tu, MoRà.ina, Vi:Ice
- in drugo.
Veliko mikrotoponimov je dvobesednih - ob samostalniku je levi pridevniški prilastek, in sicer:
-netvorjeni kakovostni pridevnik: Čo.rou vo:rx, Ča.Ron po: tok, Do.uga ni:ua, Sueta Zbo:ta, Zelé.na doli.na;
- nekatera imena (tista, katerih samostalniško jedro je med poimenovanji pogosto) imajo pred pridevniškim prilastkom tudi določni člen »ta«: ta Mà:l là:zok, ta Mo.kRa skâ.Ia, ta SRè.don mli.n, ta Stà.Ra sô.la, ta Zè.gnan stodé.nc;
- en pridevniški prilastek je sestavljenka iz predloga »za« in kakovostnega pridevnika: Zado.uga ni.ua;
- vrstni pridevnik:
- izsamostalniški (izražajo povezanost, pripadnost, podobnost):
- pripona -ji (v gradivu -ji ali -i): Bà:bji/Bà:bi zô:p,
31 O tem npr.: Alenka Šivic-Dular v razpravi Besedotvorne vrste slovenskih zemljepisnih imen na gradivu do leta 1500, Obdobja 10, Srednji vek v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana 1988, str. 229-244, ali Libuše Olivovâ-Nezbedovâ in kolektiv, Pomistni jména v Čechach, Praga: Academia, 1995.
32 Samostalnikx'Ron v pomenu 'hren' se v rodilniku glasi xRt.na.
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
- pripona -ski (v gradivu -ska/-šks): Kaste:Iško gRa:bm, Lo:uska ko:ča, Sloué.nska pe:č,
- izglagolski (izražajo stanje):
- pripona -t (deležnik na -t): Razdà:Rt pô:tok,
- pripona -n (deležnik na -n): Zv.dana skâ:la, ta Zé:gnan stodé:nc (morda tudi Zâ.Rten pô.tok) - ta imena imajo pogosto tudi določni člen »ta«,
- izprislovni (izražajo lego):
- pripona -nji (v gradivu -an, -na): Srç:dm ko:ne, Spo.don ko:nc, Spo.dna zà:ga, Zgo.Ron bà.jaR, Zgo.ROn ko:nc, Zgo.Rna ža:ga -običajno imajo ta imena tudi določni člen »ta«;
- svojilni pridevnik, ki navadno označuje lastništvo, lahko pa tudi spomin na koga (ob teh imenih je pravzaprav zelo težko ločiti, kdaj je neko poimenovanje že lastno ime predmetnosti, kdaj pa gre le za označitev sedanjega ali preteklega lastništva, pripadnosti ipd.) :
- pripona -ov (v gradivu -ou, -oua): Cû:tou 'las, Fa:imoštROu 'las, Fé:RbaRJoua dRi:ča, Kli:naRJoua xi:ša, Mà:Rkoua po:t, Mate:uškou 'las, Nà:tou RÔ:p, Šme:loua šu:pa;
- pripona -in/-ina (v gradivu -na): Je: mon stedé:nc, Medvè:xkna xi:ša;
- vrstni števnik: Sé.dom kopi.še (tudi z določnim členom »ta«).
Nekaj mikrotoponimov je sestavljenih iz predloga in samostalnika, npr.: Na skâdcQ, Podbo.štam, PaRBd'co, Za Uo:sjekam, UŠui.c.
Mikrotoponim je lahko sestavljen tudi iz predloga in samostalniške besedne zveze s pridevniškim prilastkom in določnim členom »ta«: Pot ta Mo.kRo skd:h.
Kot lastno ime s predlogom sem obravnavala le tiste besedne zveze, ki so se z istim predlogom pojavljale v vseh povezavah - ne le ob vprašanju Kje? in Kam?, kjer je predlog predvidljiv, ampak tudi kot odgovor na vprašanje Kaj je to? oz. Kako se to imenuje?. Zemljepisna lastna imena se namreč pri vsakdanjem praktičnem sporazumevanju v narečju/krajevnem govoru običajno ne rabijo v imenovalniku, ampak so najpogostejša v mestniku s predlogi v, na, pri, orodniku s predlogi za, pod itd. (vprašalnica kje).
Problematična tako niso imena kot Kapelica, ki je običajen odgovor na vprašanje Kako se ta cerkev imenuje? oz. Kako tej cerkvi rečete? (čeprav se to ime navadno rabi v zvezi »pri Kapelici«, in sicer ne le kot odgovor na vprašanje Kje?, ampak tudi Kako se tam reče?, a so mogoče tudi zveze h Kapelici, pod Kapelico, s Kapelice itd.), ampak so problematična imena kot Raca/Pod Raco/Podraco/Podraca (ime skale in gozda ob njej) ali Dolga njiva/Za Dolgo njivo/Zadolga njiva (ime travnika) ali Za Osjekom ali v Peklu. V prvem primeru je ime brez predloga (Raca) tudi ob vprašalnici Kaj? po mnenju informantov nemogoče - ob pojasnilu, da sosednji Kamnogoričani vendarle rabijo ime brez predloga. Do neskladja je morda prišlo zaradi tega, ker skala Raca spada v katastrski okraj Kamna Gorica, Kroparji pa so imeli pravico do izkoriščanja gozda itd. na svoji strani katastrske meje pod njo in se
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
je tako tu ustalilo predložno poimenovanje. A iz različnih primerov rabe je mogoče ugotoviti, da se ime Raca v kroparskem govoru vendarle pojavlja tudi brez predloga, npr. G'Rem s KRÔ.pepod Ra.copo da:Rfua. (ne morda v/na Podraco). Tudi ime Za Osjekom se v kroparskem govoru nikoli ne rabi brez predloga, čeprav bi bilo to teoretično/po vzoru iz knjižnega jezika mogoče (npr. Osjek), ampak le: »tam se reče Za Osjekom, tam je Za Osjekom, bil sem Za Osjekom na plesu« (enako kot »bil sem Pod/pod Raco«) in tudi »grem Za/za Osjek« (kot »grem pod/Pod Raco«), na vprašanje »od kod« pa je mogoč tudi odgovor »grem z Osjeka«. Podobno je tudi pri drugem primeru, kjer je v zavesti kroparskih govorcev navadno le poimenovanje s predlogom: »grem za Dolgo njivo, bil sem za Dolgo njivo« ter »to je/tam se reče Za dolgo njivo/ Zadolga njiva« (starejši) oz. »za/Za Dolgo njivo/Dolga njiva« (mlajši - če seveda ne rabijo poimenovanja Za Osjekom). Pri vseh tovrstnih poimenovanjih je posebno problematičen odgovor na vprašanje Od kod greš?: »z Race/iz Podrace/izpod Race« (v zadnjih dveh primerih je izgovor enak spodRa:ce); »(i)z Dolge njive/izza Dolge njive/iz Zadolge njive« (izgovor zzadô.uge ni.ue). Tudi ime vigenjca Pekel, ki ga ni več, pišem brez predloga, čeprav se najpogosteje rabi v zvezi s predlogom in zelo redko v imenovalniku brez predloga (enako kot v primeru Kapelica). Tako je mogoče slišati »dela v Peklu« in »dela v vigenjcu v/V Peklu«, redko pa »dela v vigenjcu Pekel«.
Na vprašanje »Kje?« kroparski govorci odgovarjajo z naslednjimi predlogi in ustreznimi skloni33:
- za hišna imena s predlogom »pri« in domačim hišnim imenom, npr.:paR Šcv.RaRČks, paR Makla:uško,paR Ja.Rmo;
- za položaj pri stavbah sicer s predlogom »pred«, »za« itd.:pRedMikla:užom, pRed Muzé.jam, pRet KlhnaRJam, za Kapè.dco;
- namesto predloga »v« se ob imenih sakralnih objektov rabi predlog »pri«: paR Kapè.'lc;
- za ledinska imena, oronime, hidronime ipd. s predlogi, kot so:
- »na« ali s predložno zvezo »na vrhu«: na Kastè:l, na Pecé.x, na Plà:c, na Sto:čjo; na uà.RX Gô:Re, na uà.RX XRi.ba, na uô.rxKlâ.nca, na uç.rxPô:la\
- »po«: po Jelô.uc, po KRÔ.p;
- »pod«:pod Gô:ro, podRà.co, pot ta Zidano, potKapè.dco;
- »pri«: paR Stodenč'kQ\
- »za«: za cé.Rkujo gô:R/dô:l;
- predlog »za« se lahko rabi tudi v pomenu 'na', na primer: za Dô.ugo ni.uo, za Nà.toumo RÔ.bam;
- »v«: u d'nd Gô: Re, u Moči:hx, u Polà.ijk, u Ža:k, u Kô.tte, u Ka'dQ, u
Pok'h.
Na vprašanje »Kam?« odgovarjajo s predlogi:
- »do«: do Polà:rjke\
- »k/h«: x Kapè.lc;
Glej op. 30, str. 245-253.
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
- »na«: na Dobita:vo, na Sto:čje;
- »nad«: nat ta Zgô.Rno ža.go, nad Rà.co;
- »pod«: pod Rà.co;
- »proti«: pROt Uodi:cam;
- »skozi«: s kos Pd'kou; -»v«: u 'Kat, u Jelô.uco;
- »za«: za BaRi.glo, za Do.ugo ni.uo.
Na vprašanje »Od kod?« odgovarjajo s predlogi:
- »iz«: s KRÔ.pe, z Ža:ge;
- »od«: odŽa.ge;
- »z/s«: s Sto.čja.
Na vprašanje »Kje/kod se gre?« odgovarjajo s predlogi:
- »čez«: čez Jà:morfk;
- »med«: met CaRui.čam (gô.R);
- »mimo«: mem Râfgolna, mem Bazè:na (gô:R);
- »na«: na Mati:čka (go:R), na Doli.no (dô:l), na Po.touko (go:R);
- »od«: ot Peči: ('če);
- »po«:po bRe.g (gô.R), po cé:st (gô.R);
- »skozi«: s kos Po'kou.
Literatura
BEZLAJ, F., Etimološki slovar slovenskega jezika A-J, K-O, P-S, Ljubljana: Inštitut
za slovenski jezik, SAZU, 1977, 1982, 1995. BEZLAJ, F., Slovenska vodna imena A-L, M-Ž, Ljubljana: SAZU, Inštitut za
slovenski jezik, 1956, 1961. ČOP, D., Imenoslovje zgornjesavskih dolin, disertacija, Ljubljana, 1983. ČOP, D., Onomastično-lingvistične zanimivosti Bohinja, v: Bohinjski zbornik,
Radovljica, 1987, str. 123-128. ČOP, D., Imenoslovje jeseniške občine, Jeklo in ljudje, v: Jeseniški zbornik, Jesenice,
1991, str. 61-71.
ČOP, D., Krajevna in ledinska imena med Begunjami in Radovljico oziroma Lescami, v: Radovljiški zbornik, Radovljica, 1992, str. 133-139.
ERŽEN, J., Domača hišna imena v Kropi, v: Kroparski zbornik, Kropa-Radovljica: Muzeji radovljiške občine, 1995, str. 198-205.
FURL AN, M., GLOŽANČEV, A., ŠIVIC-DULAR, A., Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih lastnih imen po posameznih tipih glede na šifranta Evidenca zemljepisnih imen in Register prostorskih enot, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 1997, 41 str.
HORVAT, S., Mikrotoponimi na Vrheh in v dolini Raše (P-Ž), Traditiones 23, Naš živi jezik, Ljubljana 1994, str. 353-362.
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
* " HORVAT, S., Mikrotoponimi na Vrheh in v dolini Rase, Jezikoslovni zapiski 1, r- Ljubljana 1991, str. 147-154.
^ JAKOPIN, F., KOROŠEC, T, LOGAR, T, RIGLER, J., SAVNIK, R., SUHA-?" DOLNIK, S., Slovenska krajevna imena, Leksikoni Cankarjeve založbe,
Ljubljana, 1985, 358 str.
O Katastral Plan der Gemeinde Kropp in Krain, Laibacher-Kreis, Bezirk Radmannsdorf, & 1826 (Franciscejski kataster iz arhiva Kovaškega muzeja v merilu 1:1440).
t* LOGAR, T, zapis govora Krope - rokopis (za SLA), 1958*, gradivo Dialektološke O sekcije Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana.
^ LOGAR, T, Dialektološke in jezikovno-zgodovinske razprave, Ljubljana: ZRC SAZU, ^ Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1996 (uredila Karmen Kenda-Jež).
wM MAJDIČ, V., Razgledi po krajevnih imenih, Ljubljana, 1996, 290 str.
MAJDIČ, V, Slovaropisne pasti in zagate priročnika Slovenska krajevna imena, SR N Ljubljana, 1994, letnik 42, št. 1, str. 51-79.
> MERKU, R, Krajevno imenoslovje na tržaškem, Zgodovinski časopis 45, 1991, št. 4, *v str. 565-580.
m MERKÙ, R, Prispevek k mikrotoponomastiki tržaške okolice, SR Ljubljana, 1992, œ letnik 40, št. 1, str. 32-41.
^ MRDAVŠIČ, J., Krajevna in domača imena v Črni na Koroškem in njeni širši okolici, ^ Ravne na Koroškem, 1988, 93 str.
OLIVO VÂ-NEZBEDOVÂ, L. in kolektiv, P orni s tni j mena v Čechach, Praga: 4^ Academia, 1995.
. Opis Krope, Planska komisija OLO Radovljica (Božo Černe), prepis in arhiv Kovaški
muzej Kropa, 1951, skupaj 56+26+1 str.
^ PLETERŠNIK, M., Slovensko-nemški slovar, Ljubljana: Knezoškofijstvo, 1894-1895.
^ Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU, Inštitut za
w slovenski jezik Frana Ramovša; DZS, 1997.
os
Slovenska krajevna imena, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985.
SNOJ, M., Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997.
ŠIVIC-DULAR, A., Besedotvorne vrste slovenskih zemljepisnih imen na gradivu
do leta 1500, Obdobja 10, Srednji vek v slovenskem jeziku, književnosti in
kulturi, Ljubljana 1988, str. 229-244. ŠIVIC-DULAR, A., Temeljna načela pri pisanju slovenskih zemljepisnih imen, Jezik
in slovstvo, Ljubljana, 1988/98, letnik XXXIV, št. 1-2, str. 3-14. ŠKOFIC, J., Fonološki opis govora Krope (SLA 202), Jezikoslovni zapiski 3,
Ljubljana: ZRC SAZU, 1997, str. 175-189. ŠKOFIC, J., Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem,
doktorska disertacija, Ljubljana, 1996, 443 str. ŠKOFIC, J., Oslabitev in onemitev samoglasnikov v kroparskem govoru, SR, letnik
44, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 1996, št. 4, str. 471^-79. TOPORIŠIČ, J., Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 1976.
70
Jožica Škofic: Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici
Microtoponymy of Kropa and in its Vicinity
The toponymy of Kropa and its vicinity is presented through habitation names (names of villages, hamlets and parts of Kropa, as well as names of buildings, homesteads and roads) and feature names, such as water names (hydronyms) and names of relieffeatures (oronyms).
The collected toponyms are presented in the form of dictionary entries. The headword is adapted according to the principles of the Slovene literary language. After the headword the equals sign is used to introduce the dialectal transcriptions of the nominative and the genitive, together with the grammatical label. For some of the entries the usage information is indicated with currency or frequency labels. The headword is explained in regular type and the explanation is followed by an illustrative example in italic type. For some place names the information about occurrence in written texts, either linguistic or general, is given in the section at the end of the entry.
Finally, the author analyzed the word-formation characteristics of microtoponyms from Kropa. Some microtoponyms are one-word units (the majority are base words and derivatives of feminine or masculine gender), but most of them are nominal phrases consisting of two words, with an adjective in the premodifying position. The author also examined the prepositional phrases containing microtoponyms from Kropa.
71