3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 10. januarja 2013  Leto XXIII, št. 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 10. januarja 2013 Porabje, 10. januarja 2013 ŠOLSKI POGLED NA PRAVKAR KONČANO LETO STR. 3 »ČAKA NAS ŠKE DOSTA DELA« STR. 4 Pohod na trej kralovo Dež nej volau vzejo pohodnikom »Škoda, ka je paut trno razmočena bila, ovak je biu pohod (gyalogtúra) krasen,« je pravla ena ženska za nami, gda smo že šli nazaj prauto vaško-gasilskomi daumi v Büdincaj. Ka je bila bole od daleč, se je čülo potejm tö, ka je govorila, nej pa gučala. Pa tak je mislilo največ pohodnikov, steri so prišli 6. januara, na den sveti trej kralov na pohod po Pouti po dolaj pa bregaj, steroga so organizejrali KUD Budinci, PKTD Andovci, Krajinski park Goričko pa občina Šalovci. Ranč dež, steri se je zazrankoma ešče redno lejvo, nej mogo volau vzeti pohodnikom, ka bi se spreojdli po lejpi naravi na meji med Vogrsko pa Slovenijo. Prišlo ji je kauli 250, največ ji je bilau iz Maribora pa okaulice (tau se je vidlo po tablicaj na avtomobilaj), dapa bili so Prleki, Sobočanci, Goričanci. Najmenje je bilau nas iz Porabja, škoda, ka si je nej več lidi tak mislilo, ka po svetkaj, gda se dosti gej, pigé pa »počiva«, nikomi nede škaudilo, če de malo pejški odo. Radi smo pa bili, gda smo vidli, ka ji je letos iz Körmenda prišlo sedem. Pohodnike, steri so se na začetki leko malo segreli s küjanim vinom, čajem ali kaj bole krepšim, zraven pa kauštali, ka vse dobroga so spekle büdinske vertinje, je najprva pozdravo domačin Vendel Žido, ml., steri je »motor« pohodov med Büdinci pa Andovci, potejm je pa rejč dau poslanci v slovenskom parlamenti Dejani Židani, steri je tau paut lani že preodo, ka je san biu pobudnik nordijske hoje po tej pauti. Malo po desetoj vöri so se pohodniki napautili prejk büdinske gauške do najbole söverne točke Slovenije pa po nekdenešnjom mejnom pasi, gde je pred 23. lejtami eške biu draut potegnjeni, prišli do mesta, gde je bila büdinska laktanja (stražarnica). Malo so si počinauli, kaj spili, pogeli, poslüšali ljudske pevke KUD Büdinci, stere je na fudaj sprvajo Djuši, pa šli tadale do Andovec. Na dvauri stare domačije pa Hiše rokodelstva so je čakali Andovčarge, njim pripravili sendviče, kuglof, čaj, vino... Tisti, steri so ešče nej ojdli v Porabji, so si leko poglednili »mali Triglav«, obnovleni križ. Pohodnike je čako ešče menjši tau poti, največ po asfalti. Malo pred ciljem so si leko poglednili ešče žive jaslice (betlehem) s trejmi krali v starom škednji v Büdincaj, pri steraj so spejvale članice büdinskoga drüštva. Za konec je pohodnike čakala straušanca (küjana kisejla kapüsta pa gra) s klobasi, tak ka s tauga pohoda nišče nej lačen ali žeden odišo. Več kak telesna (h)rana je pa pomenila prijaznost domanji lidi na eni pa drugi strani granice. Marijana Sukič Foto: S. Eöry, K. Holec Odhod iz Büdinec Na dvauri Hiša rokodelstva v Andovci Porabski knjižni dar 2013 SPOROČILA USPEŠNE MANJŠINE Porabski knjižni dar: dvojna številka Porabja, Porabski koledar in roman Štefana Kardoša Zajčja sled – Zaveča slejd, je posebna vrednota, ki spada med pomembne, že večletne pridobitve Slovencev na Madžarskem. Slovenski, zdaj Porabski koledar je začel izhajati pred časnikom (prva številka Porabja, 14. feb-ruarja 1991), bil je dobro sprejet in je že rahlo nakazoval prve stopinje proti samostojnosti tudi na drugih področjih. Zato kaže ponoviti: čeprav skromen po obsegu, je bil Slovenski koledar letnik 1986 pomenljiv s sporočilnostjo. Zapisano zato, ker se nekaterim na porabski, predvsem pa slovenski strani zdi vse doseženo nekako samo po sebi umevno, da se je zgodilo brez truda, znanja in resnega napora. (Na eno tákih ne-samoumevnih dejanj, a bilo jih je še in še, v prispevku »Daleč od oči, daleč od srca« opozarja Silva Eöry, a o tem kasneje). Porabski koledar 2013 prinaša na 314 straneh obilo zanimivega branja in doslej najobsežnejšo fotokroniko. Po koledarskem delu s fotografijami folklorne skupine je prva avtorica uvodnega prispevka Valerija Perger. »Ni nobenega drugega popolnejšega pristopa k resničnosti, kakor je imenovanje sveta z materinščino ...« so besede Edvarda Kocbeka za uvod v »Porabsko zgodbo«, ki jo je Valerija Perger začela »pisati, doživljati in živeti« pred dvajsetimi leti, ko se je odločila za delo v porabskem šolstvu. »Ta čarobni porabski svet, ta čuden in zmeden čas, nešteta vprašanja brez odgovorov, meje v glavah in v dušah, romantika, ki to več ni, slovenska materinščina, ki se bo ohranila le, če jo boste Slovenci v Porabju govorili med seboj in jo učili lastne otroke!« Avtorica doživlja Porabje večplastno, omenja napredek in opozarja na pomanjkljivosti, tudi matične Slovenije, ki Slovencem na Madžarskem ni vedno pomagala s pravimi ukrepi, med katerimi izstopa konkretna pomoč pri gospodarskem razvoju, o čemer se pogovarjajo in imajo kaj pokazati šele v zadnjih letih, po ustanovitvi razvojne agencije Slovenska krajina. Kar bi bilo mogoče pred dvajsetimi leti izpeljati z dobro voljo, je v sedanjih razmerah mogoče z velikim trudom. »Porabski Slovenci med Madžarsko, matično domovino Slovenijo in Evropsko unijo« je članek naslovil Geza Bačič in največ pozornosti namenil leta 1992 podpisanemu Sporazumu o zagotavljanju posebnih pravic slovenski manjšini na Madžarskem in madžarski narodni skupnosti v Sloveniji. Avtor opominja na doslednejše uresničevanje Sporazuma in sklepov Mešane meddržavne komisije, kajti dane obljube na zasedanjih komisije so prevečkrat zapisane le v zapisnikih in novinarskih prispevkih v medijih. Iz članka sicer veje optimizem, kar je tudi prav, kajti zagrenjenost nikoli ne rešuje problemov, lahko jih samo poslabša in jemlje voljo tistim, ki so pripravljeni zadeve spreminjati. Že omenjena Silva Eöry začenja s pomembno pridobitvijo, odprtjem mednarodnega mejnega prehoda med Gornjim Senikom in Martin-jem niti ne tako davnega leta 1992. Upravičeno zapiše besede tedanjega in prvega madžarskega predsednika Árpáda Göncza, ki je v govoru poudaril, da je »umrla norost,« pri čemer je mislil na več desetletij zaprto in močno zastraženo državno mejo. »Za mesec ali dva de minilo 25 let, ka sem kak novinarka začela oditi v lejpo pokrajino ob Rabi. Skoron ednauk na keden, več kak 1200 obiskov. Največkrat me paut zanesé prejk Srebrnoga brejga. In vsikdar, gda se tü pelan, se spomnim na tisti avgustovski den 1992. leta,« pravi avtorica, ki iz pozabe obudi prireditev Komu zvoni, ko se je Porabje s kulturnim in izobraževalnim utripom leta 1990 predstavilo v ljubljanskem Cankarjevem domu in gledalcem TV Slovenija. Avtor tega pregleda se ukvarja z vprašanjem, do kdaj – še – Slovenci na Madžarskem? S primerjalnimi podatki zavrne tudi v novejšem obdobju večkrat omenjeno mnenje, da se bo čez nekaj desetletij slovenska manjšina zlila v madžarsko večino. Dalje beremo občutke Marte Sever o prvem obisku v Porabju, Ferenca Kranjca finančno poročilo za leto 2012 in članek Martine Zakoč o delu Sekcije porabske mladine pri Klubu prekmurskih študentov: »V tem prispevku sem želela javno predstaviti naše bogato in pestro delo v dobro ohranjanja, predvsem pa razvijanja slovenske identitete pri mladih v Porabju, obenem pa prisrčno vabim mlade, da se nam pridružijo!« V razdelku Razprave in študije so prispevki Franca Kuzmiča, Marije Kozar Mukič, Jelke Pšajd, Júlie Bálint Čeh, Mateje Huber in Akoša Dončeca. V poglavju Ljudje in usode so avtorice in avtorji Irena Kalamar, Aleksander Ružič, Renata Varga, Marta Sever, Jože Karba, Rozalia Ropoš Rozsnyai in Klara Mešič. V poglavju Po dolaj pa bregaj je prvi avtor Dušan Mukič, za njim Iva Roš, Lidija Kosi, Irena Pavlič, Martina Zakoč in Ema Sukič. Na straneh Literatura objavljajo: Milan Vincetič, Dušan Mukič, Ernest Ružič, Miki Roš, v razdelku Za duge zimske večere pa Olga Gutman, Erika Glanz, Estera Pleša, Marta Sever, Majda Klement, Tilka Gider, Jože Ftičar in Vera Gašpar; Ciril Vidmar piše o romanju društva Šmar iz Žirov. Zad-nji, obsežen del koledarja je 2012 v kejpaj: fotokronika dogodkov Zveze Slovencev, kulturnih društev, šol, domala o vsem, kar se je zgodilo med Slovenci na Madžarskem. Urednik Porabskega koledarja, v katerem se tudi tokrat prepletata knjižni jezik in narečje, je Karel Holec, ki je prispeval tudi fotografije, ilustracije sta prispevali Mateja Jakopič in Marija Kozar, natisnili so 800 izvodov, večino za naročnike Porabja, del naklade pa je namenjen bralcem v Sloveniji. Uveljavljeni slovenski pisatelj Štefan Kardoš je avtor krajšega, vsebinsko dokaj vznemirljivega romana Zajčja sled – Zaveča slejd, natisnjenega v knjižnem jeziku in narečju. Za prestavitev v porabsko-goričko narečje sta poskrbela avtor in Marijana Sukič. Roman je izšel v sodelovanju z Zvezo Slovencev pri Podjetju za promocijo kulture Franc – Franc v knjižni zbirki Med Rabo in Muro, ki jo ureja Franci Just. Ernest Ružič ŠOLSKI POGLED NA PRAVKAR KONČANO LETO Srečno v letu 2013! Pa smo ga dočakali, leto, ki se končuje na to, menda nesrečno številko, leto, za katerega pesimisti pravijo, da bo še težje kot to, ki se je izteklo, optimisti pa, da bo mogoče malo manj težko kot lansko... Tu je in vsi, ki predvsem gledamo naprej, snujemo načrte. Že danes. A o le-teh prihodnjič, v tem zapisu pa bom podčrtala nekatere pomembne dogodke, dejavnosti in pobude, ki smo jih izpeljali v letu 2012, ki se je pred nekaj dnevi predvsem veselo poslovilo. Obširen napovednik dejavnosti v začetku leta pripravimo na Zavodu RS za šolstvo OE Murska Sobota in uskladimo s porabskimi šolami, v začetku šolskega leta pa o dejavnostih spregovorimo neposredno z učitelji in vzgojiteljicami ter predsednikom Državne slovenske samouprave, ki od julija upravlja in vzdržuje porabski dvojezični šoli in vrtca na Gornjem Seniku ter v Števanovcih. Vse naše dejavnosti (izobraževanje učiteljev, ekskurzije, pobude za učence in dijake, logistična podpora) financira slovensko šolsko ministrstvo preko Zavoda RS za šolstvo. V lanskem letu je to bilo približno 70.000 � in tudi v letošnjem letu je obljuba, da se ta sredstva naj ne bi bistveno zmanjšala. Vsekakor pa se bomo še naprej trudili in izbirali res najpomembnejše dejavnosti v pomoč pri pouku slovenskega jezika in uzaveščanju mladih ter najmlajših Porabcev o pomenu jezikovnega znanja za ohranjanje identitete skupnosti kot tudi posameznika. Poleg stalnega stika s šolami in vrtci, strokovnih svetovanj, logistične podpore v obliki slovenskih knjig, otroških in mladinskih revij, delovnih materialov ter pripomočkov, ki smo jih nabavljali vse leto, bom strnila nekatere ključne poudarke, dosežke in dejavnosti minulega leta. Zdijo se mi važni, zato jih je potrebno izpostaviti. V porabskih narodnostnih vrtcih je vse leto nudila strokovno in jezikovno pomoč vzgojiteljica asistentka, za ta namen zaposlena v Vrtcu pri OŠ Kuzma. Dejavnost je financiral Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tudi v letu 2013 naj bi se ta prepotrebna pomoč nadaljevala, za kar se jim toplo zah-valjujemo. Novost, za katero smo si dolgo prizadevali in končno bili uslišani, pa je bila začetek dela učiteljice asistentke v porabskih šolah februarja lani. Spet nam je razumevajoče, z veliko posluha za porabske šolske kadrovske probleme priskočila na pomoč OŠ Kuzma, predvsem ravnatelj Jožef Škalič, ki se mu najiskreneje zahvaljujem; dejavnost je financiralo slovensko šolsko ministrstvo, a le do konca avgusta. Potem so se začeli problemi, kakršni se, upajmo, ne bodo več ponovili. Za 4 mesece je finančno pokritje stroškov dela učiteljice zagotovil Urad, za kar smo jim globoko hvaležni. Njeno delo, ki poteka na štirih šolah, največ na števanovski, pa ni le asistenca učiteljem, temveč tudi poučevanje, saj v Porabju primanjkuje učiteljev slovenščine in dvojezičnih predmetov. Za leto 2013 je najdena nova formula financiranja te dejavnosti, upajmo, da uspešna. Porabski dijaki monoštrske gimnazije in srednje strokovne šole, ki se učijo slovenščino, so v aprilu preživeli intenzivni teden učenja slovenščine v Ljubljani, že četrti po vrsti. Poleg dopoldanskih jezikovnih ur so se s slovenščino v živo srečevali na različnih popoldanskih in večernih aktivnostih in ugotavljali, da v avtentičnem jezikovnem okolju in ob pomoči pravih učiteljev slovenščina pravzaprav ni težka. V maju in juniju so osnovnošolci narodnostnih šol skupaj s svojimi učitelji spoznavali Slovenijo na štirih (dve 1-dnevni in dve 2-dnevni) ekskurzijah. V začetku julija je potekal tradicionalni letni Seminar slovenskega jezika in kulture za porabske pedagoge, tokrat v Slovenj Gradcu. Poleg vrhunskega strokovnega in družabnega programa si bomo ta seminar zapomnili po izjemnem številu udeležencev – bilo jih je kar 20! Upam, da bomo tudi v bodoče to število ponavljali. Poln avtobus počitniško razpoloženih porabskih šolarjev z učitelji spremljevalci pa je sredi julija odpotoval na 8-dnevne, prav tako tradicionalne jezikovne počitnice v Piran. Morje, sonce, različne morske in druge dejavnosti, in seveda slovenščina skozi pouk, petje, igro, sprehode, oglede – vse to se je dogajalo v Piranu. In ko smo se poslavljali, smo si bili enotni, da so to bile najboljše piranske jezikovne počitnice doslej… In je prišlo novo šolsko leto, nove naloge in dejavnosti. Dvojezični šoli na Gornjem Seniku in v Števanovcih sta prešli v upravljanje krovne narodnostne organizacije, Državne slovenske samouprave, in tako postali v nekem smislu še bolj slovenski. Število učencev zadnjih nekaj let celo narašča, a to ni vselej dober obet, saj se je predvsem v Števanovcih izkazalo, da večina staršev iz Monoštra svojih otrok v to šolo ni vpisala s pravimi in iskrenimi nameni, gotovo pa bi šola lahko storila veliko več na poudarjanju pomena dvojezičnosti za lasten obstoj in delovanje ter se tako izognila vsiljivcem, ki ji bodo v vedno večje breme… Veliko vsega je bilo postorjenega, a zmeraj se najde kakšna senca, ki oplazi ali skazi še tako dobre namene. Nobene še nisem rekla o pouku slovenščine v Monoštru, ki me – razen redkih, svetlih izjem – vedno bolj skrbi. Kaj bo naslednje leto s slovenščino – seveda mislim táko, pri kateri bi se učenci kaj naučili – na gimnaziji ali na predmetni stopnji osnovne šole? To vprašanje sem postavila nekaj pomembnim gospodom in gospem, a odgovora ni. Pa ga boste morali dati, prekleto! Saj je veliko staršev, ki želijo, da se otroci kaj naučijo, da opravijo jezikovni izpit, da gredo v Slovenijo jezikovno pripravljeni študirat… Da se ne ponavljajo travme ob nezadostnem znanju jezika… In prepričana sem, da bo vedno manj takih, ki bi se vpisovali k slovenščini zaradi zastonjskega smučanja, letovanja na morju in ekskurzij… Leto 2012 je tako za nami. Kulturno smo ga zaključili v SNG Maribor ob ogledu veličastne gledališke predstave Draga Jančarja Veliki briljantni valček. Tradicionalni prednovoletni kulturni večeri ob gledališki predstavi ali koncertu so naša zahvala porabskim učiteljem, kulturnim delavcem, vsem, ki se trudijo ohranjati slovensko bit Porabja pri življenju; veliko tega bo še potrebno, ne bi razmišljala predaleč naprej. Tudi pred dvajsetimi leti, ko sem prišla v Porabje, nisem zrla tako daleč; a tu smo, danes in jutri, naši otroci pa tudi pojutrišnjem, zato poskrbimo zanje. V vseh pogledih. Dajmo jim, kar smo jim dolžni dati: del sebe, svoj jezik, kulturo in spoštovanje tradicij. To je kapital za bodočnost… VALERIJA PERGER Izpopolnjevanje učiteljev Začetek šolskega leta na Gornjem Seniku OD SLOVENIJE… Prihodnost je v mladih »Čaka nas ške dosta dela« Velikokrat lahko slišimo ta stavek, ki ga je sredi decembra povedal tudi generalni konzul RS v Monoštru Dušan Snoj na srečanju s porabskimi mladimi. Pred božičnimi prazniki je nam-reč povabil monoštrske dijake, ki se učijo slovensko, študente, ki trenutno študirajo v Ljubljani, in tudi tiste mlade, ki so že končali študij in se vrnili v Porabje, kjer tudi delajo. Namen srečanja je bil, da bi se mladi pogovarjali o možnostih učenja slovenskega jezika ter študija v Sloveniji. Mlade je najprej pozdravil generalni konzul, ki je na kratko predstavil prednosti in lepote študija v matični domovini. Med povabljenimi gosti je bil tudi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, ki je tudi sam študiral v Ljubljani. Izrazil je upanje, da se bo čim več dijakov odločilo za študij v Sloveniji in da se bodo le-ti tudi vrnili v Porabje, kjer bodo s svojim znanjem v korist svoji rojstni krajini. Šaljivo je še povedal, da tisti, ki bodo našli svojega partnerja v Sloveniji, naj ga pripeljejo s sabo domov, saj Porabje potrebuje mlade izobražence, ki govorijo slovenski jezik, kajti vsem bodo poskušali zagotoviti službo. Višja svetovalka za porabsko šolstvo Valerija Perger je ponudila svojo pomoč pri urejanju zadev v zvezi s študijem v Sloveniji. Povedala je, da je težava v tem, da nekateri študentje pustijo svoj študij in se po dveh-treh letih vrnejo na Madžarsko, brez diplom in brez perspektiv za življenje. Sodelavka generalnega konzulata Andreja Kovač pa je predstavila, na katerih področjih bi lahko dijaki izkoristili znanje slovenskega jezika, če bi se odločili za študij v Sloveniji. To so: pravo, turizem, medicina, ekonomija in agronomija. Ob koncu srečanja so se lahko mladi med sabo pogovarjali o študiju v Sloveniji, dijaki so lahko vprašali o izkušnjah tiste, ki trenutno študirajo, in tiste, ki so že končali. Kar nekaj prisotnih gimnazijcev in srednješolcev je izrazilo namen, da bi študirali v Sloveniji. NVN »Po dugij lejtaj, leko povejmo, ka je za nami uspešno leto, sploj ka se tiče Državne slovenske samouprave,« je svoj pogled na leto 2012 predstavo predsednik té organizacije Martin Ropoš in ške poudaro: »Moja ocena je, ka se je tüdi položaj Porabskih Slovencov pobaukšo. Rejšili smo ene prob-leme, ka so se že skoron deset lejt ponavlali. Vseeno pa tau ne pomeni, ka smo z vsemi stvarmi - ka se tiče financiranja in ške drügih stvari - čista zadovoljni. Čaka nas ške dosta dela.« Porabje so v leti 2012 zaznamovali obiski politikov, med sterimi trbej ške posebej omeniti marčevski obisk slovenskoga in madžarskoga predsednika, Danila Türka in Pála Schmitta. Dobro obiskano je bilou avgustovsko državno srečanje Porabskih Slovencov v Števanovcaj, geseni je bilo v Ljubljani 13. zasedanje mešane manjšinske komisije, izstopala pa je tüdi odločitev Državne slovenske samouprave, ka prejk vzeme skrb za obej dvojezični osnovni šauli, na Gorenjom Seniki in v Števanovcaj. »Na podlagi nauvoga zakona o narodnosti se je pokazala ta možnost. Na hitro smo se mogli odlaučiti in 1. julija smo gratali vzdrževalci tej dvej narodnostnij šauli. Tri mejsece je trpelo, ka smo uredili financiranje šol in vrtcev. Oktobra, gda smo daubili pejneze, je v proračuni seničke šaule falilo eške štiri milijone forintov. Tau pa zatou, ka so se na razpis za dodatna sredstva prijavile občine, štere so na žalost iz leta v leto menje pejnez dobivale za tau. Na začetki je bilou 28 milijonov forintov, te je spadnilo najprlej na 25 pa na 23 in nazadnje na 19 milijonov forintov. Brž smo se obrnauli na ministrstvo in vse kaže, ka mo tej štiri milijone forintov dobili. Pogodba je že podpisana. Celou tak kaže, ka de šaula dobila šest milijonov forintov, pouleg pejnez za delovanje, ka smo nej računali, ške dva milijona za investicijo,« je povedo Ropoš in pojasno, ka ka se tiče financejranje šaul, odgovorni pravijo, ka letos nede nikše spremembe, za drügo leto pa do pripravili nauvi koncept. »Smo v istom položaji kak verske šaule. Obečano nam je, ka mo stoprocentno financirani. Eden del tej sredstev že vidimo v državnom proračuni, steroga je mejseca decembra madžarski parlament sprejel. Veseli smo tüdi, ka se je po desetij lejtaj spremejno tüdi proračun Radia Monošter, steri zdaj dodatni del, 15 milijonov forintov, dobi že od 1. januara naprej. Té pejnaze je radio lani daubo komaj konec decembra. Pauleg šoule in radia do dodatna sredstva zagotovljena tüdi za našo slovensko zbirko,« je pojasno Martin Ropoš in povedo ške, ka do novine Porabje isto kak lani dobile 24 milijonov forintov, pa tüdi Državna slovenska samouprava de v letošnjem leti iz državnoga proračuna dobila telko kak lani, 41 milijonov forintov. Tau je vsota, ka je že sedem lejt gnaka. »Če gledamo na letošnje leto, mogauče nemo meli telko pomembnih obiskov. Leko pa že zdaj povem, ka ta nas 8. feb-ruara, na slovenski kulturni praznik, obiskala Žiga Turk in Zoltán Balog, ministra, steriva sta zaduženiva za področje kulture in šolstva. Z naše strani je tau ške bole pomembno zatau, ka je tau minister za človeške vire, pod steroga spadamo tüdi narodnosti na Madžarskom,« je poudaro Ropoš in opozoro tüdi na pozitivno spremembo, ka se tiče razpisov. Do 10. januara je rok, do steroga se slovenske in druge organizacije, pa tüdi drüštva, leko prijavijo in zaprosijo za pejneze za pripravo kulturnih programov in drügo. »Pejneze naj bi dobili že okauli mejseca aprila. Največ ka se lejko dobij, je 100 gezero forintov, če pa je kakša državna prireditev pa 400 gezero forintov,« je izpos-tavo sogovornik in raztolmačo, ka de Državna slovenska samouprava svoj proračun sprejela do 15. februara. »Letos mo nadaljevali projekt postavljanja spomenikov, ka jih postavlamo vsem tistim, steri so se izselili iz Porabja in jin doma samo ške vözvonijo, kak je tüdi napis. Vsakša porabska slovenska ves naj bi dobila na svojom cin¬tori oziroma graubišči svoj spomenik. Letos mo spomenika postavili na Gorenjom Seniki in v Števanovcaj,« je pojasno Martin Ropoš in povedo, ka de se nadaljeval dvoletni projekt, v steron je vodilni partner števanovska šaula, s pomočjo steroga naj bi porabske slovenske šole dobile manjkajoče učbenike, delovne zvezke in pri¬ročnike za pouk slovenskega jezika. Silva Eöry Novi pokojninski zakon V začetku novega leta je začel veljati novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), zaradi katerega naj bi bilo prihodnje leto po napovedih ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka deset tisoč novih upokojencev manj, kot bi jih bilo sicer, v pokojninski blagajni pa se bo to menda poznalo kot 150 milijonov evrov. Po ZPIZ-2 se bodo postopoma, v šestih letih, izenačili pogoji za starostno pokojnino žensk in moških: 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe oziroma 65 let starosti ob najmanj 15 letih pokojninske dobe. Otroke, ki bodo po novem prinašali le znižanje upokojitvene starosti, ne pa tudi dodane dobe, bodo praviloma lahko uveljavljale le ženske z najmanj 38 leti pokojninske dobe, razen če je bil moški tisti, ki je skrbel za otroka v prvem letu njegovega življenja. Tudi služenje vojaščine bo štelo le za znižanje pogoja starosti, in sicer v dolžini dveh tretjin odslužene dobe, študijska leta pa bodo lahko dokupili le še tisti, ki bodo pogoje izpolnili v prihodnjih treh letih, pozneje pa to obdobje, kot večina drugih, za katera niso bili plačani prispevki, ne bo več štelo. Država se krepi v NLB Praznični teden je razburkala novica, da bo država od belgijske KBC po ceni en evro za delnico odkupila 22-odstotni lastniški delež Nove Ljubljanske banke (NLB). Država bo tako za 2,765 milijona evrov postala neposredno in posredno 86-odstotna lastnica največje slovenske banke. KBC bo tako v celoti izstopila iz lastniške strukture NLB in izpolnila strateški načrt, v katerem se je zavezala, da bo prodala svoj delež v banki. Ta je bil po neuspelem poskusu prevzema večinskega lastništva v banki leta 2006 ocenjen kot nestrateška naložba. Država bo lahko po transakciji enovito vodila vse pomembne strateške odločitve v banki, prenos slabih terjatev na slabo banko in pozneje prodajo. Dijaki, študentje in že diplomirani mladi na srečanju na Generalnem konzulatu v Monoštru … DO MADŽARSKE Pun košar Maribor 2013 Pismo iz Sobote PO EVROPSKI PRESTOLNICI KULTURE ŠE EVROPSKO MESTO MLADIH Stara šega je gé, ka si lidgé za božič pa nouvo leto kakši dar podarimo. Inda svejta smo si pune košare darouv podarjali. V preminoučom leti je toga nej bilou zavolé. Zaprav je toga bilou za eno trno malički žačko ali pa eške toga nej. Ja, kriza! Ja, recesija! Nega pejnez! Šparati trbej! Remen kouli pojasa trbej stiskavati! Zavolo vsega toga, kak že povejdano, so svetki bili bole srmaški. Depa, dari so dun prišli. Doubili smo je pun košar. Pa tou ranč na prvi den nouvoga leta. Za tou so skrb meli naši najbole prejgnji. Vejn, nas trno radi majo, ka je té košar naprej prišo. Ka leko v tom košari najdemo? Vsefele, dragi moji, nut je vsefele gé. Kak prvo so nouve porcije. Velke porcije so tou. Nej kakše male. Vej pa dar mora bogati biti, zatoga volo so se porcije zdignole, kak že dugo nej. Kama do té pejneze od nji šli, ge ne vejm. Tou tö ne vejm, če nas tou vöpomore iz té krize. Depa, kak pravijo, dari ne smejš v zobé gledati, vsikši dar trbej vzeti pa fala prajti. Tadale smo v tom košari eden pak najšli, v sterom je vse drakše. Na nej ranč vse, depa, dun v njem je dosta toga gé. Smetje je drakše. Na, nej ranč smetje, drakše je tou, ka nam je vkraj vozijo. Pravijo, ka zavolo pancina. Ja, vej je za nas tö drakši, nej samo za nji. Tou smo tö najšli zmejs med darami. Ka vse tam nut najdemo, eške ne vejmo. Vej tou vsikšomi naprej pride, gda oprvin v bauto nut stoupi pa gda račun domou dobi. Vcejla nouvi dar so gé penzije. Kak prvo, une so menjše, kak drugo, za njou de trbelo dukše delati. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, se je toga dara tak postrašila. Se ga je postrašila, ka si je brodila, kak de nazaj delati mogla titi. Košar pa je eške nej prazen! Nut v njem so obečanja, kak s tejmi paki vö iz recesije pridemo. Té pak je najbole žmeten od vsej. Tou, vejn, zatoga volo, ka so rejči od naši prejgnji tak žmetne. V našoj krčmej si mi po svoje brodimo. Ne brodimo si, kak si tisti naši prejgnji v Lublani brodijo. Mi bi njim najraj te dare nazaj dali. Vej pa vsikši vej, kak je tou gé. Če človek pejnez nema, ne more nika küpiti. Če pejnez nema, ne more porcije plačati, je ne more v Lublano davati. Depa, sto smo mi, ka mo si po svoje brodili? Vejn, tisti tam v prejgnjon varaši dun več od nas znajo pa vejo. Leko, ka nas vrag vzeme. Leko, depa, za tou mo mi krivi, nej tisti tam, ka so nam té košar naprej prinesli. Kak sam že napiso, dari nej sloboudno v zobé gledati. Za vsikši dar trbej fala prajti. Zatoga volo našim prejgnjim drugo ne smejmo prajti, kak samo, fala, rejsan velka fala. Zdaj leko samo tadale čakamo, ka eške dobimo za svetke v toum nouvom leti, ka nas eške čakajo. Če si gospudje ne morejo zbroditi, mi smo v krčmej že gor prišli, kak bi leko bilou. Za kulturni svejtek nam leko darüvajo bole drage knjige pa doj zaprejo teatre. Za vüzem aj nam za dar dajo nouve porcije za miranje. Za 1. maj, svetek dela, aj de dar, ka de naše delo eške menje vrejdno. Za velko mešo mujs vsikši mora v cerkev pa tam plačati za mešo. Za božič bi biu najboukši dar, ka bi našomi kormanji vsikši plačo za njegvo delo, vej pa za nas delajo. Za nouvo leto 2014 pa bi na leko dali dar, v sterom bi bilou leko rejsan nika lejpoga. V njem bi nam zapovedali, ka je kak najbole radi mamo. Sto té dar ne vzeme, mujs v vouzo mora biti zagnani. Ja, človek vsikši dar mora vzeti. Zatoga volo njim leko samo fala, pa ške gnouk velka fala povejmo, vej je pa recesija, je kriza, uni pa pred nas dun pun košar darov doj dejejo. Kak je tou lepou, ka nej? Miki Že 370 tisoč prošenj za madžarsko državljanstvo V zadnjih dveh letih so registrirali 370 tisoč prošenj za madžarsko državljanstvo, je povedal Madžarski tiskovni agenciji (MTI) podpredsednik vlade Zsolt Semjén, odgovoren za nacionalno politiko. Zavrnilo se je manj kot 1,5 odstotka prošenj, največ takih, kjer vlagatelj sploh ne govori madžarskega jezika in niti ne kaže pripravljenosti za učenje madžarščine. Po besedah podpredsednika vlade se bo v letu 2013 posvečala posebna pozornost Madžarom po svetu, predvsem živečim v diaspori v zahodnih državah. Temu sta namenjena programa Julianus in Kőrösi Csoma. Cilj prvega je, da bi zbrali vse tiste predmetne spomine, ki dokazujejo, da so Madžari v diaspori obogatili tako splošno madžarsko kulturo kakor tudi kulturo države, v kateri živijo. Bistvo programa Kőrösi Csoma je, da se obiščejo organizacije in skupnosti Madžarov po svetu, da bi jim pomagali pri ohranjanju madžarske identitete in jezika. Ustanovljeni okraji S 1. januarjem so po tridesetih letih ponovno začeli delovati okraji, ki državljanom obetajo manj birokracije in poenostavljeno upravljanje poslov. Po vsej državi bo delovalo 198 okrajev, 23 v glavnem mestu, 175 pa na podeželju. Država namenja delovanju okrajev skoraj 35 milijard forintov. Okraji bodo prevzeli določene funkcije občin, med drugim bodo skrbeli za izdajo raznih dokumentov (osebnih izkaznic, potnih listov, vozniških dovoljenj itd.). Opravljali bodo okoljske naloge in naloge v zvezi s pravicami otrok. V okviru okrajev bodo delovale fitopatološke postaje, zemljiški uradi in zavodi za delo. Svečana zaobljuba vodij okrajev je bila 17 decembra. Od 198 vodij okrajev je 11 županov, toda ker je županovanje nezdružljivo s to funkcijo, se mu morajo v treh tednih odpovedati. 7 vodij okrajev je poslancev v parlamentu, ti lahko poslansko funkcijo obdržijo do naslednjih volitev. Kljub vsem organizacijskim, izvedbenim in predvsem finančnim zapletom so Maribor in partnerska mesta, med katerimi je bila tudi Murska Sobota, zadovoljni z dogajanjem v Evropski prestolnici kulture Maribor 2012. Bilo je 5230 zelo različnih domačih in mednarodno obarvanih dogodkov, praznični utrip je bilo čutiti na domala vsakem koraku, prireditve pa si je ogledalo, tako statistika, prek 2 milijona obiskovalcev. Med odmevnimi sta bili tudi razstavi Nemci in Maribor s 14 474 obiskovalci in Gledat, kaj delajo, o Slovencih na avstrijskem Štajerskem. Dobro sprejete so bile tudi z EPK povezane prireditve v Murski Soboti. Zdaj, ko vodstvo EPK in partnerska mesta delajo podrobnejše ocene, je Maribor s 1. januarjem pos-tal Evropska prestolnica mladih. V želji vseh, da bo manj zapletov, zlasti finančnih, kajti prestolnica mladih ni napovedala velikih naložb v objekte, denimo poslopje umetnostne galerije (od katerih se v programu EPK ni uresničila niti ena, ker ni bilo denarja), zato pa več vsebine ali kot je povedala vodja pisarne EPM Maribor 2013 Sara Sorger, so od prijavljenih 120 programov izbrali 52. Tako bo rdeča nit celotnega dogajanja zajeta v 11 programskih sklopov, ključni so stanovanjska problematika, neformalno izobraževanje, medkulturno povezovanje, kulturno ustvarjanje, zaposljivost in prostovoljstvo. Organizatorji pričakujejo v Maribor približno 3 tisoč mladih, popotnikov, raziskovalcev, željnih novih izkušenj in znanja. Marca bo v Mariboru glavna konferenca, aprila pa naj bi se na skupščini evropske študentske mreže zbralo kar 600 udeležencev, na sejmu zaposlovanja pa 1500 gostov. Od začetka v Rotterdamu peta evropska prestolnica mladih ima sorazmerno skromen proračun, nekaj manj kot 3 milijone evrov, od tega so z milijon in pol ovrednoteni projekti, 1,2 milijona pa bo potrebnih za njihovo izvedbo. eR Ulično gledališče je pritegnilo poglede množice obiskovalcev vseh starosti. V programu EPK, Literarni hiši Maribor, ki jo je vodil Marjan Pungarnik s(mo) nastopali tudi s Porabjem povezani avtorji. Delo ne škaudi Dosta je taši lidi, šteri na tejm delajo, ka zvejo od koga, kak leko eden človek najduže žive, brezi tauga, ka bi betežen biu. Tak mislim prvin so lidgé samo rejdko djeli mesau pa dosta več so delali, se mantrali kak gnesden, pa itak so duže živeli. Če tak gledamo, te bi leko prajli, ka delajmo dosta pa djejmo malo. Dapa tak mislim, ka tau je zato nej cejlak tak, v Afriki lidgé tak živejo, pa eštje tak dugo ne živejo kak mi. Gizella Super, po možej Karšai, iz Varaša so osemdesetštiri lejt stara, pa do tejga mau je eštje betežna nej bila. Leko ka de ona znala taprajti, kak nam trbej živeti, aj taša lejpa lejta leko zadobimo? - Tetica, vi ste iz Števanovec prišli na Židovo, pa kak vejm, dosta bratov pa sester ste meli. Kelko vas je bilau vsevküp? »Šestnajset mlajšov (otrok) nas je bilau, dapa šest je že te mrlau, gda so eštje mali bili. Tak ka šest bratov je ostalo pa štiri dekel. Tistoga reda se je večkrat tašo zgaudilo, ka so mali mlajši mrli.« - Gde ste vi doma bili v Števanovci? »Mi smo v Otkauvci bili doma, tam na najvekšom brejgi, gde so Žužini, Djürvini pa Pultjini doma.« - Kak se spomnite na tista lejta, gda ste mali bili, gda je vas tak dosta bilau doma? »Gda sem malo vekša bila, te sem že slüžit odla, tak ka dja sem doma dosta nej bila, samo te, gda sem eštje sploj mala bila. Dos-ta nas je bilau, pa ovak bi nas stariške nej mogli gorazraniti. V šaulo sem dja že od Brgauncini odla, gde sem slüžila, tam je mena dobro bilau, zato ka so me tahranili, pa nikdar so me nej laučili od drügi. Ka sem pa peneze dobila, tis-te so starišom dali. Krave sem pasla, posaudo sem prala pa pucala v rami, gda sem že vekša bila, te sem pa že tjöjala tö.« - Radi ste krave pasli? »Rada sem pasla, dapa gnauk je bila edna taša krava, stera mi je vsigdar vujšla, dapa nej daleč odiš-la. Gda sem skrjej üšla k njej, te je par mejterov dala staupila, tak ka cejli čas sem samo za njauv odla. Za vraga sem go nej mogla zgrabti, tau mi je že vse na žile šlau.« - Kak dugo ste slüžili? »Bila sem pri Trnjarini, pri Mlinarni v Andovci pa pri Caki v Varaši tö, dapa največ sem pri Bargauncini slüžila. Dja sem slüžila vejn cejlak dočas, ka sem osemnajset lejt stara nej gratala, potistim sem pa doma vertivala. Gda sem dvajsti lejt stara bila, te sem se pa že tak oženila pa te tak sem na Židovo prišla.« - Kak ste se spoznali z možaum? »Te sva se spoznala, gda sem dja v Varaši pri Caki slüžila. Oni so meli edno velko bauto pa kak mauž tak žena sta tam delala. Dja pa vrkar, kak so više baute doma bili, sem taši lapec bila pa delala sem vse, če je trbelo, eštje reteše sem pekla. Gda so mi najprvin tau prajli, so mi vlase vse vkumas stali. Dapa ona kak vertinja mi je vse lopau taprajla, pa so se posrečili reteške. Od tistoga mau vejm dja tak dobre reteše pečti, pa zdaj so se že od mene navčile hčeri tö. Dja sem se od nje sploj dosta vse navčila, leko povejm, ka skur vse, ka znam. Ona me je dostakrat poglenila, gda sem kaj delala, pa če kaj nej dobro bilau ali ovak bi trbelo naprajti, te mi je vsigdar lopau taraztolmačila, kak aj delam, pa nikdar se je nej drla z menov.« - Kelko mlajšov mate? »Štiri hčeri mam pa dva sina. Dva sina pa edna hčerka so nej daleč kraj od mene zidali, tak ka vsikši den je vidim.« - Vaš mauž je gde delo? »Dočas, ka smo eštje v Otkauvci bili, te tü pa tam, če je kakšno delo bilau, dapa gda smo se na Židovo prišli, te je že v kosavno fabriki delo, pa od tistec je odišo v penzijo.« - Pa vi ste odli kama delat? »Dočas, ka so mlajši eštje mali bili, dočas sem doma bila, zato ka nej je bilau kama djati. Gda so že vekši malo zrasli pa so skrb meli menše, te sem dja že tü v kosavno fabriko odla delat.« - Ka ste vi tam delali? »Dja sem tam pucala pisarne, pa sem dja tü od tis- tec odišla v penzijo. Potis-tim so mi tak prajli, ka če bi prajla, ka štjem delati, te bi eštje leko tadala ostala pa delala tak pri penziji. Tau sem dja nej znala, pa sem v gostilno Tromejnik odišla pucat. Dugo sem nej bila tam, zato ka je sploj rano trbelo začniti delati, pa tau je te že nej zame bilau. V tretjoj vöri sem stanila pa v štrtoj sem že začnila, zato ka v petoj so že odprli, pa dočas je vse čisto moglo biti.« - Vidlo se je vam tü na Židovi, gda ste se prišli? »Vejš, ka se je vidlo, da je vse tak paulek bilau, nej tak kak z Otkauvec. Tam sem že rano mogla stanti, če sem pricajtoma v slüžbi stejla biti. Najbola lagvo je v zimi bilau, gda je velki snejg dolaspadno, cejlak sem se tazmantrala, dočas ka sem z biciklinom v Varaš prišla.« - Gda ste se prišli na Židovo, te ste zidali ali ste ram küpli? »Tü je bijo eden stari ram, ka so ga od moža stariške meli, dapa z zemle je bijo pa se je edna stejna vöobrnaula, gda je gnauk eden taši velki dež bijo. Te smo dale znak šli, zato ka več iž je bilau, dapa za par lejt je mujs bilau zidati, ka je fejst nanikoj üšo. Od moža brata, šteri je v Avstriji živo, smo te grünt dolatjöjpili pa te tak vcujstanili.« - Steroga leta ste začnili zidati? »Če si dobro nazaj mislim, te petdesetpetoga leta.« - Meli ste pejneze? »Nika malo smo meli, krave smo odali pa smo nika malo pejnez tü goravzeli od banke. Dja sem fejst šparavna bila, pa sem pejneze vsigdar znala nut-ftalati, tak ka brž smo dug nazajplačali.« - Gde ste se vi navčili tak fejst šparati? »Tak sem se navčila šparati, ka je nej bilau pejnez. Ka malo sem mejla, tiste sem pa morala tak nutftalati, ka aj na vse dojde, ka je potrejbno bilau. Pa tau je te tak v meni ostalo, ka sem vsigdar šparala, pa sem znala šparati. Istino, stariške so namé doma tö vsigdar natau včili. Pa tau so erbali od mene moji mlajši tö, šteri so ranč tak kak dja, fejst šparavni pa delavni.« - Zdravje mate? »Hvala baugi, nika se ne morem taužiti.« - Ka mislite, kak ste leko tašo zdravje, pa taša lejpa lejta zadobili? »Vejn zato, ka dosta sem delala, sploj dosta, pa tak mislim, ka delo ne škaudi. Če več delaš pa rad delaš, tau ti je samo na hasek. Drügo pa tau, ka sem dja vsigdar dobro znala tjöjati, pa vsigdar sem dobro pa zdravo djesti djejla, ka sem sama sebi stjöjala.« Karči Holec PRIPOVEJSTI VESELOGA FUDAŠA Skur niške je nej vedo, kak se zové. Vsikši pa ga je pozno. Skur niške je nej vedo, kelko je star. Vsikši je samo vedo, ka je na toum svejti. Skur niške je nej sejdo, gda je svoje fude raznok potegno. Skur niške je nej vedo, kak dugo že igra. Niške pa je nej sneni grato, gda je začno pripovejdati svoje prpovejsti. Leko, ka so se za istino zgodile, leko pa, ka nej. Depa, vsigdar ostanejo prpovejsti veseloga fudaša. Zvejzda Veseli fudaš je trno rad sejdo pred svojim ramom. Tam na dvouri je sejdo pa gledo v nebo. Je gledo ta doj po potoki. Je gledo, kak vöter češe drejve. Je gledo doj po poštiji, sto po njoj ojdi. Je rad gledo v okna svojga rama, kak bi gledo v gledalo. Pa je znou-va pogledno ta gor v nebo. Na, takšo šegou je emo, če je nej v kakšnon mesti fude vlejko. Najbole rad pa je biu, če je emo čas vnoči gledati tagor. »Vsikši človek na toum svejti svojo zvejzdo ma,« je rad pripovejdo. »Kak ge, tak ti, vertinja, pa ti mladi vert pa ti ranč tak, pojeb. Ka me gledaš!?« se je po svojoj staroj šegi samo tak delo, ka se kori. »Ja mali moj, ti že tö maš svojo zvejzdo na nebi. Emo si jo v tistoj minuti, kak si se naroudo. Vsikši od nas jo je doubo, gda je na svejt prišo. Vsikšomi se je v tistoj minuti gor vužgala. Tou je tak pa nikak ovak sploj ne mora biti,« je visko zdigno pravi prst, kak bi kakši školnik biu. »Ka bi vsikši človek zvejzdo emo?« se je čüdivala mlada vertinja. »Leko ka, depa, nebo je dun nej tak velko.« »Nebo je zavolé za vse lidi na toum svejti. Za tiste, ka ji več nega pa za tiste, ka eške pridejo na té svejt,« je naraji djau veseli fudaš. »Če ne vörvlete, vam eno pripovejst povejm.« Niške je nej pravo, ka nej. Vsi so kuman čakali, aj zač-ne, pa je začno: »Od toga mi je gučo eden stari možakar. Nej samo, ka je stari biu. Biu je stari pa trno čeden človek. Zatoga volo vörvlite, ka je tou tak, kak mi je povedo. Gda je eške mladi biu, se je oženo. Un pa njegva sta se trno radiva mela. Že sta dva deteta mela. Na, držina je čakala, aj ške peti na svejt prijde. Nej peto dejte. Aj držina dobi petoga človeka, dobro, tretjoga deteta. Depa, neje dobro bilou. V maminom trbüji se je nej dobro godilo. Vej pa ženske tou vejo. Neje bilou, kak bi trbelo. Tisti drouvni človek tam nut v mami bi leko mrou. Leko bi ali pa nej. Té možakar je v nebo gledo. Tam so se zvezde svejtile. Tak je pripovejdo pa ge vörvlen, ka je ranč tak bilou. Un je tagor gledo, ženske pa so pri njegvoj ženej bile. Gledo je tagor. Ena nouva zvejzda se je malo gor vužgala, je začnola svejtiti pa se je doj vgasnola. Pa je po tejm znouva svejtila pa se je že pa doj vgasnola. Srce ga je bolelo, ka je nej vedo, če malo dejtece živo ostane ali pa nej. Zvejzda pa tadale, vužiga se pa znouva doj vgasne. Tou je trpelo pou nouči. Padar pa ženske so bile tam pri njegvoj ženi, nika je nej mogo pomočti. Samo je leko čako pa gledo tou zvejzdo.« Miki Roš Gladen Matjaš Indasvejta je biu prejk seden brgouv pa seden orsagov, či ešče nej dale, eden sirmaški človek. Zvali so ga Gladen Matjaš, ár vsigdar je samo malo djo. Sirmak se je tak odloučo, ka de išo v gouško, gdé se leko gori obejsi. Gori je gledo na drejva, gdé bi leko najšo boug-še mesto. Kak je gledo, pred njega je prišo vrag i ga pito: - Ka iščeš, Gladen Matjaš? - Kadilo iščen, ka bi vas vöskadio iz pekla! Vrág se je trno zbojo. Proso je Matjaša, naj jij njá tan, pa njemi dá vse, ka de on proso. - Teda pa mi daj eden mejter zlata! Vrag ga je njemi dáo i Matjaš ga je z velkov radostjov domau pelo. Vrag je tö domou üšo, doma je vse tá povedo drügin vragoun, ka se je zgodilo. Drügin vragoun je dosta vidlo, ka je Matjaši dau en mejter zlata, zato so si premišlavali, kak bi ga leko nazaj vzeli. Teda je naprej stoupo eden vrág ino pravo: - Jes tá idem, vej ‘mo jes nazáj proso od njega! – i ta je üšo vrág. Dönok ti je dosta tísti eden mejter zlata, zdaj tistoga boude, šteri de močnejši. Zdaj poj z menov se metati! - Jes s tev nemo se üšo metati, ár te tak v kla vdarin, ka tan ostaneš. Liki man stouosendesetosen lejt staroga dejdeka, venej živé v gouški, s tistin leko se ideš metati. Vö sta šla v gouško, gde je velo Matjaš vragi, naj nutri ide v eno votlino. Nutri je üšo. I ka je najšo tan? Enoga medveda! Vrag je nej vedo, ka je tou, tan je ležo, gori ga je zbüdo, naj se ž njin ide metati. Vrag je nika nej mogo delati, tak ga je medved držo, dapa gnouk je leko vöskočo z rok medveda pa odleto domou. Teda so pá vküp prišli vrazjé, tanáčivat se, kak bi leko nazaj vzeli tisti mejter zlata od Gladnoga Matjaša. Teda je taüšo tisti vrag, šteri je znau najbole leteti i velo Matjaši: - Matjaš! Dönok ti je dosta tisti mejter zlata, zdaj šteri de najbole znau leteti, on de meo mejter zlata! - Jes s tev nemo leto, ár če zač-nen leteti, tak letin, ka ešče nutri vdarin v pekeo! Liki man enoga maloga sineka, Jančina, te de üšo s tev leteti! Poj z menov v gouško, tan leži moj sinek, podnék vsigdar spi. Matjaš je vedo, gde spi eden zavec pod grmon. - Sinek, Janči! Gori stani! Leti z vragoun! Zavec se je zbojo, gori skoučo i začno leteti, vrag pa za njin. Gda je pa vrag príšo v gouško, Jančina nindrik nej vido. - Nejsan mislo, ka tvoj sinek tak dobro zna leteti! – ete vrag je tö nazaj üšo k svojin tivárišon. Zdaj pá so držali tanáč tej vrazjé. Teda je tou pravo eden močen vrag: - No, zdaj mo jes üšo! Vej bom jes nazáj prineso zlat! – je cuj üšo k Matjaši i tou pravo njemi. Tístoga naj bou zlato, šteri tvojga konja šeskrat koulek po dvouri odnesi, dapa samo trifart smej si počinouti! Teda se je malo prestrašo Matjaš, ár on konja ne more gori zdigniti. Ali je vözbrodo nika i pravo vragi: – Prvin ga ti nosi koulek, potejn jes! Vrag je vzeo konja. V naročji ga je šaskrat koulek neso po dvouri, pa gda ga je doli djao, že je njemi jezik vö viso. Teda je tou velo Matjaš vragi: - Tou je nika nej, kak si ga tí v naročji držo i koulek noso, pa ešče si si počino, liki jes med nogé vzemen konja, devetkrat mo ga koulek noso i nemo počivo! Gda je doli s konja stoupo, je pravo vragi: – Vidiš, ka san močnejši od tebe? Jes san samo med nogami noso konja, dönok nejsan počino z njin, kak ti! Ete vrag je tö domou üšo. Potejn so pá vküp prišli vrazjé tanač držati, kak bi že nazaj vzeli zlato? Zdaj je pá naprej stoupo eden vrág, ka on vej nazaj prinese zlato! Tá je üšo k Matjaši. - Dönok ti je dosta tisti mejter zlata! I zdaj tistoga bou, šteri bole zna postrašiti drügoga! Če bi te z vraučo ténto (čarnilo) napajali? - Spiu bi go! - Ali če te vprežemo v železni plüg, pa bi s tev žaréčo vougeldje orali v pekli? - Gori zorén, če trbej! - Pa če te v želejzni pisker dejemo, i vrouči svinc nate vlejémo? - Tou ‘mo tö vösprobo! No, zdaj ‘mo te jes postrašo! Vido je vrag, ka se ne špajsajo z njin, tá je leto v pekeo pa povedo: - Naj ostane cent zlata pri njem, naj ne bi se pogübili, ár Matjaš je vekši vrag kak mi! Gda je Matjaš mrou, nejso ga pistili v nebeski raj: - Idi samo v pekeo! Ár ti tan maš masto! Ti si se pajdašivo z vragami! Üšo je zato Matjaš prouti pekli, liki vrazjé so ga tan tö nej nut-ri pistili. Teda si je Matjaš doli vseo k vrátan nebeskoga raja, i ešče do gnešnjoga dneva tan sedi, po našoj smrti ‘mo ga vidli! V porabsko rejč prevedo: Akoš Dončec Pozvanje PETEK, 11.01.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.20 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.35 ODDAJA ZA OTROKE, 11.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.30 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.00 SVETO IN SVET: DEMOKRACIJA PO SLOVENSKO, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 16.05 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 16.30 BIZGECI, RIS., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA, 17.15 DOBRA URA Z AKIJEM, 18.00 INFODROM, 18.05 RAZRED ZASE: ŠOLSKI PLES, 18.30 GOZDNA DRUŠČINA, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB: ZAVIST GORI, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 11.01.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.00 GLASBENA ODDAJA, 13.55 NA OBISKU, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.55 GAŠERBRUM, DOK. FILM, 15.45 OSMI DAN, 16.15 PISANE DRUŽINE, 16.55 NORDIJSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 18.45 BIATLON: SV. POKAL, 20.00 ČUDESA OSONČJA: TANKA MODRA ČRTA, DOK. SER., 20.50 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAN., 21.20 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 22.10 USODNI MOLK, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.55 GLASBENA ODDAJA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 12.01.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 BINE: PUSTOLOVEC, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.20 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM LIPA, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.30 RADOVEDNI TAČEK: RIBA, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 7.40 BIBA SE GIBA, RIS., 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.20 KULTURNI BRLOG, 8.25 ČAROBNE ROKE, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 8.30 TUKAJ SEM, ODDAJA ZA OTROKE, 8.35 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 8.55 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.20 ODDAJA ZA OTROKE, 9.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.10 IZZIV, KRATKI FILM, 10.25 POLNA HIŠA ŽIVALI, NEMŠ. NAN., 11.00 KINO KEKEC: NISEM KRIV, PRISEŽEM!, KAN. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.25 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 KULTURNI VRHOVI, DOK. SER., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 NEMŠKA OBALA, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI AVTO LETA 2013, 21.15 KAJ SE JE ZGODILO, AM. FILM, 23.00 POROČILA, 23.30 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 0.20 NEMŠKA OBALA, DOK. SER., 1.10 OZARE, 1.15 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL SOBOTA, 12.01.2013, II. SPORED TVS 7.00 SKOZI ČAS, 7.10 POGLEDI SLOVENIJE, 8.40 SLOVENSKI UTRINKI, 9.15 PODOBA PODOBE: 10. JUBILEJNI SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE, 9.45 OSMI DAN, 10.25 ALPSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 14.10 NORDIJSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 16.00 SLOVENSKI ŠPORT V LETU 2012, 16.55 NORDIJSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 18.45 BIATLON: SVETOVNI POKAL, 20.00 HAZARD, POSNETEK KONCERTA, 21.20 DAN 202: ELEVATORS IN POSEBNI GOSTI, 22.30 NA LEPŠE, 23.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 13.01.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.20 POLNA HIŠA ŽIVALI: ČEBELJI PIK, NEMŠ. NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE BREZOVICA, 10.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: OBLAČILO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 NA ZDRAVJE!, 15.25 TREZOR, FR. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DEKAMERON: O OPATU IN DUŠI V VICAH, NANIZANKA, 17.55 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - DEKAMERON, SLOVENSKI TV HOLYWOOD, 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 50 LET SLOVENSKE POPEVKE - ENKRAT ŠE ZAPOJ: SREBRNA LETA, 21.00 INTERVJU, 21.55 LOVCI TEME, DOK. SER., 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.15 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL NEDELJA, 13.01.2013, II. SPORED TVS 7.50 SKOZI ČAS, 8.00 GLOBUS, 8.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.00 DVANAJST: BORIS GROYS, 9.55 GLASBENA ODDAJA, 10.25 ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 12.55 BIATLON: SVETOVNI POKAL, 13.20 ALPSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 14.25 NORDIJSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 15.25 BIATLON: SVETOVNI POKAL, 16.20 NORDIJSKO SMUČANJE: SMUČARSKI SKOKI, 17.00 SVET ŠPORTA V LETU 2012, 18.00 KONCERT GIMNAZIJE KRANJ: ODA RADOSTI IN HREPENENJU, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 POVESTI IN NOVELE 19. STOLETJA: CRAINQUEBILLE, FR. NAN., 21.00 NEIRA ... ŠTEVILKA V SISTEMU ..., DOK. FELJTON, 21.25 ČLOVEK STROJ, DOK. ODD., 22.50 ŽIGA VIRC: NAŠA DEMOKRACIJA, TV-IGRA, 23.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 14.01.2013, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.15 AFRIŠKE PRAVLJICE, ODDAJA ZA OTROKE, 10.20 IZ POPOTNE TORBE: BODICE, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 ANICA, OTR. NAN., 11.15 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB: ZAVIST GORI, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 FRAČJI DOL: ZAČETKI, RIS. NAN., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, 22.50 ŠPORT, 23.05 PLATFORMA: NAGRADE TREND - PRESEK SLOVENSKE VIZUALNE USTVARJALNOSTI, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.30 DUHOVNI UTRIP, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 14.01.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.25 DOBRA URA, 11.45 DOBRO JUTRO, 14.30 GLASBENA ODDAJA, 15.15 ODDAJA O TURIZMU, 15.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.10 INTERVJU, 17.10 ČUDESA OSONČJA: TANKA MODRA ČRTA, DOK. SER., 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.30 TO BO MOJ POKLIC: INŠTALATER HLADILNIH, OGREVALNIH IN VODOVODNIH NAPRAV, DOK. SER., 19.00 GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: SÉRAPHINE, FR. FILM, 22.00 VARES: APRILSKA DEKLETA, FINSKA NANIZANKA, 23.35 GLASBENA ODDAJA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 15.01.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 STUDIO KRIŠKRAŠ, ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 BINE: HIŠNI LJUBLJENČKI, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.00 ODDAJA ZA OTROKE, 11.30 MUZOZLET, 11.40 TOTALNA RAZPRODAJA, HUM. NAN., 12.15 PLATFORMA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: OBLAČILO, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ALEKS V VODI, RIS., 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.10 ELI IN FANI, RIS., 16.15 RIBIČ PEPE: MUHE NI VEČ?, NANIZANKA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA Z JASNO, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.30 RISANKA, 18.40 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 20.55 ZAČARANI KROG, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 INTERVJU, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL TOREK, 15.01.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.25 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.15 DOBRO JUTRO, 13.40 GLASBENA ODDAJA, 14.25 50 LET SLOVENSKE POPEVKE - ENKRAT ŠE ZAPOJ: SREBRNA LETA, 15.30 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 16.00 LOVCI TEME, DOK. SER., 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.10 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 17.40 ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 18.15 ODBOJKA: LIGA PRVAKOV, ACH VOLLEY : CUNEO, 20.30 ŽREBANJE ASTRA, 20.40 ALPSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 21.30 DEKLE IZ TOVARNE, AMERIŠKI FILM, 23.00 GLASBENA ODDAJA, 23.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 16.01.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.30 ZLATKO ZAKLADKO, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.00 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 11.25 POLŽ V SOLATI, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 ZAČARANI KROG, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: GOSPODINJA, FR. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 DVANAJST: HANS MAGNUS ENZENSBERGER, 0.05 GLASBENI VEČER, 1.30 TURBULENCA, 2.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.15 INFOKANAL SREDA, 16.01.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.45 DOBRO JUTRO, 15.05 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA – DEKAMERON, SLOVENSKI TV HOLYWOOD, 15.35 IGRALCI TUDI POJEJO, 15.55 TO BO MOJ POKLIC: INŠTALATER HLADILNIH, OGREVALNIH IN VODOVODNIH NAPRAV, DOK. SER., 16.35 GLASNIK, 17.15 EVROPSKI MAGAZIN, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.30 NA VRTU, 18.55 GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.20 ŽREBANJE SUPER LOTA, 20.30 GLASBENA ODDAJA, 22.00 ODDAJA O MODI, 22.30 GLASBENA ODDAJA, 23.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 17.01.2013, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: OSTRŽEK, 2.DEL, LUTK. NAN., 10.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.10 VESOLJČEK, KRATKI FILM, 11.25 RAZRED ZASE: ŠOLSKI PLES, 12.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ROLI POLI OLI, RIS., 16.00 OLIVIJA, RIS., 16.10 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 17.01.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 10.00 DOBRA URA, 11.30 DOBRO JUTRO, 13.30 GLASBENA ODDAJA, 14.25 BIATLON: SVETOVNI POKAL, SPRINT (Ž), 16.00 RAZVEDRILNA ODDAJA, 16.55 EVROPSKI MAGAZIN, 17.10 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 NEMŠKA OBALA, DOK. SER., 19.00 GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ENKRAT, IRSKI FILM, 21.20 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.45 GANDŽA, AM. NAD., AM. NAD., 22.45 GLASBENA ODDAJA, 23.30 ZABAVNI INFOKANAL Razvojna agencija Slovenska krajina v okviru projekta »UPKAČ«, ki se financira s sredstvi ESRR v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007-2013, znauva organizira delavnico na temo »Zimski rez- obnovitev travniških sadovnjakov«. Delavnica baude 12. januara 2013 v Andovcih. Strokovnjaki do nam povedali, kak moramo delati z djablanami, pokazali pa do tau tö, kak se te drejve obrzavajo v zimskom časi, ka aj geseni lepši pa baukši pauv mamo. Na delavnico čakamo tiste tö, steri bi se zdaj podali za tau delo. Delavnica se začne v 10. vöri. Srečali se bodemo v Hiši rokodelstva v Andovcih. Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu WWW.SLOVENCI.HU zveza.hu