UTO I, LJUBLJANA, 6. MAJA 1923. NACIONALISTIČNI ORGAN. ŠTEV. 20. a^^ag^saaasacsgicaesKgaaBftai NAROČNINA: za Jugoslavijot za tri mesečo 12'— Din.| za celo leto 48‘— Din.) za inozemstvo je dodati poštnina Oglasi po ceniku. —~ Posamezna štev. stane X Din. IZHAJA VSAKO NEDELJO! REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA i Arena Narod. doma. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ns sprejemfijo. Bar POŠTNE'A PLAČANA V GOTOVINI! „Qrfuna Javka“! Škodoželjno in zmagonosno je »Slovenec« pretekli teden zapisal to ugotovitev. Povod zanjo so mu dale notice v tukajšnjih listih o pobojih v Šiški, tekom kojih so bili napadeni nekateri naši člani. Oblastni odbor je Predložil spisek teh naših napadenih Članov varstveni oblasti da event. °na kaj ukrene v zaščito naših članov, pridržal pa si je pravico, da tudi naša organizacija sama ukrene vse JKrtrebno, da se člani zaščitijo in napadalci kaznujejo. Draga nam je ugotovitev »Slovenca«. Dosedaj je namreč javkal on in klical policijo in državnega pravd-nika na pomoč ter božje prekletstvo nad grešne glave Orjunašev. ki so se drznili zapisati besede o kande-labrih in obešenih klerikalcih in o bakljadi v »Jugoslovanski« tiskarni. Dosedaj je sam nosil mučeniški venec po nedolžnem preganjanih, zdaj Da ga je prepustil Orjuni. ki baje javka nad preganjanjem v Šiški. »Slovenčevo« ugotovitev smo vzeli na znanje in mu jo bomo servirali, ko bodo klerikalci zajavkali ~ to se bo namreč kmalu zgodilo. Jasno je. da fco Orjuna kaznovala napade na čk:u v Šiški in klerikalci vedo, da Orjuna melje počasi, toda zanesljivo in učinkovito. Vedo. da plačujemo račune brez opominov in z generoznimi obrestmi. Naj bodo potolaženi: Vsi napadi dejanski in časopisni, bodo nekega dne temeljito plačani, tako temeljito, da si bjo ino- Stavke so zadnie in najostrejše sredstvo, ki ga sme porabiti delojemalec proti delodajalcu, ako ta ne upošteva upravičenih žalitev svojih delavcev in nameščencev. Ugledu in orocvitu vsakega podjetja so stavke kvarne in imajo često lahko najda-lekosežnejše posledice, ki se jih ni nadejal niti delodajalec niti stavku-joči. Vsled tega rizika gleda vsak Pameten podjetnik, da ugodi zahte-vam delavcev po možnosti in v kolikor so upravičene še pred stavko. Tembolj bi morala na to gledati država da med njenimi nameščenci ne bi nikoli vznikla niti misel na sa-nopomoč v dosego opravičenih zahtev potom stavke, kajti mezdna gibanja in stavke pri privatnih podjetjih na širšo javnost ne vplivajo in škoda ter slabe posledice stavke ostanejo lokalizirane. Drugače je to Dri stavki državnih nameščencev. Tu zadenejo slabe posledice vse sloje, ugled in avtoriteta države je omajana v svojih temeljih, ako poležejo no nasilnih sredstvih v obrambo svojega obstoja tisti sloji, ki' so čuvarji iavnega miru in reda, ki jim je izročena eksekutiva in primena zakonov in odredb, ki jih sprejme parlament. Element reda in miru postane upornik proti svojemu delodajalcu t. j. oroti državi. Krivda za to ne pade nikakor na stavkujočega nameščenca, ki je go- j tovo porabil prei v dosego boljšega ooložaja vsa zakonita sredstva in pota. ampak so za to rušitev državne avtoritete odgovorni samo naši Doslanci, ki nimajo dovolj volje’ in ne čutijo odgovornosti za zlo. ki ga vsled svoje državniške nesposobnosti povzročajo državi. Za 5. t. m. projektirana enourna stavka državnih nameščencev je bila pdgodena. Vzroki za to so različni. Najmanjši med njimi gotovo ne bo ta. da hočejo državni nameščenci še enkrat dati vladi časa da ugodi njih upravičenim zahtevam, predno se poprimejo ostrejših sredstev. So oa tudi vzroki tehtnejše narave. Dejstvo da so organizacije Srbije in Vojvodine odklonile sodelovanje v stavki, nam vsiljuje misel, da so naši se- ral »Slovenec« iskati novega gnezda, če bo sploh hotel zajavkati. »Slovenec« globoko veruje v plačilno sposobnost Orjune. zato se je zastražil z gardo, ki vsako noč bdi v tiskarni. Bedite, stražniki, in molite, kajti ne veste ure ne dneva! ,Da pa obračun mora priti, to zavest smo vam že vcepili! »Slovencu« raste greben, bržko politični tlakomer samo malo pokaže možnost, da bi si Korošec s svojimi jagri mogel izmoledovati vstop v vlado. Oholo trka tedaj na dejstvo, da stopi kompaktna ljudska volja za njim. Kakor, smo demokratični, vendar sedanje volje ljudstva ne bomo upoštevali. To ni svobodna volja ljudstva. Zapeljano in zaslepljeno po demagoškem terorju je ljudstvo volilo klerikalce z geslom »proč od Srbov«. Nam pa je merodajna in sveta volja našega ljudstva, izražena med mukami, solzami in trpljenjem v mainiški deklaraciji, ob preuratu in decembra 1918. kot protest proti tujemu jarmu in kot težnja o boljši bodočnosti je naš narod zahotel uje-dinjenje. tedaj ko klerikalci niso imeli nikake politične moči. ko je njih stranka obsojena ležala na tleh. Tista volja nam je sveta, nositelji tiste volje, ki je rodila edinstvo, smo mi, drugačne volje naroda ne poznamo! Orjuna ne javka. Njena pot je jasno začrtana če ne z vlado pa brez nje. toda vedno na braniku domovine in naroda! paratistični krogi (blokaši. Radič in Korošec) skušali stavko izrabiti v svoje strankarsko - politične namene. Šušljalo se je že. da bodo ob času stavke železničarjev izbruhnili separatistični nemiri v Sloveniji in zlasti na Hrvatskem. Tega so se klerikalci odkrito veselili. Naravno je, da je naše srbijanske in vojvodijan-ske tovariše zaskrbelo in se samo iz skrbi za državo niso hoteli pridružiti našemu gibanju. Ta vzrok je gotovo zelo tehten in je samo natolcevanje če se namiguje, da srbijanski in vojvodijanskiuradniki ne stavkajo, ker so materijalno dobro preskrbljeni z raznimi »zaradami in vzetlci«. Klerikalci ki so našemu mezdnemu gibanju skušali nadeti protidržavno ost. širijo na vso sapo to obrekovanje, da skrijejo dejstvo, da so oni sami onemogočili enotno fronto uradništva. Sicer pa je enotna fronta sama tudi v Sloveniji razrušena. Organizacije finančnih uradnikov, sodnikov in profesorjev so se izjavile proti stavki, menda iz edinega razloga, da stavka v sedanji težki notranji krizi ne bi bila aportuna. ker bi io prevratni-elementi izkoristili v delo proti državi, kar na seveda ni namen uradništva, ki je interesirano v najvišji meri na obstoju in procvitu države. Vsa čast zasebnim nameščencem, ki so v znak solidarnosti z nami hoteli stopiti v simpatijsko stav-j ko za nas in za naše interese. Pokazali so, da imajo smisel za naš težki položaj in da ne samo sočuv-stvujejo z nami. temveč so pripravljeni tudi z aktivnim nastopom podpreti naše zahteve, čast jim za nesebično pojmovanje, ki priča o vrli solidarnosti do svojih sotrpinov v državni službi. Manifestacijska zborovanja so se vseeno vršila in upamo, da bodo merodajni činitelji upoštevali že samo resolucije teh zborov, ko je urad-ništvo pokazalo da mu je več za državo ter odstopilo od vsakih na-silnejših potov, izposlovati si gmotno zboljšanje. Naj bo odgovornim činiteljem projekt te stavke resen memento, da dado uradništvu, kar mu gre, ker bo sicer nevolja prikipela do vrhunca in bi morda več ne bilo mogoče odvrniti preteče nevarnosti. Vodstvo delavnice Južne železnice v Mariboru. Zadnjič se je nekdo oglasil v »Orjuni« in opisal nekoliko razmere, ki vladajo v delavnici južne železnice v Mariboru, vse to pa je bila le malenkost proti resničnemu stanju. Slovensko delavstvo trepeta še danes v petem letu osvobojenja pred terorjem, ki vlada v narodnem oziru v tem brlogu. Položaj slovenskih delavcev je tako obupen, da si večina niti ne upa priznati svoje narodnosti, ampak se iz strahu, da ne bi radi tega trpela, izdaja za Nemce. Gorje pa je onemu Slovencu, ki si upa sodelovati pri katerikoli slovenski korporaciji, predvsem pa seveda še napredni in da o tem izve njegov delovodja. Prestavljen je na najslabše mesto, neprestano stoji pod kontrolo in mora prenašati vse mogoče šikane. Kako čudo potem, da jih mnogo omaga, da jih mnogo pozabi. da jih je rodila slovenska mati. Kdor pa je trden in se kljub vsemu pritisku ne uda, mora prej ali slej iz delavnice. Taki in snaki slučaji so na dnevnem redu. Delavnica južne železnice v Mariboru je danes v celi naši državi gotovo najhujše nemčur-sko gnezdo. Tu se zbirajo najhujši protidržavni rovarji, najtemnejše švabske eksistence najdejo tu zavetja. Deloma jih ščiti vodstvo, deloma pa delavska internacijonala sama. Vsega tega je krivo vodstvo in zato je treba, da si najpreje ogledamo to. Glavni despot in duševni vodja je centralni nadzornik, rene-gat Milia Ogrinc v Ljubljani. Poprej je bil vodia mariborske delavnice, ker pa je imel že preveč masla na glavi so mu to mesto odvzeli. Takrat io bil več ko dva meseca na »razpoloženju«. Pogaial se je z Dunajem in vsi smo bili 2e veseli, ko se je govorilo, da odhaja od nas v Avstrijo. Toda ni odšel. Za »kazen« je bil premeščen v Ljubljano in tam povišan za centralnega nadzornika. Tam sedi, je danes demokrat, jutri radikal, kakor pač bolje kaže ter mirno odpušča, sprejema in premešča uslužbence, kakor pač sam hoče. Da mu leže Slovenci posebno v želodcu, o tem bi bilo škoda govoriti ; to je stara, znana stvar. Za njim pride g. DoJinscheg. vodja delavnice. V Maribor je prišel nedavno z Dunaja: doma ie sicer nekje iz Ribnice na Kranjskem ali tam blizu, ie pa že davno pozabil svoj materni jezik in le z velikim trudom tolče za silo »bindiš«. I ema dvema slede razni inženerji kakor Johann Fei-ber, zagrizen Nemec, ki ne zna slovensko, Karl Unger, vreden tovariš prvega. Karl KorMer. sicer zna slovensko, Nikolaus Kalitovicz, Madžar itd. Edini slovenski inženir je Slavko Roglič. Tem slede delovodje. V prvem »a-« oddelka ie delovodja Alfons Braunitzer, Nemec, ki ima precej zaslug za zatiranje Slovencev. V 1. c-oddelku ie delovodja Franz Miil-ler. zagrizen Nemec ki ne zna nobene besede slovensko. VI. b-oddel. Matheus Schlamberger, Nemec. VII. k-oddelku Josef Alt. Nemec. V II. Franz Sokay, Nemec, ki je za časa III. b) 1. Max Pfeifer, Nemec; služil je pri »Volkswehru«. V IV. a) 1. Franz Holzmarm. Nemec, pristaš »Siidmarke«. V IV. b) Josef Walles, nemški nacijonalec, pristaš »Bauern-runde«. V IV. b) 1. Josef Waschnig. zagrizen nemčur. Nedavno je ta mož pred delavnico izjavil, da bi dal vse »bjndišarje« pobesit, če bi imel le poi ure oblast v svojih rokah. Značilno pa je pri njem to. da je — analfabet. Oddelek V. Karl Dornheim, zagrizen Nemec, ki je rekel svojemu poduradniku: »So lange ich da bin, \vird deutsch amtirt,« napram delavcem pa se je nedavno izrazil: »Warum werden soviel Windische aufgenommen, die sollen in Laibach venvendet werden und nicht da bei , uns.« Oddelek V. Franz Peharda, Nemec. Kil je nedavno nastavljen, čeprav ne zna državnega iezika. Pred vojno je bil najhujši nemčursld razgrajač in kričač ter je na našem mariborskem Narodnem domu s kamenjem pobijal šipe. Oddelek VI. Franc Soukup, Nemec. Oddelek IV. b) Anedreas Hofer, Nemec, član »Bauernrunde« ter višji delovodja Franz Kaspar. Nemec in tudi član »Bauernrunde«. To so vodilne osebnosti mariborske delavnice južne železnice. Zadostuje že, da prečitamo njihova imena, pa jih takoj spoznamo. Štiri leta smo čakali, da ti ljudje izginejo, da se razmere spremene, toda vse nade so bile zaman. Povsod, kjer smo se pritožili, povsod so nas mirili ter nas tolažili s tem. da so to večinoma sami starejši ljudje, ki pojdejo kmalu v pokoj. To je deloma tudi res, šli bodo. toda mesto da bi jih zamenjali naši ljudje jih zamenjujejo zopet tujci. Na vsako nemško izpraznjeno mesto pride zopet Nemec. Pred par meseci so bili imenovani novi kandidati za delovodje — med njimi pa zopet ni niti enega Slovenca! Riba smrdi pri glavi in tako ie tudi vodstvo delavnice oni faktor, kateri je kriv teh razmer in ie naravno tudi odgovoren. Zato pa je treba, da prične Orjuna pri vodstvu. da pokliče na odgovor voditelje in obračuna ž njimi P o točki drugi svojih pravil. Amputacija z gospodarske strani. Razdiralcem naše enotne države služi kot glavni argument poudarjanje davčne premoči Slovenije, ki baje plača sama vse svoje upravne stroške ter oddaja mesečno celo »velikanske vsote v nenasitno beograjsko bisago«. Številk se pri tem razdirači skrbno ogibljejo, ampak iztrgajo enostavno par največjih pozitivnih postavk in par najmanjših postavk izdatkov ter na temelju teh dožene-io da Beograd izmozgava Slovenijo. Tozadevnih številčnih podatkov tudi mi nimamo za sedaj pri roki, zato ne moremo pobiti njih trditev s točnimi podatki. Mogoče je. da plača naša industrija in trgovina na carini, trošarini, pristojbinah in ostalih davščinah res toliko, da bi se iz tega lahko krile potrebe naše uprave če ne popolnoma, pa vsaj po večjem delu. Res je pa tudi. da naši pridobitni krogi samo vsled tega zmorejo te velike dajatve, ker jih uvozna carina ščiti pred inozemsko konkurenco, da naše tovarne po celi državi lahko razpečavajo svoje izdelke. Ako pa se ustvari stanje, da bodo davki naše industrije tekli v blagajne avtonomne Slovenije, bodo naši sedanji sodržavljani preko Sot- dornači konsumentje plačevali visoke cene za naše industrijske izdelke, preko Sotle in Kolpe pa bi se pojavil naši industriji močan, tehnično upeljan konkurent, ki bi mu naša industrija ne bila kos brez carinske zaščite. Produkcija bi se morala zmanjšati, nekatere panoge bi popolnoma propale in davščine industrije bi se občutno zmanjšale. Potrebe za upravo bi ostale iste, brezposelnost bi narasla in pričel bi se mesto industrijskih izdelkov izvoz industrijskih delavcev, profesionalcev in strokovnjakov. Jasno je, da Slovenija samo vsled tega zmore visoke davke, ker ima vsled svoje industrijske razvitosti privilegirano stališče v državi. Domača potreba je takorekoč monopolizirana na domačo industrijo in ker ima Slovenija velik del jugoslovanske industrije, odpada nanjo tudi isti del dobička. Naša industrija še ni toliko razvita, da bi delala samo za izvoz in bi domačo potrebo krila samo mimogrede. Nasprotno pa je res. kritje domačih potreb je naši industriji glavni vir dohodkov, zato jj ie pred tujo konkurenco nad vse potrebna carinska zaščita. Brez te zaščite je naša industrija zapisana smrti. Ako vkljub temu dopustimo trditev, da Slovenija sama plačuje vse svoje upravne stroške, se nam samo po sebi vsili vprašanje; Ali je bilo to tudi pod Avstrijo? Če ni bilo, po* tem ie Slovenija gospodarsko napredovala in v tem oziru ni več pasivna, kar je pripisati v zaslugo novi državni tvorbi, če pa je tudi pod Avstrijo bila zmožna plačevati z lastnimi davki vse svoje upravne stroške, potem je jasno, da smo bili predmet zločinske eksploatacije s strani Avstrije. V slednjem slučaju smo plačevali vse. imeli oa nismo ničesar; plačevali smo vsa boljše plačana upravna mesta, plače pa so vlekli Nemci, plačevali smo srednje šole. ki so bile nemške, plačevali smo vseučilišče, ki ga nismo imeli, iz naših davkov ni naše gledališče dobivalo nikakP državne podpore itd. Neskončna je vrsta tega, kar smo plačevali, dasi vsega tega nismo imeli. Prispevali so za vojaštvo z novcem in krvjo, pa se je vojska rabila proti nam in našim interesom, celo nas same je vojska streljala, kadar smo preglasno zahtevali le senco državljanskih in človeških pravic. Sedaj pa imamo vse to. kar plačujemo in če ni še vse. kakor bi moralo biti, ni tega pripisati na rovaš državi ampak samo neurejenim razmeram. K ureditvi razmer pa nismo dosedaj Slovenci doprinesli še ničesar. Stojan Protič je ugotovil to dejstvo rekoč Srbi imajo dovolj upravnih moči. da bi upravljali Srbijo. za upravo velike Jugoslavije pa jim manjka sil. Pomoči za upravo nove države pa Srbi od Slovencev in Hrvatov niso dobili nikake. To je pribito. Zato se je moral uvesti upravni centralizem, ki nas tepo in tepe nas po zasluženju. Tepel nas bo še in to tako dolgo, dokler bomo držali križem roke, se prepirali za meglene in abstraktne principe o ureditvi države. Dober centralizem je enakovreden dobremu decentralizmu. treba je tedaj samo. da se lotimo praktičnega dela za ureditev države. Dokler pa so vsi tozadevni zakoni samo mi papirju bomo še dalje teoretizirali in še dalje nas bo tepla lastna nesposobnost. In prav se nam godi! »Gosposvetski Zvon« pr iredi tekom meseca maja javno tombolo v i>rid našega tožnega »Korotana«. Opozarjamo vse člane in narodno čuteče občinstvo- da podpira to na-cijjonalno prireditev. Nakupite srečke za tombolo »Gosposvetskega Zvona!« nemških denionstracii leta 1919. na Glavnem trgu kričal: »Nur da blei-ben, die Windischen miissen ab-zielien!« Oddelek III. a) Johann Hudovernik. Nemec,_ svojo družino ima v Gradcu, kjer ima tudi posestvo. Oddelek UH. b) Leopold Studentseh-nigg, renegat največjega kalibra. V le in Kolpe kmalu izprevideli. da ihn konvenira kupovati svoje potrebščine na industrijskih proizvodih v inozemstvu. ker bi jih od tam krili ceneje. Zaščitna carina bi tedaj veljala samo za Slovenijo in bi samo Stavka državolfe. nameščencev. DR. MAKSO ŽNUDERL: Ivm E*idlicher slovenski revoiucijonar. (V spomin na iuROslovensko gibanje v Mariboru leta 1914.) Ali slutite Vi. ki danes nosite v Mariboru visoke čine raznih dostojanstev, da se je polagal temelj temu Mariboru, jugoslovanskemu in slovenskemu, že v letih pred vojno, ko marsikateri od Vas še niti sanjati ni upal o tem? Nam. ki nas je to gibanje, ojačeno z vso silo mladeniškega navdušenca in idealizma, potegnilo v mrzlično delo. dejstvo, da je postala tudi naša štajerska dežela sestavni del Jugoslavije, ni bilo tako nezaslišano nepričakovana stvar. Kajti že v letih 1913. in 1914. je bilo v tem mestu stotine mladih ljudi, ki so že vedeli. da se bliža konec Avstrije in rojstvo nove jugoslovanske države! Ta mladina je prejela inicijativo iz Ljubljane, odkoder jo je prinesel brat Endiicher. V »Peklu« in pozneje v mali dvorani »Narodnega doma« smo se spomladi 1914. pričeli zbirati po dolgoletnem mrtvilu srednješolskega po-kreta. Že pozimi so prihajale vesti iz Ljubljane, da se snuje tam velika organizacija, ki tokrat ne sloni na strankarskih temeljih, temveč izključno le na jugoslovanstvu, na zahtevi po ujedinjenju Slovencev, Srbov in Hrvatov. Endiicher se je parkrat pripeljal iz Ljubljane. Izstopal je v Hočah, stlačil klobuk v žep. nadel kapo in se peljal s kolesom, ki si ga je iz Ljubljane vzel s seboj, do Maribora, kajti policija mu je bila stalno za petami. Tu nam je govoril o bodočnosti jugoslovanskih plemen. Početkoma previdno, pozneje vedno bolj zaupljivo v svoji čisti, nam tedaj skoro docela tuji srbohrvaščini, z zanosom fanatičnega pro-pagatorja. s poletom idealnega učitelja. Premikal je meje male Srbije in jih širil preko nas. vsadil mejnike pod nemški Graz in nad Celovec. Nam, ki smo bili vzgojeni v dogmatičnem pojmovanju habsburške države. je početkoma od strahu gomazelo po hrbtu. Njegovi načrti, ki so se tikali državnopravnih, mednarodnih in političnih čilijev, so nam bili dotlej tuji. kajti ves naš boj za narod se je izčrpal v pripravah za manjšinsko delo. onkraj pJota ni več segal naš pogled. Triumfirali smo, če je »Branik« izkazal višek dohodkov CM. družbe, če je postal ravnatelj srednle šole Slovenec, če je nemški župan rešil slovensko vlogo. Da bi pri teh razmerah bilo tudi še drugo mogoče, to nam ni šlo v gla--vo kajti pot do tje je vedi a skozi ječe in preko vislic. Tako je Endiicher večkrat prišel med nas govoril nam o enotnosti jugoslovanskih plemen, spal pri ka- kem dijaku in soet izginil. Dopisovali srno mu na tuje naslove. V aprilu 1914 so povabili delegate iz Maribora v Ljubljano. Šla sva dva osmošolca tov. Vilko Hren in jaz pod pretvezo, da hočeva poskušat Gregorčič - Sattnerjev oratorij »Oljko«, ki so io tedaj igrali v Ljubljani. Do Zidanega mosta nama je sledil detektiv. Prišedši v Ljubljano, so nas peljali študentje, ki so pozneje vsi prišli na obtožno klop v ljubljanskem veleizdajailniškem procesu. v neko visoko podstrešno izbo. kjer sem jaz, stoječ še ves pod vplivom habsburške vzgoje in naroden v smislu gori orisanih ciljev, v daljšem govoru podal prav konservativne in boječe .pomisleke in priporočal, da naj pustimo te daljnje cilje, da naj delamo najpreje to. kar se da napraviti v okvirju zakona in v območju možnosti. Nato je govoril Endiicher. Nikoli ne bom pozabil ognja in sugestivne sile, ki je žarela iz njega, ko je pobija} našo malodušnost, nezavednost, pomanjkanje spoznanja, nepoznanje historijskih zakonov, rodoljubarstvo na eni strani, a na drugi odkrival neusmiljeni tok časa, tolmačil znamenja. pripovedovali nam docela neznane stvari o Srbih, Hrvatih. Narodni Obrani itd. Tedaj sem spoznal, da smo tako strašno blizu pre-okreta. tedaj sem uvidel, da nas ni le peščica Slovencev med Nemci, Italijani in izdajicami temveč da smo narod od Celovca do Soluna in da je neizbežno, da v najkrajšem času vstane ta narod... Ko sem drugi dan v Mariboru še popolnoma pod utisom Endlicherje-vega govora podal pred zbranim mešanim dijaštvom svoje utise in ponovil rezultate iz Endlicherjevlh idej, in na laž postavil vse to, kar sem pred tednom dni govoril kot referat za ljubljanski sestanek, je vse stotine navzočih prešinil isti ogenj in tedaj se ie za našo severno postojanko postavil prvi temelj njene jugoslov. bodočnosti. Ti. brait, Endiicher, si ga ustvaril! Slava Tl! Bila je to tedaj ustanovljena podružnica ljubljanske centrale jugoslovanskega dijaštva! Ko smo se v juliju 1914 razšli in udejstvill r>rve načrte za jViodonosno delo v drugem šolskem letu, je butnila vojna, razmetala vse nas me$ fronte, ječe in prognanstva. • In če se danes spominjam, brate; ie to ne v zadnji vrsti tudi zato. ker si bil to, kar nam je krvavo potreba: Bil si med karpi ščuka, bil si bič nad leno čredo, bil si električni stik med mrtvimi, nakopičenimi energijami naših moči, bil v svojem nacijonal* nem fanatizmu in v svojem z absolutno odpovedjo bodočnosti in z neizmernim omalovaževanjem svojih telesnih potreb prežarjenim idealizmom Dlamen. ki je zablisnil nad nas. žal, da prehitro zamrl. Ti bi bil ukro- til naše rodoljubarstvo, domišljavost in samoljubnost s svojim darom jezika in svojim znanjem, Ti pozabljeni. nepoznani heroj! Večen Ti spomin! Radenci. Komaj je dobil okraj prepotrebnega zdravnika v osebi dr. Sedlašeka, že se mu je delalo ovire glede stanovanja. Dolgo je ordiniral v majhni gostilniški sobi in slednjič se je vendar posrečilo po vsej pravici zasesti stanovanje prejšnjega zdravnika, ki je odšel. Poslopje je seveda last neke nemške družbe, kateri načeljuje dobro znani zloglasni pangerman Wilschnig, zakrknjen naš sovražnik, kateri je to pokazal osobito v Hrastniku, kot ustanovitelj nemške šole, predsednik »Siid-marke« in »Schulvereina« itd. Dr. Sedlaček mu je gotovo tm v peti, ker upa, da bo njegov bodoči zet vendar enkrat prestal konečni medicinski izpit v Gradcu. Ta zet je pa tudi lepa firma za obmejne Slovence, saj je tudi pokazal vredne zaščite z naše strani, ko se je boril v Volksverovskih bandah na Koroškem proti nam. Res lepa družba vkup! Ko je konečno zadeva rešena, da si je dr. Sedlaček uredil stanovanje, se oglasi neki zastopnik tega Nemca, advokat iz Ljutomera in hoče obnoviti proces, da bi se gosp. Sedlačeka iztiralo iz stanovanja. Pa še kako arogantno nastopa Wiltsch-nig, meneč, da se vendar to posreči, če zastopa zadevo ta dohtar. Za danes povemu Wiltschnigu, naj bo krotek sicer se posreči to danes, kar se je ob razsulu prizaneslo, da ni šel čez mejo. Njegovemu zastopniku pa povemo, da če je ravno velik — mož — postane tudi majhen, če bo hotel zastopati naše zaklete sovrage. Iz Trbovelj. Dne 11. marca pri nas porojena Orjuna, spremljana dosedaj samo od tajinstvenih komentarjev, stopa že polagoma v ono fazo razvoja, v kateri se je od vseh strani pozorno opazuje ter živahno ocenjuje nje življensko silo in pretehtava nje vrednost. Seveda je Imela že od vsega začetka sovražnike in jih ima tudi še zdaj. Na našem pra« porju pa se blestita dve besedi, ki nam kažeta smer, odkod prihajajo ti nasprotniki in kakšna je njih ka« kovost; ti dve besedi sta: poštenost in narodnost. Odkar obstoja naša organiza* cija, se med drugim tudi čuje, da se v gotovih ozirih godi delavstvu mnogo bolje od strani izvestnih krogov, ki hočejo baje s tem pri* dobiti ljudstvo zasa — proti Orju* ni, katera naj bi na ta način prišla med dva ognja. Nehote se pri tem spominjamo časov koroškega ple* biscita, s kako naslado so si ti ljud« je takrat meli roke, ko je uprizorila nahujskana množica manifestacijo proti »grozeči vojni«. Vendar pa se nam zde oni naši prijatelji, ki so nam to povedali, preveč črnogledi; kajti večina ljud* stva nas že predobro pozna, še bolj pa naše nasprotnike, in težko, da bi kdo nasedel dvakrat na iste lis manice neiskrene človekoljubnosti, ki tako naglo nastopa in izginja. Sicer je res, da so se takšne meto« de včasih obnesle posebno dobro pri Slovanih; ali dandanes bi bila taka igra pri nas vendarle nekoliko prenevarna. Seveda se na shodih delavcev tuintam obregne ob nas kakšen ljudski slepar. Politika je najcenej* ša veda; saj vemo: danes metla, jutri mandat. Najcenejša politika pa je demagoška; zanjo ni treba ne dela, ne učenja, temveč le sovrašt« va ter krepkih izrazov za blatenje nesomišljenikov. Ker pa se mno« gim posreči priti po takih potih brez truda do blagostanja, je na« ravno, da ima metoda političnih karijer mnogo čestilcev. Tako se tudi k nam večkrat prikaže tak de* lomržnež s torbico pod ramo, tem simbolom važnosti, in se postavi na PraVdičevo okno, odkoder prič« ne deliti besedne darove »masam«. Te mase pa so le majhen del veli« kega števila tukajšnjega delavstva, in so po večini le še ljudje one vr< ste, ki še verujejo v besede. Nekaj jih pa pride tudi iz radovednosti ali iz dolgega časa, ker ti le pre* dobro vedo, da po navadi mož, ki govori na oknu, ni niti moder, niti učen, kaj šele idealen, in da govori le zase, iz osebne špekulacije. Nje« gove besede pa zna pri nas že na pamet nele vsak otrok, ampak celo vrabci, ki se za tisti čas v jatah presele sramežljivo tja preko šole v hrib.. Nas bi cela stvar ne zanimala, če bi mož politiziral o idealih ko* munizma, o socijalnih problemih, o možnosti hitrega zaceljenja ran, prizadetih po vojni. Ali pa, če bi ljudstvu predaval o blagostanju naprednih držav in sreči Rusije; o posledicah alkohola, ki ni hraniv; o posledicah vraž, ki se z njimi ne more ozdravljati bolezni. Zanima pa nas stvar le v toliko, ker se tak slepitelj »mas« brez vzroka obreg* ne ob nedolžno Orjuno. Čudimo se. da ga poslušalci ne vprašajo, zakaj; da ga ne vprašajo, kako so delavci po njegovih zaslugah za« stopani v narodni skupščini; in da mu končno ne povedo, kako bi lah* ko bili zastop.ani, če bi ne bili po njegovi krivdi osamljen idejni otoček sredi narodnostnega morja. Laž, naj je ponavljana tisočkrat in tisočkrat, naj je blagoslovljena od Moskve ali Rima, se ne more iz« premeniti nikdar v resnico. Tudi ne, če si na vsakem shodu govor« nik odslej privošči Orjuno. Za Orjuno seveda ni okna, raz katero bi govorila, ker ona ni stranka; ona nima častnih in do* bičkanosnih stolčkov ter mastnih korit za posameznika. Ona pozna le žrtve in nesebično delo za do« brobit celokupnega naroda in za trdnost države. Kot taka je seve* da neljuba onim, ki čakajo, da bi žuljave roke volivcev krepko dr* žale strankarsko lestvo, po kateri bi splezal tak koristolovec in pri* digač visoko navzgor, njih pa bi pustil na tleh. Kaj pa Vi g. Letnik, ali se niste tudi Vi zasanjali v lestvo take vr* ste? Res je, da so lepe sanje užitek. Žive ljudje, ki uživajo morfij samo zato, da se v spanju lahko našla* jajo ob njih. Težka je seveda gla* va in život ubit, ko se človek zopet zbudi in se naenkrat znajde na kruto realnih tleh. Ali tedaj ni tre* ba, da se ko j zaleti v Orjuno! Saj Vam ta mlada devojka vendar do* zdaj še ni mogla podreti lestve Va* ših sanj o županskem stolcu! Pu* stite take stvari, ki so za Vas utrudljive, kar ste vendar že mo* rali občutiti tekom Vašega dolgo« letnega starostovanja pri Sokolu. Ostanite raje v svojem delokrogu, ki Vam nudi dovolj široko polje za udejstvovanje lepih idej o Va* šem vzvišenem poklicu, v čigar iz* vrševanje lahko uprežete brez skrbi vse svoje sile in zmožnosti. Tako se bodete najlažje izognili mučnim aferam v bolnici, izkazali se bodete celega moža v zadovolj* stvo bolnikov in Orjune, s katero bodete poslej lahko živeli v slogi in miru še dolgo let v tej naši ttbo* veljski dolini. Ti pa, mlada Orjuna, se ne boj nikogar, dekler Tvoje čednosti ne dičijo samo papirja, ampak srca vsakega posameznika izmed Tvojih! Beograd. V nedeljo 29. pr. m. se je vršil v Beogradu ob ogromni udeležbi nacionalistični miting v svrho dokumentiranja narodnega edinstva. I Zborovanje ie sklicala Narodna Od-' brana. 20 tisočglava množica je pokrila prekrasne Terazije. Ves Beo-| grad ie ta dan jasno povedal, da ni i pristopen separatistični demagogiji, da noče Velike Srbije, pač pa moč-! no enotno državo brez hegemonije, ! državo bratske ljubavi in sloge. Vsi j govorniki so to točno povdarjali in j želi za svoja izvajanja burne ovaci- I je. — Orjuna je bila na tem zboro-| vanju nadvse častno zastopana. Vsi govorniki, izven predsednika zborovanja starega nacijonalnega borca g. Toša Stankoviča, so bili naši člani In so nastopili z Orjunaškim znakom. — Prihiteli so oblastni pred-1 sedniki iz Novega Sada. Skonlja in Ljubljane, zadržan je bil centralni odbor. Sarajevo, Subotica in Zagreb. Našemu O. predsedniku je bilo dodeljeno častno mesto I. podpredsednika. Zborovanja so se udeležile tudi korporativno akcijske čete iz Nove-* ga Sada. Vršca, Indije Pančeva itd. s svojimi prapori. Vsi govorniki so enodušno poudarjali enotnost naroda in države in ob gromovitem pritrjevanju mno- SUŽENJ LASKI: Bofl za narodno ujedinjenje tekom stoletij. (5). Medtiem pa sovražnik ni spal. Metal je bakljo razdora med naš narod in pričel se je srdit, ljut boj med brati. Klerikalci in liberalci, Srbi in Hrvati, naščuvani od svojih gospodarjev, so se spopadli in besneli eden proti drugemu hujše kot divje živali. Kdor je nesebično žrtvoval svoje delo narodu in domovini, je bil preganjan in zatiran od tiranske vlade. Kdor je ljubil svoj rod, je moral obupati nad njegovo bodočnostjo. Vse je bilo temno, črno in že so upili črni vrani našo smrt, naš pogin. Pa je prišlo Jcto 1903. Ženski demon na srbskem prestolu je držal v svojih sponah zadnjega iz rodu Obrenovičev, bolnega, nezmožnega Aleksandra. Kdor je ljubil svobodo srbskega naroda, kdor je v srdu stiskal pesti proti tiranom, podkupljenimi od švabskega 'habsburškega doma, temu je krvnik vzel glavo, ta je moral v hladni grob. Hijena, ki je onečaščala srbski prestol, se je pripravljala, da piane na nove žrtve. In tu so vstali osvet-niki, ki niso mogli več gledati sramoto svojega rodu, pogin plemenitega naroda in v temni noči so podavili zverine, ki so tlačile kot mora srbski narod. Srbija je bila rešena in blagoslovljena usta so na veliki narodni skupščini izrekla izvolitev vnuka osvoboditelja Srbije izpod turškega jarma, Petra Karadorde-vida za kralja Srbov. O Peter Karadordevič, Ti, ki si se boril kot ustaš za svobodo Herceg-Bosne, Ti, ki si kot demokrat in revoiucijonar živel v svobodni švicarski zemlji, Ti, ki si bil izgnan iz svoje domovine, katere sveto zemljo nisi smel gje-dati 40 let, o Peter, kako so te takrat pozdravljale naše duše kot oznanjevalca naše bodoče svobode in veličine. Srca so nam postala lahka, novo življenje je pojilo po naših žilah, ko smo začuli blagovest, da stopaš ti na prestol Dušana Silnega. Ni bilo več malodušja v nas, kdor je takrat proklinjal in sramotil kraljeve morilce, temu smo se smehljali s srečo v očeh, s srečo v dušah, z blagoslovom zarje na ustnicah. In Peter Karadordevič, nisi nas varal, nismo se mi varali, ki smo takrat spoznali, da je Srbija postala s Teboj naš Pijemont, ki nas reši obsovraženega jarma tujcev. Takrat pa nismo mislili, da že po Tvojim slavnim vodstvom zasije Jtigoslovenstvu svoboda in ujedinjenje. Tvoj nastop nam je bil samo zagotovilo naše boljše bodočnosti. Storil si pa več, kot so si takrat obetala naša srca. Sijajna zvezda Karadordeviča lesketa se danes nad večino našega naroda. Ves jtigoslovenski narod je bil 1. 1904 zastopan pri slavnostnem kronanju kralja Petra v IJžicah, staroslavnem samostanu. Slovenija in Hrvaška se je pridružila po svojih zastopnikih bratom Srbom pri svečanem obredu. Nebo je bilo zastrto s temnimi oblaki, ko je stopil novi kralj z odposlanstvom vsega naroda v pravoslavni božji hram. Pa glej, ko je klečal kralj pred zbranim svečeništvom, ki ga je mazililo za kralja svobodnih Srbov, ko so mu polagali krono na glavo, glej, v tem trenutku so se raztrgali oblaki na nebu in svetlo, sijajno solce je vrglo svoje zlate žarke na kronanega kralja. V vseh dušah je vzplapolala radost, vsa srca so vedela, da je on, prvi pred-stavitelj naroda, ne samo Izvoljen od ljudstva, ampak da ga spremlja božji blagoslov na njegovi poti. In takrat so zadoneli klici: Živio Peter l., kralj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. !n božji blagoslov je bil nad njim in njegovim narodom. Srbija je klicala pod svoj krov svoje usužnjene jugoslovanske otroke kot skrbna, ljubeznipolna mati- Z očarujočo hrabrostjo, s čudovito naglico je osvobodila brate, ki so ječali pod turškim jarmom. Maščevano je bilo po več kot 500 letih Kosovo, uresničene so bile sanje pesnika: Onamo, onamo! Sa razvalina dvorova carskih vragu tiu reti: »S ognjiči a milog beži ml kugo, zajam tl moram vračati več!« Kalc o so naše duše takrat vriskate radosti in veselja, kako je ves naš rod od Triglava do Balkana se osvestil, da je prišla njegova ura. Pa delo ni bilo še dovršeno. Vedeli smo, da pride zdaj tudi za nas dan svobode, prej kakor smo nekdaj mislili. Ali vedeli smo tudi, da nas čaka še težka bolest in mnogo žalosti, predno bo delo dovršeno. Leta 1868. je živel na Srbskem menih, ki je v svojem preroškem duhu videl bodočnost svojega naroda. Kmalu po kronanju kralja Petra so našli njegove zapiske in ugotovili, da je videl vso bodočnost do Jega časa. Pa njegovi zapiski so nam odkrili tudi nadaljno usodo srbskega naroda. Govoril o bojih, ki bodo povečali Srbijo, povedal pa je tudi, da kmalu za tem nastopi čas, ko bo srbsko ime, srbska zemlja pogažena na tla, da bodo hodili živi h grobovom mrtrvih in jih blagrovali, da ne vidijo propasti svojega rodu, ko bodo prosili gore, naj se zgrnejo nad njimi in rotili zemljo, naj se odpre in jih pogoltne. Pa to ponižanje, ta nesreča Srbije ne bo trajala dolgo. Zopet pride dan vstajenja, dan nove slave. Srbija se razširi in postane srečna med narodi zemlje. In prišlo je vse, kar je srbski menih pro-rokoval. Prišla je Bregalnica. Judež Iškarjot !je planil na svojega brata in mu odvzel, kar | si je pridobil v hrabrem boju. Radosti je za-; vriskalo Švabstvo, ko je Bolgar skočil na Srba. Ali srbski junak ga je ponižal. Leta 1913. in 14. se je začela organizirati na Hrvaškem in Slovenskem omladina, da pripravi pot bratom, ki nam prineso svobodo, j Takrat so nas zasmehovali slabotneži In kukavice, imenovali nas fantaste, otroke, očitali ,nam, da tiramo mladino v propast in nesrečo. Črnožolti podrepniki niso imeli smisla za naše delo, niso imeli čuta sramote robstva. Pozabili so, kar je pel že Prešeren: Manj strašna noč je v črnem zemlji krilu, kot so pod svetlim solncem sužni dnovi. Delali smo, hodili od človeka do človeka, od kraja do kraja in jih vse zastrupljali s kugo jugoslovenske misli. Naša naloga je bita, da zrevohicljoniramo ves naš rod, da, ko pride leto 1917 ali 1918, najde ta čas ves rod pripravljen za upor zasužnjenih, ki bi istočasno z napadom srbske armade izbruhnil. Ker nismo smeli peti naših narodnih pesmij več, smo zvijačno podložili nov tekst cesarski himni: Bog ohrani, Bog obvari ves jugoslovenski rod, moč in slogo mu podari, da na svojem bo gospod. Keradjordje naj nas vodi, da na tleh bo ležal vrag, sveto zemljo osvobodi, sužnottt nam zdrobi znak. Ko bo klical za pravico Peter car svoj hrabri voj, takrat zvesto vsak desnico s srčnim upom dvigni v boj. In sred bojnega viharja klic glasan naj zadoni: Vse za dom, za Petra carja, za svobodo blago, kri. Trdno zdaj se mt sklenimo, slogo pravo moč rodi, svobodo si priborimo, oko združimo moči. Brate vodi vez edina nas do cilja enega: Živi Peter, domovins. živi Jugoslavija. (Konec prih.) žice obsojali plemenski in verski separatizem. Na tem zborovanju se je jasno pokazalo, da šumadinski del našega naroda ne pozna plemenskega separatizma. Srbska nacionalistična omladina (Srnao) ni dobila besede na tem zborovanju in njeni člani, ki so hoteli, kakih 200 po številu, motiti zborovanje, so osramočeni odšli. Tukaj ie jasno dokazano da je tudi srbski del našega naroda pristaš naše ideje. kajti Srb nacijonalist ni dovolil Srbu separatistu, da bi sredi Beograda izražal svoje mišljenje. Po krasno uspelem zborovanju so napravile naše akcijske čete pohod po mestu od vseh strani odu-ševljeno pozdravljene. Za tem se je vršil v hotelu »Ilirija« skupen obed. Dri katerem se je članstvo v krasnih govorih bodrilo za nadaljnje delo do končne zmage. Naša manifestacija v nedeljo v Ljubljani. Ker se ie Or. Ju. Na. iz Slovenije udeležila nedeljske manifestacije Narodne obrane v Beogradu z enim samim delegatom, je oblastni odbor v zadnjem hipu sklenil sklicati tudi v Ljubljani manifestacijo, ki naj bi dokumentirala pripravljenost naše organizacije. Vkljub pomanjkanju časa za potrebne predpriprave, so se v nedeljo zbrali številni delegati bližnjih organizacij in člani ljubljanskih akcijskih čet, ter z uspelim javnim zborovanjem manifestirali za edinstvo naroda in države. Ob 11. ud se ie razvila povorka naših čet z državno zastavo na čelu. V Zvezdi pred poslopjem Kazine jih ie že pričakovala velika množica naših članov in prijateljev našega pokreta. Zborovanje je otvoril v imenu oblastnega odbora Jan Ton ja ter pozdravil napredno in nacijonal-no čutečo Ljubljano, ki se je odzvala klicu nacijonalistov. da istočasno z Beogradom manifestira za ogroženo edinstvo naroda in države. Po-vdarjal je da sedaj ko je prikipela državna kriza do vrhunca, ni čas za strankarske bole. ki jih narekuje sebičnost. Pozival ie v imenu nacijonalistov nacionalistične stranke, naj ne trosijo po nepotrebnem energijo v borbah za nadvlado strank, ampak naj jo porabijo v plemeniti tekmi ustvarjanja in dela. Zavračal ie trditev klerikalcev, da so bile volitve dne 18. marca plebiscit ljudske volje. Volitve so bile sramotni plebiscit nevednosti in zaslepljenosti našega ljudstva nahujskanega proti državi in Jugoslovanstvu po brezvestnih klerikalnih in radičevskih demagogih. Govornik je ugotovil, da se je s tvorila proti fronti separatistov fronta vseh nacijonalistov cd Triglava do Bitolja, ter od Drave do sinjega Jadrana, ki so pripravljeni za vsako ceno očuvati edinstvo, ki so nam je priborili bratje Srbi skupno z dobrovoljci in četniki z brezpri-mernimi žrtvami. Njegov govor je izzvenel v poziv na vse nacijonalno čuteče, naj se pripravljajo na odločilno končno borbo za edinstvo naroda in države. Ljubo D. Jurkovič je v svojem lepem govoru poudarjal potrebo naše organizacije ki se je organizirala v močno, edinstveno in čvrsto falango proti bloku separatistov. Delovanje nacijonalističnih organizacij ni provokacija. Provokacija je blok Radič-Korošec-Spaho. Temu bloku nasproti so postavili nacijonalisti blok poštenja, bratske ljubavi in narodne zavesti; blok svobode, edin-stva in napredka. Nadalje je ugotovil, da se korum-oirana uprava, neurejene finance, splošna beda in pomankanje ne rešuje z negativnim, razdiralnim delom bivših habsburških priganjačev in plačancev. Kadar bo narod spoznal svoje prave sovražnike, ki danes rušijo državo, tedaj bo glasoval za delavce, ki propagirajo mir in bratsko ljubav poštenost in nesebičnost. Danes pa žalibog triumfi-rajo elementi, ki so že pred in med vojno hujskali proti Srbom, ki so sc valjali pred Habsburžani in Nemci v prahu in blatu in pehali one, ki so bili že takrat jugoslovanski nacijonalisti, pred avstrijske puške na Suhi bajer. Zato mi nacijonalisti ne bomo nikdar dopustili, da se razbije našo državo in edinstvo ter smo za naše narodno edinstvo pripravljeni žrtvovati sami sebe. Navdušenje množice, ki je poslušala govornika, je prikipelo do vrhunca, ko se ie prečitala pozdravna brzojavka kralju, v kateri zagotavlja 15.000 organiziranih nacijonalistov Slovenije svojo pripravljenost boriti se proti vsakemu, ki ruje proti kralju, narodnemu in državnemu edinstvu. Kratko zborovanje je zaključila državna himna, ki jo je pela množica zborovalcev. Akcijske čete so nato odkorakale nazaj v areno. Potek cele manifestacije ie pokazal poleg naše discipliniranosti, nacijonalno zavest jugoslovanske Ljubljane, ki je skupno z našo organizacijo manifestirala za edinstvo naroda in države. Razvitje prapora mestne organizacije Or.ju.na Bled v četrtek, dne 10. maja 1923. Dnevni red: Ob 10. uri dopoldne sprejem gostov na kolodvoru Bled. nato pohod pred Zdraviliški dom. Ob 11. uri slavnosten govor. Ob pol 12. uri razvitje prapora. Ob pol 2. uri kosilo. Po kosilu izleti v skupinah na grad, na jezero, event. v Vintgar itd. Ob 8. uri zvečer skupen zabavni večer v Zdraviliškem domu. Somišljeniki naše ideje dobrodošli! — Odbor Mestne organizacije »Or.ju.na« Bled. Dne 15. aprila se je vršil v Št. Jurju ob Taboru sijajno obiskan ustanovni občni zbor Or. ju. na., na katerem je poročal o našem pokretu in organizaciji delegat oblastnega odbora Jan Tonja. Orjuna v Brežicah. Dne 16. aprila t. 1. se je vršil polnoštevilno obiskan sestanek brežiške mestne Orjune. V očigled težkemu položaju države se je sklenilo stati neomajno na stališču državnega in narodnega edinstva. Poslali so se pozdravi Osrednjemu, Oblastnemu Odboru ter junaški sosedi zagrebški Orjuni. Črnomelj. Dne 1. t. m. se ie vršil tu informativni sestanek Orjune. ki je bil zelo dobro obiskan. S tem je položen tudi v Belikrajini temelj naši organizaciji. Kakor hitro bodo dovršene zakonite formalnosti, se bo vršil ustanovni občni zbor organizacije, ki bo gotovo našlo rodovitno polje in obilo dela v svojem okrožju. Isti dan je bil sestanek članov v Prekopali na katerem je govoril naš delegat. Naši novi organizaciji želimo največ uspeha v borbi za naše ideale. Borovnica. Dne 2. t. m. je bil ustanovni občni zbor naše organizacije. Ta organizacija se je popolnoma samostojno razvila in gre tu pohvala v prvi vrsti našim vrlim poverjenikom. Tako prodira naša ideja čvrsto naprej. — Laško. Obvezno bojkotiramo za člane proglaša mestni odbor nem-čurskega peka Jožefa Fretze v Laškem ker se izzivalno vede ttapram narodu. Poživljamo tudi druge narodno zavedne Laščane, da se pridružijo našemu bojkotu. —Mestni odbor. Splošna govorica kroži, da se v kratkem naseli v Laško šulferajno-vec Jenko. Zanima nas kaj ga tako vleče iz Hrastnika. G. Jenko ostanite tam kjer ste grešili, da se spokorite! Mi smo pripravljeni z našimi obkladki — zato si premislite. — Laško ni več nem-čursko gnezdo. V Hrastniku Orjunaši ga pa pridno spominjajte na grehe. Orjunaši. Tri nove Orjune ob Drava. V nedeljo 29. aprila sta predsednik in blagajnik mariborske organizacije osnovala ob skrajni vzhodni meji mariborske oblasti tik pred vrati Radičeve »republike«, tri nove Or-iune. in sicer pri Sv. Bolfenku pri Središču, v Središču in v Ormožu. Dopoldan se ie vršil sestanek pri Sv. Bolfenku, kjer so navzoči — sami kmečki fantje in možje — navdušeno odobravali izvajanja govornika tovariša Reharja ter vsi od prvega do zadnjega vstopili v Orjuno. Zborovanie je pokazalo da bo ta Orjuna. ki je posebno radi Radičeve nevarnostr_tako potrebna, krepka obmejna straža naše jugoslovenske nacijonalne misli. Vsa čast zavednim Bolfenčanom. Popoldne se je vršil sestanek v Središču, ki je bil istotako dobro obiskan. Središče je bilck^edno krepka narodna trdnjava, zato stno prepričani, da bo tudi Oriona tamkaj dobro uspevala ter v kratkem združila pod svojim naci-fonalnim praporom vse kar je res narodno in napredno ne glede na strankarsko pripadnost. Tretji sesta-nek sc je vršil nato zvečer v Ormožu. 1 udi Omaožani so pokazali, da pojmujejo nujno potrebo naše organizacije, ki nas, ko se razvije do potrebne moči. edina lahko reši sedanjih obupnih razmer. Ormož je bil nekoč obsojen na smrt v nemških valovih, zato je ostalo tam še precej tujega duha. upamo pa. da bo nova ormoška Orjuna v kratkem razpihala tudi še ta duh, da bo Ormož res naš. da bomo nanj lahko ponosni. Narodni in napredni Ornio-žani, vsi v Orjuno! V vseh treh krajih so se izvolili pripravljalni odbori, ki prično takoj z delom za položitev prvih temeljev. Orjuna na Pragerskem. V četrtek je obdržal predsednik mariborske Orjune informativni sestanek na Pragerskem, v tej nekoč čisto ponemčeni postojanki. Sestanek je uspel dobro ter se ie izvolil pripravljalni odbor Oriune za Pragersko. Izlet mariborske akejske čete v Kamnico. Po naredbi mestnega upravnega odbora v Mariboru se vrši v četrtek dne 10. t. m. popoldan izlet akcijske čete v Kamnico. Pozivajo se vsi člani, da se brezpogojno in tečno zberejo ob 14. uri na Vodnikovem trgu. — Celnik. Akcijske čete Or. Ju. Na. Ljubljana naj se zberejo v nedeljo, dne 6. L m. ob pol 11. v društvenem lokalu. Odsotnost se kaznuje po disciplinarnem redu. Zdravo! — Čeln%. Naši občni zbori: V soboto dne 5. maja v Žirih in Krškem; v nedeljo dne 6. maja v Dobovi in Polen-šaku. Naš pokret se bliskovito širi preko vseh krajev Slovenije. Dan za dnem rastejo nove Orjune in to celo v takih krajih kjer nikoli nismo pričakovali uspeha. Toda naša misel je zdrava in oni, ki jo zastopajo, so poštenjaki katerim se ne more ničesar očitati, zato uspeh ne mere izostati. Naši nasprotniki, posebno klerikalci krog mariborske »Straže« in ljubljanskega »Slovenca« se že dobro zavedajo, kaj pomenja naš pokret; že dobro čutijo, da jim vse stranke skupaj niso tako nevarne kakor Orjuna. da je danes edini resni njihov nasprotnik v Sloveniji naša organizacija, da je le ona v stanju odpreti oči ljudstvu, katerega oni slepe in zastrupljajo zato da bi jim polnilo korita; zato pa vsa ta divja gonja proti nam. Toda zdi se, kakor da jih hoče tudi Bog sam pokončati, oni Bog. katerega skrunijo, katerega ime tako nesramno izrabljajo, kajti čimbolj nas napadajo in blatijo, čimbolj nas skušajo naslikati ljudstvu kot razbojnike, lumpe, baiabe itd., tembolj se širimo. Njihovo pro-kletstvo se spreminja v blagoslov. Laži nikoli ne drže. zato tudi »Stražnic« in »Slovenčeve« ne dosezajo uspehov. Ž njimi nam delajo le reklamo. Ljudstvo se zanima za organizacijo. ki je tako imenitna da ji posvečajo ti listi kar cele številke, prične povpraševati o nas tudi v nasprotnem taboru, pri naših pristaših in končno samo uvidi, da je vse ono kar se o nas piše nesramna laž. Tedaj pa prične dvomiti: »Ce Orjuna ni taka zakaj io napadajo? Zato ker se je boje! Zakaj se je pa boje? Zato ker imajo slabo vest!« — In tako postajajo ljudje iz naših nasprotnikov naši pristaši in število naših vrst se veča dan za dnem. Prekoračili srno samo v Sloveniji po trimesečnem delu število 10.000. bližamo se 15.000. število pa raste. Da, mi sami nismo verjeli, da ie naše ljudstvo v svojem bistvu tako pošteno. Danes vidimo, da je bilo le zaslepljeno in je bilo treba samo solnca. da mu odpre oči. da ga reši teme — in to sobice je Orjuna! Tovariši in tovarišice, dalje, brez oddiha. brez miru, ker zmaga je naša: nobena sila nas več ne ekrene s poti na katero smo stopili! Nove Oriune v Eanatu. V Com-bolju in v Srpskoj Crnji se je vršil pretekli teden ustanovni občni zbor Orjune. Povsod je bil izvoljen stalen odbor. Te Orjune sta osnovala gg. Bacovič in Jovanovič. Mestna skupščina Novosadske Orjune. V nedeljo je bila v hotelu »Sloboda« skupščina novosadske Orjune. na kateri se je moral izvoliti mestni upravni odbor. Po kratki razjasnitvi predsednika oblastnega odbora, zakaj se šele sedaj formira mestni odbor, se je prešlo koj na volitve. Volilo se ie z listki. Izvoljen ie bil mestni upravni odbor. Po volitvah se ie vršila politična debata. Opozarjamo še enkrat vse naše člane, da pod nobenim pogojem ne sprejemajo prispevkov za Orjuno od naših nacijonalnih in političnih nasprotnikov. Že nabrane svote se morajo takoj vrniti. Izključitev Iz Orjune. Mestni odbor Orjune v Sarajevu je izključil g. Vasa Trifunoviča, trgovca v Sarajevu, ker se ni obnašal tako kot velevajo naša pravila. Izlet na Trsat - Sušak so oblasti pr-epovedaie in se zato sploh ne bode vršil. Kaj je privedlo oblast do tega koraka nam ni znano. Ce pa mislijo nekateri gospodje s tem ovirati širjenje in delo Orjune jim moramo povedati le to da so prišli prepozno. Pozor! Pozivajo s« vsi člani mestne Orjune Ljubljana, ki se nameravajo udeležiti izleta na Bled d»*e 10. t, ni. ob priliki razvitja prapora blejske organizacije, naj se takoj priglasijo v tajništvu, da se število »deležnikov lahko iavi Blejskemu odboru. y 1 ssijsaifSi agisiiiisi Sokoli. Orjuna, Četniki. Beograjski »S e 1 j a k« prinaša v svoji 13. številki pod zgornjim naslovom resolucijo »Sokolskega saveza«, ki smo jo že priobčili in sledeči dostavek spisan od g. dr. Mih. Šuškalo-viča: Interesantno ie omeniti tukaj: prvič: da je resolucija sokolstva sprejeta 25. marca t. 1., torej istega dne, ko je bil sestanek ostalih rodoljubnih udruženj za savez narodnega edinstva in države, za čast in svobodo domovine. Drugič, da ie poslanica starešinstva »Jugodovenskega sokolskega saveza« datirana 3. aprila 1923. leta. torej istočasno, ko je bil ustvarjen v Splitu (4. aprila 1923) Savez Četnikov in Orjune. Osnovne in borbene ideie teh treh udruženj so s tem najbolj izražene in njihov savez, v slučaju potrebe kot borbene akcije sedaj idejno in spontano obrazložen, bode v naj-biižji bodočnosti ustvarjeno delo »aa strah vragom«, a za dobrobit, mir in napredek našega ujedinjene-ga naroda in njegove lepe in močne domovine — Jugoslavije. Podeliš na'znanje. Tu v Ljubljani. v Knafljevi ulici št. 4/II., ima svo-ie stanovanje, živi s svojo familijo in trguje g. Kokron. zagrizen Madžar in odkrit sovražnik naše države, bivši avstrijski podpolkovnik in komandant rez. oficirske šole na Reki. Kako je prišel ta človek do stanovanja. ki ni naš državljan in tudi postati ne more? Vprašamo, ali ima koncesijo za trgovino, ali policija zasleduje njegovo delovanje? Po-zivbamo oblast, da tega človeka izžene v njegovo ljubljeno Madžarijo, sicer bo Orjuna začela kontrolirati malo njegove korake. Kdo laže? Pred kratkim je prinesel »Slovenec« vest, da je imenoval g. minister Vujičič Orjuno razbojniško bando in njene člane pa razbojnike. O. minister izjavlja na ta »Slovenčeva podtikanja v Savičevem »Balkanu«, da se je izrazil sledeče: »Nikdo nima pravice v pravno urejena državi terorizirati državljanov, bodisi orjunaš, ali katerikoli strankar in vsakdo, ki to dela se bode smatral kot razbojnik in razbojniška banda. Vprašamo gospodo okoli »Slovenca« zakaj smatra one svoje ljudi, ki so pridrli v velikem številu In oboroženi na občni zbor Orjune v Slov. Bistrici in ga razbili? Kaj so oni. ki so streljali v Poljčanah na vlak v katerem so bili orjunaši. ter s tem ogrožali življenje žensk in otrok? Kaj so oni njihovi pristaši, ki ogrožajo vsak večer v Šiški posamezne pasante ne le članov Orjune? Kaj so oni, ki našim mlajšim članom, kateri se ne morejo braniti, trgajo naše znake raz prs? Mnogo takih slučajev bi lahko navedli a zadovoljili se bodemo z odgovorom na ta vprašanja. Od strahu se jim blede. Višji šolski svet je baje izdal ukaz, da dijaki ne smejo nositi nobenih društvenih znakov. Razni narodnemu gibanju nenaklonjeni učitelji in profesorji so to priliko izrabili, da na jako ogaben način agitirajo proti »Orjuni«. Tako n. pr. se je izrazila učiteljiac F. Senekovič na obrtni šoli. da so izrecno prepovedani orjunaški znaki. ker ie »Orjuna« protidržavna organizacija!! — Profesor Sodnik je pa nazival našo organizacijo bando, ki je od vlade prepovedana. — Ker dosedaj »Koroščeva čovječanska republika« še ni bila proklaniirana, menimo, da so ti ljudje prezgodaj pokazali svojo barvo kar bodo naj-brže v kratkem obžalovali. Izzivanje. Uprava narodnega gledališča ima nastavljeno neko korist-ko. ki sliši na »prstno švabsko« ime Zbori, ia gospodična se nahaja že 3 leta v Ljubljani ter prejema edino eksistenčno možnost iz naših držav-nih blagajen — za zahvlao pa izziva | po ulicah s svojim doslednim švab-čarcnjem Zahtevamo, da uprava narodnega gledališča naredi potrebne korake, da^ ta nečuvenost neha, karti prepričani smo. da omenjeno oseba ne more biti tako neobhodno potrebna za naš oder — posebno če ji je naš jezik tako nesimpatičen! Umrl je v Mariboru dne 29. aprila v najlepših letih naš član inženir Drago Kunc. Pogreba, ki se je vršil v sredo popoldne, so se udeležili v lepem številu tudi naši člani ter mu izkazali zadnjo čast. To je prva smrt v naši mariborski Orjuni. Blok nemške iredente s klerikalci proti Orjuni. Prihajajo vesti, da se organizira nemška iredenta skupno v klerikalnih bojnih organizacijah, katerih delovanje bode naperjeno izključno proti Orjuni. Zagrebški oblastni odbor je sklenil, da stavi v slučaju potrebe ljubljanskemu oblastnemu odboru vse-akcijske čete na razpolago. Čast komur čast. Imena značajnih mož, ki so glasovali v zgodovinski seji odvetnikov proti dr. Šušteršiču so: gg. drji. Fettich. Klepec, Krejči. Lavrenčič, Mohorič, Tekavčič, Triller. Vodušek in Žirovnik. Treba si jih zapomniti za vsak slučaj. Da ne bomo delali krivice onim, ki se seje niso udeležili pripomnimo, da je bilo mnogo ljubljanskih in zunanjih odvetnikov resnično zadržanih. — GOSPODINJE VAM TO VELJA! Ostanite pri domačem blagu in zahtevajte pri trgovcu le testenine »PEKATETE«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. NUJNO OPOZORILO. V zadnjem času se je dogodilo nekaj slučajev, da so gotovi mladi ljudje izzvali nepoteUne škandale po kavarnah in restavracijah. Zgodilo se je celo. da so nekateri imeli or-junaške odznake, katerih pa niso upravičeni nositi, kar smo tudi v nekaterih slučajih dognali. Da se take zlorabe v bodoče preprečijo nujno prosimo naše somišljenike. oziroma posestnike dotičnih lokalov, da take razgrajače takoj legitimirajo ter njih imena sporočijo statistični sekciji Orjune, da se krivce kaznuje, eventuelno Izključi, kar se bo javno objavilo. Stat. sekc. Objava! Podpisani obžaljujem vse zalivke katere sem izrekel proti g. ing. stud. Jakob Mlakarju in se za-lvaljujem da odstopa od tožbe. Obenem obljubujem da njegovega imena ne omenim v nobeni družbi, ako njega samega ni poleg. — Radovljica, 20. aprila 1923. — Franc Vurnik. LISTNICA UREDNIŠTVA. Opozori!«. O tvorih smo v listu novo rubriko »Dopisi«, ki naj služi za kratka in objektivna poročila iz posameznih krajev. Dopisi pa se Dodo priobčili le" tedaj, če jih bo predhodno vidirala organizacija do-:ičnega kraja. Uredniški dej lista zaključujemo v četrtek, poznejše došle dopise ob-avljamo šele v drugi številki. V in-:eresu stvari je, da so vsi dopisi overovljeni od pristojne mestne organizacije, ker le tedaj jim je osigurana objava. G. Janku Kržiču, nadučitelju v Ločah pri Poljčanah. Na Vašo željo izjavljamo, da niste pisec članka »Ali je Orjuna potrebna?« (Dopis iz Dravinske doline), ki je izšel v eni prejšnjih številk našega lista. Zahtevajte brezplačni ilustrovanl cenik »KARO-čevIjev«, ki je opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odmerjenje noge Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19, telefon 157. Omare g žalMK?!© Lastnik Ini. F. Kreni©«. Odgovorni urednik VI« I. <3a8siv>jj&< m m Up a l VESNAVER & RIBARIČ TRGOVINA Z LESOM PARNA ŽAGA MARIBOR — MELJE % Sfr3vff?!RW!WRfS Velika izbira vsakovrstnega maiaufakturnega blaga po znižanih cenah I. Trpin, Maribor Glavni trg. A. VICEL MARIBOR GLAVNI TRG5 Trgovina s hišnimi potrebščinam!, emajlirano, pločevinasto in ulito železno posodo s porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo. Na debelo. N ti drobno. Manufaktuma trgovina FRANJO MAJEM Maribor Glavni trg št. 9, Zaloga raznovrstnega češkega sukna, ševjota in kamgarna za moške in ženske obleke, platna, perila, nogavic, sešitih odej, pirotskih preprog itd. Stegu in drugi kom. družba za strojno in električno industrijo. Pisarna v palači Ljubljanske kreditne banke Dunajska c. Ib, III. nadstr. Postavlja: kompletno naprave modernih žag ter naprave za sušenje lesa. Dobavlja in montira; vse stroje za lesno obdelavo. Otroški ¥©Ž v? is o zložljive lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razni igra eni vozički z in brez košare, šivalni stroji in dvokolesa so najcenejši: ftYlšiBUNAf"f tovarno dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4. Avtomobile m©f©Pl©j pnevmatito vseb OTSft, ©§J@, bencin in cfPsižšgs ^©tr€bsišne ve«Sn© w zaBegi F. IPiorjanill 1 s? J?P A €>£&$.■&Jk, Č3& POZ©!! POZOR! NOV model pisalnega ftroja ffUNDiRWOODSŽ | 5 ©o zniianl ceni nudi tvrdka g THE UBX Ca LJUBLJANA. POZOR! POZOR! ■1 Berite in razširfaite „ORJUNO“! m m D O S LO najfinefše angleško in češko sukno v elegantnih vzorcih in po soSidnih cenah za pomladno in letno sezijo. Si^eciaSna sulssa UubUfiita, Dvorni trg S. Vedno v zalogi vseh vrst obleke, raglani, površniki, pelerine, dežni plašči, delovni plašči, usnjeni sakoplašči (auto), razno perilo, čepice in drugo modno blago. Sukno za modne hlače. — Oddaja blaga na metre; sprejemajo se tudi naročila na obleke. Zalamleno prvovrstna Izdelava p® meri'v lastnem modnem raloma. STtPJu; 8tr©Ji za ©bde- *^yrbine _ ... IOTJI^^!CBJBro£0ttffi=H»MI!3rEiazrr Armature Eovanje Gostovi Strojne tovarne In livarne d. d.. Uub&Jana, sra sss ' ■ J *r ril 'K-*—1 l izizizu Uizzr-j Essr.r'* tasgdfl uszm p cs i 1 & itri;: li tsr:. I Hi! 1 H ta Slovenska gradbena in Industrijska. d. d. tnfer. 1©@. Hbtt- •sn »or »agarerj^/-; w-qi»wraK ^ariw.v»g?2g-ii 5J2i:; ^ •> T&et&n Infter. 1S@U Tehnična pisarna Ljubljana, Spodnja Šiška, Frankopanska ulica štev« 151« fcvrSllles stanovanjske hiše, trgovska poslopja, modeme industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. i#5*2sszarn tesf@pas Patent dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vlož-kami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statističnih proračunov. Parna žaga. Bmii i m m ^73 j i Ako kaSSJafe je edino sredstvo proti prehlajeni« S f |V4.0; ^ MiSŠ Hstsri sigurno posnaga P 18® assfis&sBl oblast« Mn Mm Inllner drogerija in foto - manufaktura B0 fivaočara, Ljubljana mm, Mirje it.il. Imši® in prej® M zgnflt, sla im feMMe Me 1. Q3saaa25®jtsB«SHB :oa Iv* Jax la sto Lj»blig»^-ggsp^Yet8ka c- cs4-**n>?i Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev Os VCtiHi BLl WJI» jz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1857. Vezenje poučuje brezplačno. Pisaini stroji ,5ABLER<4, franko. Kolesa iz prvih tovarn: ®ttwafr£nradTta’ Generalna popravila auiomobilov. Nove karoserije ali predelavanje starih, lakiranje in tape-ciranje. Solidno delo in zmerna cena. v Ce auto odpove, p/ide takoj pomožni auto na telefoniSnt poklic 236. JUGO-AUTO d. z o. z. Dunajska cesta 30. d. d. ¥ Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, SenU&siški ga trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov, za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste In vsakega izvora ter priporoča posebno I8 čehoslovaški in angleški koks za livarne In domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete, NASLOV: Prometni zavod za premog, d. d. centrala v LiRisijani, Utoneva 1.15/11. Podružnica v Hovsm M W. 6 a M. Poličar & drog . Bled, Slovenim. — Špecijalna tovarna za izdelavo bančnih in pisarniških oprav. Velika tvornica za pohištvo. Prevzema tudi vsa stavbena dela. —................... Carinsko . Pesrs^Siki - Bureaus Uvoz QROM Centrala Ljubljana Ke“seSw. ulica 41. Podls-uSnica i Zagreb, Maribor, Jesenice, Boh. Bistrica, Čakovec, Rakek. Zobna pasta »Aikadont* Ustna voda INSERIRAJTE V „ORJUNI“! V SAVA“ Opče osiguravojuče čioničarsko društvo ZAGREB „CABA“ OnuiTo ocHrypaBajyhe flHOHimapCKO ApyiUTBO 3ArPEB Generalno zastopstvo za Slovenijo V LJUBLJANI Sv. Petra cesta št. 2 Posluje v vseh zavarovalnih strokah. TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA V & P©drulniee: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica SELENBUH£iO¥A ULICA ŠTEV. 1 Brzojavi i (PREJ SLOVENSKA ESKO^EPTNA BANKA) TRGOVSKA. -- .. „ . __ Kapgtag m rezerve Din. iy,50©.0©0 Izvršuje vse baocne posle najtoeneje in na]kulantneje. Telefoni i 130, 146, 458. U Ekspoziture’ Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici). Slavenska banka d. d. v Zagreba. Vlil. Emisija. ZAGREB, meseca aprila 1923. Poviianle stavnice od Din 37,500.0C0‘— na Din 50,000.000*— Poziv na subskripcijo komadov 125.006 deinic* glasečih se na prinosca po Din 100"— v nominalni vrednosti v skupnem znesku Din 12»500.000‘— P, n. Temeljen pooblastila občnega zbora z dne 8. aprila 1922 ter vsled splošne potrebe nadaljne prometne glavnice odločilo se Je ravnateljstvo Slavenske banke d. izvršiti zvišanje delniške glavnice ter emisijo novih delnic po sledečih pogojih: 1. Delniška glavnica Din 37,500.000'— povišuje se z izdanjem novih komadov 125.000 delnic po Din 100'— nominale, torej za Din 12,500.000 — na Din 50,000.000 — J F »j 2. Posestnikom starih delnic pripada pravica na 3 (tri) stare delnice optirati eno novo za ceno od Din 110*— tel queL 3. Subskripcija začenja z dnem 20. aprila t. 1. ter se zaključi dne 30. aprila 1.1. 4. Nove delnice nosijo kupon za leto 1923. ter sodelujejo na dobičku od dne 1. januarja 1923. 5. Protivrednost podpisanih delnic je vplačljiva takoj, najkasneje do dne 30. aprila 1923. 6. Subskripcija, odnosno opcija se obavlja v Zagrebu pri blagajni zavoda, pri podružnicah Slovenske banke d. d.: v Beogradu, Bjelovaru, Brodu ob Savi, Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Osijeku, Sarajevu, Somboru, na Sušaku, v Šabcu, Šibeniku, Velikovcu, Vršču, v Splitu: pri Jugoslavenski banki d. d., v Ljubljani: pri Slovenski banki, v Wienu: pri Bankhaus Milan Robert Alexander, V Budimpešti: pri Balkanski banki d. d. ter pri vseh bančnih zvezah Slavenske banke d. d. Delničarjem iz Amerike se bode reserviralo na njih odpadajoče število novih delnic do prispetka njihovega naznanila, ako reflektlrajo na izpisano opcijo novih delnic. 7. Posestniki starih delnic, kateri žele v smislu točke 2. optirati nove delnice, morajo predložiti pri zgoraj označenih mestih subskripcije: točno izpolnjeno in podpisano prijavnico z navedbo številk starih delnic (v kolikor niso pri zavodu v pologu), ali začasno potrdilo starih delnic. Delničarji bivše Jugoslovanske Union-banke zamoreje to opcijo izvesti na ta način, da se vzamejo v obzir njih še neizmenjene delnice, v smislu svoječasnega zaključka glede zjedinjenja s Slavensko banko d. d., t. j. na vsaki dve delnici Jugoslovenske Union-banke odpadejo tri delnice Slavenske banke d. d. 8. Azijski dobiček, katerega se doseže pri jzdanju novih delnic, gre v korist rednega reservnega zaklada, odbivši stroške emisije in pristojbine. 9. V svrho provedbe te emisije je bil osnovan sindikat, kateri jamči za uspeh povišanja delniške glavnice. s 64 iuis9h ‘VNvnann VNlAODal VMSIDNHNOH »AoivNaaa' & __ i !W, 1.1 m HUMffm,.. 1 i V; 1 ■K I BRZOJAVI: m twmwmmwh MERAKLi bole, barve, lak, kit, mtntmuniinnm ©melis {opiti najboljše Ecskovosfi nudi L Z , 0.2. 1 IIP? B« P lil f? Maribor, Ljubljana, Novisad, L- podružnica. centrala. podružnica. es slllllMIMIIHIMIIHIMIHIMIIIIIIIItllllllllMINMIIMIIIIiMI"' aaaaaaaaaaaaaaaaaa Carinsko - Posredniški - Bureaux Podruiniee« Uvoz GROM izvoz ***r®b> Maribof> B * Jesenice, Boh. Bistrica, Central« LJUOlJflllS Koledv. ulic« 41. Čakovec, Rakek. VKVVSVSIlFCVVVCVVn ..SLOGRAD" Slovenska gradbena in industrijska d. d. Telefon inter. 180. Telefon Inter. 180. Tehnična pisarna Ljubljana, Sp. Šiška, Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. y Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vlož-kami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo*-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. Oglasi v „ORJUNI“ imajo najboljši uspeh. h@om» Kftojft&na joiso sur UUBUMOk CHARLES PRINC Postni predal 124. ^oeV>- LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 86. d. z o. z. Kr- ffiorcopotaa veleprodaja soli JADRAN Llublli^a, Dunajska cesta št. 19, Prodaja špecerijskega In kolonijalnega blaga na debelo. Telefon Interurb. 113. Ing. V. NIKOLIČ Kraljevski dvorski liferant LJUBLJANA - MOSTE Telefon št. 562. m aBsaBsaBss m m BsaossBsai LJUBLJANA, VOŽARSKI POT 1 TELEFON ŠT. 75. Telefon int St. 247. Glavna zaloga cigaretnega papirja v,ABADIE