HcLzantetn£

Krizanteme? Kaj hoče povedati ta naslov,
k čemu ga nosi pričujoča knjižica?

Krizanteme so cvetke pozne jeseni, s ka¬
terimi ob Vseh Svetih okitimo grobove dra¬
gih rajnih. Tudi vsesvetke jim pravijo pone¬
kod.. So podoba naše trajne ljubezni do pokoj¬
nih sorodnikov, prijateljev in dobrotnikov.

Koliko svežih grobov bo treba letos oki¬
titi po naši domovini 1 — in še daleč preko
njenih meja? In koliko bo takih grobov, ki jih
ne bo ozaljšala nobena nežna roka, pred ka¬
terimi se nobeno koleno ne bo sklonilo v tihi
srčni molitvi, grobov, ki jih ne doseže rosa
blagoslovljene vode — daljnih, skritih posled¬
njih domovanj tistih ljudi, ki so bili še včeraj
med nami?

Položimo na vse te sveže grobove in na vse
pozabljene grobove — in na vse grobove do¬
mačih in tujih pokopališč velik šopek nad¬
naravnih krizantem: molitev, žrtev in dobrih
del za trpeče duše vseh pokojnih, ki se še v
vicah očiščujejo od svojih slabosti!

'K temu naj nas vzpodbudi pričujoča knji¬
žica! Pisana je tako, da nam na kratkih 30
straneh poda katoliški nauk . o vicah, o na¬
gibih in sredstvih za pomoč vernim dušam.
Prebirajmo jo dan za dnem, stran za stranjo,
premišljujmo jo in napravimo, kar nam pri¬
poroča: duhovni šopek krizantem iz trideset
cvetov!

Dvojna številka „Knjižic“ izide enkrat mesečno.
Letna naročnina znaša 12 lir.

Knjižice št. 237-38

Nihil obstat

Ljubljana dne 24. oktobra 1943

dr. p. Gvido Rant
škof. cenzor

Imprimatur

Škof. ordinariat v Ljubljani

dne 25. oktobra 1943, št. 3184

Ign. Nadrah
gen. vikar

JI- 5 *

Herausg-eber: Sal. Inšpektorat; ;y<*rantwortlicher
Redakteur: Prof .-Dn Andr; ^JSa^ipš; fiir die„Sal.
Druckerei" veranfHfprtlieili Div Jos. Valjavec.
AUe in Ljubljana %, ^dk©\^ilk': <  / Izdajatelj: Sal.
inšpektorat; odgovorni urednik: prof. dr. Andr.
Farkaš; za „Sal. tiskarno' 1  ogovoren: dr. Jos.
Valjavec. Vsi v Ljubljani 8, Rakovnik. / Edi-
tore: Ispettorato Sal.; redattore responsabile:
Prof. Dott. Andr. Farkaš; per la „Tipografia
salesiana responsabile: Dott. Jos. Valjavec. Tut¬
ti in Ljubljana 8, Rakovnik.

1 NOVEMBER

„ Verujem v občestvo svetnikov" mo¬
limo v prastari apostolski veroizpovedi. Na
veri v občestvo svetnikov se snuje ra¬
zodeti nauk o vicah.

Občestvo svetnikov se deli v tri ogrom¬
ne skupine: prva še potuje po zemlji in
se imenuje vojskujoča Cerkev; druga se
že veseli večne sreče v blaženem nebeškem
kraljestvu zmagoslavna Cerkev; tretja
pa se očiščuje svojih nepopolnosti v po¬
smrtnem čistilišču trpeča Cerkev. Ta
kraj očiščevanja nosi ime vice; rajne, ki
se v pjem očiščujejo, imenujemo verne du¬
še ali duše v vicah.

V imenu vojskujoče Cerkve moli du¬
hovnik dan za dnem v kanonu sv. maše
za trpečo Cerkev: „Te in vse, kateri po¬
čivajo v Kristusu, sprejmi, prosimo, Go¬
spod, na kraj življenja, luči, miru."

Te tri besede označujejo trojno hudo
trpljenje vernih duš: Prosimo jim življe¬
nja, ki jim ga uničuje skrivnostni ogenj;
prosimo jim luči, da bi se jim razjasnila
tema. ki jim jemlje blaženo gledanje Jbož-
je; prosimo jim miru, da bi jih Bog re¬
šil grenkega kesa in žalosti.

Prosimo vernim dušam življenja, luči in
miru zlasti v tem mesecu, ki je njim po¬
svečen! Zavedajmo se, da po molitvi raz¬
polagamo z nebeškimi zakladi; nasujmo
jih s polnim prgiščem ubogim dušam v vicah.

2. NOVEMBER.

Vera nam govori in razum nas prepri¬
čuje, da vice so, da morajo biti.

Smrt je gotova. ,.Ljudem je določeno
enkrat umreti," s temi besedami potrjuje
sv. pismo neizprosno postavo smrti (Hefar
9, 27). S prvim dnem našega življenja smo
že smrti zapisani; z vsakim korakom, ki
ga napravimo, se ji neprestano bližamo.

In potem? „Nato pa pride sodba"
(Hebr 9, 27) — posebna sodba, ki v enem
samem hipu odloči človekovo usodo za
vso večnost.

In potem? — Srečen človek, ki bo imel
milost, da bo izdihnil v poljubu Gospo¬
dovem brez najmanjše krivde: njegov de¬
lež je nebeški raj in večno veselje v njem!
Kogar pa smrt zaloti v težkem grehu in
v nemilosti pri Bogu: Gorje si ga njemu!
Pogubljenje ga čaka in pekel!

Toda premnoge ljudi utegne smrt zalo¬
titi v malem grehu in v neodsluženih čas¬
nih kaznih. Take duše ne morejo priti ,v
objem božje pravice, a tudi pekla ne za¬
služijo; njih bivališče ne more biti drugje
kakor v začasnem čistilišču vic.

Ta resnica, ki je tako skladna z razu¬
mom, ima svojo jasno potrditev v sv. pi¬
smu; soglasno pričevanje cerkvenih oče¬
tov in ravnanje sv. Cerkve, ki moli in
priporoča molitve za rajne, pa ji daje bož¬
ji pečat razodete resnice.

3. NOVEMBER.

Vice so kraj očiščevanja in zato nujno
kraj trpljenja, kajti le z bolečinami se du¬
ša očiščuje in zadoščuje božji privici. Za¬
to jih sv. očetje označujejo z izrazi, ki jih
za njimi ponavlja sv. Cerkev: podzemno
jezero, globok prepad, razburkano morje,
zemlja bede in teme, viharja in goste me¬
gle, kraj stiske, bolesti in solza.

Kazni, ki jih trpe duše v vicah, so take,
da presegajo človeške predstave. Sv. Av¬
guštin jih v živi domišljiji takole opisuje:
Združite — pravi — v en sam snop vse
zlo in bolečine, ki zadevajo trpeče člo¬
veštvo v bolnicah in hišah trpljenja, vse
bičanje in mrtvičenje puščavnikov in spo¬
kornikov, vsa mučenja in rabeljstva, iz¬
mišljena od trinogov za spoznavalce Kri¬
stusove vere, in nazadnje še bridko trplje¬
nje Kraljice mučencev: pa bo vendar vse
to gorje samo bleda slika v primeri z
mukami, ki jih trpe duše v vicah.

Trpljenje v vicah je tako hudo, da ga
lahko primerjamo s trpljenjem v peklu. Ni
razlike med trpljenjem v peklu in trplje¬
njem v vicah, pravi angelski sv. Tomaž:
razlika je samo v trajanju, pristavlja sv.
Ciril. Trpljenje v vicah je časno, trpljenje
v peklu pa večno; trpljenje v vicah je z u-
panjem oslajeno, v peklu pa brezupno.

Kaj smo dosedai .storilj, da to trpljenje
vernim dušam ublažimo?

4. NOVEMBER.

Ena največjih muk, ki jih prestajajo du¬
še v vicah, je nedvomno muka očiščevalne¬
ga ognja.

Prerok Malahija v viziji gleda Gospoda,
kako sedi na goreči obli, hoteč očistiti
Levijeve sinove, kakor ogenj očiščuje zla¬
to. Apostol Pavel pa z navdihnjenimi be¬
sedami jasno pravi, da duše, ki so oma¬
deževane od nedostatkov in nepopolnosti,
ne bodo poprej rešene, dokler ne gredo
preko ognjenih plamenov.

Zato je katoliško versko izročilo soglas¬
no v opisovanju očiščevalnega ognja, ka¬
kor ga imenuje Origen, ognja, ki žge in po¬
liživa, ne da bi uničeval. Sv. Gregorij iz
Niše ga imenuje spravni ogenj; sv. Bazilij
pravi o njem, da žge duše kakor slamo in
prodira do zadnjega vlakenca. Naš' tvarni
ogenj je v primeri z njim kakor senca,
dim, naslikan ogenj, zatrjuje sv. Avguštin.
Sv. Tomaž pa vzklika ves prevzet: O Bog!
Če že ogenj, ki si nam ga podaril v rabo,
povzroča muke, strašne jše od drugih muk,
kakšen bo šele ogenj, ki ga je tvoja pra¬
vičnost ustvarila prav zato, da duše muči!

Ogenj v vicah je resničen in čuten, sa¬
mo da ima to nadnaravno svdjstvo, da se
more oprijeti netvarnih duš in vanje pro¬
dreti; pa tudi pravičen je ta ogenj, ker
žge sorazmerno s težo storjenih krivic.
Glejmo, da tega ognja rešimo sebe in druge!

5. NOVEMBER.

Ločitev od Boga je druga velika muka
vernih duš.

Te muke mi ubogi ljudje na zemlji ne
moremo prav doumeti. Potopljeni v čutnost,
obdani in prežeti od tvarnega, opiti od
svetnega ugodja, imamo o Bogu le medel
pojem. Po smrti pa se Bog razodene du¬
ši v vsej svoji častitljivi popolnosti. Duša
ga zasluti v blesku njegove lepote in sla¬
ve tor se tako rekoč vrže k njemu kakor
puščica, ko se sproži lok. Toda Bog, ki
še vidi madeže na njenem obličju, je ne
more pripustiti k najčistejšemu poljubu
svoje večne ljubezni.

In prav v tej razdvojenosti obstoji tr¬
pljenje ubogih duš! Čutijo premočno po¬
trebo, da bi se združile s svojim Stvarni¬
kom; pa vidijo, da so od Njega ločene!
Neka skrivna moč jih prepolavlja na dvo¬
je: priteguje hkrati in odbija. Zagon narave
jjh dviga k nebu, teža božje pravice jih
peha v prepad.

Kdo more izraziti bolestno agonijo tega
nasprotja? Hrepeneti po Bogu, pa ga ne
najti; biti ves božji, pa vendar od Njega
ločen! Ah, ko bi sto peklenskih ognjev
ali sto ognjenih peklov moglo izravnati
trpljenje te kazni!

A ni je vernim dušam nobene druge po¬
moči, razen ene same: naše molitve! Za¬
kaj še odlašamo ž njo?

6. NOVEMBER.

Tretja muka vernih duš je žalost nad gre¬
hi. Svetniki so ob spominu na svoje pre¬
stopke — velike in male — vzdihovali
in jokali; v nadi, da jih bodo izbrisali s
strogimi pokorili, so si telo ranili do krvi.

Toda, oh, koliko hujši in bridkejši je kes
vernih duš! Po smrti jih svet nič več ne
slepi; sedaj vidijo greh v vsej grozoti, ra¬
zumejo zlo nravnega nereda, ki ga greh
povzroča, in ga sovražijo z istim sovra¬
štvom kakor Bog. Kaj bi dale, da bi ga
nikdar ne storile! Strastna želja po uniče¬
nju greha jih razvnema: o ogenj, bodi še bolj
vroč, da izžgeš naše hudobije; o tema,
bodi še bolj črna, da zakriješ naše madeže!

To trpljenje raste tem bolj, kolikor po¬
polnejše je po smrti spoznanje, ki ga imajo
duše o Bogu. Višja luč jim razsvetljuje um,
tako da spoznavajo neskončno popolnost
božjo; vedo, da je Bog svetost sama, ne-
nedosežna lepota, brezmadežna in najjas¬
nejša svetloba — toda jojme! V istem žar¬
ku nebeškega razsvetljenja spoznavajo tu¬
di lastno nevrednost in grešnost. In zato
jih je samih sebe groza...

Novo in novo trpljenje vernih duš — pa
tudi nova vzpodbuda za nas, da molimo
zanje! Čemu smo vendar mrzli in brezčut¬
ni? Očiščujmo uboge duše z ognjem svoje
ljubezni, hladimo jim muko z vodo svojih
molitev!

7. NOVEMBER.

Ena izmed najbolj tolažljivih verskih res¬
nic je resnica o občestvu svetnikov. Voj¬
skujoča, trpeča in zmagoslavna Cerkev ni¬
so tri ločene Cerkve, marveč so medsebojno
zvezane, tako da tvorijo živo skupnost.
Verniki na zemlji, duše v vicah in zveličani
nebeščani: vsi uživamo Gospodovo dedi¬
ščino, vsem je Kristus Odrešenik in Kralj.

Zato je mogoče zasluge enih odstopiti v
duhovno korist drugih. Sladko upanje za
nas, popotnike na zemlji; da borno v svo¬
jih molitvah uslišani in podprti od blaženih
nebeščanov in da se nam radi njihovih za¬
slug odpuščajo časne kazni, ko prejemamo
odpustke 1 A še slajše upanje za nesrečne
jetnice v vicah! Saj smejo pričakovati po¬
moči in rešitve od zmagoslavne Cerkve v
nebesih kakor od vojskujoče na zemlji.

Tako si vse tri Cerkve kot tri ljubeče
sestre vzajemno podajajo desnico v do¬
sego onega končnega smotra, ko bodo v
nebeškem objemu stvorile eno samo zmago¬
slavno Cerkev. Čudovita zveza, vzklika slav¬
ni Chateaubriand, med živim sinom in u-
mrlim očetom, med materjo in hčerjo, med
možem in ženo, med življenjem in smrtjo,
med zemljo in nebom!

Poklanjajmo vernim dušam odpustke. V
tem se najlepše očituje občestvo svetnikov.
Vojskujoča Cerkev razpolaga z zakladi
zmagoslavne Cerkve trpeči Cerkvi v korist.

8. NOVEMBER.

Pobožnost do vernih duš je vzvišeno

dejanje vere.

Predvsem daje vera našemu duhu po¬
roti, s katerimi splava onkraj groba, in
mu nudi zagotovilo o posmrtnem življenju.

S pobožnostjo do vernih duš izražamo
temeljne verske resnice: vero v božjo po¬
polnost in pravičnost, v odrešenje in za¬
služen je Kristusovo, v njegovo Cerkev in
v posmrtno življenje.

Vera nam omogoča dejanski stik z na¬
šimi rajnimi; druži nas z njimi v objemu,
ki sicer ni telesen, a je morda še lepši in
trdnejši, ker je nadnaraven, ker je božji.

In morda, morda pobožnost do vernih
duš tudi našo vero okrepi?

Na Škotskem je mlademu protestantu
umrl ljubljeni brat. Mladeniča je prevzela
žgoča skrb za posmrtno usodo bratovo in
globoka žalost, ki mu ni dala več miru —
vse do takrat, ko je čez leta v Italiji za¬
šel na pokopališče. Bil je prav vernih duš
dan in verniki so peli za drage rajnke: Iz
globočine kličem k tebi, Gospodi

Mladenič je pokleknil in prvič sklenil k
molitvi roke, orošene od solza. Ko se je
po vroči molitvi dvignil, je vzkliknil: Ka¬
toličan sem' Ta vera, ki ima tako lju¬
bezen za uboge rajnke, ki je tako blago¬
dejna za tolažbo živih, ki tako zadovolji
potrebe srca, mora biti božja vera!

9. NOVEMBER.

Pobožnost do vernih duš poživlja naše
upanje.

Ob pogledu na neštevilne nepopolnosti,
v katere padamo dan za dnem, se nas
morda loteva malodušnost in zdvojenost:
češ, saj v tem življenju svojih računov z
Bogom nikoli ne moremo dokončno ure¬
diti! Misel na vice pa prinese v zbegano
dušo mir: zagotavlja nas, da nam bo še
po smrti dana možnost očiščenja od vsak¬
danjih napak, nakar bomo brezmadežni in
svetli poleteli v božje naročje.

Misel na vice nam je v tolažbo v bridkih
trenutkih življenja, zlasti v dnevih osamelo¬
sti in zapuščenosti; kajti zagotavlja nas, da
živijo duše naših dragih za nas, da se nam
niso odtujile, marveč bdijo nad nami z
nežno skrbjo in nenehno nadlegujejo božje
Srce, naj obriše naše solze.

Pa še v nekem oziru vpliva misel na
vice kot hladilni balzam. Našim dragim
rajnim njihove slabosti in napake ne bo¬
do preprečile gledanja božjega, saj so še
vice, kjer se bodo njih duše lahko očistile.

In tako bomo zopet videli svoje drage,
blažene v Bogu, zopet bomo doživeli svi¬
denje z njimi, svidenje, ki se ne bo nikoli
končalo z ločitvijo.

Vice so tista blažena vrata, ki bodo njim
in nam odprla pot k Bogu, k presrečni
združitvi ljubečih src pred božjim obličjem.

10. NOVEMBER.

Krščanstvo je vera ljubezni; kajti vse
krščanske zapovedi, celo one, ki zadeva¬
jo bogočastje, so naravnane v smislu te naj¬
lepše čednosti. V ljubezni do Boga in do
bližnjega je „vsa postava", vsa popolnost.
In pobožnost do vernih duš je še prav po¬
sebno dejanje krščanske ljubezni.

Sleherna pomoč, ki jo izkazujemo vernim
dušam, je izvrševanje one evangeljske lju¬
bezni, katero priporoča Kristus. Kristjan,
ki moli za verne duše, ima oči uprte k
dobremu Bogu, kateremu skuša ugajati,
roke pa stegnjene k nesrečnim spokorni-
cam, katere želi potolažiti in osrečiti. In
če Kristus obljublja stoterno plačilo za
kozarec vode, ki ga ponudiš bližnjemu,
kakšno plačilo šele čaka nje, ki nudijo nad¬
naravno krepčilo dušam, katere so že do¬
ločene, da postanejo kmalu vse božje.

'"Pobožnost do vernih duš je dejanje pra¬
ve ljubezni. Pomoči, ki jo izkazujemo v
stiski živečemu bratu, se kaj radi prime¬
šajo manj popolni nagibi: ozir na. zuna¬
njost, prevelika nežnost, upanje na zahva¬
lo. Pri ljubezni, ki jo vernim dušam iz¬
kazujemo, vsega tega ni: ta ljubezen cve¬
te zgolj iz vere; ni zemeljska, ampak ne¬
beška.

Pobožnost do vernih duš je dejanje ple¬
menite ljubezni, ki se kaže v žrtvovanju
najvišjih nadnaravnih dobrini

11. NOVEMBER.

Sleherna pomoč dušam v vicah je še
prav posebno dejanje ljubezni do Boga.

Kralj Savel bi moral s smrtjo kaznovati
sina Jonatana, ker je prekršil njegovo po¬
stavo. Pa je izraelski narod goreče pro¬
sil svojega vladarja, naj vendar prizane¬
se ljubljenemu sinu. Kako tolažbo je ob
tej priliki okusilo Savlovo srce! S kakim
veseljem se je vdal želji svojega ljudstva,
da mu ni bilo treba izvršiti dejanja, ki ga
je terjala stroga pravičnost!

Bog neizmerno ljubi duše v vicah: svoje
drage hčerke, v katerih gleda odsev svoje
milosti in znamenja odrešilne krvi Kristu¬
sove. Toda pravičnost mu brani, da bi jih
sprejel v svoje naročje. Zato se tako re¬
koč sklanja k naši nizkosti, pričakuje in
želi od nas, da bi mi ubogi zemljani s svo¬
jimi prošnjami odtehtali njegovo pravič¬
nost.

Reševanje vernih duš je torej najbolj
božje delo. Po besedah sv. Dionizija ne
moremo storiti ničesar, kar bi bilo Bogu
ljubše, razen reševanje vernih duš iz vic.
Sv. Terezija pa celo zatrjuje, da neskončno
usmiljeni Bog z živo nestrpnostjo pričaku¬
je naših molitev za verne duše.

Dobri Bog, zato te hočemo goreče pro¬
siti za tvoje ljubljene hčerke. Samo sprej¬
mi naše uboge molitve in pokliči trpeče
duše v slavo svojega blaženega kraljestva!

12. NOVEMBER.

S pobožnostjo do vernih duš sledimo
vročim željam Srca Jezusovega,

Sv. Marjeta Alacoque pripoveduje, da se
ji je večkrat prikazalo božje Srce in ji
toplo priporočalo svoje »dobre trpeče du¬
še", kakor jih je ljubeznivo imenovalo.

Msgr. Beguinot pa piše: Presveto Srce
Jezusovo je za duše v vicah ogromno božje
Sonce, čigar svetli žarki prodirajo v temne
ječe in jim ožarjajo pot v svobodo. Ali
ni mar ljubezen Srca Jezusovega svoji Cer¬
kvi pustila neizčrpnega zaklada svojih za¬
slug? Ali ne kaplja iz odprte rane presv.
Srca, ki se stiska pri sv. maši, neprestano
rosa in dež obilne utehe čez plamene oči¬
ščevalnega ognja? In ali ne daje neizmerna
ljubezen presv. Srca našim ubogim molit¬
vam vrednosti in uspeha pri reševanju ver¬
nih duš? O Srce Jezusovo, uteha in
pomoč vernih duš, bodi vekomaj češčenol
Pobožna duša, ki čutiš, da se ti ob mi¬
sli na maščevalni ogenj v vicah stiska sroe
od strahu, vstopi v odprto rano presve¬
tega Srca, v to ognjišče ljubezni odloži
okovje svojih napak In hkrati s svojimi ma¬
deži uniči v njem tudi tiste, ki so v sra¬
moto in muko trpečim dušam v vicah!

V ljubezni do božjega Srca naj se vna¬
mejo naša srca tako, kot se je vnelo srce
sv. Gertrude, ki je junaško darovala ver¬
nim dušam v prid vsa svoja dobra dela.

13. NOVEMBER.

Marija ni le Kraljica nebes in zemlje,
marveč je tudi Kraljica vic, kjer po be¬
sedah sv. Bernardina obstoji njeno vzvi¬
šeno gospodstvo v usmiljenju in ljubezni.
Same oči so je, da gleda, kako bi mogla
pblajšati trpljenje vernih duš; sam posluh
je je, da čuje in uslišuje njih žalostne
vzdihe; samo srce je je, da jim iz lju¬
bezni siplje tolažbo in pomoč.

Marija ni le Kraljica vernih duš, marveč
tudi njih najnežnejša Mati. In kakor bla¬
ga mati toliko bolj ljubi svoje otroke, v
kolikor večjem trpljenju in žalosti jih vi¬
di: tako tudi Marija, velika Mati usmilje¬
nja, toliko bolj ljubi te duše, kolikor bolj
jih vidi žalostne in trpeče.

Marijo nazivamo »Tolažnico žalostnih".
Toda, kdo je bolj beden od nesrečnih jet-
nic v vicah, kdo je v večji žalosti? Zato
ima prav sv. Efrem, ko pozdravlja Ma¬
rijo kot vzvišeno rešiteljico trpečih duš,
katere ime zveni v ječi vic kot nebeška
harmonija.

Če Marijo zares ljubimo, ji napravimo
to veliko veselje, da ji pomagamo pri nje¬
nem delu: da vodimo rešene verne duše
v podnožje njenega prestola! Poslužujmo
se pri tem sredstva, ki ga je ona sama
izbrala v ta namen, kakor je razodela v
prikazni papežu Janezu XXII., namreč: ška-
pulirja naše ljube Gospe Karmelske!

14. NOVEMBER

Bratovska ljubezen je tista vzvišena kr-
ščanska čednost, ki je po Kristusovem za¬
gotovilu vrata v nebeško kraljestvo. In s
pobožnostjo do vernih duš izpolnimo zapo¬
ved bratovske ljubezni v najodličnejši meri.

Le poslušajmo besede sv. Janeza Zla-
toustega! Zelo izbrana ljubezen je tista,
ki jo gojimo do vernih duš. Reveži in ne¬
srečni na zemlji si morejo namreč vsaj
delno sami pomagati in iskati pomoči pri
dobrih ljudeh; duše v vicah pa, ki trpijo
huje od kogar koli na zemlji, si same ne
morejo prav nič pomagati. Tu velja, kar
je zapisal sv. Ambrozij: Več je vrgdno,
izkazati svojo pomoč vernim dušam, ki so
v skrajni stiski, kakor podpirati največje¬
ga siromaka. — Pomoč, ki jo izkazujemo
vernim dušam, obriše največ solz, omili
največ muk.

Res, kdo je nesrečnejši od vernih duš?
Trpeti, neizmerno trpeti: to je vsebina
življenja, ki ga hip za hipom, uro za uro
žive te nesrečne duše. Trpljenje, ki se
mu ne po sili ne po trajanju ne da pri¬
merjati nobeno drugo trpljenje: to so vi¬
ce! Kako brezmejno dobro delo opravi to¬
rej vernik na zemlji, ki se v svoji lju¬
bezni dvigne preko groba in smrti do je¬
če božjega kraljestva, tolaži jetnike in jih
krepča, jim snema verige ter jih vodi v
blaženo luč božjega gledanja!

15. NOVEMBER.

Pomagati vernim dušam, piše pobožni
sv. Frančišek Šaleški, je isto kot obisko¬
vati bolnike, nasioevati lačne in napajati
žejne božjega gledanja, reševati jetnike, o-
blačiti nage, sprejemati v nebeško domo¬
vino uboge jetnike, tolažiti žalostne; z eno
besedo: vaditi se v vseh delih usmiljenja.

S pomočjo, ki jo izkazujemo vernim du¬
šam, vodimo duhovno lačne k nebeški po¬
jedini, kjer se nahranijo z nebeško mano,
ki nasičuje izvoljence; odžejajo se s sladko
pijačo, ki je dragocena Kri Kristusova v
reki nebeške sreče; oblečejo se v nadna¬
ravno obleko svetlobe in večnega bleska,
v svatovsko oblačilo božjih povabljencev k
nebeški gostiji. 1

Z deli usmiljenja do vernih duš poma¬
gamo izgnanim popotnikom, da vstopijo v
nebeški Jeruzalem, ki je domovina izvo¬
ljenih duhov; obiskujemo bolnike in re¬
šujemo jetnike, ki vzdihujejo v najstraš¬
nejši ječi in se v krčih vijejo na ognjeni
postelji. S pomočjo zakladov sv. Cerkve
blažimo, sladimo trpljenje in brišemo gren¬
ke solze iz objokanih oči.

O blagoslovljena roka, ki se sklepaš k
molitvi za verne duše; blagoslovljen korak,
ki ga napraviš iz ljubezni do njih! Blagor
ti, kristjan, ki se ne pomišljaš izvrševati
del krščanskega usmiljenja v pomoč ver¬
nim dušam!

16. NOVEMBER.

Krščanska duša, upri svoj pogled v te¬
mno ječo vic, v ječo, ki bo verjetno nekaj
časa tudi tvoje posmrtno domovanje, in
pomisli, koliko nesrečnih jetnic je tu za¬
prtih in kaznovanih. Morda teh duš ne
poznaš; toda zavedaj se, da so to bili ne¬
koč ljudje, odeti v isto meso kot mi. Imeli
so istega skupnega očeta z nami; zato so
bili — in so še — naši bližnji, naši bratje
in sestre. Ali ne bodo nagibi bratstva za¬
dostovali, da vzbude v nas čustvo sočutja?

Nesrečni prebivalci vic so bili še več:
bili so kristjani, naši bratje po Kristusu!

Po njihovem čelu je tekla ista zveličav¬
na krstna voda, ki jih je prerodila v otro¬
ke sv. Cerkve; z nami vred so poklekov,ali
v istih svetiščih in se udeleževali iste ev¬
haristične pojedine. Ločilni znak kristjanov
pa je sočutna ljubezen po Kristusovih be¬
sedah: „Po tem bodo vsi poznali, da .ste
moji učenci, ako boste imeli ljubezen med
seboj" (Jan 13, 35). Pomagajmo torej iz
nagiba ljubezni svojim bednim bratom po
Kristusu!

Duše, ki vzdihujejo v tej temni ječi,
so svete duše v milosti božji; in to je
tretji nagib, ki nas navaja k sočutni po¬
moči. Kajti urejena ljubezen hoče, da lju¬
bimo pravičnega bolj ko grešnika.

Vztrajajmo torej v molitvi za rajne, po¬
živimo jo, podvojimo jo!

17. NOVEMBER.

'Ko ‘bi ti bilo dano, krščanska duša, u-
preti pogled v vice, bi med njihovimi pre¬
bivalci nedvomno zagledala svoje znance,
prijatelje in rojake, dobrotnike in sorod*
nikc.

Ali ni višek domovinske ljubezni, če si
prizadevamo, da bi z rojaki, ki smio z njimi
imeli skupno zemeljsko domovino, nekoč
skupno kraljevali v nebeški domovini?

V življenju smo imeli prijatelje in jih
še vedno ljubimo. Saj smrt ne sme pretr¬
gati nežnih vezi prijateljstva, marveč lih
mora utrditi in posvetiti v Bogu. In še:
Pravo prijateljstvo se spozna v trpljenju
in preizkušnji. Posnemajmo torej sv. Am¬
brozija. „V življenju sem nežno ljubil Te¬
odozija,“ govori sveti škof, „in zdaj, ko
mi ga je smrt ugrabila, ga ne morem ne¬
hati ljubiti in ga ne zapustim poprej, do¬
kler ne bom gotov, da je s pomočjo mo¬
jih solz dospel na sveto goro večne sreče."

Najgrša napaka med ljudmi je nehvalež¬
nost. Ali pa pomislimo, da so med vernimi
dušami tudi naši dobrotniki in sorodniki?
In da nam iste duše, ki so nam nekoč go¬
vorile besede ljubezni in vzpodbude, da¬
nes govore besede tožbe in prošnje? Ne
odgovarjajmo z nehvaležnostjo za prejete
darove, marveč se zavedajmo, da borno
s hvaležnostjo nase priklicali novih dobrot
in božjega blagoslova!

18 NOVEMBER.

Glas krvi je najmočnejši glas — ne le
na tem, marveč tudi na drugem svetu.

In prav naša kri je, naši starši so, ki
jih slišimo iz vic prositi pomoči bolj ko
kogar koli drugega. Njihova kri se .preta¬
ka po naših žilah, naše čelo je toplo od
njihovih poljubov, naša ušesa odmevajo od
njihovega ljubega glasu. Tisoč stvari nas
spominja njihove ljubezni: ta hiša, ta o-
prava, ti dohodki — vse to so sadovi
njihovega truda. Ali more biti sinovo ali
hčerino srce tako pokvarjeno, da bi u-
živali sadove njihovega znoja, pa ne bi
ničesar žrtvovali za svojce mrtve rodi¬
teljev

„Ako pa kdo za svoje, zlasti za svoje
domače, nima skrbi, je vero zatajil in je
hujši od nevernika/' zatrjuje sv. Pavel
(1 Tim 5, 8).

Morda, morda trpe naši starši v vicah
vprav radi nas! Slepa nežnost, ki so jo
gojili do nas, jih je nemara trgala od nji¬
hove dolžnosti; prevelika skrb za naše do-
dro jih je znabiti preveč priklepala na
zemljo. Morda je naša krivda, da jim ni
mogel duhovnik božji pravočasno podeliti
zakramentov za umirajoče in olajšati greš¬
nega bremena, ki jih zdaj teži v vicah?

Večni Oče, pri dragoceni krvi tvojega
ljubega Sina te prosim, imej usmiljenje
mojimi dragimi starši!

19. NOVEMBER.

Naravno je, da človek dela radi upanja
na plačilo; in kaj naravno je, da iščemo
plačilo za pomoč, ki jo izkazujemo vernim
dušam. Ne bodimo v skrbeh! Velikodušni
Bog, ki celo kozarca vode ne prezre, bo
naš prebogat plačnik.

„Zares čudovito," vzklika sv. Janez Kri-
zostom, „mi darujemo v pomoč vernim
dušam dela usmiljenja in ta dela se vr¬
nejo in razlijejo blagoslov nad nas: živi
prosijo za mrtve in mrtvi prosijo za žive;
dobri Bog pa uslišuje ene in druge ter
rosi na oboje bogastvo milosti. Bodi bla¬
goslovljen in zahvaljen neskončno usmi¬
ljeni Bog!"

Zapisano je: Stori dobro pravičnemu in
prejel boš veliko povračilo! (Prid 12,2.)
In zopet je pisano: Blagor usmiljenim, za¬
kaj ti bodo usmiljenje 'dosegli! (Mt 5, 7.)
— Ni treba dokazovati, da veljajo be¬
sede o pravičnih in usmiljenja vrednih bolj
za verne duše kakor za kogar koli na zemlji;
in besede o povračilu ter deležu usmilje¬
nja veljajo bolj za tiste, ki vernim dušam
pomagajo, kakor za največje dobrotnike
človeštna.

„0 kristjan," vzklika sv. Avguštin, „če
hočeš, da bo imel Bog sočutje s teboj, ga
imej ti z vernimi dušami!" „Vse, 'kar smo
storili za pokojne," dodaja sv. Ambrozij,
„nam bo povrnil dobrotljivi Bog."

20. NOVEMBER.

Vice niso kraj pozabe in nehvaležnosti;
kajti nehvaležnost je lastnost tega sveta.
Vice so marveč prav tako kot nebesa
kraj, kjer se vrača in plačuje.

Verne duše ne morejo ničesar storiti
zase; veliko pa premorejo pri Bogu s proš¬
njo za svoje dobrotnike. Dobri Bog, ki
jih ljubi kot svoje hčerke in izvoljenke,
se njihovim prošnjam nikakor ne more u-
stavljati. Lahko torej verjamemo zatrje¬
vanju sv. Katarine Bolonjske: „Nikoli ni¬
sem prosila vernih duš za kakšno milost,
ne da bi bila uslišana." Poskusimo od¬
slej tudi mi dan za dnem goreče prositi
za te blagoslovljene duše, pa bomo sami
na sebi občutili uspeh njihove prošnje za
nas!

Najobilnejši blagoslov pa bo rosil na do¬
brotnika vernih duš ob njegovi smrtni uri.
Od tega poslednjega in najvažnejšega tre¬
nutka življenja odvisi vsa naša večnost;
zato bodo verne duše zlasti takrat podpr¬
le našo slabost in okrepile naše zaupanje.

In če bo tudi nas zadela žalostna usoda,
da bomo ostali v ječi očiščevanja, se bo
nad nami izpolnila beseda Gospodova. Od¬
merjeno nam bo po isti meri, po kateri
smo tudi mi za življenja merili vernim du¬
šam prošnje molitve in dobra dela,

Bodimo torej usmiljeni reševalci vernih
duš, saj bodo one nekoč naše rešiteljice!

21. NOVEMBER.

Najizdatnejše sredstvo v pomoč vernim
dušam je daritev sv. maše.

Hraber poveljnik Juda Makabejec je ho¬
tel pomagati dušam {Svojih padlih vojšča¬
kov. Zato je zbral dvanajst tisoč drahem
srebra in jih poslal velikemu duhovniku
v Jeruzalem, da bi se opravila slovesna
daritev v posmrtni blagor njihovih duš.

Če je koristila umrlim daritev stare za¬
veze, ki je bila zgolj podoba sedanje ko¬
liko b al j zadostilna mora biti daritev no¬
ve zaveze! Tu se namreč daruje odrešilna
božja Kri, katere neskončne vrednosti ni
mogoče ne popisati ne preceniti; zadostuje
povedati, da je to Kri Boga samega! Ta<
Kri Boga - človeka se ne ustavi na pragu
vic, marveč v kraju trpljenja — po člo¬
veško povedano — rosi kapljica za kap¬
ljico na žareče plamene, da ublaži žgoči,
ogenj ter nudi dušam hladilo in pomoč.
O dragocena Kri Kristusova, častim te,,
molim te in blagoslavljam te!

Po pravici zatrjuje sv. Ambrozij, da pri¬
naša daritev sv. maše, darovana za večni:
mir umrlim, dušam pokojnih neizmerno ve¬
selje in rešenje. Tridentinski cerkveni zbor
povzema mnenje cerkvenih očetov, ko u-
či, da je gotovo in izdatno sredstvo, sred¬
stvo vseh sredstev za reševanje duš iz vic
daritev sv. maše.

22. NOVEMBER.

Največja iznajdljivost Jezusove ljubezni,
pravi sv. Marjeta Marija Alacoque, in naj-
izdatnejši pripomoček za reševanje vernih
duš je nežna in odkrita pobožnost do presv.
Srca Jezusovega. Združitev s presv. Sr¬
cem, nadaljuje svetnica, preobliči naša de¬
la v novec neizmerne vrednosti s podobo
božje ljubezni. Vsako spravno dejanje, o-
pravljeno v zvezi s presv. Srcem, je de¬
ležno ognja tega božjega Srca in ima ne¬
izmerno, božjo vrednost.

Nič ni torej čudnega, če je vprav glas¬
nica pobožnosti do presv. Srca Jezusove¬
ga, sv. Marjeta Alacoque, bila v številu o-
nih izvoljencev božjih, ki so gojili izredno
pobožnost do vernih duš. Cesto je molila
zanje, se postila in celo bičala. Mnogokrat
je noč od četrtka na petek prebila pred
tabernakljem, da bi bila bliže ljubeznivemu
Srcu Jezusovemu in izprosila od njega čim
gotovejše uslišanje za svoje ljube duše v
vičah.

"Božje Srce tudi samo želi, da ga pro¬
simo za te njegove trpeče duše; saj je za¬
nje se prav posebno „žareče ognjišče lju¬
bezni". Kdaj bom poslušal goreče želje
presv. Srca in se ravnal po zgledu njegove
izvoljene glasnice, da bom s pobožnostjo do
Srca Jezusovega družil molitev za verne
duše?

23. NOVEMBER.

Drugo preizdatno sredstvo za pomoč ver-
nim dušam je molitev. Molitev je ključ do
milosti in božjega usmiljenja; molitev raz¬
oroži roke božje pravice in privabi bla¬
godejno roso božjega blagoslova.

Molitev je edina velesila, pred katero
se Bog ukloni, pravi stari krščanski pi¬
satelj Tertulijan.

Pomagajmo torej vernim dušam z mo¬
litvijo. Saj jo priporoča sv. pismo samo:
„Sveta 3n zveličavna je misel moliti za raj¬
ne, da bi bili rešeni grehov" (2 Mk 12,
46). Zato je sv. Pavel molil za večni mir
svojega rajnega učenca Onezifora in mu.
prosil usmiljenja pri Gospodu (2 Tim 1, 18).

Kar omenja sv. pismo, o tem nas določ¬
neje poučuje 'cerkveno izročilo. „Le jo¬
kajte nad svojimi dragimi mrliči," piše sv.
Ambrozij, „toda tudi molite zanje!" Sv.
Tomaž pa pristavlja, da je molitev za raj.-
ne Gospodu mnogo prijetnejša od molitve,
ki jo opravljamo za svoje žive brate. „Mi
molimo za svoje drage rajnke," piše sv.
Ciril, „in smo tudi uverjeni, da jim bo z
molitvijo takoj pomagano."

Če še nismo doslej molili za verne duše,,
molimo poslej. Če pa smo dozdaj molili,
molimo za naprej še več, še bolj goreče.
Zavedajmo se, da je naša molitev zlat
ključ, ki nesrečnim vernim dušam odpira
veličastna vrata nebeškega paradiža.

24. NOVEMBER.

Molitev za verne duše bodi evharistična!

Uspeh naše molitve Je navezan na posre¬
dovanje Gospoda Jezusa, ki je rekel: »Res¬
nično, resnično povem vam: Ako boste O-
četa kaj prosili v mojem imenu, vam bo
dal" (Jan 16, 24). Kje se bomo Kristusovega
posredovanja bolje poslužili kakor pred ta¬
bernakljem, kjer prebiva usmiljeni srednik
živih in mrtvih, Bog in človek Jezus Kri¬
stus?

Prav posebno tesna pa je evharistična
vez med Kristusom in verniki pri daritvi
sv. maše. Kdor je pri sv. maši pobožno
navzoč, ta po besedah sv. Gregorija Vel.
izdatno olajša trpljenje vernim dušam ter
jim izprosi naglo rešitev iz vic. Vsa dobra
dela skupaj, je navadno trdil sv., Janez
Vianney, nimajo tolikšne veljave kot maš¬
na daritev. Že samo s tem, da smo pri
njej pobožno navzoči, lahko pridobimo ver¬
nim dušam polajšanje.

Višek pa doseže naša evharistična zdru¬
žitev s Kristusom pri sv. obhajilu. Uporabi¬
mo trenutke sv. obhajila v to, da prosimo
za verne duše! Ko se v svojih prsih okle¬
nemo dragega gosta, ko naš jezik rdi od
Gospodove Krvi, tedaj ima naša molitev
božansko moč, tedaj se razliva v vice pre¬
obilje božje dobrote in usmiljenja. In tu¬
di sv. obhajilo samo radi darujemo za ver¬
ne duše v vicah!

25. NOVEMBER

Med mnogimi sredstvi, ki jih lahko u-
porabljamo v rešitev vernih duš, moramo
omeniti eno, ki je sicer na videz majhno
in neznatno, a po vrednosti prepomembno.
To sredstvo so vzdihljaji.

Vzdihljaj je kakor puščica, ki se iz-
proži iz napetega loka - iz našega pre¬
kipevajočega srca, predre ljubeče Srce bož¬
je ter nam nakloni božjo pomoč. V enem
samem vzdihu obstoji, morda v eni sami
besedi, v eni sami misli, ki poleti proti
nebu; le en hipec traja in ga je mogoče
obuditi v sleherni življenjski okolnosti:
kljub temu pa je vzdihljaj zgoščena mo¬
litev velike vrednosti; je kakor svetal blisk,
v katerem se razelektri polnost bogoljub-
nega srca.

Vsi duhovni učitelji so soglasni v izjavah,
da so vzdihljaji prekoristni za duhovno
življenje; še prav posebno koristni pa so
kot pomoč, ki jo izkazujemo vernim du¬
šam. Kakor skrbni skopuhi spravljajo v
skrinje novčič za novčičem, da tako po
drobnih kapljah naberejo ogromen kapi¬
tal pravi sv. Marjeta Marija Alacoque

tako tudi pobožne duše ne smejo niko¬
li pozabiti, da morajo množiti dragoceni
zaklad ljubezni do vernih duš z majhnimi
novci pogostih vzdihljajev. V bodoče to¬
rej cenimo odpustke bolj, kakor smo jih
cenili doslej!

26. NOVEMBER.

Dolga in resna je bila pokora, ki so jo
morali delati grešniki v prvih krščanskih
stoletjih; trajala je leta in leta. Sčasoma
pa je začela Cerkev grešnikom te časne
kazni odpuščati, zlasti na priprošnjo mu¬
čencev in radi njihovega krvavega toplje¬
nja. To so bili odpustki.

Odpustek je delna ali popolna odpustitev
časnih kazni, ki grešniku ostanejo tudi še
potem, ko je greh že odpuščen. Grešnik
bi moral za te kazni sicer zadostiti; toda
na nauku o občestvu svetnikov se snuje
drug nauk, da more Cerkev jemati iz za¬
klada preobilnih zaslug Jezusa Kristusa,
Device Marije in svetnikov ter z njimi
nadomestiti pokoro grešnikov.

Odpustki koristijo živim v svoji pravi
obliki; kot |odpuščanje; mrtvim pa kot proš¬
nja. Verne duše namreč niso podvržene
sodni oblasti Cerkve, zato jim Cerkev kaz¬
ni ne odpušča, ampak jim pomaga, kakor
more: vernike pooblašča, da odstopijo njim
v pomoč zadoščenja in zasluge, s katerimi
bi morali sami poplačati svoje lastne dol¬
gove, in prosijo usmiljenega Boga, naj jih
blagovoli sprejeti v nadomestilo za kazni,
ki jih morajo prestati duše v vicah.

Bodimo vneti v nabiranju odpustkov, na-
klanjajmo njih sadove tako kot sadove dru¬
gih dobrih del vernim dušam! Posredujmo
odpuščanje, da bomo odpuščanje dosegli!

27. NOVEMBER.

Izdatno sredstvo za pomoč vernim du¬
šam je miloščina, ker ima to posebno last¬
nost, da božji pravici zadoščuje za časne
kazni živih in mrtvih.

Svete knjige navajajo več prelepih sla¬
vospevov o tem krepostnem dejanju za-
doščevanja. Sam nadangel Rafael govori
Tobiju, da miloščina pokrije množino gre¬
hov in da je deležna usmiljenja ter več¬
nega življenja. „Blagor tistemu, ki pomaga
revežu in potrebnemu; ob dnevu nesreče
ga bo otel Gospod," piše psalmist (Ps 40,
2). Sv. Duh primerja miloščino studencu
vode; voda pogasi ogenj in tako tudi mi¬
loščina izbriše kazni za grehe.

Cerkveni očetje so zapisali o miloščini na¬
ravnost zlate besede. Posebej poudarjajo,
naj obstoje boljši pogrebi, s katerimi ho¬
čemo počastiti drage rajnke, v tem, da jim
naklonimo sadove svoje miloščine. Angel¬
ski učenik sv. Tomaž zatrjuje, da ima milo¬
ščina moč zadoščevanja, ki je boljša od
molitve; zopet pa je molitev boljša od
posta.

Kako žalostno je, toži sv. papež Leon,
da so redki, ki si oskrbe to lahko re-
šenje za smrtno uro; še redkejši pa, ki
ga drugim naklanjajo. Koliko sinov ima
vsega v obilici, pa ničesar ne žrtvujejo
zanje, ki so jim dali življenje! Ali ne ve¬
lja ta graja tudi za nas?

28. NOVEMBER.

Vernim dušam je mogoče pomagati z
dobrimi deli, ki jih imenujemo žrtve ali
odpovedi.

Najprej z zatajevanjem čutov ali mrtvi-
čenjem! Tridentinski cerkveni zbor pravi,
da kaznovanje lastnega telesa zdravi po¬
sledice storjenih padcev in jih uničuje;
pristavlja še, da je Cerkev v vseh časih
to sredstvo priporočala kot učinkovito in
Bogu všečno, Ako si torej naložimo kako
neprijetnost ali se odrečemo dovoljenemu
razvedrilu pa zasluge poklonimo vernim du¬
šam, storimo pač dušam koristno dejanje.

Pa potrpežljivost v nadlogah in vdanost
v voljo božjo: kolikokrat jo Bog terja od
nas! Da bomo poslej to žrtev laže dopri¬
nesli, jo darujmo Bogu v od,puščanje čas¬
nih kazni svojih in vernih duš v vicah!

Tisti, ki hočejo usmiljenje doseči, mo¬
rajo biti sami usmiljeni; tisti, ki hočejo
doseči odpuščanje, morajo tudi sami od-
nuščati. Nauk za nas glede pomoči, ki jo
hočemo izkazovati vernim dušam: odpu¬
ščajmo žalitve, odpuščajmo krivice! Takrat
bomo laže molili zase in za verne duše:
Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi od¬
puščamo svojim dolžnikom.

Pravični Bog! Iz ljubezni do tebe odpu¬
ščam svojim sovražnikom in krivičnežem;
ti pa v zameno odpusti vernim dušam, ki
so tvoje ljubljene prijateljice!

29. NOVEMBER.

Misel na vice je za vernike na zemlji
zveličaven nauk.

Pomisli, krščanska duša, da trpijo v vi¬
cah izbrani duhovi, svete duše, ki so se
ločile s sveta v milosti in so določene za
uživanje Boga v nebeški slavi. Za življe¬
nja so gojile dejansko ljubezen do bož¬
jega Zveličarja in sodelovale z njegovo mi¬
lostjo. Svoje morebitne padce so bridko
objokovale in morda delale zanje dolgo-
In ostro pokoro pa vendar! Pa vendar
jih neskončno pravični Bog, pred katerim
niti angelski duhovi niso zadosti čisti, ta¬
ko strogo kaznuje in tako grozno očiščuje.

Veliki Bog, kaj bo torej z mano, nesreč¬
nim in nespokorjenim grešnikom! Kdaj bom
začel greh sovražiti in se ga ogibati, kdaj
bom začel misliti na jpokoro!

Naj nas varujejo vice predrznega zau¬
panja v božjo dobroto. Kaj rada se nam
vsiljuje misel: Saj se grehov pri sv. spo¬
vedi s tako lahkoto opremo! Nikar! Še
vedno ostanejo časne kazni, ki nam uteg¬
nejo prinesti dolgo pokoro!

Vioe nam kažejo nadalje, kako drago¬
cen je čas. Če izrazimo njegovo vrednost
v primeri, lahko rečemo, da je toliko vre¬
den kot Bog sam, ker si moremo v ča¬
su Boga zaslužiti ali ga zapraviti. Zbiraj¬
mo torej zasluženja dobrih del, dokler i-
mamo čas! Ko napoči večnost, bo prepozno!

30. NOVEMBER.

Napočil bo trenutek, o pobožna duša,
ki bereš te vrstice in jih premišljuješ,
ko boš v večnosti spoznala vrednost pri¬
poročane pomoči vernim dušam.

Morda bo tudi tebi dano okušati tr¬
pljenje, ki ga zdaj drugim blažiš. Grenka
je sicer ta misel, pa vesela hkrati: ne boj
sel Ljubezen, ki jo zdaj izkazuješ, boš do¬
bila pvovrnjeno v stoterni meri. Zamenjala
se bo vloga med tabo in vernimi dušami:
Zdaj  si ti rešnica vernih duš, pozneje pa
bodo rešene duše tvoje rešiteljice.

In tako se ti bodo kmalu odprla vrata
žalostne ječe; kakor golobica bo duša po¬
letela v svetlo prostost, v višje višave
Kristusu nasproti. Srečni trenutki našega
vstopa v blaženo kraljestvo nebeško! Kri¬
stus sam nas bo sprejel v svoje naročje;
poleg njega nas bodo pričakale zveličane
duše, ki smo jih rešili z molitvijo in do¬
brimi deli tudi naši najdražji bodo med
njimi! Njih pozdravni spev se bo družil s
petjem angelskih zborov: Pridi, naša pri¬
jateljica, da boš ovenčana!

Morda ni več daleč ta dan. Nit našega
življenja se tanjša, dnevi naše umrljivosti
so po besedah apostola Jakoba zelo ma¬
loštevilni, večnost se nam približuje s po¬
spešeno naglico. Zbirajmo torej zaklade do¬
brih del za verne duše in po vernih dušah

Dcotme  o Hnfi&icaU

IZŠLA JE izredna knjižica št. 235 a. Na¬
slov: čudodelna svetinja", spisal Alojzij Plan-
tarič C. M. Vsi poznamo svetinjo z napisom:
O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas,
ki se k tebi zatekamo. Ta svetinja je bož¬
jega izvora. Marija sama jo je po sestri Ka¬
tarini Laboure podelila vernikom v tolažbo
in priprošnjo. O tem govori nova knjižica. Na¬
ročniki te izredne knjižice ne boste dobili.
Kupite jo lahko v knjigarnah in pri lazaristih
(Tabor 12). Cena ena lira.

ZAMENJAMO ALI ODKUPIMO sledeče knji¬
žice: Srečno pot, Rešilna vrv, Sveto leto, Iz¬
let v Rusijo, Kje žive mrtvi, Svete snovi, Du¬
hovna čitanka.

Kdor jih ima pa jih lahko pogreša, naj jih
prinese ali pošlje v upravo ali v "Mladinsko 'za¬
ložbo.' Toplo se priporočamo.

ZA NOVEMBER so primerne tudi te knji¬
žice: Na pomoč uernim dušam, Krščansko po¬
kopališče, Odpri srce ...,  Odpustki.

NOVA ŠTEVILKA bo „Duhouni koledarček
1944". Vljudno prosimo vse, ki navadno jem¬
ljete naš koledarček v večji množini, da mm
pošljete Vsaj približno prednaročilo. Tako se
olaiša delo in prihrani neljubo čakanje.

VSE ZADEVE v zvezi  s v ,'V  ■ ; --• -

tudi Mladinska založi

KNJIŽICE V I

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA


V DESETEM «S

LETU ŽELIM j
KNJIŽICAM- I
DA BI NAŠLE I
POT K VSEM
SLOVENSKIM
DUŠAM IN BI

V TEH IZREDNIH !

ČASIH V j _

NAOVEČJIMERll
MOGLE VRŠITI 9

SVOJO VAŽNO I
NALOGO = I
UČITI- 9

TOLAŽITI- M
VODITI- 'fl

f Gregorij Rozman  : ||

fikof  vjI