POLET GLASILO KRŠČANSKE DELAVSKE MLADINE j1**?1- LJUBLJANA PRILOGA »DEL. PRAVICI", 23. DECEMBRA 1935 m Delavski mladini! Rojsi no božjega Detela n hlevcu na betlehemskih poljanah naj prinese n naše skromne in borne delavske domove res pravi božični mir, srečo in zadovoljstvo. Prosimo betlehemsko Deleče, riaj nam v novem letu blagoslovi težko in odgovornosti polno delo pri naši krščanski delavski vzgoji, da bo rodilo kar več dobrih sadov. To želi in vas pozdravlja načelstvo Mladinske zveze v Ljubljani. Pojdimo na pot. .. Temna in težka je bodočnost delovnih stanov... Kri/, na .gori je naš simbol in naše upanje. Le z njim in po njem bomo preobrazili obličje zemlje, vsi ponižani in razžaljeni. Trpljenje in ponižanje, kratenje osnovnih človeških pravic, izžemanje delovnih množic, krivično odtegnjeni zaslužki kriče po pravici. Dvignimo križ in pojdimo z njim v boj proti brezsrčnemu materializmu. Maščujmo krivico, vrnimo človeku pravico do dela in s tem do življenja. Preden pa gremo na to pot, izčistimo sami sebe, izruj mo iz svojih src pohlep 1>0 bogastvu tega sveta, otresimo se zavisti in sovraštva — da bomo služili samo resnici in pravici. Le na ta način bomo priborili in pridobili svetu res pravi: božični' mir in zadovoljstvo. Pojdimo na to težko pot brez odlašanja. Mnogo jih je namreč, ki prav to hočejo, le da to izvajajo brez Križa in evangeljskih besed: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebeb Težka bo pot in padale bodo žrtve — toda zaradi lepših in srečnejših dni naše mladine in vseh, ki trpe ponižanje in so razžaljeni, ne oklevajmo! Tedaj na pot: v neizprosno borbo za resnico, poštenje in pravico! J. Rozman. Lojze Jn/.p Žabkar: Detetu drobna darila Prinesli Detelu >pastirčk i drobna' so darila: - 0 naročju one in sadju merice prostorne, fig. oran/ in daieljnon medenih. 1 oplili plahčeo so pri trgali si n nočnem mrazu: da bi Jezusčha o jaslicah ogreli................. psi so srčno, srčno hrepeneli. kralji modri prišli so iz ju trobe dežele, na nolblodili čez puščahe n mesto siromašno, da bi kralju bral jen se pobožno poklonili in Ijoga-Otroha n jaslicah na slamici molili: Dali kralji kralju so darila, mire in zlata in dragega kadila. Mi pa smo delanci n tonami in n jami: n naročju sadja, one mi nismo Mu prinesli. Mi srno le sužnji, reneži še nečji kot pastirji. Sami smo in prazni, lačni pri kosilu in nečerji. Deleče sladko, repnim nam se nasmehni: Src smo prinesti li udari ili. misli in n pon. Saša darila so skromna in borna, nendar nelika in trajna n ljubezni nsedobri. I si smo poslani, da I noje vršimo božično poslanstvo. (Iremo za Tabo.. Sin Ti tesarjev. Tei ljubiti nas'delo. Ti blagoslovi in hodi Najboljši med nami in tek bo imelo... Nocoj... Kot oj ne pojdemo mi se jo. kjer hi' razpravljali p tem. olj- onem. ni nocoj sestanka * predavanjem in rar.pocoroiri. pa- tudi vi. tla ti. tovariš, pordi iepi ali materi, da se peljeva jutri zjutraj v Ljubljano na širši? sejo. Nocoj pojde vsak rase, da poišče srnje otroštvo. In ko pa najde, tedaj pojde capljajoč in z od veselja začjideniiH pogledom k razsvetljenemu drevesen — jaslicam aji .pn .utone 'z mislimi in pogledom v srnje dlani in vidi. da sloji v cčUki dvorani rudniške ai-prac-e z ostalimi otroki, ki. čakajo tut klic gospoda, l:i pri drevesca razdeljuje zavitke, iz katerih jr 'videti' konce' nogavic... bele štruce... jermenčke od čeveljčkov.:. , Nocoj pojde vsak cn.se, da. poišče svoje otroštvo. Da bo valit na čela kodrčke,.da bo čutil, v tej zimski noči toplo pesem, da se bo čudežu čimbolj približal. Da! Da bi našli otroštvo zaradi novorojenega Gliol:a božjega! Da bi mirno zrli T> njegove oči, da bi umrli /udje polnočnic, pelje daš. in zvonov. Takrat bo lepo... ... . IV se boš pa spozabil in boš pogledal na svoje trde dlani, boš čutil, kako te od trdega dela boli telo, se boš., spomnil na Svojo družino, ki nima bele pogače — joj, takrat bo hudo! tu vendar boš čudežno podoben novorojenemu Otroku: ki je nocoj v slami — ki bo jutri v očetovi delavnici kj bo pojutrišnjem na poti e trpljenji: Joško Jutač. Lojze Jože Žabkar: Proletarcev božična pesem Dctcce božja pred. nami o jaslicah, ozkih na slami: Cuj nas najmlajše in prošnje dobrotno usliši! y>u sveti. večer, ko mi čakamo na Te pri lučkah brlečih, drugim polne so hiše električnih luči in smeh se igra jim, veselje na licih rdečih. Toplo ob duše se naše bližanje Tvoje zadeva: V panje rasle in grehov brezkončna veriga v kesanje ob jaslicah Tvojih nam se kot v filmu odvija. Da bi bil, Jezušček, dober! Da dobra bi bila Marija! Detecc božje. Spovem se. bi radi pred Tabo molili: It domov srno toplih kot Ti vsi izgnani. Polni smo mraza in pojemo pesmi čudno drugačne, kol pojejo pesmi, o čakanju čudežev verni in sveti. M v nas ljubezni. Med sabo sc grizemo jezni. iStokrat iti stokrat za vsako malenkost smo sprli. Od grešne golote razbiti, od vseh neuspehov potrli. Kolnemo deco in starše, razmere; zamera drži se zamere — ubijamo, pijemo, hodimo o kino sami, z ženami in s. celo družino. . Vseh. hudobij se v predmestjih nalezemo: Ljubimo, iščemo, zvajamo sebe in druge o nečistost prodajamo. Mi, ki smo bili iz vode Duha. prerojeni. Mi, ki smo bili z vero, nevero in zlostio po jeni. Mi, ki. na cesto smo vrženi, v ozke barake. Mi., ki smo daleč bogastvu, in srebru in. zlatu. • Mi. ki smo bratje med sabo in bratje še Kristusu Bratu. Deleče božje pred nami v jaslit-ah ozkih na. slami: Čuj nas najmlajše in prošnje dobrotno usliši! Vse sil ta.Ti grehe in. zlosti. v jaslice ozke zložili. Vsi smo Spovem se pred f abo ponižno zmolili. Vse nam odpusti. Deleče, grehe ose nam odvzemi, in. brate in sestre najmlajše Bratec najmlaišiobjemi. I'zemi nam roke in žulje in srca! Ostani z Marijo med nami! Deleče božje pred nami v jaslicah o/.kili na slami! Božična pesem >Mir ljudem na zemlji« — so peli angelski zbori, ko je Kristus prišel na svet. To je bilo za časa vladanja ccsarja Avgusta, ko je bil po vsem svetu mir. Učlovečeni Bog ni stopil na zemljo med gromom in bliskom ter v zmagoslavnem vojnem pohodu. Ni samo ponižal svoje božje narave s svojim rojstvom v neizmernost — ampak tudi kot človek se je rodil brez slave, v samotnem zapuščenem hlevu, v mrazu in pomanjkanju. Tako je Bog-človek postal prvi brezdomec. Že od zgodnje mladosti je okušal vso' trdoto delavskega življenja. S svojim rednikom Jožefom jo garal in trdo delal, da si je prislužil svoj vsakdanji kruh — on, pred katerim trepetata nebo in zemlja, ta, ki je ustvaril svetove in ki drži zemljo in vsa nebesna telesa v točajih, ki vsak trenutek lahko pokliče legije angelov, da mu služijo. Naše oči pa ga zro pri trdem delu, z žuljavimi rokami, prepotenim čelom, v revščini... In vse njegovo življenje: en sam velik nauk ljubezni in pravice. V svoji božji neizmernosti je objemal vse s svojo ljubeznijo. Tiste, ki jih je družba zaničevala, uboge kmete, delavce, cestninarje, potepuhe, grešnike in grošuice, najbednejše, bolnike in ubogo — vse, vso je njegova nedoumljiva ljubezen objemala, vse jo odpuščala, vsem vlivala veliko upanje ua rešenje. V pridigi na gori je tem velikim množicam ponižanih in razžaljenih izlil vsp svojo srce v blagre: ltlagor ubogim, lačnim in žejnim pravice, preganjanim, žalostnim, vsem. prav vsem, ki jih pritiska teža življenja... Jezus, Bog, Večna Pravica, pa je svetu oznanil tudi pravico. On, sama neizmerna Ljubezen, je vzdrhtel in se vzravnal, kadar je govoril o krivičnikih tega sveta, o gnili farizejski družbi, o hinavcih in brezsrčnezih, ki niso poznali ljubezni do bližnjega, ki so preganjali vdove in sirote in odtrgovali delavcem zaslužek. V lakih primerih se je Kristusovo obličje spremenilo — ljubezni polne oči so zažarele v jezi, njegov sicer neizmerno ljubeznivi glas je trdo iu ostro udarjal — prod seboj vidimo podobo .Sodnika, strašnega iu ostrega, ua njegovem obrazu vidimo odsev vesoljne sodbe... Množice z grozo strme vanj, (iospodarja življenja in smrti. Trepečejo pred njegovo besedo ponižani iu razžaljeni — obenem pa vstaja v njih velika vera v božjo pravičnost. Vse njihovo trpljenje, beda iu težave imajo Maščevujca — Boga samega. Na sodni dan bo sodil ljudi po delih ljubezni do bližnjega. »Karkoli sto storili najmanjšemu izmed mojih bratov, ste mehi storili!« Velika beseda — Bog enak zadnjemu, najbolj zapuščenemu, preganjanemu človeku ... Tako je govoril in delal Bog-človek pred 2000 leti, tako še danes govori in tako bo sodil ob koncu sveta. Tudi za nas, delavce, ponižane in razžaljene, preganjane in trpeče, je Kristusov božji nauk velika blagovcst — blagovest ljubezni in pravice. /daj ob prazniku Kristusovega prihoda na svet sc z vso dušo poglobimo v njegov evangelij ljubezni in pravice, vse svoje življenje usmerimo po teh naukih. Ljubimo sc med seboj in borimo se za pravico proti vsem krivičnikom. V boju za pravico se po zgledu Kristusovem ne ustrašimo tudi ne trpljenja iu tiolgote. Le tako bomo dosegli srečni čas, ko se bo spet blagodejno oglasilo nad izmučeno zemljo angelsko petje: tMir I j u d c m n a zemlji! (F. T.) Papeške okrožnice S posebnim ozirom na okrožnici o obnovi socialnega reda Voiluo so našit* v m vetu silen odmev papeško okrožnice, v kute rili so vrhovni poglavarji Cerkve končno veljavno odločevali v težavnih, perečih vprašanjih, Te pomembnosti in popular nosi i pu trotovo no doseg:« jo nobene okrožnico okrožnic papežev Leona XIII. in Pija XI. V* okrožnicami Horn m novarnm in Qundrage-simo anno je bil postavljen temelj, na podlagi katerega naj so rešuje socialno vprašanje. / njima sla sv. oeotu jasno začrtala smernice katoliškemu .socialnemu ndejslvovanjn. V sedanjem gospodarskem in duhovnem kaosu je ra /.umljivo, da so okrožnici o socialni obnovi sprejeli katoli»’*uiii s silnim navdušenjem. Pa tndi nasprotniki katoliškega svetovnega nazora, ki so količkaj objekktivni. no morejo prikriti svojega občudovanja. Na tem mestu bomo še večkrat spregovorili 'podrobneje o teh uveli okrožnicah, ki sta /lasti pomembni za delavstvo, ki bo kontmo moralo sprevideti, da j n edino v okviru, ki ga za-črtavat« okrožnici Koruni novarum« in Qua-dragesimo nuno-, možna rešitev socialnega vprašanja. Danes pa hočemo spregovoriti o nastanku in vrednosti ter pomembnosti papeških okrožnic ua splošno tor posebej o delavskih okrož-niculu Emoffl bi se tisti, Irt misli, da papeške okrožnico nastanejo tako, tla so papež lepo vse-de in napiše. Tako mišljeujo jo otročje. Kadar nastanejo v življenju katoličanov, oziroma v življenju sveta sploli, te?, k a pereča v pril San j a, katera je treba rešiti in treba zavzeti katoličanom pravo smer, tedaj se začno katere koli okrožnice, Ijs vseli strani sveta, od najrazličnejših stanov, prihajajo do papeških uradov ali pa «lo papeža samega prosivna vprašanja, na katera naj papež z oblastjo, ki mu je od Kristusa, vira Resnice in Pravice, izročena, rosi. Papež sam so začno za vso stvar osebno zanimati, obenem pa da vsa ta težka vprašanja v študi-ranje najznamonitojšim znanstvenikom, ki so v teh stvareh doma. Mnogo nastane potem Študija, sej, razgovorov in tudi molitev, preden se tako vprašanje reši. Vsaka stvar sc torej točno premisli. Potom Se papež sam vso stvar prouči in preminil. Tako > sn zadeva traja lahko jelo dni ali celo po več let, predrti se da v javnost, ('orkev jo namreč veko vi ta in so no prenaglit Tako je prišlo tudi do okrožnice Kcrum nove runi' in Uuadragesimo armor. V toliki razdvojenosti duhov,/ tako pravi papež, -ko se jo z ene in druge strani in no vedno mirno dogaujela pravda, so se oči vseli, kakor žo dostikrat, obračale k stolici sv. Petra, k sveti zakladnici vse resnice, odkoder izhajajo besede večnega življenja v vos svet. V nenavadnem številu so so zatekli k nogam Kristusovega naslednika na zemlji, kakor veščaki v socialnih rečeh, tako tudi delodajalci in delavci sami in ga soglasno prosili, da bi Jim pokazal varno pot.« (Quadr. nuno $ 7.) Vsi vemo, da je katoliška Cerkev v posesti popolno resnice, ki jo jo Kristus učil in vršil. Ona je tudi dolžna čuvati to resnico, katero mora tudi razlagati in to ne, kot se razlaga n. pr. na univerzi kak nauk: Če. ga sprejmeš, je prav, če pa ne, pa tudi prav. Cerkev ne tako! Ker ima 'crkev od Roga dano oblast božji nauk nam razjasnjevati, nam jo tudi od Boga po vesti dana dolžnost, da vsak odlok Cerkve, pa naj ga izda Škof, ali cerkveni zbor ali papeški urad, ali papež sam, sprejmemo. In to ne samo z vljudnim molkom, ali samo z zunanjim pritrjevanjem. temveč v celoti in z notranjim pristankom, Jasno jo, da bi bil odlok ali zakon, ki bi podložnikov ne vezal, sam po sebi iluzoren. nespameten! Cerkveni odloki, ozir. zakoni imajo torej naj višjo vrednost, saj je Kristus jasno povedal: • Karkoli bos zavezal na zemlji, bo /avezano tudi v nebesih . In zopet: »Kdor pa Cerkve ne posluša, uaj ti bo kot očiten grešnik! Iz tega jasno sledi, da nas odloki Cerkve v vesti vežejo, da smo za izpolnjevanje' teh odgovorni Bogu samemu, ki nam po vesli oči-tnje tudi to, da moramo (Jerkov poslušati, dasi nas Cerkev no bo silila k poslušnosti s puškami jn s kanoni kot to dela država ali materialistični svetovni nazor (komunizem). In kljub temu je vest hujša sila kot vse drugo! In tej sili se Uihče ne more izogniti! Dasiravno pa papeška okrožnica ni ne-zniotna, ker ni kot verska resnica proglašena, vendar ima najvišjo vrednost, ker na podlagi razodete resnice razlaga življenjske razmere in rešuje posamezna težka vprašanja. Ker jo je izdala cerkvena oblast, cerkvena avtoriteta, moramo lake odloke iu okrožnice tudi sprejeti! To je katoliško mišljenje! Tako tudi ne bo težko zavzeti napram okrožnici Qnadragcsimo anno jasno stališče in tako tudi napram odlokom, katere izda nam katoliškim Slovencem — delavcem naš škof. Pa poglejmo še nekoliko delavsko okrožnice! Okrožnica Leona XIIt.. Kcrum novarum , ki je izšla dne 1.'). ,r>. 1891, jn vzbudila po vsem svetu čudovito zanimanje in razburjenje obenem. Duhovi so sc začeli ločevati. Luč .ic zasvetila v temo.. . Pri nas je bil ves zavzet in navdušen za to okrožnico veliki pokretaš dr. ,1. K. Krek. Študiral jo je in skušal spraviti v življenje. Saj je bil Krek ves vdan Cerkvi. Tako se je pri nas začelo krščansko socialno gibanje, ki se danes nadaljuje v n-goslovanski strokovni zvezi in Mlad luski zvezi J SZ. - Kadi spremenjenih razmer, ki so nastale v svetu v desetletjih po okrožnici, je bilo treba novo nastala vprašanja rešiti na podlagi evangeljskih resnic. Jn res > Po štiridesetih letih« — to je okrožnica Uuadragesimo anno , jo Pij XI. izdal novo okrožnico, ki je Leonovo dopolnjevala. To se jo zgodilo J.r>. '11KH. leta. Toga ju biloja so se v Ifimu udeležili tudi zastopniki slov. kat. delavstva, včlanjenega v Jugoslovanski strokovni zvezi. Sedanji papež Pij XI. je tako dopolnil s to okrožnico delo Leona in s tem dal temelj za reševanje delavskega vprašanja v svetu. V temelju. načelno, jo rešeno vprašanje o delavski mezdi, o pridobivanju lastnine itd. Na tej podlagi jo treba sedaj graditi v praktičuern življenju. Vso gospodarsko življenje, če hoče, da bo resnično pošteno, mora sloneti na moralnih po- stavah, ki jih je Kristus zapovedal. In te postave Cerkev v okrožnici uči in razlaga! Kot jo Kristus učil: »Iščite najprej božjo kraljestvo in njegovo pravice, vse drugo vam bo navrženo«,. Vse to je krasno v okrožnici povedano. Najprej skrb za izvajanje načel krščanske pravičnosti in krščanske ljubezni, oziroma socialne ljubezni, kol jo Pij XI. vev.krat imenuje, potem tudi ne bo težko reševati tako komplicirano vprašanje kot jo gospodarsko, ki se danes rešuje le po načelih sebičnosti iu prevare, kar na splošno. To zadnje pa je pogin človeške družbe. .Tasno je torej po tej okrožnici, da ima gospodarsko življenje tudi svoje moralne zahteve, zakaj ravno v gospodarstvu jo najvažnejša zapoved pravičnosti, katero pa mora spremljati > tudi zapoved krščanske ljubezni! In ker je tako, ni moglo rešili človeške družbe in je ne bo moglo rešiti in s tem tudi 1 delavskega stanu no nazirauje, katerega pro- | dajajo . liberalci, iu tako tudi materialistični socializem ne. ki vse na napačni podlagi gradi, to jo na materiji. To pa človeka prehitro zavede še v večjo sebičnost in pohlep. Skratka: Brez vere iu Cerkve ni mogoče rešili socialnega vprašanja'. Sedaj Je samo potrebno, da delavski okrožnici študira zlasti delavska mladina, da ne bo toliko nejasnosti v socialnih vprašanjih, in da l»o šo več prave katoliške udarnosti in več uspehov na tako težkem polju, kot je ravno reševanje socialnega vprašanja r MZ ima obe okrožnici v večji zalogi. Skupine, ki ju še nimajo in ki bi ju hotele študirali, naj se obrnejo na coni ralo MZ. > Tečaj Mladinske zveze Zgodnje julimu.iti ur« praznika. 8. deet;mbr« ?o zbralo mlado delavce iti delavko iz vse fllo-Teni.it: v LJubr.iano na tečaj Mladinske zv c/c. Po skupni sv. maši v rrančiškauski cerkvi smo odšli v Iielavsko zbornico, kjer se je ob 10 pričel tečaj, ki ga Je vodil lov. predsednik Joško Tfozmuu. Prvo predavanje je imel lov. tajnik' Tum« Fajfar o idejnih sme rob Mladinske zvcfe lf a/ vil je na. kratko zgodovino soeiuluili bojev ter razmer. T/. toga današnjega kaosa nam je zanesljiv kažipot k pravilni ureditvi dražbo Kristusov evangelij, na katerem mora sloneti vse naše delov«uje. Mladinska /veza mora vzgajati delavstvo N" duhu pravega iu junaškega krščan: skega sociali/mn. Pripravljeni moramo biti tudi na, tc$k\o' boje in preskušnje, ki- jih bomo morati prestati v odjočilnem boju z materializmom. Drugo predavanje jo imel tov. predsednik •IS25 Srečko Zijm«*r. ki je govoril o važnosti mladinskega gibanja za strokovno borbo delavstva. Vsak trajen iu uspešen boj .io mogoč s;lmo takrat. Jr ludi mladina prežeta del. zavednosti. Mladinska zveza ima nalogo vzgojiti lake močne in zavedne delavce, ki bodo vodili delavsko borbo v prihod n ie rodove iu dosegli zmago socialno pravičnosti. Zadnjo dopoldansko’ predavanje je litiel tov. .loško Rozman o poslovanju Mladinsko zveze, ttazložil je- dolo raznih funkcijouarjev v MZ. *i>oinjujc. To je vnanji- videz , organizacijskega dela — po katerem sodimo tudi silo in udarnost organizacije. Organizacija, ki. bi zavzela v \seh potankostili dokoučne obliko iu dokončno vsobiiio — bi abmirovala na mrtvi točk/j tn bi . bila brezplodna. Le cuo mora biti sta-lpo, večno nogilmo• iu vedno jasUo in stvarno, to je osnr^ni swotomcnjajo.delo iu žrtvov anje iKdno življenja in mladostnega hotenju. (Centrala Jo izvršila kljub v olikam težavam, ki ovirajo svobodno tidejstvpVanje, veli-ko delo, ki jo tem večjo, če pomislimo, da jo hllo prc-broditi vse začetne neugodnosti, ki se v. vso silo stavjjajo vsaki začetni organizacij i uri pol,. Imeli , smo rednih sej, ki so se jih od-iKiirniki u deležovali skoro vedno ivoluoštevLino. Keši 1 j smo iitif* dol>jso.v, od teh wito prebeli • liiV. oddali smo jih pa 1ft». V evidenci smo vodili ti skupin in sicer: Čeki«?. J>. M. Polje. VJupiiefl, K.bvor, Križcu Kranj. Ljubljana, Laško. Lesc, Zagorje, Zg. Rečica, Zalog, Oemšenik, Medij« Izlake. Zadnja, registr. Štev. članstva jo bila Hcveda .le čiiinsi.va v resnici nekoliko manj, .Ker jih jo nekaj izstopilo. Dno *» L m. je iz-kazova-la stafsHka «M1 čJauuv. Odborniki so iz* v ršili 3!» obiskov. Prva, nnlofro odbora. lo bila, da dobi lasi* Tii.no bivše K.., I)., kar so ji jo kmalu po sreč 11 o. \'.»poredno s tem so jo vr#el na Obdelavo krajevnih skupin. Z vztrnjnost-io - so sejali seme Jr in počasi so so pričele porajali nu.vo skupino, /daj v tern, /daj v drugem koncu Slovouljo. Delo jo raslo in šlo včasih odbornikom preko glave. rudno jo bilo'f»ri vsem tirni. »I:i po n okat eri li strokovnih skiipihah ni bilo h-itkakega umevanja /n M Z Niso fromagalo ne prošnje, no dokazovanja - :trdovratno so so l>i'afi:ie, da Id pri|H>mog*lo k ustanovitvi M Z v .-»vuj-eiu kraju. V pjvi vrsti se jo usmerilo tlelo oept.role v ono stran, katnot so korakale nujno potrebe posameznih skupin, te . jo: v Idejno or yaniv.aei.isko plat, v usmerjanje dramatiko in vrlasbe. Pri poslednjem pa preko troh, štirih m In bu raški h odlokov nismo- prišli. ' Hoteli sin6 organizirati na pobudo modnar. , sc ua.r?i izneverile* Lu nas 7a.pu*t'ile skupine v r'**insen.iku Ir Medija-iala-krnh V čaan delovanja tako niso jmiV posebno izrazitega, .d n le M 'A., f? os n ion se je Izka- zala takoj, ko Jo zapihal nov političen veter takoj mu o dobili sporočilo, dn *.«• skupini v cemše.niku in Medija - Izlakah razpuščata^ Na liam zal zh skiVpi-haini. /al nam je le tistih nekaj članov, ki so vsaj mali doumeli misel MZ in /daj osameli tavajo I.r« z svojog.-. ognjišča. , Ora^i. delegati, opozoriti, vas pa moram -da j so • še, mod nami skupine, ki eiuoalo in rn* vedo, ali bi šlo na desno ali na l« v.>. Tovariši, ki., sle /< nami. in za nas • pozivamo va4-fut branike. Kako se i/Vojuje /maKi' ' našem duhu. naj vam bodo primer Lose, kjer ^o z vZI ra jnosi-jo in brezobzirnim f*o>riimoni v/.držali napade, sami napadli in [»rodrJi. I»arii‘s. o o -o bodo znali ravnati, jo njihov okoliš prosr \«eh velikih kam nov spot i U e. v se skni>ino f»a {»ozivam.. da imajo v bmloeo voo."stika s centralo. Zakaj nisle ro«'-no j»ošiljnli mesečnih poročil. Tisti formular, ni >> i i »z« l >t n za uradnega širnlja - ne, potreba ji* rodila nii^el, l.o /. vsesiranskirn pfejfJeiinn m*1 da vo dili organizacija. . ruiim dol/iUos|, da opo/orim šl* na lole: j \ idoli smo. da bo. le/ka borba v. raznimi \st»pu-jami, ki.)iOxlo preobražale naš narinl. \'emjeHio pa v., plodno«! misli naše .VIZ. Kakor sc naša notranja tast »In. hotenji* po notranji preobrazbi razlikuje od razniJi prosvetarskiti, /i ae i on ainj h in di niiiJi ortfani/.aoij, Jcakor . se raz!Ikuje-mo 'po delovanju in ho'ti*nju - lal.o smo -spoznali potrebo, d;i .zami*hjarfio sištenv or^nrir/aei.ie,* ki'tra uporubkiaiuo. SkupKnski. »isiei' s s.*krijatn.i/smo s[»ozn.ali. kot , nermlue^a, kot sislOni slabše vrsli-. Nova pota • moramo utirati tudi \ tein «//iru. Zato bomo stopali- v srik /. raznimi slivirinii i i i oztMii š ki mi o r a r i ‘rza \ majhnih skupinah ola,no\ temb-»!j ieiiir-IJiio in živahno . delal v' ustroju celotrU’- orira-nizarj«1. Konemv l.i pa vas. (lelotrai.i skupin, 'prosU malo ilutirohotnosi\\ da num opro-siit«’.’če morda po skiii»ina.h kdaj niste bili zadovoljni s oen • Iralo. Zavedajta so. da mi vsi delamo vso poleit’ našega, i^iklierieifa , tlela, <'•«' je odbor .včasih morda nehote popustil v tem ul: onem - oziru. Krivda Joži v iia;i i»ro/aposlcnovii in v «Jav-nem .še v tem: malo jo sodelavcev. Tako redki so ih ti^tj, ki so. -.vlečejo še z r. ilosci • driurili. \ sak. .član bi .moral sčasoin biti- kakor vodilni svoUjuik, ki bi v strnjeni vr^tl delal 'iz lasi.ne inicjjnlive za naio.liu-, ki mora nekoč rn/svetlitl vso ternno kole, kjer. dane- ždi v «oli }x»rbi /a krwh ..naš človek,1 ilel.ovni' eloVek. Naš pogled v svet V RruztllJi -so r.-red leti rnftiali kavo v 'mo,rje ali.. pA z njo kurili' lokOmoti,vo;' zduj jo hočejo uporabljati kot »fi-udbeni ‘ materini, kakor približno pri nas pesek. Mefiali Jo bodo s klejem in eorhentom. Tako uničuje velekapital* sadove /crplje. /ned tern ko milijoni stradajo in od lakote 'iijnlrajo. Sto tisoč ljudi prezeba brez obleke, časopisi pa' poročajo, da so pariški modni magnati, napravili glasovanje,. kolera dar;iu v K v ropi je najbolje'’i'fi • najelegantneje 'Obleče/In. Kot kraljico-modo so' proglasili . lady Mendel iz Aniflo-ške. Toda onu Je izjavila': ^Ne verjamem, »la jaz žasln/im palmo najbolje oblečene žene v l-’iVror»i. Nikakor se ne s»riniratn za rivzsif»no, če riodabim .le.(no \le. do Vlhl.tbu l»in /a svojo obleke. Sueški l^anal ima si.ja.inc dobičke. Sarno prvi Teden decembra so znns»a li dohod k i ' ld,?ŠO.Orto fr. I). S. Mere/kovskiJ obhaja lejon vo. letnico rojstva. Znani so njegovi zgodovinski romani in življenjepisi. Tudi Sloveuoi ijjiamo. prestavljena njegova dela, tako 'Leonardo da Vim-i , \npoleon Ih dr. Morožokovskij «loda svet v luči b°ja med Botfom in Oomniiom. vseh svojih spisih prikazuje, kako Kristusova sonca pokriva in oživlja .vso človcSko, zgodovino, začenši od sta^odavn^jra Vzhoda pa do razočarano so-da n.iosli, proriasiocne s trudno nervoznost lo. Odrešenik Kristus, Nepoznani, jf nevidni voditelj in neugasljivi svetilnik- n-n te).kom tisočletnem -pot« človeštva. .Misel na. Odr« šenikn ia Križ obstoja že v pradavnini, tin sl uri Kreti, v dpbi prvih faraoilov v Ksciptn. Veliki duhovi pričakujejo odrešenju Uj sko/.i /astor- -ta-ie»ra: poganstva, a leda Jo svetli lik Križa, na ka-terem .se »o za človeštvo zrlvoval Hog človek, 'Vo je. osnvtna misel vseh Mer.-‘.kovsk!J. vih spisov. 3i Mladina poroča o svojem delu Duplica. Dno liS. I. 1935 ko Jo pri na« usta-uonovila Mladinska /veza. Živahno je delovala fckoai žitno in poletje, a še več uspeha bi lahko žela, ve ne bi vso delo ležalo na dveh ali Ireh odbornikih. 22. novembra se je vršil I. redni ubuui /bor. Tedaj se je izvolil odbor, kateri bo hoa svoji nalogi »n vemo, da bo ves prosti čas porabil /a delavsko kulturo in izobrazbo kršean-soeialistične mladine. Odbor se jo konstituiral takole: Predsednik: Jeran Jakob; podpredsednica: Brgaut Francka; tajnik: Ivan Bore; blagajnik: Burja Kati; knjižničar: Zupan k rane; ,Jeran Vtiči, odbornica. imamo redno 14 dnevne sestanke in to vsako prvo in 1 ret jo sredo v .mesecu. Na sestankih imajo referate sami domači tovariši. Predelovali bomo krščanski socializem iz obeh papeževih okrožnic, delovno pravo po obrtnem zakonu in druge važno stvari. Na vsakem sestanku bodo tudi razne delavske deklamacije, ratuburaški zbor, recitacije itd. Tako se bo ti udi la članstvu prilika za izobraževanje in tudi malo zabave, brez katere iuludiim ne utore biti. Plaustvo opozarjamo, naj se vsakega sestanka redno iu točno pa z veseljem udeležuje, ker to ho koristilo nam vsein. Kajli če bomo dobro poznali, kaj hoče današnja delavska mladina, za kaj se bori, bomo posvetili vse svojo moči iu h<> vsak posamezni elan delal na to, da se te želje in zahtevo čimproj uveljavijo, namreč nov družabni reil, kateri naj sloni na krščanstvu, ljubezni in pravičnosti. Oprimite se vsi z vnemo našega dela, da bomo nekoč tudi sami želi, kar sedaj z mnogimi težavami sejemo. V nedeljo, 13. decembra, smo priredili l. delavski kulturni večer, posvečen 70 letnici rojstva ustanovitelja krsč. socialističnega gibanja pri nas, dr. daneza Ev. Kreka, na Homcu v Društenem domu. S to proslavo smo se mu vsaj skromno oddolžili za sadove njegovega dela, katere sedaj uživamo. Uspeli je bil dober, samo to jo treba povedati, da nismo opazili pri udeležbi naših tovarišev! Naša dramatična sekcija pripravlja ^ sedaj delavsko igro Boštjan iz predmestja . Fstnno-\ilu se je poleg dramatično in tnmburnško sekcije Šo studijska sekcija, katera ima nalogo, da se izobrazi v govorništvu, da bomo imeli potem med sabo govornike. Vsi, kateri imajo veselje do tega, da proučavnjo delavski položaj in bi so vadili v govorništvu, in se zalo čutijo sposobne, pridite in sc prijavilo na prvem sestanku, da se vam dajo podrobna navodila. V zadnjem času smo ustanovili tudi delavsko knjižnico. Knjige se izposojajo vsak torek od (»—7 zvečer iu vsako soboto od 12 -1 popoldne proti odškodnini 30 par od knjigo zn en teden. Tovariši in tovarišice, posl užilo se knjižnice, saj nam je knjiga najboljša vzgojiteljica iu prijateljica v življenju. Dobi se pri Jlerletu. 1'im bolj boiuo osebno sodelovali pri vsem mladinskem pokretu, tem več uspehov imamo pričakovati. Zato vabimo vne, ki ste žo člani Mladinske zveze, du se redno udeležujete sestankov iu prireditev ter agitirate in privedete še novih članov. - - Pritegnite v naš krog tudi kmečko mladino, katera tudi prav posebno potrebuje hi rokovno izobrazbe. Zagorje. Delo Mladinske zvezo v Zagorju priča o volji članstva. V prvi vrsti prirejamo igre. Igrali smo sledeče: e Vlil Jam Tell\ «Nn-rodnl poslanec, t.Snubačh, «Srce in denar, Faust«. — Knjižnica je bila na razpolago z knjigami članstvu iu vsemu občinstvu. — Med letom smo priredili približno S izlcrtov, — Tudi naše članstvo Je pridno sodelovalo pri graditvi poti k evh. križu in križa samega na 'Skali . Vodnik dela je bil t gospod Filip fitular. (Naj v miru počiva!) Letošnjo sezono smo igrali že igro iAui/os% pri kateri je sodelovalo čez uh oseb (!). igrati mislimo tm.ll Igre »Pri kapelici , Bevlzorjn in Boštjana iz predmestja*. Kolikor bo pač dopuščal čas. Mislimo prirediti tudi večdnevni smuški tečaj. Nabaviti sl mastimo tudi «Pink-ponk« mizo, da bo čim več. življenja v naši skupini. — Torej člnnsjtvo! / veseljem in voljo na delo. M—kar! Ljubljanska krajevna skupina. (Planinska sekcija.) V oktobru 1905 so postavili člani naše planinske sekcije prepotrebno skrinjico s štampiljko na vrhu polhovgrnjske Grmade (898 m). ,Jo to prva skrinjica v vseh polhovgrajskih Dolomitih. V skrinjico so vložili vpisno knjigo. k;i ima vrisan naš znak in motto: »tSveta si zemlja slovenska in blagor mu. ki te spoznava!. V-sc l*troške so trpeli člani sami. Zalog. Težko je govorili in pisali o svojem delu, težko ludi o delu organizacije, ker je tako delo, kakor vsako drugo, vedno nepopolno. Vendar je radi nas samih in našega pok ret n pol robno, da imamo pred seboj včasih naše delo tudi opisano. Kako je torej z nami! Sep-lemhra letos smo začeli. Samo 10 članov nas je bilo, sedaj nas Je že nekaj več. Bolj v ho-vojlh so še nahajamo in v javnosti si poti še nismo utrli. Todu h knkšnim hokns-pokusom si le poti tudi utreti nočemo. Bolj v globino gre naše delo, s tem pa tudi širine no zanemarjamo. Enotno gledanje na vlogo človeka v družbi in na vse družbeno pojave hočemo ustvarjati, s čimer pa brez težav tudi v lastnem krogu nismo. čias hiti, hiteti nam je treba, da nas ne prehiti, kajli prepozno Rpoznuuje lahko škoduje, ne le nnni. ninpftk vsem n človeštvu. — Zato pa naš natnen niso igre, šport, tntnbura-nje, šah in drugo, temveč so le sredstvo. Tina mo sicer tambnrnški zbor, .ki ga pridno vadi lov. Pavlič in tudi za smuk iu šah je precej navdušenja, igrali bomo tudi po potrebi, v kolikor nam ho čas dopuščal, Nainou iu cilj pa je — vzgojiti novega človeka za novo boljšo družbo, slonečo na krščanskem občestvu. Zato pa nnm v novem letu mnogo srečo Bog daj. da trdno korakamo proti cilju preko vseh ovir. Kranj. Naša skupina se jo po zadnjem občnem zboru zelo poživela. Članstvo se je skoraj podvojilo. Imeli kihu pet sestankov, katerih udeležba jo bila polnoštevilna. Na prvih dveh sestankih sla bili predavanji o pomenu in nalogi Mladinske zveze. Na tretjem smo obravnavali borbo jeseniških delavcev in razvoj slovenske industrije. Na čelrlem so je predavalo o zdravstvu in higijeni. Poti sestanek pa nam je nudil vpogled v smiičarstvo iti alpinizem. Na vseh sestankih so ho razvile zelo pestro debate, tako du upamo, da je članstvo precej do bilo od njih in jih tudi dodobra razumelo. — Podružnica je imela pot soj, Ifaterih so se odborniki polnoštevilno udeležili. Ustanovila se je tudi smučarsko-alpinska sekcija, ki je /o pričela delovati. — Dramatični odsek pa jo uprizoril ljudsko igro »Po dvanajstih lelih« iu sicer prvikrat z lastnim članstvom, kar ni malo, ker jo nastopilo nad trideset oseb. Kritika je bilo povoljno. — i\'a dan »v. stefuna priredimo Krekovo proslavo v ljudskem domu ;v Kranju. Udeležili smo se tudi tečaja M Z v Ljublj*1*! H štirimi člani-od borni ki.