NO. 233.
CLEVELAND, OHIO, .FRIDAY MORNING, OCTOBER 6, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1I.
Rooseveltova administracija ustvarja politični stroj z ljudskim štetjem
Washington, D. C. — Oni senatorji, ki so proti Rooseveltu, so zavpili, da ustvarja administracija politično mašino za leto 1940, ko bo organizirala armado 120,-000 mož, da vodijo ljudsko štetje v letu 1940. Trgovski oddelek vlade je že poklical v Washington Prvih 100 mož, da jih vpelje v podrobnosti dela, ki bo v zvezi z ljudskim štetjem drugo leto. Senator Holt je obdolžil Roosevel-tovo administracijo, da je to začetek rekrutiranja prve armade za Rooseveltov tretji termin. To se zlasti kaže s tem, je rekel Holt, ker se ni dalo prilike onim senatorjem, ki so nasprotni novemu dealu, da bi priporočili svoje pristaše za ta dela. Samo onim senatorjem se je dalo priliko, ki so za Roosevelta. Tako je senator Donahey iz Ohio priporočil
sedam oseb iz Ohio, ki so bile že vpoklicane v Washington.
V Clevelandu so bili imenovani trije, ki bodo načeljevali ljudskemu štetju v tem okraju. Pri tem je bil senator Donahey previden in je imenoval eneea svojih osebnih prijateljev, enega iz Gongwerjeve grupe in enega iz Millerjeve. Imenovani so: dr. Nicola Cerri, kot osebni prijatelj senatorja, William C. Schultz, ki ga je priporočil Burr Gongwer in John II. Farrell, ki ga je priporočil Ray T. Miller. Več sto oseb bo dobilo delo v vsakem okraju. To bo politično delo, za koliko časa, se ne ve in kdo bo dalo oddajal, se tudi ne ve. Enkrat se je že omenilo, da bodo dajali ta dela kongresniki, vsak za svoj okraj.
Chicago je gnezdo komunističnega delovanja. Mnogi federalni uslužbenci so včlanjeni
ZABAV BO DOVOLJ
Te dni vam ne bo treba prodajati dolgega časa vzpričo mnogih in lepih prireditev tukaj ali tam. Obiščite jih, dajte podporo našim, narodnim, delavcem in imejte tudi sami par ur vesele zabave.
Danes večer priredi ples znani orkester Sunny Ray v SND na St. Clair, Ave. Jako fina zabava.
V	soboto imajo St. Vitus kade-tinje ples v Twilight Ballroom na 6025 St. Clair Ave. Dekleta so prijazna in fine plesalke.
V	soboto priredi tudi društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ plesno veselico v Avditoriju SND. Pri Magdalencah je bilo še vedno prijetno.
V	nedeljo popoldne ob treh se vrši koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v SND na St. Clair Ave. Na programu so same narodne pesmi.
V	nedeljo zvečer vprizori Sve-tovidski oder komedijo v štirih dejanjih "Beneški trojčki." Sami najboljši igralci in igralke imajo vloge. Režišer, Father Jager, postavi samo najboljše stvari na oder, zatorej v nedeljo večer k lepi igri v dvorano nove šole sv. Vida.
Chicago, 111. — Martin Dies, načelnik vladnega odbora, ki preiskuje aktivnosti komunistov, nacistov in fašistov v tej deželi, je vodil nekaj dni preiskavo tudi v Chicagu. V Washington se je speljal z številnimi dokaz,i o komunističnem delovanju v tem ^iei&tt. Vl„ . ja .dobil wpena • in poklic voditeljev v organizacijah, ki so plačane iz tujezemstva. Dobil je imena več kot 2,000 oseb, med katerimi so profesio-nisti in federalni uradniki.
Dies je doznal, da je mnogo
organizacij, ki sicer v jedru niso komunistične, toda jih vodijo komunisti in izrabljajo v svoje namena. Mnogo komunistov je v visokih vladnih službah, zlasti pri WPA.
Dies pravi, da bo predložil v Washingtonu dokazte o nameri 4» eilju komunistov. Njih je revolucija ali civilna vo.ina v slučaju, če bi se Zed. države zapletle v vojno s kako drugo državo. Vse to je Dies dognal, ko je zasegel listine v raznih komunističnih uradih.
NEMCI VABIJO TURISTE V VARŠAVO
Buda pe s t. — V izložbenih oknih nemških potniških tvrdk so se prikazali veliki letaki, ki vabijo turiste na ogled poljskih mest Varšave in Krakowa. Zraven .je zemljevid, ki kaže, da so ta mesta zdaj last Nemčije.
Nemci svare Roosevelta, da bodo Angleži potopili ameriško ladjo
Govenier Bricker je bil poražen na vrh. sodniji
Columbus, O. —- Republikanski državni uradniki so hoteli po spretnih manevrih preprečiti, da bi prišel na volitev referendum glede reorganizacije civilne službe. Demokrati so nabrali podpise za referendum, toda državni pravdnik Herbert je te podpise zavrnil. Potem je governer Bricker imenoval v komisijo civilne službe svojega pristaša Mitchella rekoč, da je reorganizacija postavna, ker referendum demokratov ne bo šel na glasovanje pred volivce. Vrhovna sodnija je pa odobrila posta-vnost referenduma in ukazala governerju, da odslovi Mitchella in državni pravdnik je moral ukazati državnemu tajniku, da začne takoj čekirati podpise na referendumu, če so pravilni in če jih je dovolj.
-o—--
Smrtna kosa
Po dolgi ill mučni bolezni je preminil dobro poznani rojak in pionir Frank Maver, star 74 let, stanujoč na 1105 E. 71st St. V Clevelandu je živel 50 let. Doma je bil iz Velikega Gabra pri Stični. Zadnjih 25 let je bil zapo-
VATIKAN ZA ROOSEVELTA
Rim. — Vatikansko glasilo 'Osservatore Romano' je objavilo ves govor, ki ga .je imel čikaški škof Sheil o poslanici kardinala Mundeleina, da naj ameriški narod zaupa kongresu in Rooseveltu. že samo to dejstvo, da je vatikansko glasilo objavilo govor čikaškega škofa, je znamenje, da se sveta Stolica strinja z Roose-veltovim; predlogom glede spremembe nevtralne postave. "Osservatore Romano" je včeraj ponatisnil tudi dolgo poročilo iz Washingtona, v katerem se pojasnjuje Rooseveltovo stališče glede nevtralnosti, kar tudi zna-či, da se Vatikan v polnem strinja z Rooseveltovo tujezemsko politiko v sedanjem evropskem položaju.
"Ta pot nas vodi v vojno!" pravi senator Vandenberg glede spremembe nevtralne postave
Washington, D. C. — Debata Slede spremembe nevtralne postave bo morda odmevala celo prihodnje leto na predsedniških konvencijah, toda to ne zadržuje niti mogoče predsedniške kandidate, da nebi podali svojega mnenja. Tako je govoril včeraj senator Vandenberg iz Michigana, da nas bo nameravana nevtralna Postava vodila naravnost v vojno- Senator je rekel, da govori ne Slede na politične posledice ter je °^gosal predlog kot nevaren in Zel° nespameten.
Nedaleč od senatorja Vanden-
berga je sedel senator Robert A. jTaft iz Ohio, ki je tudi republikanec in kot senator Vandenberg kandidat za predsednika Zed. držav. Taft je, kot znano, za spremembo nevtralne postave ter bo govoril o tem enkrat pozneje. Tukaj bo forej potegnjena črta med dvema republikanskima kandidatoma, katerih eden je v tem boju za Roosevelta, drugi proti,'oba bi bila pa rada kandidata za predsednika drugo leto. Zato je gotovo, da bo ta debata v senatu imela tudi na predsedniške volitve drugo leto precej vpliva.
$100,000 za nogo
Starši štiriletne Gaynor Brad-ey so vložili na okrajni sodniji ^bo proti clevelandski ulični Veznici za vsoto $100,000. Otrok bil l. maja 1937 povožen od u'iČne železnice v varnostni zoni Euclid Ave. in 79. cesti in je "il ob eno nogo. Otrokov oče je
Svetnik.
Zadušnica
V nedeljo ob 10:30 se bo bra-a v cerkvi sv. Kristine sv. maša Za pok. Louis Zakrajšek v spo-2. obletnice smrti. Sorodni-, in prijatelji so prijazno vab-Ueni.
Bilo srečno!
V soboto 7. oktobra ob devetih se poročita v cerkvi sv. Vida Miss Mary Massera, hčerka Mr. in Mrs. Massera, 1032 E. 68th St. in Mr. John Persin Jr., sin Mr. in Mrs. Persin, 6801 Bayliss Ave. čestitamo in mnogo s^eče v novem stanu!
Poroka
V soboto ob osmih se poročita v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Miss Stella Rozar, 15406 Calcutta Ave. in Mrs. Joseph Kovitsh, 364 E. 161st St. Prijatelji jima želijo obilo sreče.
Nov grob
Včeraj zjutraj ob 9:30 je preminila v St. Alexis bolnišnici Mrs. Antonija švigel, rojena Lovko, stara 38 let. Stanovala je na 14819 Hale Ave. Doma je bila iz vasi Terh (?), fara Cerknica na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 33 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna ter hčere Mary, Josephine, Jennie in Angelo, dva sinova John in Andrew in starše Anton in Mary Lovko. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, društva Mir št. 142 SNPJ, podružnice št. 10 SŽZ in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj 0b 8:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. v Cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla. Naj ji bo ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše iskreno so-žalje.
Mestni delavci ob delo
Več sto mestnih delavcev bo izgubilo delo v prihodnjih par tednih, da napravijo prostor za one, ki so na razpolago pod civilno službo. Kdor mestnih delavcev se ni registriral takrat, ko je civilna komisija razpisala registracijo za dela, ki so prišla po novi postavi pod civilno komisijo, bodo ob delo.
Roosevelt je ukazal bojni mornarici, naj pošlje ogrožani ladji spremstvo naproti
ladja vozi 500 amerikancev domov
Washington, D. C., 5. oktobra. — Predsednik Roosevelt je danes zvečer izdal v javnost vest, da je dobil od nemškega admirala Raederja svarilo, da bo v par dneh potopljena blizu ameriške obale ameriška ladja Iroquois, ki vozi 500 Amerikan-cev domov iz Anglije. Nemški admiral trdi, da bodo ladjo potopili Angleži, n$ ta način, kot so potopili ladjo Athenio, s katero je izgubilo 2S Amerikancev življenje. Nemci trdijo, da so to storili Angleži,	pa obdolžili dejanja nemško pod-
mornico, da bi tako ustvarili sovraštvo proti Nemcem.
Roosevelt je izdal svarilo v javnost, rekoč, da nima nobenega pomena držati stvar tajno, čeprav nihče ne verjame, da bi bilo na tem kaj resnice. Vendar je Roosevelt ukazal bojni mornarici, da takoj odpluje ogrožani ladji naproti in jo spremijo do New Yorka.
Potom radia se je opozorilo tudi kapitana te ladje, da preišče natančno vso ladjo, če ni morda na njej kake eksplozivne tvarine. Kapitan je bil posvarjen, naj podvoji paznost in uredi vse potrebno za varnost potnikov.
-o--
Italija je v takem položaju, da je primorana igrati nevtralno vlogo v tej evropski vojni
slen v tovarni, kjec izdelujejo peči na E. 40. cesti. Tukaj zapušča sestro Ano Pristavec in nečakinj o Minko Gogala, v starem J kraju pa eno sestro. Bil je član društva Novi dom št. 7 SDZ. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. Bodi ranjkemu pionirju lahka ameriška zemlja, preostalim sorodnikom pa naše sožalje.
Periiškova trgovina
Poznani Mr. Joe Perusek vodi svojo prodajalno pohištva pod lastno režijo že od 18. februarja 1939. Ima ogromno zalogo vseh hišnih potrebščin in lahko izbirate po svoji volji. Tukaj dobite vedno prijazno postrežbo in cene, ki se vam ne bodo zdele predrage. Mr. Perusek ni v zvezi z nobeno drugo trgovino enake vrste in ima samo eno prodajalno na 809 E. 152nd St.
Dodatno poročilo
Dodatno se nam poroča, da zapušča pokojni Anton Kolenc sestro Mary omož. Kodrič, v stari domovini pa mater in dva brata, Jožeta in Franceta ter dve sestri, Rose in Angelo.
Baraga stiska!
Tone Baraga, ki ima vedno tako fin mošt, ga že stiska in se priporoča za obila naročila. Oglasite se v njegovi vinarni na 15322 Waterloo Rd.
Anton Pctočar umrl
Po dolgi bolezni je preminul rojak Anton Potočar, stanujoč na 4414 Bradley Rd. Star je bil 59 let in doma iz št. Petra pri Novem mestu, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Ranj-ki je bil aktiven član društva Brookl.vnski Slovenci št. 48 SDZ in tudi istega ustanovitelj. Bil je tudi član samostojnega društva sv. Jožefa. Tukaj zapušča šest otrok: Anton, Vincent, Frances, Mary, Amelia in Anna. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia, 3515 E. 81st St. Naj počiva v miru, preostalim pa naše sožalje.
Nov most otvorjen
Danes zvečer bo v Clevelandu otvorjen novi Main Avenue most. Pričakuje se več kot 100,000 ljudi k slavnosti. Ob pol osmih se prične parada od mestne hiše za-padno. Na čelu parade bo ameriška konjenica, topništvo, pehota in mornarji. Kot sodijo, bo parada dolga eno uro in pol. V zraku bodo vojaška letala izvajala vaje ter vprizorila namišljen napad na most iz zraka. Ladje ameriške obrežne straže bodo sodelovale pri napadu in branile most. Koncu mostu na zapadni 25. cesti se bodo izvršili slavnostni obredi, kjer bo tudi govorniška tribuna. Od mestne hiše čez most do zapadne 25. ceste bodo smeli ta čas samo pešci.
Rudy Lokar čestita
Rudy Lokar, ki je bil kandidat za councilmana v 32. vardi tem potom čestita Mr. Anton Vehov-cu na nominaciji in pozivlje dr-I žavljane v 32. vardi, da vsi solidno volijo za Mr. Vehovca.
New York, N. Y. — Ali bo šla Italija v vojno, ali bo ostala še nadalje nevtralna? To so vprašanja, s katerimi se pečajo danes diplomati in vojaški strokovnjaki. Recimo, da bi šla Italija v vojno na strani Nemčije in bi hotela napasti Francijo, je to v teh časih skoro nemogoče, ker je v Alpah že zapadel sneg. Sicer je res, da ima Italija najboljše gorske čete v Evropi, toda v po-štev ne bi prišle do prihodne spomladi.
Drugod pa vojaška situacija Italije niti toliko ni ugodna. Svoje čete ima v Etijopiji, Libiji, Albaniji in na Dodekaneških otokih, kar vse zahteva neprestane pomorske zveze. Pa na.j v slučaju vojne Francija in Anglija za--<
preta Sredozemsko morje, pa je Italija v pasti in njene čete zunaj odrezane od domovine, brez živeža in brez municije.
Italija je odvisna za obstoj na pomorsko trgovino in dobavo raznih potrebščin, če jo demokratski zavezniki zaprejo z blokado, je po njej,. Italija tudi nima dovolj bojnega brodovja na razpolago, da bi vodila boj proti blokadi.
Dalje ima Italija vso industrijo v severnem delu dežele, kar je jako priročno za francoska letala, da v nekaj urah zdrobijo vse v prah in pepel. Vse to so vzroki, da želi ostati Italija nevtralna, ali pa čakati, da se bo jasno videlo na kateri strani bo zmaga.
D--
TURČIJA ZAŠČITNIM BALKANA
Istanbul, 5. oktobra. — Sta-, lin, ruski diktator, si je osvojil baltiške državice samo z migljajem mazinca, toda, ko je hotel izvajati svoje dikta-torstvo nad Balkanom, je naletel na trdovraten odpor. Turčija, od katere je zahteval Stalin, da mu dovoli kontrolo nad Dardanekimi in s tem kontrolo nad Balkanom, se je uprla. Stalin je nadalje zahteval od Turčije, da prekine svoje prijateljske odnošaje z Anglijo in Francijo, čemer se je tudi uprla Turčija. Dozdaj se je Turčija uprla vsakemu poskusu Nemčije in Rusije, da bi
V nedeljo nam bodo peli naši mladci
zagospodovali na<| Balkanom.
Turčiji se je zelo pokadilo, ko je moral turški minister Sa-racogllu, ki je vodil v Moskvi dogovore radi odnošajev med Rusijo in Turčijo, te razgovore prekiniti, ko je dospe! v Moskvo nemški minister von Ribbentrop. Turčija se je čutila s tem jako zapostavljeno, zato je zdaj pokazala Stalinu zobe. 1
Zadušnica
V nedeljo ob 8:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. Johano Juračič ob priliki 14. obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
jako nevaren predlog za ohijsko ustavo, če ga volivci odobre
Cleveland, O. — Clifford Gil-"^•sleeve je reviji "Forbes" na-plsal članek, v katerem trdi, da velika mesta najbolj priprava za razvoj industrije. Nekaki trdijo, da mala mesta bolj Ogovarjajo zahtevam industri-' k;ar pobije gori omenjeni, ki * vari industrijo, naj ne sili iz ve-
likih mest. Velika mesta imajo vse ugodnosti, kot brzojave, telefone in poštno postrežbo, prevoz je hitrejši in lažje je dobiti delavce, ki jih tovarna naglo potrebuje. Mala mesta vabijo tovarne s tem, da jim nudijo proste davke, kar pa ne drži, ker so federalni davki povsod enaki.
V nedeljo popldne ob treh pri-red« Združeni mladinski pevski zbori pevski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. pod vodstvom g. Louis šemeta. Več sto naših mladih pevcev in pevk nastopi. Pevo-vodja g. šeme je pripravil za ta koncert nekaj posebnega namreč, program bo vseboval samo narodne pesmi, ki so jih peli naši dedje in babice in pred njimi njih
dedje in babice, če ka.i gane člo-i veka, je to narodna pesem, ki jo je zložil naš preprosti, pa čudo- j vito pesniško navdahnjeni narod.
V narodni pesmi se zrcali vsa duša in srce našega naroda, nje gova bol in trpljenje, pa tudi radost, ljubezen in koprnenje. Ko poslušamo slovensko narodno pesem, vidimo globoko v nepokvarjeno slovensko srce, ki poje, vriska, obenem pa plaka in toži. ža-
lost m veselje obenem.	j
I11 te naše stare slovenske narodne pesmi bodo peli v nedeljo Združenj mladinski pevski zbori. Našax narodna pesem ni in ne bo nikoli stara, nikoli ne bo zarjavela. Ponovno in ponovno jo radi slišimo. In v nedeljo pojdimo poslušat našo mladino, kako bo pela pesmi naših dedov. Izka-žimo se hvaležni g. pevovodji in mladini. Napolnimo dvorano!
Columbus, O. — Rev. Herbert S. Bigelow je potom podpisov predrl z dvema predlogoma, da bosta šla novembra na splošno glasovanje pred volivce. Prvi predlog je za starostno pokojnino, po katerem bi vsak potrebni moški, ki je star 60 let, dobival $50 ha mesec pokojnine, oženj en par pa $80. To bi stalo ohijske davkoplačevalce novih $300,000,-000 na leto.
Drugi predlog pa je ta. da bi se lahko vsak dodatek ali sprememba k ustavi države Ohio omogočil s tem, če bi se nabralo
za to le 100,000 podpisov. Sedanja postava zahteva za to 10 odstotkov vseh volivcev in to najmanj iz 44 izmed vseh 88 ohi.j-skih okrajev, torej mora tako spremembo ali dodatek k ustavi zahtevati najmanj polovica države.
Kot predlaga Bigelow bi pa lahko tako spremembo ali dodatek omogočil en sam velik okraj, na primer Cuyahoga, če bi šlo, na primer, 20 takih predlogov vsako leto pred volivce, bi to stalo najmanj $500,000.
iMEraŠKAVDGMGViNA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	SLOVENIAN MORNING
* 0>l LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
velika mesta pripravna za tovarne
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 6, 1939
V nedeljo gremo v Providence Heights
Nekaj misli po volitvah
Del nevihte je za nami in zdaj se pripravljamo na hudo uro, ki bo završala čez politično polje te dni in nosila pesek, prah, polena in, če ne bo drugače, tudi gnojnico po zraku in po tleh.
Volivci so spregovorili v torek in izbrali izmed dobrih najboljše kandidate, da bo zdaj med temi lažje izbirati. Najmočnejši, najsposobnejši so ostali za glavno tekmo, ki se vrši 7. novembra.
Da, volivci so spregovorili in vse priporočanje raznih lig, časopisov, priganjačev ni pomagalo nič. "Tako so volitve izpadle, kakor so hoteli imeti volivci. Tako je prav, tako je demokratsko, tako je ameriško.
Zlasti kar se tiče vard bi se v mestu lahko že enkrat odvadili narekovati kaj naj državljani volijo. Varde so posamezni okraji, kjer volivci najbolj poznajo kandidate, največkrat osebno in jih sodijo po njih zmožnosti, njih karakterju in mišljenju. Kako more kaka liga v mestu, ali pa urednik časopisa v mestu priporočati nekoga, ki ga osebno ne pozna, ampak sodi o kandidatu samo po tem, kar mu kandidat sam piše.
Kar se tiče splošnega mesta je zadeva drugačna in tukaj že lahko pridejo v poštev priporočila časopisov, lig ali posameznih skupin, v vardah pa ne.
Lep zgled topogledno imamo ravno v 23. in 32. vardi. Vsi ameriški časopisi so, na primer, priporočali Mr. Grilla v 23. vardi za councilmana, tako Citizens liga, Nestrankarska liga in kdo še vse, pa ni dobil niti pol toliko glasov kot kandidat, o katerem so v mestu pisali, da ga ne priporočajo. Enako je bilo v 32. vardi. Tam so tudi vsi ameriški časopisi pisali, da ne priporočajo Vehovca, pa je klub temu zmagal.
Kar se tiče Mr. Grilla, mu prijazno svetujemo, naj pozabi za bodoče na kako kandidaturo v 23. vardi. Spričo take reklame od povsod in njegovega časopisa še posebej, pa letakov, kart in kartic, ogromnega shoda in plesa, pa proste pijače, pa je bila vse zaman. Izmed 5,866 glasov v vardi, jih je dobil Mr. Grill 935 in to je vsa moč njegove stranke v tej vardi. Ne rečemo, da ne bil imel boljše prilike v okraju, recimo za državnega poslanca, kjer ni treba, da bi volivci kandidata osebno poznali.
Vse pisanje proti Mr. Vehovcu, da! ne dela časti mestu m vardi, ni zaleglo nič. Državljani imajo Toneta radi in se jim dopade prav to, kar dela in kar je delal.
Kam bodo šli glasovi?
Za vsak urad imamo zdaj torej po dva kandidata. Vprašanje, zelč važno vprašanje je zdaj, kam bodo šli glasovi, ki so jih dobili drugi kandidati? Za te glasove bo zdaj boj in te glasove se bo prosilo in snubilo.
Tisto ne velja, kar pravijo nekateri kandidati: moji glasovi bodo šli temu in temu. Ta je bosa! Noben kandidat ne kontrolira vseh glasov, ki jih je dobil. Nekaj jih pač, vseh pa ne. Tukaj bo zopet veljalo pravilo: volivci bodo odločili!
Vsak, ki je v primarnih volitvah volil za svojega kandidata, je že imel v mislih, koga bo volil, če njegov kandidat prepade. Tukaj bo zopet težko volivce nagovoriti za tega ali tega kandidata. Volili bodo, kakor se jim bo zdelo prav in pametno.
Kandidati, ki so bili poraženi, naj se ne jezijo na kandidate, ki so zmagali. Saj niso ti odločili zmage, ampak volivci. Torej bi bilo zdaj gentlemansko, da vsi poraženi pomagate temu ali onemu, zlasti pa Slovencu, kjer je tak kandidat. To velja zlasti za 32. vardo.
V	23. vardi bo nekoliko težje odločevati, ker sta oba no-miniranca dobila skoro enako število glasov, torej vse kaže, da sta oba enako znana. Naš časopis bo glede 23. varde ostal nevtralen razen, če ne pride kaj posebnega vmes. Dali bomo priliko obema, da agitirata potom našega časopisa in vsak skuša prepričati volivce, da bi bil on boljši. Državljani naj pa sodijo z glasovnicami po svoji vesti. To se nam zdi edini izhod v tem slučaju, ko sta nam oba kandidata enako draga. Državljani bodo imeli priliko, da slišijo oba, precenijo zmožnosti obeh, torej bodo lahko sodili brez našega potrka-vanja po eni plati zvona.
Če se s tem komu zamerimo, nas ne briga, prepričani pa smo, da bodo to našo politiko državljani odobravali.
V	32. vardi bo pa druga pela in tam bomo napeli vse sile, da izvolimo Slovenca v mestno zbornico. Njegov protikandidat je neki Ar.ezone, ki je sicer postal zadnje čase demokrat, kot se sliši, drugače nam pa ni poznan.
Kar se tiče županskih kandidatov, bomo pa spregovorili enkrat pozneje.
Kakor vsako leto, tako bomo šli tudi letos v Providence Heights iz vseh slovenskih fa-ra države Ohio. V nedeljo je tisti dan. Vsi ljudje so proše-ni, da pridejo pravočasno, tako da se bo procesija začela ob pol treh.
Program je sledeči:
1.	Procesija in molitev sv. rožnega venca. Vodi Father Slapšak.
2.	Lurška pesem: Zvonovi zvonijo . . ." pojejo vsi ljudje pod vodstvom Iran Zormana.
3.	Slovenska pridiga, govori Rev. Milan Slaje iz Loraina. '
4.	"On This Day O Beautiful Mother . . ." vsi pojejo.
5.	Angleška pridiga, govori Rev. Francis Baraga.
6.	Pesem: "Lepa si Marija, ni je Tebi par . . ." pojejo vsi ljudje.
7.	Procesija s sv. Rešnjim Telesom. Rev. Ludwig Virant, celebrant; Rev. Matija Jager, dijakon; Rev. Aloys Medic, O. F. M., subdijakon; Rev. Aloys Baznik, ceremonijar. — Med procesijo pojejo vsi ljudje spremljani z godbo sv. Lovrenca pod vodstvom Frank Beča-ja: "Pridi molit o kristjan . . ."
8.	"O salutaris Hostia . . ." pojejo vsi, spremlja godba.
9.	Slovesne litanije Matere Božje, odpevajo vsi ljudje.
10.	"Tantum ergo . . ." pojejo vsi ljudje, spremlja godba.
11.	Pesem: "Glasno zapoj-mo, čast povzdigujmo . . ." pojejo vsi ljudje, z godbo.
12.	Pesem: "Povsod Boga," pojejo vsi ljudje.
Prosimo vse ljudi, naj bodo pravočasno na prostoru, da se procesija začne ob pol treh in ne šele ob treh. To je eno. Drugo, kar moramo ponoviti, je pa to: ljudje naj ostanejo na svojih prostorih po blagoslovu dokler procesija ni nazaj v kapeli z Najsvetejšim.
PESMI
(Izrežite te pesmi in prinesite v nedeljo popoldne s seboj.)
LURŠKA PESEM
Zvonovi zvonijo, premilo pojo, častijo preblaženo, Lurško Gospo. Ave, ave„ ave Marija. Ave, ave, ave Marija.
Pozdravlja te angel, z nebes visočin, in kliče te človek, iz solznih dolin. Ave, ave . . .
Naj duša ljubezni, krščanske gori, in tebe, Devica, na veke časti. Ave, ave . . .
Po stezi pokore, nas vodi zvesto, da pridemo k Tebi, gor' v sveto nebo. Ave, ave . . .
Tolaži nas, mati, v nevarnosti zdaj, ob smrti odpri nam, preblaženi raj. Ave, ave . . . -o-
ON THIS DAY, O BEAUTIFUL MOTHER
CHORUS On this day, O beautiful Mother, Cn this day we give Thee our love. Near Thee, Madonna, fondly we hover.
Trusting Thy gentle care to prove. 1
On this day we ask to share,
Dearest Mother Thy sweet care; Aid us ere our feet astray Wander from Thy guiding way. 2
Queen of angels, deign to hear
Lisping children's humble pray'r, Ycung hearts gain, O Virgin pure, Sweetly to Thyself allure.
LEPA SI, MARIJA!
Lepa si, Marija, ni je Tebi par, ker za Bogom prva si najlepša stvar, ni je Tebi par, Zvišana visoko, si nad angele, si močno češčena, čez svetnike vse!
Sam Bog Oče na Te se z nebes ozre, milostno Te greha, Ev'niga otme.
Svetiš se kot solnce, svetla, čista vsa. Od Boga očeta, hči si zvoljena.
PRIDI MOLIT
Pridi molit o kristjan, Po ljubezni sveti vžgan, Ker je Jezus v Zakramentu, Iz ljubezni dan.
Tukaj so svete reči, .Jezusa Telo in Kri, Duša, ktera njega vživa, Se ne pogubi.
Bodi hvaljen, Rešenik, V vseh nadlogah pomočnik! Svojim vernim, Tebi zvestim, Varuh in Vodnik.
O SALUTARIS HOSTIA
(Kneeling, all sing) O Salutaris Hostia,
Quae ooeli pandis ostium: Bella premunt hostilia, Da robur, fer auxilium.
Uni trinoque Domino
Sit sempiterna gloria! Qui vitam sine termino Nobis donet in patria.
PESMI—ODPEVI PRI LITANIJAH
a.
Zapojmo na glas. Mariji na čast. Marija devica, Nebeška Kraljica, Le prosi za nas.
b.
O Mati najbolj sveta, Brez madeža spočeta, Devica si pohvaljena O prosi Ti za nas. c. ,
Razmere prinašajo drugačne pojme. Kar je danes črno, bo jutri belo, če bo tako zahteval položaj. Saj smo tudi rekli človeku, ki v dobrih časih ni hotel delati, da je len, pohajač, delomrznež; v času krize pa pravimo ravno o istem človeku, da je žrtev kapitalističnega sistema.
Petletnica slovenske kulturne mladine
Petletnica v našem življenju ali našem kulturnem delovanju ni končno tako velika doba — za otroke ,osobito na kulturnem polju je to velik, nepozaben spomenik.
Pet let, odkar so se ustanovili mladinski pevski zbori! Pet let nam že žvrgole in vračajo tisto otroško in narodno ljubezen s katero smo jih obdarili. Pet let pripravljajo trdo pot za bodočnost slovenske pesmi v Ameriki. Iz njih vrst se danes črpa moči za obstoj ostalih zborov odraslih Slovencev. Iz njih vrst bo prišla tista sila, ki bo vzdržala slovensko pesem med nami v Ameriki.
Truda in dela je bilo veliko in mnogo jih je, katgrih imena ne bodo nikjer zapisana — njihovo delo in krona pa so ti mladinski pevski zbori.
Vsak nastop jim je tiho priznanje, da so in delajo za našo slovensko kulturo. Vsaka pesem jim je tiho priznanje in cvetka na ponosnih slovenskih, prsih.
Široka je plast teh tihih, marljivih, požrtvovalnih delavcev za ustanovitev in vzdrževanje teh mladinskih pevskih zborov. Prijateljev je veliko in to je dobro znamenje, kajti dokler bomo res ljubili slovensko pesem in našo mladino in jo podpirali v svojem kulturnem udejstvovanju, toliko časa bo njih delo plodonosno in
O Marija, Božja Mati, Prosi za nas Jezusa! • Daj nam vselej poinagati, O Devica zvoljena. d.
Lepa si, lepa si Roža Marija; Tebe časti vsa nebeška družina Angelci lepo pojejo, Tebe Marija,""hvalijo.
TANTUM ERGO
Tantum ergo Sacramentum
Veneremur cernui, Et antiquum documentum
Novo cedat ritui. Praestet, fides supplementum, Sensuum defeetui.
Genitori, Genitoque Laus et jubilatio, Salus. honor, virtus quoque,
Sit et benedietio. Procedenti ab utroque. Compar sit laudatio. Amen.
/
GLASNO ZAPOJMO
Glasno zapojmo, čast povzdigujmo. V hostiji beli Jezus je skrit. Pred nas postavljen, Vedno pripravljen, Svoje ovčice blagoslovit Sveto, sveto, čez vse je sveto. Sveto, sveto, sveto je Jezusa Rešnjc Telo.
ANGELSKO ČEŠCENJE
Oznanil je angel Gospodov Mariji, s počela od Svetega zdaj je Duha Češčena si Marija, je angelski glas. Bo zadnja ura bila, Marija prid' po nasf
Marija je rekla: Gospodu sem dekla, po tvoji bessdi se naj mi zgodi. Češčena si Marija . . .
In sveta Beseda meso je postala, med nami prebival je JEZUS Bog sam. Češčena si Marija . . .
POVSOD BOGA!
1.	Povsod Boga! Devica Marija, mi hočemo povsod Boga! Razgrni plašč usmiljenja, Mati. nad svodom našega neba.
Pošlji z ljubljenim Sinom iz blagoslovljenih dalj pevsed Boga, ki naš je Oče, povsod Boga, ki naš je Kralj, povsod Boga, ki naš je Oče, povsod Boga, ki naš je Kralj!
2.	Povsod Boga po naših družinah, mi hočemo Boga povsod; hčera bo naših nežna milina, sinov bo naših krepek rod.
Pošlji . . .
Pri petju je treba pomniti, da je petje molitev. Zato naj vsak poje z navdušenjem, toda pazi naj, da je v harmoniji in pa, da preveč ne zavlačuje. Zlasti pri skupnem petju velike množine ljudi je to potrebno.
Še drugo, kar bi radi pripomnili tukaj, je to, da naj bodo pevci vseh štirih župnij skupaj. Cerkveni kori so voditelj skupnega petja, seveda, pod vodstvom pevovodje, ki je letos Mr. Ivan Zorman.
še nekaj. Pridite vsi katoliški Slovenci k tej skupni po-klonitvi naši nebeški Materi. Pokažimo, da smo Slovenci še vedno Marijini otroci, da smo ji ostali zvesti navzlic vsem hudim vetrovom, kateri so nas hoteli odtrgati od nje. Pridite vsi!	J. J. O.
co. Imeli boste obilo lepega užit-1 ka in otrokom pa boste dali poguma, da bodo še naprej peli našo nam tako ljubo in lepo slovensko pesem.
Mi vsi smo poklicani, da jih posetimo v Slovenskem narodnem domu v nedeljo popoldne ob treh in s tem napravimo narodni praznik ob tej petletnici posvečeni SLOVENSKIM MATERAM. Za Združene mladinske zbore, Joseph A. Siskovich, preds.
-0-
Društvena veselica
V soboto 7. oktobra bo znano žensko društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredilo svojo letno veselico v S. N. D. na St. Clair Ave., priče-tek ob osmih zvečer.
Društvo sv. Marije Magda-' lene se je vedno pokazalo in bilo pripravljeno pomagati za dobro stvar in tudi naše članice so bile in so še vedno pripravljene pomagati drugim. Zato se pa sedaj upamo najvljudneje povabiti vse naše so-brate in sosestre KSKJ iz Cle-velanda in okolice, kakor tudi vse naše prijatelje od blizu in daleč na poset naše veselice.
Dobra godba in izvrstna kapljica in pa razne dobrote za pod zob bodo na razpolago našim gostom. Vstopnina je samo 25 centov. Vsaka članica je deležna ene vstopnice, če je pa katera še ni dobila, naj se zglasi pri vratih v soboto.
V	veseli družbi se bomo zabavali in si privoščili par ur veselja. Zato vam kličem: Na veselo svidenje v soboto 7. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pozdrav !
Marija Hochevar, tajnica. -o--
Mladinski koncert
V	nedeljo 8. oktobra se bodo strnili glasovi naših malih iz vsega' širnega Ctevelanda V mogočni manifestaciji slovenske pesmi ob praznovanju petletnice obstoja mladinskih pevskih zborov, ko bodo podali bogat koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Ob praznovanju obletnice si vselej pokličemo v spomin nastanek skupine in razvoj. Kot film se vrste spomini na koncertne nastope drug za drugim, ki so se vršili po vseh narodnih domovih in drugje — veseli ob uspešnih prireditvah in dvorani polni navdušenega občinstva — zopet težki od omalovaževanja potrebe te važne kulturne ustanove.
Vseskozi so živo v teh spominih utisnjejni obrazi požrtvovalnih' sotrudnikov, ki so ves čas zvesto stali ob strani mladinskim '.borom in njih učitelju in jim utirali pot, ki je sedaj dospela do pete obletnice. Po tej poti je šlo do tisoč otrok v katerih je danes ukoreninjena ljubezen in lepota Jo najlepšega kar imamo — slovenske pesmi!
Plačilo vsem je lahko zavest, :la je bila ta vsekakor najučinkovitejša in v skrajnem času zamišljena in porojen^ misija, ki je postala v elevelandskem kulturnem življenju tako mogočen pojav, da je dosegel odmev že druge države. V dokaz na to bo v nedeljo na mladinskem'koncertu izstavljena trofeja — dar penn-silvanskih rojakov učitelju Mr. Louis Šemetu, v priznanje za njegovo delo, ob priliki nepozabnega koncerta v Pittsburghu.
V nedeljo je torej dan naših malih!
Upati je, da bo občinstvo napolnilo dvorano in prisostvovalo enemu najpomembnejših koncertov predvajanih to sezono. Za Združene mladinske pevske zbore,
Josephine Petrič.
-o-
—Menart Marko, bajtar iz Dolnjega Logatca, je doma popravljal streho. Pri delu se mu je zvrtelo v glavi in je padel. K sreči je bila bajta nizka in si je Menart zlomil le desno nogo.
i NAJSEVERNEJŠE MESTO SVETA PRAZNUJE 150-LETNICO OBSTOJA
Norveško mesto Hammer-fest, ki je obenem najsevernejše evropsko mesto, praznuje letos 150-letnico svojega obstoja. Že pred 300 leti je bila tu majhna vasica, kjer so se ustavljali in počivali trgovci s kožami in lovci na severno divjad, zlasti pa je vasica služila kot oporišče kitolovcem. Nor-Iveški kralj je naselbini leta 1789 podelil mestne pravice.
Mesto se je odtlej silno hitro razvijalo in je kmalu postalo važno trgovinsko središče evropskega severa. Leta 1890 je Hammerfest pogorel, v nesreči je bila tudi sreča, ker je s tem izginilo preprosto, brez enotnega načrta sezidano mesto. Kmalu je na pogorišču nastalo novo mesto, povsem moderno, s širokimi ulicami in lepimi stavbami, med katerimi sicer še prevladujejo lesene stavbe.
Mesto ima samo 4,000 prebivalcev, pa kljub temu vsako leto sprejme do 18,000 tujcev, ki večinoma od maja do julija v vsem udobju uživajo lepoto zamaknjenih pokrajin in čar polnočnega sonca. Hammerfest je najbolj severno mesto na svetu. Leži na 70° 40' 11" severne širine, na zahodnem obrežju otoka Kvalo.
-o-
RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO NA JUŽNEM TEČAJU Počasi se človeku odpira tudi svet okrog južnega tečaja z vsemi svojimi zanimivostmi. Zato se ima največ zahvaliti admiralu Byrdu, ki se prav te dni ponovno odpravlja na dolgo pot. Po njegovih podatkih, ki so že sprejeti med znanstvena delu, se južni tečaj zelo loči od severnega. Zlasti ob južnem tečaju ni velikih sesalcev, kakor ob severnem, pač pa.je veliko vrst ptic.
Doslej so Byrd in ostali raz- j iskovalci južnega tečaja ugotovili 40 vrst ptic, od katerih tri vrste prihajajo prav na celino ob južnem tečaju, da si iščejo hrane in sicer veliki strakoš, roparski galeb in neke vrste kljunaš. Poleg tega je južni tečaj tudi domovina "cesarskega pingvina," plemenitega pingvina in "McMackovega galeba," ki jih sicer nikjer drugod ni najti. Od rastlinstva in mahovja so doslej prav ob tečaju našli le neke zelo odporne lišaje. Mahovje v zelo mnogovrstnih oblikah pa sega zelo visoko, do višine 1,200 metrov.
--o-
—Udcvč Jože, ključavniča1' pri električni cestni železnici, je spodrsnil na stopnicah, pa* del ter si izpahnil roko.
Če verjamete al' pa ne
»»is«««««*««:«!::«:?::::««::::«««2*
Lokalni kandidat je naprosi' zelo spretnega govornika iz drugega mesta, naj bi prišel napra* vit par svojih ognjevitih govorov zanj. Pa se je govornik p*"1" peljal s svojo ženico.
Politikar je pripravil gostu banket in ga predstavil navzočim. In povabljenec je vstal, P^ začel v izrazitih besedah najpreJ hvaliti mesto: •
"Nikjer na svetu še nisem videl tako krasnega mesta kot Je vaše. Na prvi pogled sem ga za" klenil globoko v srce in ga bom tam ohranil za večno.
"Ko sva se z vlakom bližala temu vašemu krasnemu mestu« sem ves vzhičen rekel moji ženi-
"Ah, poglej, ljuba žena, ti i jaz bi morala stanovati vrhu ^ ljubkih gričev, ki obkrožajo m -
sto."	ct0.
Tedaj se pa skloni k njemu sw loravnatelj in mu zašepece. ^ božjo voljo, ne gobezdajte o ših hribčkih! Saj imamo ^ dva in na enem je norišnica,^ drugem pa naprava za um nje odpadkov."
;oliko časa bo donela slovenska pesem.
Matere, katerim je ta petletnica posvečena, so doprinesle največjo žrtev, toda tiha ljubezen do Dtrok je šla preko vseh zaprek in preko vseh žrtev. Topila se je od radosti ob vsakem nastopu, le *ot zamore samo mati, ko sliši svoje in druge otroke v zbrani slovenski pesmi. Takrat pride Slovenec do veljave in polnega ;uta in v Ameriki tak pošten čut "levenskega srca in radosti, je lekaj nepopisnega — ker kon-era konca, po jeziku smo še vedlo tujci — Slovenci!
Ne morem drugače, povedati moram svoje mnenje, da, če bi ne imeli srečno izbiro, neumornega pevovodja g. Louis šemeta, da bi bržkone taki zbori ne obstojali več. Pri tej stvari ni bilo dovolj, da se je dobilo kompetent-nega pevovodja, potrebno je bilo več — ljubezen do slovenske pesmi in otrok.
Potrebno je bilo pravo staro-krajsko, slovensko čuteče srce in Jobova potrpežljivost. Po nepo-trebi, mu pot ni bila lahka, ovire so prihajale od tistih vrst odkoder bi jih človek najmanj pričakoval. Pa tudi to je dobro, smo se vsaj spoznali kdo je res za slovensko pesem in kulturo, kdo res deluje za vsestranski napredek iste. Kdor dela le za svoje ožje kroge, s tem se neha vse.
Kljub temu je bila v njem dobra mera možatosti in je prenesel vse grenkobe in užival sad
svojega ustvarjanja. Da USTVARJANJA, kajti on je skladatelj marsikatere lepe melodije, katere so donele na koncertih posameznih in skupnih zborov. Vlil je vanje mehkobo slovenskq — ljubeče duše, vlil je vanje tisto tiho, razumevajočo ljubezen do otrok v taki meri, da, uspehi so nam pokazali po kateri poti jo moramo zaviti, če hočemo biti v skladu in prijateljstvu z našo naraščajočo mladino.
Strog je bil z njimi in pošten, zato so ga vzljubili in tudi vlili v svoje pesmi vse kar so imeli. Torej njemu gre največ priznanja, da naša mladina še danes goji in poje našo lepo slovensko pesem!
V nedeljo 8. oktobra, bomo imeli vsi skupaj lepo in izredno priliko jih zopet slišati v skupnem koncertu. Pevcev bo nekako 200. Program bo bogat in ker je dosti originalnega, kar se ni še pelo v Clevelandu, a se je pelo v Pittsburghu. Vsem bo dana prilika, da jih slišimo in še mnogo drugih.
Pesmi bodo v slovenskem, hrvaškem, češkem in srbskem jeziku. Peli bodo vse brez not in bo kakih trideset pesmi. Mislil sem jih našteti, a jih je res preveč za odmerjen prostor.
Ako jih želite slišati v svojem najlepšem koncertu po petletnem trudapolnem delu, pridite vsi — MATERIN DAN BO ZA NAŠE MATERE — in praznujte z njimi vred to pomembno obletni-
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays ___
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c._
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c.__
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.__
No. 233, Fri., Oct. 6, 1939
Ka] pravile!
WINNETOU
Po nemikem lirlrnikm K. M»jr» >*gQmmm:;::!iiiiiiiiiii::inini:iiiiiiiiimiiuuuuuut»iiiMiii»iii»»i:iii»i:»im»«
"Neprijetna, sitna reč! Koj moramo za njim, nemudoma! Ce je mogoče, še nocoj!
Ali veste, kje bi tod kupili dobre konje? "
"Da! Prav pri senor Corte-siju. Vedno ima konje naprodaj, vsekakor za tiste, ki jih Pošilja črez mejo.
Pa ne svetoval bi vam, da bi še nocoj jezdila za njim! Noč je temna in potov ne poznata. Vodnika bi potrebovala, tega pa nocoj ne bodeta več dobila."
"Morebiti pa le. Vse morajo poskusiti, da če mogoče še nocoj odpotujeva.
Naj prvo pa moram govoriti s senor Cortesijem. Deset je ^milo. Torej ga gotovo najdemo. Prosim vas, pokažite nama njegovo hišo!"
"Seveda! Ampak — nekaj bi vas rad vprašal, če dovolite __>>
"Le kar vprašajte!" Vedel Sein, kaj bo prišlo.
"Kako da se vam ravno za tistim — norim pesnikom tako mudi? Ali imate morebiti z 11 Jim kake posle?"
"Da. Pošten človek ste, zaupava vam. Če bodete z nama Jezdili, bodete vse zvedeli. Zaenkrat pa vam naj zadostuje, da
imava opraviti s tistima dvema, z Ohlertom in Gavila-Ne smeta nama uiti. Razumete?"
"Razumem. In prav ste de-, da mi smete zaupati — •Ne bom silil v vas, kaj imata s tistima dvema. Me nič ne b%a.
Sedaj pa pojdimo, če se va-
res mudi!" Vstali smo.
Tedaj pa so zapela konjska kopita zunaj pred hišo in nekaj trenutkov pozneje so se hrupno vsuli novi gostje v sprednjo sobo.
Vrata v sobo so bila napol odprta. Pogledal sem, kdo bi bil prišel.
Pa kako sem se začudil, ko ®em — ne ravno v svoje pomir-ienje — zagledal najine znance s parnika, tiste, ki jih je kapitan tako lepo izkrcal. Kakih de-set jih je bilo. Pivci v sobi so ^h s krikom in vikom pozdravljali. Najbrž so se poznali, že kar prve besede so mi povedale, da so jih pričakovali.
Zaenkrat se niso zmenili, kdo Sedi v boljši sobi, preveč posla So imeli s tovariši. To mi je bi-zelo ljubo, kajti prav nič nisem koprnel po "veselem svidenju."
Oditi pa seveda nismo mogli Več- Mimo njih bi bili morali, ' ^Poznali bi naju in se naju go-Vo spet lotili. Povedala sva ko-kdo da so novi gostje, in risl0nil je vrata toliko, da nas njs0 videli, da pa smo vse kaj so govorili. Tudi pro-' '^e smo menjali, posadili so j1^11 s hrbtom proti vratom. Ni ,.0 ravno treba, da bi naju pre-Itro opazili.
"Tako bo bolje za vaju in za »as vse!" je pravil Lange. "že j^j je bilo ozračje v" oni sobi amle polno nevarne napetosti, c® Pa bi opazili, da sedita tu ti-sta dva "vohuna," ki so ju mi-'^li obesti, pa bi bili koj vsi vra-gi zunaj."
Cisto prav ste naredili!" je menil Old Death. "Tudi meni ni 2a tak gostilniški pretep. Toda ali morebiti mislite, da bom e sedel vse dokler se jim ne b$ z'j ubilo vstati in oditi —? Nihava časa! Nemudoma mora-Va h Cortesiju!
Ali ni nobenega drugega izho-aa( iz te luknje?"
"Bi že bil!" je kimal kovač. oFa &e tak, da vobče ne bodo Pazili, kedaj smo odšli." °ld Death se je oziral po so-
"K°d Pa mislite izginiti? Saj
I JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
ima soba, kolikor vidim, samo ena vrata in ta gredo v prvo sobo —!"
"Ne, ne poj demo skozi tista vrata. Todle bomo odšli." Pokazal je na okno. Stari scout se je ujezil. "Skozi okno bi naj ušel —? Zdi »a mi, da se jih bojite! Ali se naj po francosko poslovimo kakor miši, ki se iz strahu pred mačko poskrijejo po vseh luknjah —? Na vse grlo bi se smejali za nami! In prav bi storili —!"
I "Da bi se jih bal —? Jaz —? Ne! Ampak z bikom se ni bosti, pravi pregovor. Meni vsaj bo zadostovala zavest, da se jim nisem umaknil skozi okno iz strahu, ampak ker sem previden. In previdnost nam narekuje, da si izberimo sicer netepo, pa vendar varno pot skozi okno. Desetkrat več jih sedi tamle zunaj nego je nas. Pijani so, jezni so, maščevali se bodo nad vama, ki sta po njihovem mnenju vsega kriva. Najmanj, kar se nam more zgoditi, bi bilo, da vaju bodo nadlegovali in izzivali. Ker pa sta naša gosta, bi tega na noben način ne dovolil in tudi vidva, mislim, nista taka, da bi psovanje. in izzivanje mirno vtaknila v žep. Prišlo bi do pretepa. V boju s pestmi in s polomljenimi stoli se nikogar ne bojim, niti premoči ne. Saj sem kovač in se razumem na to, kako je treba udariti, da izda. Toda takle samokres je preklicano zahrbtno orožje! Najbojazlji-vejši pritlikavec vam bo z drobno kroglo podrl na tla najpogu-mnejšega junaka!
■e/isto pametno je torej, če tem ljudem eno zaigramo in se jim izmuznemo skozi okno. Bolj se bodo jezdili, ko pa če bi šli sredi med njimi skozi sobo, razbili nekaj glav, sami pa odnesli krvave nosove in mogoče še kaj hujšega."
Mož je govoril čisto pametno. Na tihem sem mu pritrjeval. Tudi meni se ni nič ljubilo pretepa.
Old Death je pokimaval pa de-jal:
"Tako čisto nespameten vaš predlog ravno ni. Bom pač storil, kar svetujete, ter porinil noge skozi okno in vse drugo, kar je še z njimi v zvezi.
Ampak čujte, kako tulijo! Zdi se mi celo, da govorijo o dogodku na parniku!" In res je bilo.
Novi gostje so pripovedovali, kako je bilo na parniku, o Old Dežthu, o Winnetouu, o meni in o navihanem kapitanu. Ko so sami ostali na bregu, so se posvetovali. Eni so predlagali da bi počakali na parnik, drugim pa ni bilo za čakanje. Ločili so se. Nekaj jih je res ostalo, ve-Mna pa je šla peš dalje.
"Saj vendar nismo mogli celo večnost tam na bregu sedeti in na parnik čakati!" je pravil eden. "V La Grange smo morali priti, pričakovali ste nas. Šli smc( peš. K sreči pa smo naleteli med potom na neko farmo in si izposodili konje."
"Izposodili —?" se je nekdo smejal.
"Da, izposodili! Pa izposodili po svoje. Premalo konj smo sicer dobili in po dva sva nekaj časa jezdila na enem konju. Toda kmal,u je bilo bolje. Našli smo še več farm in končno je dobil vsak svojega konja."
Bučen smeh je odobraval tatinsko zgodbo. Prvi je vprašal: "Ali je tukaj pri vas tudi vse v redu? Ste našli tiste ljudi?" "Da."
"In obleka?"
"Dva zaboja je imamo. Zadostovalo bo."
Lopovi so menda pripravljali zločin v La Grangi. In na pomoč so jim prišli pretepaški se-cesijonisti iz Matagorde —.
Dalje, prihodnjič
Baš ko sva prišla do srede cerkve je prišla v cerkev ena redovnica in moja spremljevalka pokaže name pa ji pravi: "Poglej, ruski človek pa katoličan!" — "Kaj, kaj? Ruski človek katoličan! Je to mogoče?" sprašuje tudi ta skoro osupnjeno. Tu sem bil pa malce v zadregi. Za katoliškega Rusa me imajo. Zanimiva zadeva! Zdaj pa, ali naj vso stvar razložim, ali naj glumim Rusa? Ako igram ulogo katoliškega Rusa, to utegnem zvedeti zanimive stvari; tu lahko izvem res objektivno mnenje pravoslavnih Rusov, kako sodijo o takih, ki res pristopijo v katoliško Cerkev, kakšnim ši-kanam so podvrženi, kako jih pestijo, in glavno: kako v resnici sodijo o katoliški Cerkvi in koliko imajo do nje res tolerance, pa kako daleč je še od resničnega zedinjenja med katoliško in pravoslavno Cerkvijo. Ker se mi je to zdelo prav važno in poleg tega je bila pa še moja radovednost, se odločim : vzamem ulogo Rusa. Štiri leta sem bil takorekoč "Rus," premeril velik del te ogromne dežele, videl in doživel dosti ter se končno prebil preko visokih zidov vojnega ujetništva; ker me pa tu imajo za Rusa, naj tako ostane. Tako sem pustil redovnice v njih domnevi, da imajo pred seboj Rusa, seveda katoliškega.
Ker se je obema prav čudno zdelo kako, da bi mogel biti Rus katoličan, sem dejal na to: "Kaj pa je to vendar tako čudnega? Mar po vašem mnenju Rus ne more biti katoličan? Kako smešno." — "Pa zakaj ste postali katoličan?" me iz-prašujeta skoro obe hkrati; medtem so prišTepa še druge, ki so poslušale razpravo, ter od časa do časa posegle vmes. "Zakaj sem katoličan? Zato
ti«s»m:::mttraj
ker je katoliška vera edino prava." Na ta moj odgovor so pa kar zakričale: "Saj ni res! Pravoslavna vera je prava, naša pravoslavna, ne pa katoli-skej,; tci je krivoverska, odpadniška!" Tako so hitele ugovarjati, a najbolj glasna je pa bila moja spremljevalka, ki je takorekoč vodila stvar ter prav energično ugovarjala. "Prosim! Znana mi je zgodovina pravoslavne in katoliške Cerkve in kot tak že smem soditi, katera je prava. Saj nisem otrok!" — "Pa niste pravilno poučeni, ako tako trdite," me zavrne redovnica.
"Da nisem prav poučen? Na podlagi Evangelija in zgodovine je tako; da je katoliška prava, rimski papež pa nje postavni poglavar." To jih je pa še bolj razgrelo ter mi skoro ogorčeno ugovarjajo: "Ne, ne! Katoliška Cerkev ni prava, pa tudi papež ni postaven poglaVar." — "Tako si^ tolmačim jaz," jih zavrnem. "Pa ni prav.!" mi zopet ugovar j a j o. "Kaj ni prav? V Evangeliju se vendar bere, da je Kristus ustanovil svojo cerkev in ta je po mojem prepričanju in veri katoliška."
Zopet mi hočejo ugovarjati, pa jih prekinem: "Mar se v Evangeliju ne bere,' da je Kristus rekel Simonu Petru: 'Ti si Peter — Skala in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata jo ne bodo premagala, in tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva. Karkoli boš zavezal na zemlji bo zavezano tudi v nebesih, in karkoli boš razvezal na zemlji bo razvezano tudi v nebesih." — "To je res in to je zapisano v Evangeliju," se odreže redovnica, "toda Kristus potem tega ni izvršil. Mar ne berete v Evangeliju, kako je Kristus Petra zavrnil ko mu je rekel: 'Poberi se izpred mene, satan!, ker ne
umeš, kar je božjega, ampak človeško," me zavrne redovnica.
"In.iz tega si vi tolmačite, da Kristus potem te obljube ni izpolnil? V Evangeliju je to res zapisano in je tudi pravilno, le vaše tolmačenje ni pravilno. To, da je Kristus tako zavrnil Petra popolnoma nič ne tan-gira Petru obljubljene oblasti; Kristus je kot Bog vedel, kaj je obljubil, ter ni svoje besede nikdar umaknil in ne preklical. Da je On Petra tako zavrnil je odtod ker Ga je v svoji človeški nevednosti svaril pred trpljenjem, katerega je Kristus prerokoval; ni pa to bilo prav nič v zvezi z njemu dano obljubo, da mu bo dal ključe nebeškega kraljestva.
Če bi bilo to tako kot vi tolmačite, bi moral Peter zapustiti Kristusa. Navzlic temu pa je Peter vedno ostal pri Njem ter vedno prednjači pred drugimi učenci in Kristus je bil Petru še prav posebno naklonjen. Poglejte na primer, kako mu je bil naklonjen pri zadnji večerji, ko je vedel, da Ga bo v svoji slabosti zatajil, kar mu je naprej povedal, pa reče Simonu Petru: 'Jaz pa sem molil zate, da ne opeša tvoja vera!' Vsi učenci Gospodovi so bili tam zbrani, ampak Petru izrecno pove, da je zanj molil, da ne opeša njegova vera. Zakaj? Peter je odločen za Njegovega bodočega namestnika na zemlji in on je kot tak v prvi vrsti potreben Kristusove molitve.
"Kako dosledno je Kristus izpolnil svojo obljubo dano Petru, dokazuje drugi evangelj-ski dogodek: Na bregu Gene-zareškega jezera Kristus trikrat vpraša Petra po ljubezni do Njega: 'Simon, sin Jonov, ali me ljubiš?' Trikrat Mu Peter zatrdi svojo ljubezen in dvakrat mu Kristus reče: 'Pasi moja jagiVjS'ta.''" V tretje pa mu pravi: 'Pasi moje ovce.' Takrat je Kristus izpolnil svojo obljubo, dano Petru, ter mu iz-
ročil najvišjo pastirsko službo. Od tedaj nastopa Peter kot prvak med apostoli ter kot pravi namestnik Kristusa. To jasno svedoči Evangelij in zgodovina in naslednik sv. Petra v Kristusovi Cerkvi je rimski papež. To je moja vera."
S to mojo izjavo sem jih pa zelo razdražil, ter so mi pričele energično ugovarjati ter pobijati mojo trditev. Da bi na tej podlagi one priznale pravo katoliški Cerkvi, niso hotele slišati in enako, da bi bil papež naslednik sv. Petra. "Vi niste na pravem! Tako ni prav! Vi ste v zmoti, papež ni naslednik sv; Petra, katoliška Cerkev ni prava," mi ugovarja redovnica.
(Dalje prihodnjič)
-o
Deklica ušla iz zapora da je dala kri za mater
Lancaster, Mass. — 14 letna Miriam Knaab, ki je bila v tukajšnji poboljševalnici, je ušla z neko drugo tovaršico in hitela kar vprek čez polje domov k materi, 16 milj daleč, ko je zvedela, da je mati nevarno bolna. Hčerka je zvedela, da bo mater rešila edino transfuzija krvi in dekle je hitelo naravnost v bolnišnico, da da svojo kri za bolno mater. Ko so zdravniki preiskovali njeno kri, je prišla policija, da bi dekle odpeljala nazaj v šolo. Toda udali so se prošnji deklice, ter počakali toliko časa, da so odvzeli kri in jo dali materi. Potem so deklico odpeljali nazaj v šolo. Materi se je začelo obračati na bolje.
--o-
Hitler v Varšavi
Berlin, 5. oktobra. — Danes se je odpeljal kancler Hitler z aeroplanom v Varšavo, kjer se je proslavljala zmaga nad okupacijo Poljske. V mestu so počistili ulice in odnesli mrliče, pa tudi skrbeli, da ni od-kje priletela kaka krogla v Hitlerja. Vojaštvo je paradi-ralo mimo Hitlerja. Takoj potem se je vrnil Hitler nazaj v Berlin, kjer se je pripravil za govor, ki ga bo imel v parlamentu. Ta Hitlerjev govor bo ultimat zaveznikom za premirje ali za nadaljevanje vojne.
MALI OGLASI
Na tleh je Bob Pastor, boksar iz Neto Yorka, katerega je zbil na tla svetovni prvak J00 Louis v 11. nastopu. Louis ima svetovno prvenstvo že dve leti.
Riževe in krvave
in mesene klobase dobite prav sveže, 6 komadov za 25 centov; mesene so tako rdeče, da boste vsi zadovoljni. Pošljemo tudi po pošti. Se priporočamo Viktor in Josephine Kosic .951 E. 69th St.
Pohištvo naprodaj
za jedilno sobo, 8 kosov, malo rabljeno; cena $55. Vprašajte na 1086 E. 71st St.	(234)
Prodam ali zamenjam, karkoli želite v tem poslu
38 akrov dobre zemlje, 6 sob, fina hiša, klet in nov furnez, velik hlev; vse brez dolga. Cena $4,000. Se zamenja za hišo ali obrtno posest.
5 akrov zemlje, 4 akre grozdja, pol akra vse vrste sadnih dreves, 6 sob bungalow, krava, 2 prašiča, 200 kokoši, davek $15 na 6 mesecev; orodje. Cena $4,800. 6 milj od Collinwooda.
Confectionery store in 6 sob, rent $30 mesečno, pri šoli, blizu 185. St. Cena uu.
Hiša nri Orovewood, 6 sob, vsa na novo prebarvana, velik lot, takoj $400; cena $3700, v nedeljo odprta od 1 do 5.
Ako nameravate kupiti, prodati ali zamenjati, se z zaupnostjo obrnite do dobro poznanega
Valentin Koci
prodajalec zemljišč, zavarovalnine in javni notar,
Urad:
15310 Waterloo Rd.
nasproti Slov. del doma.
.KEnmore 6020.
HIŠE NAPRODAJ
Imamo krasno 8 sob hišo, blizu St. Clair Ave. na 108. cesti. Se mora prodati radi dediščine.
$1200, 5 sob, kopališče, velik lot, Superior in E. 33rd St.
$3000, dve hiši, 3 družine, 5, 5, 4 sobe, kopališča, lot 183 čevljev. Superior in E. 45th St.
$2500, 6 sob cottage, vse spodaj, kopališče, klet, furnez, garaža, blizu Superior Ave. E. 55th St.
$4500, 2 družini, 5-5 sob, garaža, blizu Superior in E. 74th St.
$3700, 2 družini, 5-5 sob, velik lot, kopališča, klet, blizu Superior in E. 68th St.
Imamo jih mi, banke in drugi. 10% takoj. Dajmo se pogovoriti. Lahko nam zaupate.
McKenna 1383 E. 55th St. HEnderson 5282 Mulberry 4285
(234)
SPECIALS
FRIDAY - SATURDAY
Morton Salt 2 boxes.. 15c
A Telescope "Free" Quaker Farina
2 boxes...........15c
Good Quality Spaghetti
or Macaroni, 4 lbs. 25c Pure Tomato Catsup
3 Big 14 oz. Bottles 25c Golden, Ripe Bananas,
lb.................5c
U.S. No. 1 Grade New Potatoes, 10 lbs____17c
SPEC!! FOOD STORE
1100 E. 63rd St.
Odda se
kuhinja in spalna soba, spodaj. Vprašajte na 1124 E. 68th St.
(233)
Delo dobi dekle
za hišna opravila in pomoč v ti-govini, nič pranja ali kuhanja. Vprašajte na 1428 E. 43 St. po 4. uri popoldne. (233)
Naprodaj
grocerijska in delikatesna trgovina, moderna oprema, Slovenska okolica. Vprašajte za naslov v uradu tega lista.
(234)
Poljski ujetniki na potu iz bojišča, Nemci jih bodo najbrže porabili za delo v tovarnah, da nadomestijo nemške delavce, ki so na fronti.
GROZDJE IN MOŠT!
Imam kot vsako leto prav lepo grozdje. Prodajam ga na tone ali pa mošt na sode. Grozdje lahko vidite, če pridete na Davis Rd., Perry, O. Se priporočam,
KRIST MANDEL 15704 Waterloo Rd.
(235)
Delo išče
priletna ženska za hišna opravila. Vprašajte na 1020 E. 63rd St.	(234)
Odda se
opremljeno spalno sobo v najem, s toploto in kopalnico ter še druge ugodnosti. 15919 Whitcomb Rd., zgorej, v bližini St. Clair Ave.	(233)
Naše posebnosti
Pork chops, lb.......................15c
Kislo zelje, 3 lbs...................10c
Boiling beef ............................13c
Sveže šunke, lb.....................20c
Bolony, lb...............................15c
Pot roast ................................19c
Gold Cross mleko, 3 ..............20c
Kirkmans chipso, 2................33c
Olje, gal...................................89c
Koruzna moka, 3 lb.............10c
Cleanser, 3 ............................10c
Saphire moka po najnižji ceni. Se priporočam
Louis Oswald
17205 Grovewood Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 6, 1039
Atfl3KI$fcA DOMOyi^A, OCfOBBR 6, 1939
Kaj neki dela sedaj? Kako naj dožene to?
Desetkrat je tekom večera poklical stražnika pod vsakim mogočim izgovorom iir skušal govoriti z njim. Dobro je sicer vedel, da straža ne ve nič več kot on, in da njih poročilom tudi zaupati ni mogel, toda to mu je bilo vse eno.
Bobni so udarjali zvečer, ko so pregledovali jetnike, oglasili so se zopet v znamenje, da je treba pogasniti luči, potem pa je nastal splošen molk.
Chanlouineau stoji pri oknu in zbere vso svojo pozornost. Zdelo se mu je, da če zadobi baron svobodo, tedaj bo gotovo dobil kako znamenje. Mislil je, da oni, katerim je rešil življenje, so mu kaj takega dolžni.
Okoli druge ure je slišal glasove, pri katerih se je stresel. Na hodniku je nastal velik šunder, stražniki so begali semintja, ključi so rožljali, vrata so se odpirala in zapirala.
Na hodniku se posveti. Pri nejasni luči se mu je zdelo, da vidi Lacheneurja, bledega kot prikazen. Peljali so ga mimo njegove celice.
Lacheneur! Ali je mogoče? Lastnemu pogledu ni verjel. Mislil, da je bila kaka prikazen ali da se mu od vročice meša v glavi.
Pozneje je z a č u 1 obupen klic. Toda kaj je bilo čudnega v tem klicu v teh prostorih, kjer čaka dvajset na smrt obsojenih ljudi, da jih reši smrt trpljenja?
Končno posvetijo prvi sončni žarki skozi omrežje v oknu. Chanlouineau je bil obupan.
"Pismo ni koristilo!" šepeta.
Ubogi, plemeniti kmet!
Potekla je več kot ena ura, odkar so bobni naznanjali zajtrk, ko dospeti pred trdnjav ska vrata\ dve kmetici, ki sta nesli na trg surovo maslo in jajca.
Govorili sta, da ko sta korakali preko polja ob vznožju strme skale, na kateri je bila zgrajena trdnjava, da sta videli visečo vrv ob skali. Vrv! Torej je eden obsojenih jetnikov pobegnil? Stražniki hitijo v celico barona Escorvala— bila je prazna.
Baron je pobegnil in odpeljal s seboj moža, ki bi ga moral stražiti—korporala Bavoi-sa.
goval vrednost Chupina.
"Mož, ki je dobil Lacheneurja v roke, bo znal poiskati tudi Escorvala," je govoril markiz.
Markiz Courtornieu je bil mnogo bolj miren kot Sair-meuse. Poslal je sle v vse mogoče kraje, da iščejo barona. Njegova povelja so bila kratka, toda točna. Paziti so morali na mejo, vse potnike skrbno preiskati, preiskati vsako hišo in raznesti opis baronove osebe po vsej deželi.
Toda predvsem je dal markiz aretirati abeja Midona, do-
mačega župnika in baronovega sina.
Med navzočimi častniki je bil eden, neki star poročnik, mnogokrat odlikovan, katerega so napadi vojvode Sair-meuse močno ranili.
Žalostno stopi pred marki-za in reče, da dočim so vse odredbe glede iskanja jako u-mestne, toda predvsem je potrebno upeljati preiskavo, ki naj dožene, kako se je beg iz ječe izvršil, nakar bodo tudi pomočniki pri begu kmalu najdeni.
Iz dna srca najiskrenejša zahvala vsem in vsakemu!
Edward J. Kovačič
kandidat za coimcilmana 23. varde
Jesensko čiščenje vzorcev v prodajalni!
VSE ZA GOTOV DENAR, NIČ V ZAMENO
2 kosa ROYAL BLUE SET ZA
PARLOR, samo_________________$74.50
2 kosa JACQUARD VELOUR, samo 64.50 INNERSPRING MODROCI _ _ _ _ 13 95
LINOLEJ, 6x9__________________ 2^45
PEČ, vsa iz porcelana, brez zveze___39.50
Kot plačilo se vzame North American Bank delnice in hranilne knjige. Enako tudi hranilne knjige Custodian.
Perusek Furniture
809 East 152d Street
Prodajalna odprta zvečer v pondeljek četrtek in soboto
Carl Hapeman iz Wheatland. III. je dosegel svetovno prvenstvo v :tekmi za .oranje., Enak naslov j,e dobil že leta 1923 in zdaj zopet.
SVETOVIDSKI ODER
Nedelja 8. in 15. oktobra 1939 ob 8. uri zvečer
Collalto-Kuret
" 1 Tukaj so ili
I PHILCO in ZENITH RADIJO j
S	MODEL 1940
h	■	i
: Ravnokar smo prejeli veliko zalogo Philco in Ze-	'
l	nith radij modela 1940. Te radije so izdelane tako fino	;
S	do vseh podrobnosti, da se boste čudili. Te radije so	;
I	pripravljene za sprejem televizije. Vabljeni ste, da si jih	!
;	pridete ogledati. Damo velik popust za vaš stari radi-	!
;	jo. Lahka mesečna odplačila.	j
ANTON DOLGAN
:	15617 Waterloo Rd.	!
H	,
....................................Ttmt.t.frr^
"Beneški trojčki"
Komedija v štirih dejanjih
OSEBE:
ZANETTO BENEČAN, prijazen človek, trojček........STANLEY FRANK
ZANETTO KAPITAN, oduren človek, trojček............STANLEY FRANK
ZANETTO BERGAMAŠ, tepček, trojček......................STANLEY FRANK
ANGELIKA, zaročenka Zanetta Benečana....................JEAN ŠKANDER
GERONTE, Anffelikin oče....................................................JOSEPH ŠKRBEC
ELEONORA, žena Zanetta kapitana................................MOLLIE FRANK
HARLEKIN, sluga Zanetta Benečana............................DAN POSTOTNIK
SKAPIN, sluga Zanetta Bergamaša................................HERMAN OGRINC
ARGENTINA, krčmarica......!..........................................................MARY LACII
PRVI SLtJGA v krčmi Argentine....................................FRANK DROBNIČ
DRUGI SLUGA v krčmi Argentine......................................TONY BAZNIK
KOMISAR.............. .......................................................................FRANK KURET
NJEGOV PISAR................................ ...........................ANTHONY OREHEK
ČASTNIK POLICIJE.......................................................................JACK ŽIGON
KORPORAL TRESOGLAV............................................................MILAN SLAK
KORPORAL BATINA.......................................................RUDY KLEMENČIČ
ELEONORIN SLUGA.................................................................JOHN VIDMAR
BIRIČ.......................................................................................CHARLES MERHAR
BIRIČ........................................................................................EDWARD MERHAR
Silno začudenje je zavladalo v trdnjavi, toda strah je bil še večji.
Enega samega častnika ni bilo, ki se ne bi tresel, ko je premišljeval o odgovornosti; vsi so pa bili prepričani, da jim je beg barona za vselej vzel priliko, da bi napredovali vslužbi.
Kaj naj povedo strašnemu vojvodi? in markizu? Toda potrebno je bilo poslati obema vest. Poslali so narednika z obvestilom.
Kmalu dospejo vsi trije v zapore, jezni kot razjarjeni biki.
Zlasti je bil vojvoda Sair-meause ves iz sebe.
Preklinjal je vsakogar, obtožil slehernega, grozil vsem.
Začel je s tem, da je vrgel vse stražnike v ječo; že je govoril, da bo odpustil vse častnike iz službe.
"Kar se pa tiče lopova Ba-voisa," je vzkliknil, "proklete-ga dezerterja, ga dam ustreliti, kakor hitro ga dobimo v roke, in dobili ga bomo gotovo kot je gotovo vrag v peklu."
Mislili so, da bodo vojvodo nekoliko potolažili s tem, da mu naznanijo, da je bil Lacheneur prijet, toda vojvodi je bila ta novica že znana, kajti Chupin se je drznil vojvodo zbuditi sredi noči, da mu je sporočil veliko novico.
Beg barona Escorvala je dal vojvodi priliko, da je povždi-
Hit Grozdje - mošt - sodi!
Najfinejše ohijsko grozdje, mošt in garantirani sodi. Vse grozdje iz sončnih vinogradov. Cene dnevno najnižje.
Prešamo dopeljano grozdje proti mali odškodnini.
ANTON BARAGA
15322 Waterloo Rd.
Igra se vrši konec 18. stoletja v gostišču v Parizu,
Režija—Rev. Matt. Jager Masker—Matt. Grdina Mojster odra—Joseph Zelle Pomočnik—Joseph Brodnik
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22200 ST. CLAIR AVE.
Kostume oskrbela The Cleveland Costume Co., 1841 Euclid Ave.
PACKING HOUSE SUPER MARKET
3830 E. 93d ST. and PRINCE AVE.
Prihodnja predstava 3. in 10. decembra, 1939 "LURŠKA PASTARICA"
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM pohiStvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
Ima sveže meso, prekajeno in suho. V groceriji vse, kar želite, vsake vrste zelenjavo in drugo. Vse po nizkih cenah kot v mestu, torej zakaj bi hodili v mesto. Točna in vljudna postrežba. Se priporoča
JOE SILK, poslovodja
AMERICAN RADIATOR PRODI
% WOLFF HEATING CO
GRELNI INŽENIRJI
H. Gorak zrak, para, vroča voda, plin. JgRHVir olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerje. MskiM NOBENE GOTOVINE TAKOJ,
PLACATE V TREH LETIH \ piB> Urad in razstava vseh predmetov
MAR-KET COAL CO.
1261 Marquette RdENdicott 1588 FIN PREMOG! Točna postrežba!
Frank J. Cimperman _____A. M. Klemencic. Sec'y
>15 E. 103 ST. GLenviile 6218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robaah
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
Za čast in poštenje
(ROMAN)
V očeh gostilničarja pa se prikaže strahovit srd in smrtno sovraštvo. 155 žepa potegne nož, ga dvigne, naredi z njim križ v zraku iti reče:
"Pri svetem Joahimu in pri Materi Božji, čujte me! Naj gori moja duša v peklu, ako bom še kdaj rabil ta nož pri mojem kosilu, dokler ne bom tega noža, ki ga sedaj držim v rokah, potisnil v srce zločinca, ki me je osleparil."
Po teh besedah je zginil v šumi. Vojaki so nadaljevali s prekinjenim korakanjem.
Chupin ni bil več isti kot prej. Vsa njegova nesramna zaupnost ga je zapustila. Korakal je za skupino vojakov s povešeno glavo.
Bil je trdno prepričan, da taka prisega, katero je položil mož kot je bil Balstain, pomeni njegovo gotovo smrt.
Ta misel ga je tako mučila, da ni dovolil, da bi prenočili v vasi Pavin, kot so se prvotno zmenili. Kar gorelo je v njem, da čimprej zapusti okolico.
Po večerji je poslal Chupin po voz; jetnika so dobro zvezali in položili na voz, nakar so se vsi skupaj napotili proti Montaignacu.
Veliki zvon v trdnjavi je dvakrat udaril, ko so dospeli tja.
In ravno ob istem času sta Escroval in korporal Bavois se pripravljala, da pobegneta.
Dvaintrideseto poglavje.
Potem ko ga je Marie-Anne samega pustila v celici se je Chanlouineau udal najhujšemu obupu.
Pravkar je dal ženski, katero je tako strastno ljubil, dal več kot življenje.
Ali ni v upanju, da bo z njo na samem govoril, ogrožal svojo čast s tem, da je simulii-al sramotni strah? Vedel je, da oni, ki ga poznajo, bodo slabo, da, skoro zaničljivo govorili o njem. Rekli bodo:
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Ino.
6016 St. Clair Ave. _Telefon; ENdlcott 3113
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR
6102 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1126
TREBUŠNE PASOVE IN
ELASTIČNE NOGAVICE	J imamo v polni zalogi. Pošiljamo ,
tudi po pošti.	;
MANDEL DRUG CO. ;
15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. xxrxxxxxxxxxxxx^xxxxxxxx:
---- —	C
"Ta Chanlouineau je nava- f den lopov. "Videli smo ga na . kolenih, ko je prosil za milost ] in obljubil, da bo izdal svoje tovariše."	i
Misel, da bo njegov spomin I omadeževan z obdolžitvami lo- 1 ppvščine in izdaje, ga je tirala ' do blaznosti.	1
Želel si je smrti, ker mrtev : ne bi mogel več misliti.	<
"Bodo že videli," je divje kričali, "da ko bom stal pred j vojaki, da ne bom niti trenil i z očesi. Potem pa naj govori- ! jo, da sem lopov!"	i
V takem premišljevanju se ' vrata njegove celice odpro in : noter stopi markiz de Courtornieu, ki je opazil, da je go- : spica Lacheneur zapustila ječo in je prišel k jetniku, da dožene, kakšen uspeh je imel njen obisk.
"No, moj prijatelj —." začne markiz nekako prijazno.
"Pustite me!" zakriči Chanlouineau v strastni jezi. "Pustite me ali—"
In ne da bi čakal konec stavka se markiz hitro umakne, silno začuden nad obnašanjem jetnika.
"Kakšen krvoločen in nevaren lopov je to!" pripomni markiz stražniku. "Mislim, da bi bilo dobro, če bi ga oblekli v prisilni jopič."
Ah, prisilni jopič je bil nepotreben. Junaški kmet se je vrgel na slamnato ležišče, mrzličen in obupan.
AH bo Marie-Anne znala rabiti orodje katero je položil v njene roke?
Če je tako upal, je bilo najbrž, ker je vedel, da ima Marie-Anne za svetovalca in vodnika župnika Midona, do katerega je imel neomajeno zaupanje.
"Martial se bo bal pisma," je govoril sam s seboj, "prav gotovo se bo tresel, ko bo zvedel o pismu."
Tudi v tem se je Chanlouineau popolnoma motil. Bil je sicer bolj razumen kot navadni kmetski fantje, toda dovolj bistroumen le ni bil, da bi znal čitati karakter, kot ga je posedoval markiz de Sairmeuse.
Pismo, katero je Chanlouineau napisal je bil skoro brez vsakega vpliva na Martiala.
Martial se je sicer delal, da je globoko vznemirjen, toda le, da bi s tem prestrašil očeta, v resnici je pa smatral grožnjo za otročjo.
Marie-Anne bi dobila isto pomoč od njega, če bi mu prinesla grozilno pismo ali ne.
Prišli so pa še drugi odločilni vzroki. Podjetje je bilo i nevarno, rizika velika, in vse to je močno vabilo Martiala k podjetju.
Rešiti življenje baronu Es-corvalu—sovražniku — iztrgati ga rablju iz rok v trenutku, ; ko je stopal na morišče, vse to J je močno zanimalo Martiala. I In zagotoviti srečo ženske, ka-I tero je oboževal s tem, da reši življenje sovražnika, in to celo potem, ko ga je zavrnila, 1 vse to se mu je zdelo nekako , plemenito.
i Potrebno je bilo samo, da • je preslepil očeta. To je bilo | povsem lahko. Potrebno je bi-I lo tudi prepričati lahkoverne-| ga markiza Courtornieu. To je bila bolj težavna naloga, toda tudi tu je doživel uspeh.
Vsega tega seveda ubogi Chanlouineau ni vedel in ga je torej toliko bolj morila skrb za Marie-Anne, če bo znala vse srečno izpeljati.