Leto XXVI.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za Inozemstvo 110 lir), za V« leta 50 lir, za '/< leta 25 lir, mesečno 9 lir. Te denska izdaja letno 50 lir. Rlafia in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis xa trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo
Številka 23.
Orednlitvo: Ljubljana. Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-62. Uprava: Gregor člčeva ul. 27. Tel. 47-81 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani *t. 11.853
O N O E S S I 0 N A R I O ESCLDSFVO per la pubblicitA di provenienza italiana ed e»tera
:STTTUTO ECONOM1CO ITALIANO-M1LANO. Via O. Lazzaroni 10.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE l* Kr. Italije (razen aa Ljubljansko pokrajino; iu inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT AL1ANO-MILANO, Via O. Lazzaroni 10.
Izhaia
vsak torek in petek
Ljubljana, petek 19. marca 1943-XXI
Cena g-—J 0'80
Izdelani so načrti za velik vodovod,
ki se bo zgradil v Tirani. Novi vodovod bo eno največjih del, ki so jih izvedli fašisti v Albaniji. Z novim vodovodom ne bo dobila albanska prestolnica samo obilo zdrave in dobre vode, temveč se bo ustvarila tudi podlaga za razmah elektrifikacije v Albaniji. Kakor hitro bodo strokovnjaki izdelane načrte pregledali, se bo oddala naprava vodovoda.
Bolgarski dijaki morajo delati na poljih
Bolgarski ministrski svet je odredil, da morajo dijaki višjih letnikov ter nezaposleni civilisti pomagati pri kmetijskih delih na poljih ljudi, ki so bili vpoklicani v vojsko. Nevpoklicani kmetje morajo 5 do 8 dni brezplačno delati na njivah vpoklicancev. Prebivalstvo iz krajev, kjer je žetev pozna, se more porabiti za delo v krajih, kjer je žetev zgodnja. Za l>odpiranje kmetskih delavcev je dala bolgarska Kmetijska in zadružna banka 50 milijonov levov.
Napredek v italijanski gospodarski avtarkiji
Zboljšan položaj glede prehrane v Grčiji
Oskrba v Macedoniji se je v zadnjih mesecih ko tudi v vsej Grčiji znatno zboljšala. Posebno važno pa je to, da so v Macedoniji cene za živila za polovico nižje ko v Atenah, čeprav so obroki živil enaki. Da bi se prehrana ljudstva zboljšala, je ustanovila vlada v mnogih mestih ljudske kuhinje. Kot posebno uspešna se označuje propaganda za bolj intenzivno obdelovanje zemlje. Posejana površina zemlje je letos znatno večja ko druga leta. Nemške zasedbene oblasti so dale na razpolago kmetijske stroje in kmetijsko orodje. Da bi se bolj pospešila živinoreja, so se razdelile med kmetovalce večje količine ovsa.
Rečni promet v Romuniji
Po najnovejših podatkih o romunski rečni in pomorski plovbi je bilo po vodnih potih poslano v času od februarja do septembra 1942 več ko 8.7 milijona ton raznega blaga. Od tega je bilo prevoženo po morski poti 1.3, po rekah pa 7.4 milijona ton. Kako se je gibal romunski rečni in pomorski promet, kažejo naslednje številke:
1940 1939 1938 1937 1936 v tisočih tonah pomorski 330	759 839 1100 1274
rečni 1123 1121 909	943	995
Nazadovanje pomorskega prometa je povzročila vojna. Dvig rečnega prometa pa kaže, kako velik pomen ima Donava za romunsko gospodarstvo. Trenutno ovira plovbo po Donavi nizko stanje vode.
Francoska tekstilna industrija
j® po uradnih podatkih zaposlovala 1. 1938. 10.200 tvrdk, ki so imele 650.000 nameščencev. Za 7 milijard frankov je uvozila francoska tekstilna industrija surovin, tekstilnih izdelkov in polizdelkov pa je izvozila za 8 milijard frankov. L. 1941 je delalo še 10.000 tvrdk, ki so imele 450.000 nameščencev. Celotni promet je zrnašal 20 milijard proti 34 milijardam v 1. 1938. Proti koncu 1. 1942 je delalo v tekstilni branši samo še 8000 do 9000 tvrdk in temu primerno se je tudi unižalo število nameščencev.
Leto sankcij — 1936 — je bilo odločilno za nadaljnji razvoj vse italijanske proizvodnje, ko se je postavilo stremljenje po čim večji dosegljivosti samopreskrbe kot vrhovno načelo gospodarskega načrta. S tem je postalo osrednje vprašanje vladne politike stopnjevanje avtarkičnega pridobivanja surovin. To se naj uveljavi v kmetijstvu in gozdarstvu, v gojitvi tobaka, v ribarstvu, pri bombažnih nasadih, v proizvajanju umetnih tkanin, večjem izkoriščanju vodnih sil in naj končno obseže tudi rudarstvo.
Na vseh poljih so bili v zadnjih letih doseženi znatni uspehi. Glede italijanske proizvodnje rud in premoga je bil kmalu po vstopu Italije v vojno podan pregled o doseženih uspehih.
Proizvodnja in potrošnja rud
Letna proizvodnja rud je bila tik pred proglasitvijo sankcij (v !. 1934./35.) naslednja:
odvisna od uvoza
d n
Bo % £•
a =
»o MO rt O
■gS
o o ^ •-•o O.
o	-A
C rt	—
•a m	—•
v' °	s
v tisočih ton
železne rude	514	786	272	11
bakrena ruda 0.3 83	83 184
manganova ruda	25	119	94	11
svinčene rude	36	63	28	12
antimonove rude 2.2	4	2	1.4
Nadalje se je moral uvoziti nikelj v celoti (potrošnja 3000 ton) ter kositer, kobald, krom in druge
rude.
Od uvoia neodvisne rt m
rt s
rt O
- -	*	£	J
So	6	l
o •-	00	l
•o o.	*o	o.
t tisočih ton
14
7
pirit	772	476	296
cinkove rude 113	92	42
živo srebro
(rude)	80	—	—	—
živo sreibro (kovina) 1.2	0.25	0.95 20
boksit	160	65	100	6
marmor	320	150	165	80
žveplo	4fl0	190	220	65
Kar se tiče kovinskih rud, ni moglo preseganje uvoza nad izvoznimi vrednotami vzbujati prevelikih pomislekov. Dani so bili tudi vsi pogoji, da se pridobivanje železne rude v kratkem času podvoji in da se znatno stopnjuje proizvodnja svinčene rude (z istočasnim povečanjem proizvodnje cinkove rude). Baker se je mogel deloma nadomestiti z aluminijem. Ze leta 1938. se je slika temeljito spremenila in prvi ukrepi za povečanje samopreskrbe so že pokazali svoje uspehe. Proizvodnja železne rude se je dvignila na približno 1.01 milijona ton (za 80%), a tudi potrošnja je narasla na 1.39 milijona ton ali za 75%, uvoz pa se je dvignil na 385.792 ton ali za 30%. Treba je bilo računati z letno potrošnjo 1.5 milijona ton. Toda na drugi strani so bila odkrita nova ležišča, albanska proizvodnja železne rude pa se je mogla dvigniti na 0.7 milijona ton. Svinčene rude so pridobili že nad 67.000 ton (v primeri z 1. 1935. za 70% več, primanjkljaj za kritje lastne potrebe pa se je zmanjšal na 14 odstotkov). Proizvodnja manganove in manganske železne rude se je zvišala za 150% na 64.000 ton in uvoz je nazadoval na 58.000
ton. Tudi proizvodnja bakrene rude se je mogla dvigniti na 22.700 ton in je s tem narasla na 28% potrošnje. Proizvodnja antimona so je podvojila ter je dosegla 5139 ton. Zelo izdatno je naraslo pridobivanje nikljeve rude od 3 na več ko 13.000 ton. Za kaolin in grafit se zboljšanje ni moglo doseči, večja potrošnja grafita je celo zahtevala povečanje uvoza.
Tudi domača proizvodnja rud, ki so od uvoza neodvisne, se je močno povečala. Za boksit se je mogel zabeležiti dvig proizvodnje za 110% na 361.000 ton. Proizvodnja aluminija se je po načrtu v dveh letih od 1938 do 1940 dvignila od 25.800 na 40.000 ton in se bo nadalje vsako leto dvignila še za 10.000 ton. V znatni meri se je porabil boksit tudi za izdelavo umetnih gnojil. Proizvodnja živo-srebrne rude se je dvignila na 200.000 ton, kar pomeni, da se je mogel izvoz kovine znatno povečati. Proizvodnja cinkove rude (200.000 ton) kaže povečanje za več ko 40% ter je narasla izvozna količina (74.000 ton) za 46%, izkupiček pa je narasel na 15 milijonov lir. Tudi proizvodnja pirita se je povečala, in sicer za 14%, ker pa se je povečala tudi potrošnja za 43%, je izvoz pirita nazadoval.
Po vstopu Italije v vojno se je posvetila posebna pozornost rudni proizvodnji. Podrobnosti pa se ne navajajo, vendar pa so bili izdani potrebni ukrepi, da se povečana potreba po kovinah krije iz lastne proizvodnje. Obseg proizvodnje se j .3 z izkoriščanjem novo odkritih ležišč ali prej ne uporabljenih ležišč od leta do leta razširjal. Avtarkična oskrba dežele s kovinami je neprestano napredovala in se močno okrepila tudi z zbiranjem starih kovin. Ker je izvoz rud — razen živega srebra in žvepla —
v glavnem prenehal, so vojne razmere manj vplivale na razvoj kovinske industrije. Italija ima v Idriji ter v Toscani (Siena in Grosseto) velika ležišča živega srebra in njena proizvodnja znaša približno 38% svetovne proizvodnje. S Španijo, ki je druga največja evropska dežela živega srebra, je sklenila Italija 1. 1939. dobavni kartel. Italijanski izvoz živega srebra (kovine) v višini 2.3 milijona kg je bil od nekdaj usmerjen v Nemčijo (1. 1938. 1.12 milijona kg), v daljši razdalji je sledila Francija (1. 1938. 227.000 kg) in Japonska (1. 1938. 105.000 kg). Izvoz žvepla se giblje med 2.3 in 4 milijoni stotov na leto. Ležišča železne rude v Italiji (brez imperija) je ocenil prof. Stella na približno 100 milijonov ton, dočim so po prof. inž. Castelliju ta za približno 50% večja. Glavna ležišča so v Toscani, Piemontu, Sardiniji in otoku Elba, ki so dala pred vojno večino vse proizvodnje. Od cinkovih in svinčenih ležišč se morajo v prvi vrsti omeniti ona v Sardiniji, o katerih se trdi, da dajejo najboljšo rudo na evropskem kontinentu.
Zelo ugodne pogoje za razvoj ima italijanska proizvodnja aluminija. Pri praktično neomejeni raz-položljivosti levcita se cenijo ležišča boksita na več ko 20 milijonov ton (od tega 12 milijonov ton v Istri). V splošnem se more označiti oskrba Italije glede rud kot zadovoljiva, razen glede tekočih goriv ter premoga. V jeseni 1940 je avtarkični odbor italijanskih ministrov pod predsedstvom Duceja pregledal doseženo stanje v rudarstvu in ugotovil, da so se dosegli v nekaj letih zelo vzpodbudni uspehi, ki vabijo k nadaljnjemu načrtnemu pridobivanju tud.
(>Siidost-Echo<).
čevem povečali. Nemci pa so poleg tega podarili večje število žrebcev najboljše pasme.
V ravnih krajih se bo gojilo predvsem govedo simentalske pasme, v izrazito goratih krajih pa se bo zboljšala živina s križanjem domače in kolubarske pasme. Pri pospeševanju govedoreje pripada posebna naloga živinorejskim zadrugam, katerih je približno 300. Te zadruge so pod državnim nadzorstvom. Zadruge morejo pokazati ugodne rezultate svojega dela. Da bi se govedoreja še bolj pospeševala, je v državnem kmetijskem načrtu določba, da mora vsaka občina imeti v svojem proračunu postavke za nabavo plemenskih bikov, in sicer mora priti na vsakih 100 krav 1 plemenski bik. V ta namen se je ustanovil pri Priv. agrarni banki poseben sklad. Nadalje je predpisano, da morajo živinorejci prijaviti svojo živino, da se more po potrebi dati živina onim živinorejcem, ki bi imeli premalo živine.
Glede svinjereje so se odločili, da bosta v Srbiji v bodočnosti samo dve vrsti prašičev, in sicer mangalica in moravski prašiči. Obe pasmi sta poznani po obilnosti masti. V zvezi s tem se sedaj ustanavlja v Svilajncu posebna postaja za svinjerejo.
Končno je treba omeniti še prizadevanja, da se zboljša ovžje-reja. Volna srbskih ovc je v splošnem slabše kakovosti. Ustanovili so zato poseben zavod, ki naj skrbi za zboljšanje volne. Da se oplemeniti domača vrsta ovc, je vlada naročila v Nemčiji 300 plemenskih ovc in ovnov. Namerava pa se ustanoviti več zavodov za zboljšanje ovčjereje.
V splošnem se more reči, da je nastala za srbsko živinorejo nova doba z novimi razvojnimi možnostmi.
Razvojne možnosti srbske živinoreje
V času pred prvo svetovno vojno je bila Srbija znana kot država, ki je izvažala živino. Kot odjemalci srbske živine sta prišle takrat v prvi vrsti v poštev bivša Avstro-Ogrska, nato pa tudi Nemčija. V letih 1914. do 1918. se je sicer dosti živine izvozilo, v naslednjih dveh desetletjih pa se je mogla ta vrzel znova zamašiti, čeprav ni vlada posvečala živinoreji posebne pažnje.
Po prvi svetovni vojni so našteli v Srbiji 150.000 konj ali 12 odstotkov vseh konj v bivši Jugoslaviji. V istem Času so našteli 600.000 goved, 700.000 prašičev in 2.5 milijona ovc in koz, kar je bilo 14 oziroma 20 in 23 odstotkov vse živine v bivši Jugoslaviji. Primera med številom živine in površino zemlje, pri čemer se šteje kot zemeljska enota 100 ha orne zemlje, daje naslednjo sliko (ustrezajoče številke za druge jugovzhodne dežele in za Nemčijo so že upoštevani) :
ovce
goveda konji prašiči in kose
Srbija 25.0	3.1	29.4	100.0
Hrvaitaka 19.5	6.2	13.0	86.8
Bolgarska	14.5	5.2	8.7	94.5
Madžarska	20.5	7.7	33.4	17.9
Nemčija	42.3	7.3	49.8	17.3
Iz teh številk se vidi, da je imela Srbija primeroma dosti več prašičev ko n. pr. Hrvatska in da ni slabo odrezala srbska živinoreja niti v primerjavi z Madžarsko in Bolgarsko. Relativno je slabo razvita samo konjereja. To izvira tudi odtod, ker se pri obdelovanju zemlje uporablja predvsem goveja živina, dočim se uporabljajo konji le v goratih krajih za prenašanje tovorov.
V novem kmetijskem načrtu so predvideni razni ukrepi, da se srbska živinoreja še poveča. Tako se je razdelila vsa dežela v posebne okraje, v katerih se sme gojiti samo tista vrsta živine, ki je za dotični okraj najbolj primerna. Za dvig konjereje nameravajo kupiti angleške ne čisto polnokrvne konje. V vzhodni Srbiji bodo uporabili za križanje z domačimi konji lipicance, v za-padni Srbiji pa arabske polnokrvne konje. Da bo zadosti žrebcev na razpolago, se bosta žreb-čarni v Ljubičevem in v Mrkonji-
špansko-portugalska (trgovinska pogodba
V Madridu je bila pretekli teden podpisana špansko-portugalska trgovinska pogodba. Hkrati je bil tudi sklenjen plačilni sporazum. Po novi pogodbi bo znašal blagovni promet med obema državama 240 milijonov esltudov. Portugalski les, ki se je dosedaj izvažal v Anglijo, se bo odslej izvažal v Španijo v izravnavo za uvoz španskega olja. Celotni obseg trgovinske izmenjave bo v bodoče še enkrat tako velik ko lansko leto.
Saditev soja rastline na Poljskem
Poskusi so dokazali, da so v Generalnem guberniju ugodni pogoji za gojitev soje. Nasprotno pa je gojitev ogrščice zaradi klimatičnih razmer bolj tvegana. Zato se bo v večji meri gojila soja rastlina. V letu 1943 se bo posejalo približno 10.000 ha zemlje s sojo.
Portugalska ustanavlja svoje papirnice
Pred kratkim izdani zakonski dekret je pooblastil družbo >Com-pagniia Portuguesa de Cellulose«, da postavi potrebne tovarne (ta proizvajanje beljene in nebeljene lesovine, časopisnega, tiskarskega in pisemskega papirja. Vse tovarne morajo biti najkasneje I. 1944 v obratovanju, pod vodstvom Portugalcev ter popolnoma kriti vso domačo potrebo.
Stran 2.
Otežkočena švicarska zunanja trgovina
Švicarska trgovinska zbornica je objavila, da se je zaradi poostritve vojne otežkočil tako švicarski uvoz ko tudi izvoz. Švicarska industrija mora zato prenašati vedno večje omejitve. Vendar pa zbornica upa, da bo švicarsko ljudstvo vedno težji položaj glede oskrbe premagalo z discipliniranostjo.
Iz italijanskega gospodarstva
Evropska poštna konferenca bo
predvidoma v letošnjem oktobru v Rimu. Izvršilni odbor, ki naj pripravi vse potrebno za konferenco, se je že ustanovil v Rimu.
Korporacijsko ministrstvo je izdalo novo naredbo glede proizvajanja tipiziranih nogavic. Odslej je dovoljeno izdelovati 29 tipov nogavic, od teh je 13 tipov za ženske nogavice, 7 za moške, ostali pa za otroke.
Italijanska proizvodnja paradižnikov je v zadnjih letih močno narasla. Kakor navaja družba Agit, se je s paradižniki za industrijsko porabo obdelana površina zemlje povečala od 21.000 ha v 1. 1910 na 51.300 ha v 1. 1940. Že danes more industrija dnevno izdelati 25.000 stotov konserviranih paradižnikov. Vseh obratov, ki izdelujejo konservirane paradižnike, je 800, od katerih je 500 velikih industrijskih podjetij. Danes se ne krije samo vsa domača potrošnja, temveč se zelo velike količine kon-serviranega paradižnika tudi izvažajo. V ugodnih letih doseže ta izvoz približno poldrug milijon stotov.
Železniški promet v Fiume je
zaradi zelo zboljšanih italijansko-hrvatskih trgovinskih stikov zelo napredoval. Pomorski promet se je sicer zmanjšal, toda v manjši meri, kakor se je pričakovalo. Pokrajinski korporacijski svet je ustanovil v pristanišču kemično-blagovni laboratorij. Izdelani so bili tudi mnogi načrti za zboljšanje pristaniških naprav.
Na pobudo Fašistične konfederacije denarnih zavodov se ustanovi v Rimu osrednji zavod za banke im bankirje, ki naj še bolj koordinira delo italijanskih denarnih zavodov. Zavod bo prevzemal po nalogu svojih članov prodajo državnih papirjev ter delnic državnih ali poldržavnih podjetij ter bo s-a stopal interese svojih članov proti državni blagajni. Prevzemal bo tudi za svoje člane jamstva proti državii in poldržavnim ustanovam in podjetjem. Dosedaj je pristopilo v novi zavod 150 kreditnih zavodov, ki imajo poldrugo milijardo lir premoženja in ki upravljajo premoženje 15 milijard lir. Vsi ti zavodi imajo v Italiji nad 1600 podružnic.
Prodaja rabljenih radijskih aparatov je po pojasnilu rimske vlade prosta.
Italijanska država je prevzela jamstvo, da se bodo do 1. 1048 obrestovale delnice družbe Adrian-sko-balkanski transporti po najmanj 5%. Glavnica družbe znaša 5 milijonov lir.
Forosta d. d. iz Genove je dobila od Visokega komisariata dovoljenje, da ustanovi svojo podružnico v Kočevju.
Finsider, finančna družba za železarsko industrijo je prenesla svoj sedež iz Genove v Firenzo.
Kovinska družba Franco Tosi v Milanu bo zvišala svojo delniško glavnico od 91 na 133 milijonov lir.
»TRGOVSKI LIST<, 19. marca 1943-XXI.
Štev. 23.
It I 21 Hill
Baika o gozdnem bogastvu Vzhoda
barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Skrobi in evetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon it. 22-72.
V gospodarskih krogih so dostikrat mnenja, da ni glede oskrbe z lesom nikakih težkoč, ker imajo zasedena vzhodna ozemlja velikanska gozdna bogastva. To mnenje označuje v zadnjem »Internatio-naler Holzmarkt« gozdarski strokovnjak inž. Kaiser kot popolnoma napačno. Mesece dolgo je pregledoval gozdove na vzhodu in nikjer ni opazil gozdnega bogastva. Po njegovi sodbi ni v doglednem času računati z lesnim uvozom iz vzhoda. Iz njegovih nadaljnjih izvajanj posnemamo naslednja dejstva:
V sedanji vojni se porabi izredno mnogo lesa. Mnogo mest, vasi in industrij je bilo razdejanih in njih obnova bo prva nujnost. Vzhodne pokrajine pa morajo v prvi vrsti kriti potrebe vojske. Ze pred vojno je bilo evropsko lesno gospodarstvo pasivno in se je morala potreba kriti z uvozom iz čezmorskih krajev. Ker sedaj na ta uvoz ni računati, je treba zadnje evropske gozdne površine mobilizirati.
Velika večina gozdov na Vzhodu je zaradi divje sečnje od leta 1920. dalje tako izropana, da ni več sledu o gozdnem bogastvu. Mnenje evropskih strokovnjakov o gozdnem bogastvu sovjetske unije je zastarano. Gozdna površina sovjetske unije se sicer ceni na 500 milijonov hektarjev; tu pa so tudi všteta vsa močvirja, stepski gozdovi, tundre, grmičevja in podobno. Kako neodgovorno se je zapravljalo gozdno bogastvo, naj kažejo naslednji primeri. Na tisoče kmetov je izdelovalo železniške prage. 15 cm debeli pragi so se izdelovali iz 2.5 m dolgih hlodov, ki so imeli 30 cm premera. Na ta način je šlo približno 60% lesa za trske. Ce se pomisli, da se je izdelalo 50 milijonov pragov, potem se lahko izračuna, kako velikanske količine lesa so se zapravile. Do 1. 1930. je bilo še mogoče dobiti potrebni les iz krajev, ki so bili 1 do 6 km oddaljeni od železnice ali pristajališč za splave. Danes se more dobiti les iz krajev, ki so najmanj 15 km oddaljeni od železnice. Kjer se je gozd posekal, je ostala samo goličava. Na teh se vidijo še danes hlodi, ki so obležali in zgnili ali pa so bili zažgani. Dostikrat so zaradi tega nastali gozdni požari, ki so uničili na milijone kubikov lesa. Kakor so pravili ruski gozdni strokovnjaki, zgnije ali zgori najmanj polovico toliko dreves, kakor pa znašajo uporabljene lesne količine.
Po statističnih podatkih je znašala 1. 1930. v sovjetski uniji lesna sečnja 250 milijonov kubikov. Ker daje ruski gozd na hektar največ 300 kubikov, kar se pa le redko vidi, je treba za sečnjo 250 milijonov kubikov popolnoma posekati 1.5 milijona ha gozda. Ce bi Nemčija tako delala, bi bilo pri površini 12 milijonov hektarjev v šestih letih posekano zadnje drevo.
0 kakšnem gospodarskem upravljanju gozdov ni bilo v zadnjih 20
letih v Rusiji niti govora. Samo divje so se sekali gozdovi brez vsakega preudarka. Gozdovi, ki so še ostali, leže transportno tako neugodno, da se praktično ne morejo izkoriščati. Tako se ne morejo bukovi gozdovi na Kavkazu izkoriščati, ker ni možnosti, da bi se spravila debla iz gor v dolino. To velja tudi za redke gozdove na Jalti. Še danes veliki gozdovi pri Brijansku se ne morejo izkoriščali, ker leže v čisto zamočvirjenih krajih. Če bi se vendarle hotele večje zaloge lesa spraviti iz teh krajev, bi se morale postaviti žične in gozdne železnice.
Trajen dovoz lesa za lesne industrije je mogoč le, če se ustvari potrebni aparat, da je dovoz zagotovljen. Ker so se gozdovi samo plenili, niso mogla ustanovljena industrijska lesna podjetja navzlic velikim množicam prisilnih delavcev in navzlic motorizaciji nikdar polno obratovati. K temu pa pridejo še transportne težkoče. Od decembra do maja so splavi nemogoči. V vročih poletnih mesecih pa imajo reke premalo vode. Samo nekaj tednov je mogoče po splavih spraviti les v industrijska podjetja. Domači vozovi, tako imenovani panje-vozovi morejo sprejeti samo hlode, ki imajo 0.3 ku-bika. Celo večnost bi trajalo, preden bi se pri današnjem pomanjkanju konj založile z lesom samo dve žagi. Pp prepričanju inž. Kaiserja je mogoč transport večjih količin lesa samo, če se postavijo gozdne in žične železnice.
Inž. Kaiser opisuje nato gospodarsko škodo, ki jo je povzročilo divje sekanje gozdov. Prej so bila obrežja obraščena z drevjem in ko je sneg skopnel, so ta drevesa kot gobe vsrkala vodo ter jo kasneje zopet polagoma oddajala kakor iz naravnega rezervoarja. Danes pa vode preplavljajo potoke in reke, se razlivajo čez obrežja in odnašajo dobro zemljo. Nastajajo po-vodenjske katastrofe. Za kmetijstvo pa se pokažejo še druge slabe posledice. Naravni vodni regulator gozd izginja. Velike ploskve obdelane zemlje postajajo vedno slabše, ker voda takoj odteka. Vedno več peska pokriva zemljo ali pa nastajajo močvirja, kakor je to opazoval inž. Kaiser v Zito-mirju in Brijansku. Dočim se je gozd tako neodgovorno uničeval, se je ruski les prodajal na svetovnih trgih za slepo ceno, ker se je les uporabljal kot orožje v gospodarski. vojni, ki naj pomaga zanetiti svetovno revolucijo.
Inž. Kaiser zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da bo moral del industrijskih podjetij na vzhodu prenehati z obratovanjem. Gigantski pogozdovalni načrt bi se moral ustvariti. Obratovati bi smela samo lesna podjetja, ki imajo dobro lesno podlago in ta bi se morala modernizirati. Nova podjetja pa bi se smela ustanoviti samo tam, kjer je dovoz lesa zagotovljen. Premagati pa bo treba velikanske težave, da se izvede obnova lesnega gospodarstva.
Denarništvo in zavarovalstvo
Valutna stabilnost na Češko-Moravskem
Na glavni skupščini praške narodne banke so se v navzočnosti ministra za gospodarstvo in delo dr. Bertscha ugotovila uspešna prizadevanja za ohranitev valutne stabilnosti. Direkcija za določanje in nadzorovanje cen, ukrepi za omejitev dobičkov in dividend ter ne nazadnje zagrabitev vseh razpoložljivih deviznih sredstev so pripomogli, da je ostala kupna sila češke krone nespremenjena Guverner dr. Dvofak je v svojem
govoru naglasil, da se je gospodarstvo razvijalo mirno in izravnano. Denarni trg je mogel opravljati svojo funkcijo brez motenj. Obtok bankovcev je znašal 31. decembra 1942 14.089 milijonov Kč, žiro-dobroimetja 1666 in zakladni listi 1775 milijonov Kč, kar ustreza zahtevam gospodarskega življenja. Te postavke so nižje kakor obtok v inozemstvu. V bilanci praške narodne banke se pri bilančni vsoti 20.7 milijarde Kč izkazuje zlati zaklad v višini 1515 milijonov Kč, terjatve v tujini v višini 728 milijonov in druga goto-
vina v višini 425 milijonov Kč. Cisti dobiček banke je izkazan z 20.19 milijona Kč. Sklenjeno je bilo, da se izplača 4.88 odstotna dividenda, to je 165 Kč od delnice.
Gospodarske vesti
Najmlajše zagrebško mestno podjetje so mestne opekarne v Kusto-šiji, katere je prevzela zagrebška občina leta 1940 ter jih povečala in modernizirala. V dveh letih so opekarne izdelale 20 milijonov zidakov in strešne opeke.
S sladkorno peso je bilo letos na Ilrvatskem posejano 17.000 ha zemlje, znatno več kakor druga leta. Vendar pa Hrvatska ne bo mogla sama kriti vse svoje potrebe na sladkorju ter bo zato sladkor uvozila iz Nemčije. Tudi precej saharina je dobavila Nemčija Hrvatski. Saharin so dobila podjetja, ki izdelujejo alkohol.
Hrvatska je prejela iz Nemčije 200 vagonov semenskega jarega ječmena, ki se sedaj razpošilja v gospodarska središča države. V hrvatskih krajih, kjer drugo žito ne uspeva, sejejo ječmen tudi kot krušno žito. Kmetovalci bodo dobil^ semenski ječmen deloma brezplačno, deloma pa bodo morali po žetvi vrniti isto količino ječmena, ki so jo prejeli, že prej pa je prišlo iz Nemčije na Hrvatsko 20 vagonov semenskega ovsa.
Vseh zavarovancev je bilo na Hrvatskem 215.789. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v decembru 69.46 kune ter se je v enem letu zvišala za 37 odstotkov. Skupna dnevna zavarovana mezda pa je znašala 374.7 milijona kun, za 24 odstotkov več ko v decembru 1941.
8. marca je bil otvorjen zračni promet na progi Zagreb—Budimpešta in Zagreb—Milano.
Zdravilnih rastlin so lani nabrali na Bolgarskem za 400 milijonov levov, od katerih so izvozili v inozemstvo za 334 milijonov levov.
Oskrbovalno ministrstvo v Atenah je dovolilo nadaljnje olajšave v blagovnem prometu. Trgovina in promet s krmili, mlekom in mlečnimi izdelki sta zopet prosta. Ukinjene so bile tudi zadnje omejitve za žitno trgovino.
Ob zadnji zahtevi grških državnih nameščencev, da se zvišajo plače, se je zvedelo, da se sedaj računajo vsi državni izdatki na
250 milijard drahem in da gre od te vsote 75 odstotkov za plače državnih nameščencev.
Z naredbo vojaškega poveljnika je bila v Belgiji prepovedana proizvodnja lesenih mlinčkov za kavo in drugih lesenih mlinov za gospodinjstvo.
Danske cementarne so začele delati poskuse, da bi za žganje cementa uporabljale šoto. Dosedanji poskusi obetajo dobre rezultate.
Po novi trgovinski pogodbi med Švedsko in Dansko bo znašala blagovna izmenjava med obema deželama samo 29 milijonov kron, kar pomeni znatno zmanjšanje svedsko-danske trgovine. Lesni izvoz Švedske na Dansko bo dosegel le še 15 odstotkov svojega bivšega obsega.
Donos iz finskih državnih gozdov
je proračun j en za leto 1943 na 700 milijonov finskih mark, kar je za približno 100 milijonov več ko dosedaj.
Po objavljenih podatkih je zna
šala mesečna proizvodnja lesa v Britanski Kolumbiji približno 300 tisoč standardov, od katerih se je približno ena četrtina porabila v Kanadi, po 110.000 standardov pa je bilo izvoženo v Anglijo in v USA. Čeprav se je proizvodnja povečala do. skrajne meje, vendar ne more kriti potrebe. Zato znova skušajo uvoziti les iz švedske.
® MALI OGLASI •
Naprodaj
velika 'hi&a, center, popolnoma obnovljena. Ponudbe na upravo »Trgovskega lista« pod »Velika hiša«.
Proda se
vila z obsežnim zemljiščem v centru na prometni točki za 800.000 lir. Ponudbo na upravo »Trgovskega lista«
pod »Prometna točka«.
Hiša
strogi center, bo proda za 350.000 lir. Pcmardbe na upravo »Trgovskega Mata« :pod »Strogi center«.
Moderna vila
na Opekarski cesti naprodaj za 300.000 lir. Ponudbe na upravo »Trgovskega
lista« pod '»Opekarska«.
Naprodaj
hiše in zemljišča v Devici Mariji v Poljiu. Ponudbe na upravo »Trgovskega tista« pod »Ugodno«.
In vendita in tutle le larmacle Dobi se v vsaki lekarni
II mio bambino & a letto con 1*influenza... Moj otroh je zbolel za influenco...
Le cosi dette forme influenzali compren-dono, accanto alla vera influenza, quel complesso dl malattie Invernali rappre-sentatc da tosse, febbre, faringiti, tra-cheiti, bronchlti.
In futti i malanni da raffredamento ž rimedio sovrano la
Tako zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis.
Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga
RODINA
E’INUTILE SOFFRIRE ZAKAJ BI TRPELI
Contro 11 raffreddore e le forme Influenzali
Zoper prehlad in oblike influence
SEMENA
I Ali že veste!
* 0
• da Izdelujemo priznano dobre, 5
•	domače "proizvode:	;
•	5
Toaletno milo ■ I	„ ANITA",	l
toaletno kremo i :	ANITA"	~
j rožnovodo „ANITA“, ! s	rožno mleko	-
\	„AN1TA“,	j
| zobno kremo trdo „AN1TA“, s muholovce »Muskin* i	itd.
S Še danes oddajte svoje naročilo
| ..MERKUR" |
i tvornica mila in kem. proizvodov j
i Ljubljana, Stari trg 17 I
5	Telefon	39-77	i
Iidajatelj »Konzorcij Trgovikega li»ta<, njegov preditavnik dr. Ivan Plen, urednik Aleksander Železnikar, tiaka tiskarna »Merkur«, d. d., njen preditavnik Otmar Mihalek, val v Ljubljani.