4®. štev.
Pavšalni franico v tfrtavl SHS.
V Llubllani, v soboto 19. februarja 1921.
Posamema Stev. 1 K.
Leto V.
Iiha>a rane« nedelj in praznikov v s s It dan ob tO. uri tfopeidjie.
fjrcdniSlvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/1,, Učiteljska tiskarna.
Copisc frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise ae ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X B5mni po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust.
wmm%
,9 . .. ■ jr j -
M£<
Iti
=.*-» V*-* • "-r* ■»
;■:-r / d •'
v'1
m MM
diesiio iugoslov. secfialno - demokratiine stranke.
Telefonska tl. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo .eto k 240, za pol ieta K 120, za četrt >eto K 60, za mesec H 20. Za Nemčijo eelo leto K 812, za ostalo tujino in Amenka K 360.
' «— * Reklamacije ta IisI so poštnine proste.
Upravnifetvo ,e * Liubljani Frančiškanska ulica št. 0/L, Učiteljska tiskarna.
Delavstvo, pozor!
LDU. Zagreb, 18. februarja. Dopisnik »Jutarnjega lista“ poroča iz zanesljivega vira, da je potovanje dr. Vesniča v Pariz v zvezi z važno politično misijo. V Beograd pa bo najprej prišel nek francoski diplomat, za njim pa maršal Foch.
A
* *
0 tej stvari pišemo mi že cel teden! Upamo, da bodo ljudje vendarle enkrat uvideli, za kaj se gre!
Telegrami.
IZJAVA SRBSKIH REPUBLIKANCEV.
LDU Belgrad, 18. febr. Na podlagi poročila svojih odposlancev objavlja republikanski klub komunike, v katerem pravi, da je glavni odbor republikanske stranke prepričan, da s (eni, ker je poslal svoje zastopnike na zborovanje Radičeve seljačke stranke, ni storil le samo strankarski, temveč splošno jugoslovenski narodni čin, ker jo spoznal politično težnje in stališče onih, ki so v prvi vrsti pooblaščeni, da zastopajo Hrvate. Iz poročila delegatov je razvidno. da je bil ta čin sprejet kot Vray resen in iskren poizkus zbli-žanja ..Srbov in Hrvatov, da gibanje hrvatske republikanske seljačke' stranke tudi ni protisrbsko, reakci-Jonarno. protidržavno in izključno ♦'».Ijačko, kakor se to lažno predstavlja našemu svetu, da ni naperjeno proti Srbom in Srbiji, temveč proti sistemu, ki vrši v imenu Srbov In Srbije nasilja na Ilrvatskem. Program in taktika republikanske stranke sta bila odobrena od vseli prisotnih zastopnikov hrvatske republikanske seljačke stranke, česar poslcdica je bil sklep, da sprejme ct Valska r®Publikanska seljačka hi!i>n T?a sv°je glasilo list »Repu-.• . • i a neposredna skupna akci-Hrv ?•	^ prePri^ali Srbe, da jih
tl » ,nCvinrzii0’ temveč da nasprotno zele, živeti skupno ž njimi, toda v svobodi, enakosti in bratstvu. Republikanska stranka je stala vedno Ha stališču, da se jugoslovensko edinstvo ne more izvesti brez Hrvatov.
VLADA TRDNO STOJI_______________
LDU Belgard, 18. febr. Ministrski svet je pod predsedstvom nun. Predsednika Pašiča razpravljal o Predlogih za ustavni načrt, ki so Jiii izdelali zemljoradniki in musli-
i”1!* ° "jihovih PogojlU za vstop v vlado. Ministrski svet je
razpravljal tudi o zasedbi banskega
mesta v Zagrebu. Kot najresnejši kandidat se imenuje dr. Križman.
LDU Belgrad, 17. febr. Za jutri ob 11. dopoldne je napovedana medstrankarska konferenca, r.a kateri bodo zastopani vsi klubi. Konferenca ima nalogo, da razpravlja o nekaterih členih vladnega načrta ustave, ki se nanašajo na nekatera sporna vprašanja. Na ta način mislijo Olajšati razpravo, ki se bo sprožila * nstvnem odseku pri podrobni de-^ti. Radikalni in demokratski klub »sije po tri delegate, in sicer ra-
1	iznWancc prof. Radeniča, dr. ■1	Jovmovi-
];eiiictrovica. Zemijoradnički muslimanski m jugoslovenski iu k0111„ f.tieiu klub odpošljejo p0 dva zaston" nika. socialni demokrati, repubiiitan-u in narodni klub po enega. Delegata muslimanov sta dr. Hrasnfca in Milovič, socialne demokrate bo zastopal Nedeljko Divac. Ostali klubi Podo jutri določili svoje delegate.
LDU Belgrad, 18. febr. Jutri popoldne bo konferenca demokratskih in radikalnih članov ustavnega odseka o nadajnjeni skupnem delu v tem odseku.
*
Nervoznost, s katero sklicujejo vladne stranke sestanek za sestankom in konferenco za konferenco, jo zelo značilna. Močne vlade ne potrebujejo sestankov in konferenc, ampak vladajo.
RUSIJO VABIJO!
LDU London. 17. febr. V angleški poslanski zbornici je vprašal Kennworthy, ali jc bila Rusija povabljena. da odpošlje zastopnike h konferenci v London glede vprašanja bližnjega vzhoda. Lloyd George jo' odgovoril, da jc bila Rusija že poleti povabljena h konferenci z zavezniki, da bi se uredila vsa vprašanja. katera sc Rusije tičejo, toda Rusija je to povabilo odklonila. Zato ni povoda, da bi antanta to povabilo obnovila.
*
To so ponosne besede: antanta nima povoda vabiti Rusije! Kaj pa če Rusi nimajo povoda povabilu antante se odzvati? To je pa drugačna
pesem.
FRANCOZJE HOČEJO ZASESTI CELO NEMČIJO!
LDU Pariz, 17. febr. Kakor zatrjuje Marcel Hutin v listu »Echo de Pariš«, se je včerajšnja konferenca vojaških zastopnikov pri Briandu bavila tudi z vprašanjem nastopanja zoper Nemčijo, ako bi ta ne pristala na določbe pariškega dogovora. Foch in njegovi vojaški izvedenci so že izdelali v podrobnostih načrt pohoda proti Nemčiji, ki ga pa šc zakrivajo. Za to postopanje si bo Francija izposlovala javno pooblastilo svojih zaveznikov v Londonu, ker njeni angleški prijatelji nikakor ne bodo nasprotovali, da izvede Francija sama prisilne odredbe.
*
Ce bo želodcc tako velik, kakor so velike oči, potem bo dobro. Vprašanje je le, če ne bo nemški kamen v francoskem želodcu obležal — neprebavljen!
DELAVCI SO PAMETNEJŠI OD DIPLOMATOV.
LDU London, 17. febr. Parlamentarni odsek angleškega kongresa strokovnih organizacij in izvrševalni odsek delavske stranke priobčujeta skupaj manifest, v katerem sc zahteva hkrati z izjavo, da Nemčija ne more plačati zahtevane odškodnine, iviknadno proučevanje zneska nemške odškodnine v interesu delavstva doma in v inozemstvu. Manifest izjavlja, da so pogoji mirovne pogodbe glavni vzroki nesrečnega pomanjkanja, ker ovirajo gospodarsko povzdigo miniranih držav in v/postavo dela. Končno zahteva manifest nele novo posvetovanje stedc odškodninskih zahtev, temveč
‘ Spremembo vsega postopanja in'Rusiji V Pr0U ccntraIni Evropi
Ustavni načrt soc. dem. kluba.
Soc. dem. klub je vložil naslednje pojasnilo in načrt ustave ustavnemu odboru:
Ustavnemu odboru ustavotvorne skupščine.
Socijalistični klub predlaga ustavnemu odboru načrt ustave s predlogom, da ga sprejme za podiago podrobne razprave.
Socijalistični klub se čuti dolžnega predlagati svoj posebni načrt, ker je od vlade predloženi načrt v bistvenih delih nasproten načelom soeijalistične Stranke, njenim ciljem in metodam, v vseh ozirih pa izdelan s tendenco, da utrdi in ohrani sedanji družabni red, v katerega okvirju je uresničenje socijalistič-nega smotra popolne in faktične enakopravnosti vseh nemogoče. Za-raditega je vladni načrt po prepričanju socijalističnega kluba neprimeren za podlago podrobne razprave.
Vpoštevajoč sestavo konstitu-ante z njeno večino buržoaznih strank, ki za sedaj a priori izključuje možnost soeijalistične ureditve Jugoslavije. jo Socijalistični klub abstrahiral od predlaganja čistega socijalističnega načrta-, .-kakršnega bi predlagal, ako bi ta« zbornica imela večino globokejše socijalne uvidevnosti, ki bi dajala nado za organiziranje države na podlagi popolne politične, gospodarske in socijalne enakopravnosti. Medtem ko si socialistična stranka pridržuje pravico in dolžnost boja za svoje zadnje cilje, predlaga za sedaj načrt, ki ga tudi v današnjih razmerah lahko sprejme vsaka stranka, ki nima direktnega namena ovirati vsak razvoj v smeri resnične socijalne pravičnosti. Kakorkoli se presoja sedanja stopnja gospodarskega in socijalncga razvoja, so določbe našega ustavnega načrta tudi v sedanjih razmerah sprejemljive.
*
Socijalistična stranka stoji na edino demokratičnem stališču, da izvira vsa oblast iz naroda. Po tem načelu pripada konstituanti. prvi izza prevrata po narodu izvoljeni zbornici, popolna suverenost. V izdelovanju ustave ne more biti po ničemer prejudicirana. Suverenost naroda mora zajamčiti tudi ustava; zato predlaga načrt socijalističnega kluba obliko demokratične in parlamentarne republike in dosledno, izvaja v političnih določbah postulate demokracije.
*
V	upravnih vprašanjih gre načrt za tem, da se varuje državna enota in se pridrže centralni upravi vse zadeve občnega značaja, da se pa obenem tudi zaščitijo demokratične pravice ljudstva pred blrokratičnim vnruštvom. Predmete, katerih uprava ne tangira celote, prepušča na-črt samoupravnim edinicam — občinam, okrajem in pokrajinam, za katerih porazdelitev naj bodo’merodajni le geografični. gospodarski in kulturni vidiki. Za te edinice ne predlaga načrt nikakršnih vlad ali od zgoraj imenovanih faktorjev, temveč odbore demokratično izvoljenih skupščin, katerih delokrog Je omejen na predmete, ki nišo pridržani državi sami. Posle, ki so iz samoupravnega področja absolutno izvzeti, specifira načrt, ki pa obenem tudi predvideva slučaje, v katerin so — n. pr. za šolstvo — potrebna enotna načela za vso državo, medtem ko je koristno prepustiti razne podrobnosti samoupravam. V takih slučajih se lahko izdelajo državni okvirni zakoni, ki določajo kompetence.
Kar sc tiče osnovnih pravic državljanov, ne more v ustavi ustrezati stilizacija, ki bi omogočila, da se s posebnim zakonom odreče, kar se z ustavo obljub uje. Res je, da ne
more ustava biti skupina neštetih zakonov, toda smernice za zakonodajo na podlagi ustave morejo biti jasno izražene. To predvideva predloženi načrt.
Posebno važnost polaga socijalistični klub na gospodarske in socijalne določbe, ki jih od vlade predloženi načrt sploh ne pozna. Ustava, izdelana po svetovni vojni z vsemi njenimi globoko segajočimi socijal-nimi sunki in preobrati, bi bila anti-kvirana, in za nadaljni razvoj nepo-raben instrument, če ne bi obsegala vsaj najnujnejših garancij za gospodarsko življenje in socijalni napredek širokih narodnih slojev.
Mišljenje, da zadostujejo za ustavo čisto politični ukrepi, le da ne Onemogočijo gospodarskega in soci-jalnega zakonodajstva. je že zato napačno, ker se politično življenje ne more ločiti od gospodarskega, ampak Jc zadnja podlaga, na kateri počiva vsa politična zgradba.
Iz razlogov, ki smo jih že orne-, nili, se zadovoljuje načrt socijalistič-nega kluba z reformami in garanci-< jami, ki še nikakor ne pomenijo ustanovitve soeijalistične države, ki so pa neizogibne, da ne pada masa delavnega ljudstva v katastrofalno bedo in da more nadaljevati svoje delo za popolno emancipacijo.
Država bo v 20. stoletju le tedaj opravičila svoj obstanek, če najde pot iz razredne države v organiza-cijo gospodarske in socijalne, vsled tega tudi politične in kulturne ena-kopravnosti vseh. Tudi Jugoslavija se more obvarovali nevarnih in žr-tev polnih potresov le, če bo sledila poti, ki vodi k odstranitvi socijalnih razredov in gospodarsko pravnemu izenačenju vseh državljanov.
To pot skuša izgladitl načrt socijalističnega kluba, s teh vidikov Je sestavljen in zato ga predlagamo za podlago podrobne razprave.
Posamezne določbe načrta s a jasne in ne potrebujejo posebnega komentarja.
V	Belgradu, dne 14. febr. 1921.
Pozdrav kongresu kovinarjev v
Sloveniji.
Jutri zboruje drugi kongres organiziranih kovinarjev v Sloveniji. Takoj po prevratu so kovinarji v Ljubljani osnovali samostojno organizacijo. ki se jo razvila in deluje že 'Ive leti vzorno in ob najhujših bojih za dobrobit svojih članov.
Na kongresu bodo kovinarji pregledali svoje dosedanje delo, pretehtali bodo položaj kovinarskega delavstva, ki je zlasti zadnje leto silno neugoden zaradi nastopajoče krize v kovinski industriji. Vse dosedanje delo kovinarske organizacije ie bilo posvečeno socijalnemu in kulturnemu podvigu kovinarskega delavstva. Ne da sc tajiti, da je kovinarsko delavstvo svoj položaj in namen organizacije tudi umevalo kakor nobena druga organizacija. zakaj vsi politični pretresijajl, gospodarska kriza in drugo jih ni motilo. Strnili so svoje vrste, se zedinili federativno s svojimi tovariši v vsej državi, doma pa ohranili
enotno fronto, kar je edino pravo. Zmagala jc v njih vrstah delavska zavest, socijalni interes in tovarakft' solidarnost in disciplina.
Kratka zgodovina o delovanju kovinarske organizacije nam priča, da ima ta organizacija najboljše predpogoje za svoj še popolnejši razvitek, da izvojuje za svoje član-stvo poleg boljših življenskih pogo-jev, še marsikatero socijalrto zahtevo delavstva. Kovinarji naj se tudi vbodoče oklepajo svoje organizacije z isto vestnostjo kakor doslej, da bodo tvorili, kakor vedno, najvaž-nejši faktor v delavskem razrednem gibanju.
V tem. ko čestitamo organizaciji na dosedanjih uspehih, ji želimo tudi za bodočnost iste vztrajnosti in do« slednosti na poti razredno-zaved-nega proletarijata.
V tem zmislu pozdravljamo kon-grcsl
Absolutizem.
Velike so bile nade, s katerimi smo pozdravljali po dolgih letih vojne tiranije in militarističnega vojnega režima ustanovitev svobodne Jugoslavije, o kateri smo upali, da no postala res demokratična država, v kateri bo prišlo do besede in veljave ljudstvo, ki si bo postavilo takQ vlado, kakoršna odgovarja njegovim željam in potrebam. Mi si nismo želeli le jugoslovanske vlade, ampak tudi ljudske vlade, demokratične vlade.
Svojo državo itnamo danes dve leti. Toda kakšna je ta država? Kdo vlada v njej?
Namesto demokratijc jc stopila klika. Mi nimamo vlade, ki bi bila res izraz ljudske volje, ampak imamo vlado, ki samo sama o sebi trdi, da je izraz ljudske volje. Pri nas nc viada večina, ampak \'lada manjšina, ki si je prilastila moč s pomočjo tistega faktorja, katerega smo se želeli v prvi vrsti iznebiti, namreC s pomočjo visokih vojaških krogov, takozvane sbele roke«. Ta manjšina se izigrava kot jedina prava zastopnica ljudske volje, in kdor ne verjame tem trditvam, ta je brezpogojno padel v nemilost in mora izvajati tudi vse posledice svojega držanja in mišljenja!
Vladni sistem, ki je zavladal pri nas ie skrajni absolutizem, in sicer ne prosvitljcni absolutizem enega močnega duha, ampak absolutizem klike brez duha, k! svojo politično moč do skrajnosti izkorišča.
Le poglejmo naš vnanji položaj.
Ml imamo danes svojo državo. kra-> ljevino Srbov, Hrvatov in Sloven-cev Naša država ima celo vrsto so-sedov. Ima prijatelje in neprijatelje, ima okrog sebe ljudi, ki ji kažejo danes lep obraz, jutri zopet kisel obraz, ali pa imajo na jeziku za nas lepe besede, v roki za hrbtom pa bič. Naši mednarodni odnošaji so skrajno zapleteni. Toda če živi človek v demokratični državi, v kateri vlada ljudstvo, bi vendar mislil, da ima tisto ljudstvo, ki bi utegnilo biti danes ali jutri zopet poklicano na mesarijo, vendar nekoliko besede in pravice soodločevanja pri ureditvi naših mednarodnih odnošajev. Pa je nima! In če že ljudstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev nima te pravice. bi človek mislil, da jo imajo vsaj Srbi. A srbsko ljudstvo je tudi nima. ker vse naše mednarodne od-nošaje urejuje klika maloštevilnih hclgrajskih rodbin, ki niti srbske niso. ampak »cincarske«, ki izvirajo iz neko mešanice judov, Grkov, Rumu-nov in ciganov! Ti ljudje sicer srbsko govore, ampak Srbi niso!
Kakor v vnanji politiki, tako gre v notranji. Tudi tukaj odločujejo vs Belgradu faktorji, ki ne poznajo ljudstva, ampak samo interese svojih rodovin. Ti interesi so v pni vrsti privatno - kapitalistični.
Da morejo te uveljaviti z vso njim lastno brezobzirnostjo, zato jim je potreben absolutizem tudi Vi notranji upravi države.
Ta absolutizem se kaže v postopanju vlade proti delavstvu. »Ob-znano«, ki je ukinila vsako politično svobodo, poznamo vsi.
Absolutizem se kaže v konfiska-eljski praksi. Kar ni po volji clnca-riji in njenemu podrepništvu, se mora brez usmiljenja zatreti. Kdor sl dovoli šibati posamezne upravne giehe, ta je »subversiven« element, ki ruje proti državi, pa če piše svoje estre (in upravičeno ostre) kritike še s tako ljubeznijo do države. To nič ne pomaga: Vsak kritik javne uprave je »subversiven« element!
Absolutizem se kaže v neprestanem izmikanju različnih kompetenc neodvisnim sodiščem in v podreje-vanju istih policijski oblasti, ki je od klike odvisna. To je najhujši uda-
rec v obraz moderni demokratlji, kajti to značl vpeljavo ruskega carizma v našo državo. Ljudstvo naj molči, policija pa naj govori in dela na komando klike. O kaki pritožbi na višjo inštanco pravnim potem ni govora!
Absolutizem zahteva, da se m-terpelacijska pravica poslancev do skrajnosti omeji. Ljudski zastopnik imej po milosti klike pač pravico do dnevnic, ampak pravico soodločati? Ne, ta pravica je pridržana kliki.
Toda že Bismarck je rekel: Na bajonetih se ne da sedeti! Tudi absolutizma klike bo enkrat konec, ker pod njim enako trpi Srb, Hrvat in Slovenec.
Avstrija in Nemčija.
LDU Dunaj, 17. febr. Kakor poroča »Neue Freie Presse« iz Berlina, je zastopnik neke berlinske korespondence imel z avstrijskim zveznim predsednikom dr. Hainischem porazgovor. v katerem je ta glede vprašanja priklopltve Avstrije k Nemčiji dejal, da on kot Velenemec gotovo ni sumljiv, da bi agitiral proti priklopitvi. Toda treba je dobro premisliti, če Je sedaj pravi čas za to. Ali se more pričakovati od Nemčije, da bi sprejela siromašnega brata, ga hranila in na novo oblekla? Ali ne bi bilo bolje, če bi se mi v Avstriji prej okrepili, da ne bi prišli k Nemčiji kot pepelčlca, marveč kot činttelj, k! je nekaj vreden? Ozir na Nemčijo zahteva, da se vprašanje priklopitve za sedaj nekoliko odloži. Nihče ne ve, kako bodo končala londonska posvetovanja. Ali naj bi se Nemčija zaradi priklopitve izpostavila dvojni nevarnosti? Vprašanje priklopitve
se ne bo dalo potem nikdar odpraviti. ker Avstrija ne more nikdar postati popolnoma samostojna. Dr.
Hainisch bo srečen, če kot star mož še doživi ureditev priklopitvenega vprašanja. Avstrija potrebuje sedaj najbolj kredite, da bi mogla za prihodnja leta nabaviti sirovin in živil Treba pa je lastne energije in dobre volje za delo. V notranjosti se je Avstrija dobro konsolidirala. Zaznamovati je kot napredek, da se tudi cerkev začenja navajati na republiko. Tudi delavstvo se je pomirilo, toda ne sme se pozabiti, da prihaja mnogo ruskega denarja v deželo za agitacijske svrhe. Nadejati se je, da bodo ta prizadevanja Jalova. Na vsak način se Avstrija krepi, čeprav počasi; ako ne bo nobenih ovir, bo v doglednem času toliko okrevala, da se bo mogla z dobro zavestjo In ne s praznimi rokami bližati nemškemu bratu.
Kaj je s stavbo stanovanjskih hiš?
Lani smo imeli po časopisju dolge razprave in prepire zaradi stanovanjske bede. če bi vsaka beseda, ki so se izpregovorile in napisale o tem vprašanju, merila le kubični milimeter, bi bili do letos lahko zgradili z njimi tako veliko mesto kakor Je Ljubljana. Toda besede in dejanja Sta dve stvari. Tisti, ki bi lahko kaj storili za odpravo stanovanjske bede, so govorili o stvari zato, da so jo zavlačevali, tisti pa, ki ne morejo nič storiti, so govorili pri vinu, ali pa ker res občutijo stanovanjsko bedo, da si s tem olajšajo svojo jezo, svoje srce. A zgodilo se ni nič. Vse je ostalo pri starem.
Te dni se je zopet vnela kratka 'debata o ljubljanski stanovanjski bedi. ko je poverjenik g. Ribnikar prijel za ušesa nekatere banke, čeS, da morajo zidati stanovanjske hiše. In mislite, da se je kdo zgenil. Ne, kar poslušajo in srepo gledajo kakor zaboden vol, ali ne stori nihče ničesar.
Opozarjali smo zadnjič, da potrebuje večja stavbena akcija državne pomoči, ki bi obstojala v tem. da prevzame država primemo garancijo, ker nima denarja. Na tak način
bi se dala izvesti večja akcija; drugega načina pa v teh razmerah sko-ro res ni. In kaj so storili merodajni činitelji? Nič! Klerikalci molče, demokrati pa tarnajo, da v teh razmerah ni mogoče zidati, ker so dragi delavci in stavbeni materijal. »Slovenski Narod« skuša naravnost dopovedati ljudem, da ni mogoče zidati in ljudje da naj bodo kar zadovoljni, da so v svojih luknjali, brlogih, kleteh in vagonih. Namesto, da bi se tudi meščansko časopisje zavzelo za stvar, pritisnilo na javne funkcionarje. da se zainteresirajo za stvar, se javnosti suflira fatalizem, odgovorni javni funkcijonarji pa se sme-jajo v pest in sl msilijo, če pojde tako, bo ena skrb manj.
Taka malomarnost, kakršna vlada v tem oziru v Ljubljani in tudi po drugih delavskih krajih, je že zločinska. Ni resnica, da bi se ne dalo ničesar storiti, ni resnica, da je vse predrago, res pa je, da se noče nihče resno pobrigati za stvar, ker ravno tisti, ki so merodajni, najmanj Čutijo stanovanjsko bedo!
Povejte resno besedo! Skrivanja je dovelj!
Obrazložba o dopustni povisbi najemnin.
za socijalno skrb
Poverjeništvo objavlja:
Po § 2. naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 1. februarja 1921, »Uradni list« št. 40, je poleg redne povišbe najemnine, dopustno v toliko, kolikor je dovoljevala naredba bivšega avstrijskega ministrstva za pravosodje in ministra za socijalno skrbstvo z dne 26. oktobra 1918, drž. zak. št. 381, počenši z dnem 1. februarja 1921 dopustna še nadaljnja izredna povišba, ki ne presega pri stanovanjih 60%, pri trgovskih, obrtnih in drugih poslovnih prostorih 100% one najemnine, katera se je plačala ali bi se bila morala plačati dne 1. julija 1914. — Ko se preračuna višina letne najemnine z dne 1. julija 1914, mora za podstavo služiti sirova (brutto) najemnina s postranskimi pristojbinami, odštevši le avtonomne dajatve.
Redna povišba s postranskimi pristojbinami je dopustna v zmislu § 2. navedene avstrijske naredbe o varstvu najemnikov 1. vsled po pričetku vojne nastalih povišb rednih letnih troskov za vzdrževanje in oskrbovanje hiše vštevši vodarino, kanalščino in slično ter za razsvetljavo ali kurjavo; 2. vsled po pričetku vojne nastale povišbe javnih dajatev od hiše (prenehanje začasne oprostitve ali olajšave od hišnega davka in predpis invalidskega davka ne opravičujejo povišbe najemnine); 3. vsled dopustne povišbe obrestne mere ali postranskih pristojbin od dolga na hiši.
Povišba za posamezni predmet najema ne sme presegati zneska, ki pri enakomerni ^ razdelitvi odpada nanj od celotne vsote pripuščenih povišb in ki se je preračunil na ta način, da se je vpoštevalo sorazmerje posameznih najemnin k celotni vsoti od vseh najemnin in najemnih vrednosti prostorov, ki niso dani v najem (najemna vrednost, ki je bila podlaga pri predpisu davka).
Za vzdrževanje hiše je pripoznati seveda le ona dela. ki so normalno j potrebna za ohranitev hiše v porab-ljivem stanju, torej ne melioracije, to so nova dela, ki zboljšajo zgradbo ali njene dele. — Višje troske za dela, ki so sc napravila za več let, razdeliti je na vsa ta leta. — Ako se hišni lastnik in najemnik glede povišbe ne sporazumeta, jo določi na predlog stanodajalca ali stanoje-malca državni stanovanjski urad v Ljubljani glede hiš v ljubljanskem stanovanjskem okolišu, glede drugih hiš pa okrajno sodišče, v čigar območju leži hiša. — Hišni lastnik sme stanovanje (lokal) odpovedati,
Vestnik Svobode.
Ustanovol občni zbor ljubljansko P»*
restavraciji »FriedJ-Fantlnl« v d g dfro nJa družitfce »Svobode« se vr§t danes ob 8. zvofcer v restavraciji »Frledl-Pantlnt« v Gradišču. Opozarjamo nanj vse ljubljanske aodrnge In člane »Svobode«. Daije pa naj pridejo brezpogojno vsi načelniki pevskih, orkestralnih, telovadnih I. dr. odsekov v
Ljubljani in okolic!, da rešimo vprašaje ustanovitve podzvez.
Podružnica »Svobode« Vtč-OUnce ponovi v nedeljo 20. t. m. ob 7. url zvečer Y Travnov! dvorani na Otlncah veseloigro v treh dejanjih »Pri belem konjičku*. Cene običajne. Vstopnice v predprodaji v obeh konzumnih prodajalnah In na dan predstave od 9—12 in 2—7 zvečer.
ako se najemnik brani plačati po oblasti določeno povišbo najemnine. — Povišba podnajemnin za stanovanjske dele (mesečne sobe) je prepovedana vsled določil gori navedene naredbe.
Izgled za izračunanje dopustne povišbe za leto 1921.
Dne 1. julija 1914 se je n. pr. plačevalo za uporabo stanovanja z obrtnim lokalom, vrta, pohištva, obrtnih pravic (koncesije), za centralno kurjavo, češčenje in razsvetljavo veže. stopnic in hodnikov ter za avtonomne doklade (gostaščino, vodarino) in vojaško nastanitev skupno 2040 kron. Da se ugotovi brutto - najemnina s postranskimi pristojbinami, je odbiti vsa ona plačila, ki nimajo značaja najemnine za stanovanje, t. j. odškodnino:
a) za vrt 100 K, b) za pohištvo 200 K, c) za obrtno pravico (koncesijo) 500 K, d) za centralno kurjavo 100 K, e) za razsvetljavo 10 K, f) za čiščenje 40 K, g) za gostaščino 40 K, h) vodarino 50 K, skupaj 1040 K. Ostanek 1000 K, od katerih odpade na stanovanjske dele 400 K, na obrtne prostore 600 K. je podlaga za izredno povišbo najemnine, ki znaša pri stanovanjskih delih 60%>, pri obrtnih prostorih 100%.
Redna povišba
najemnine na podlagi dokazanih, na to stanovanje sorazmerno na leto 1921. odpadajočih višjih troškov:
a) za centralno kurjavo (1080 do 100 K) 980 K, b) za razsvetljavo stopnic (100—10 K) 90 K, c) za či-čenje (120— 40 K) 80 K, d) za go-staščino, v kolikor jo bo plačal po-setnik hiše leta 1921. v višjem znesku nego leta 1914., n. pr. 68 K, e) za vodarino kakor pod d) 130 K, f) za novo vpeljano kanalizacijsko pristojbino (2% od najemnine 1. 1920.) 24 K, g) za redne letne troske za vzdržavanje in oskrbovanje, n. pr. poprava strehe, peči, vodovoda, žlebov, stranišč, pleskanja in barvanja, dimnikar, zavarovanje 200 K, h) za davke vsled dopustne povišbe najemnine v prejšnjih letih 36 K. Redna povišba znaša torej skupaj 1G0S kron.
Izredna povišba.
60% od najemnine za stanovanjske dele (400 K) 240 K; 100% od najemnine za obrtne prostore (600 kron) 600 K. Skupaj 840 K.
Za celo leto 1921. znaša torej redna in izredna povišba najemnine za stanovanjske in poslovne prostore 1608 K in 840 K, t. j. 2448 K.
Politiine vest!.
-f Ali se jim blede? Iz Belgrada prihaja vest, da je vlada prepovedala v Jugoslaviji ameriški čikaški dnevnik »Prosveto«. List je socialističen in se je med vojno z vso odločnostjo zavzemal za zedinjenje balkanskih Slovanov v zmislu tivolske resolucije iz leta 1909. Organizacija, katere glasilo je »Prosveta«, je prav mnogo vplivala s pisavo lista in z intervencijami, da je dobila ameriška javnost prave pojme o stremljenju in potrebah Jugoslovanov. Ker sedaj prinaša Ust tupatam kritiko naših razmer, je vlada list prepovedala na posredovanje kakega nacijonalnega fašista. Ta korak
vlade ne dokazuje nič drugega, kakor da sc gospoda boji kritike. Kaj pa vlada doseže s tako prepovedjo? Prav nič drugega, kakor da bodo Amerikancl res mislili, da smo barbari. S tem se ne zamaši ust »Prosveti«. ki je namenjena v prvi vrsti ameriškim Slovencem. Ainerikanci jo bodo brali ter bodo vseeno vedeli, kaj se pri nas godi. Kakšen namen ima torej prepoved? če se tako postopa, bo »Prosveta« najbrže vlado še bolj obsojala. Proti takim prepovedim najodločneje protestiramo!
4- (Ljubljanski cenzuri) izrekamo svojo udano zahvalo za pomoč, katero nam je izkazala s tem, da je s konfiskacijami pomagala obračati pozornost občinstva na stvar, na
! katero smo hoteli ljudi baš opozoriti! j Danes svet že prav dobro ve, zakaj se gre. Več pa mi nismo hoteli doseči. Kadar bo prišlo zopet kaj podobnega na vrsto, se za novo pomoč naiudanejše priporoča — uredništvo »Nanrej«-a.
+ Dr. Vošnjak se opravičuje. Kakor znano, je poslanec zemljorad-ničke stranke dr. Bogumil Vošnjak v zadnji seji ustavnega odseka na koncu splošne debate glasoval za ustavni načrt vlade g. Pašiča. dasl so ostali člani kluba, ki so člani ustavnega odseka, glasovali proti temu načrtu. — Danes pa objavlja ljubljanski dopisni urad obširno utemeljevanje, zakaj dr. Vošnjak ni glasoval skupno s svojimi tovariši in našteva celo vrsto točk, v katerih si dr. Vošnjak pridržuje »prosto loko«, ker se s stališčem svojega kluba ne strinja. Spor med dr. Vo-šnjakom in njegovimi tovariši nas sam na sebi manj zanima; pač pa Utegne postati stvar interesantna, če bodo slovenski samostojneži, s katerimi dr. Vošnjak tudi ne soglaša, potegnili iz miznice tisto listino, na kateri se nahaja že vnaprej podpisana odpoved na mandat za slučaj, da se poslanec ne pokori sklepom stranke 1 + Pogajanja med Italijo In JugoslavL io. V Beograd je dospel načelnik italijanskega ministrstva za trgovino, da prične z zastopniki uaše vlade pogajanja glede trgovinske m prometne pogodbe. Razen tega je pooblaščen, da prične pogajauja o razmejitvi po določilih rapallske pogodbe.
+ Kdo bo hrvaški ban? Agramer Tag-biatt poroča iz Beograda, da se živahno razpravlja o kandidaturi dr. Tomljanoviča za bansko mesto za slučaj, da bi se dr. Lu-kinič Se nadalje brani! sprejeti to mesto.
— Bivši podban dr. Tomljenovič in bi v« minister za pošto dr. Lukinič sta demokrata. Oba se branita sprejeti bansko mast o. Torej je Radič le silna moč, s katero morajo računati tudi belgrajski mogotci.
-f- AH bomo bogati! »Politika« javlja iz Pariza: Jugoslovanska re* paracijska delegacija je predložila osrednji medzavezniški reparacijski komisiji seznam celokupne vojne odškodnine, ki jo zahteva Srbija. Materijalna odškodnina znaša nad 9 miljard dinarjev, osebna pa nad 17 miljard. Razen tega zahteva naša delegacija še eno miljardo dinar« Jev kot vojno odškodnino za črno-« goro in za dobrovoljce v Dobrudžt,
— Zlo je le v tem, da nihče ne bo plačal!
+ Agrarna reforma. Ministrstvo za agrarno reformo bo pričelo z razdeljevanjem zemlje dne 15. marca, -h Izpuščeni komunisti. Zelma
Zale\vski in oba srbska dijaka Ger-natovjč in Kosanovič so bili izpuščen ni iz zapora, ker jim francoska vlada, ki jih je bila prijela kot sumljive komuniste, ni mogla dokazati ničesar nepostavnega. — Iz samega spoštovanja do komunistov hočemo verjeti, da je te blamaže francoske vlade kriva francoska vlada sama In ne zaprti komunisti.
+ Izgnani komunisti. Iz Sarajeva poročajo, da mora prva skupina inozemskih komunistov zapustiti v enem tednu našo državo.
+ Brezposelnost na Angleškem.
Spodnja zbornica je nadaljevala de« balo o predlogu glede izprememlj pri določilih, ki se tičejo brezposelnosti delavstva. Lloyd George je izjavil, da je vlada morda premalo storila, da bi zaposlila delavce, vendar pa se mora reči, da je delala. Ce se hoče Anglija vzdržati tam, kjer je. mora računati pri tem na svoj izvoz. Problem obstoji v tem, kako sl bo Anglija zagotovita sve-
LISTEK.
Branislav Nušič:
Rejenček.
Preložil Cvetko dolar.
(Dalie.)
Sedma glava.
Vsebina akta Prelepnlške občine, od 6. marca 1891.1., Stev. 143,
Sodišče Prelepnlške občine štev. 143.
6. marca,, 1891. leta.
Prelepnlca
SODIŠČU OBČINE KRMANSKE
KRMANE.
Anica, bivša žena pokojnega Alempija tukajšnjega, a zdaj vdova pokojnega Alempija, vdavšl se nadležno za pokojnika, postala je s tem saintm žitelj in Stanovnik sodišča občine Prelepniške. S smrtjo pak Alempijevo je ona postala vdova te občine, s čimer je nehala biti žena pokojnega Alempija in na ta način, Kot se to more tudi po cerkvenih
knjigah potrditi, ona kot rodom iz vasi Kermane, pripada tej vasi kot žitelj in Stanovnik in kot sirota te občine, ki je na temelju dotičnih člankov gotovih zakonov dolžna svojo sirotinjo tudi vzdržavati.
Olajšujoča okolnost za to občino medtem leži v tem, da je dotična Anica po svojem lastnem nagovoru odšla in jo popihala po svetu, kjer hoče nadalje živeti. Ali Anica je v zadnjem času rodila nenadležno dete, za katero se v nobenem slučaju ne more reči, da bi ga rodila s pokojnim Alernpijem, ker Je on umrl trinajst mesecev prej, kot pa se je Anka odločila za porod tega deteta.
Na ta način se za to Anlčino dete ne more reči z gotovostjo, v koliko je zakonsko, ter bi se prej smelo trditi, da je nezakonsko, in že s tem samitn pripada kot sirotinja oni občini, kateri bi pripadala tudi njegova tnajka, da ni zavrgla svoje pravice na sirotinjo in odšla v svet.
Po vsem, tukaj povedanem, je ta občina dožžna vzdržavati svojo sirotinjo, ker ie Anica rodom ta te obči-,
na podlagi tega je čast naši | krat pomislil, ali ne bi bilo najbolj-
ne, m	...r . ,	..
občini poslati jej v prilogi dete, ki se nna odslej smatrati kot občinski rejenček te občine.
O prejemu tega akta kakor tudi priloge, ki gre skupaj s tem aktom, prosi se sodišče Krmanske občine, da nas izvoli obvestiti.
M. P.
Pisarr Predsednik sodišča: Paja Jeremič.	Mica Ristič.
Osma glava.
Popolnoma nedolžna občina, ki ni niti pokusila, niti srknila prelepnlš ke juhe. In zato ni poklicana, da plača globo.
To je bila v soboto ob zori, ko je birič Sreja stlačil akt Prelepniške občine, štev. 143 za pas, a priloko k temu aktu stisnil pod pazduho in se odpravil v Krmane. Akt je tičal mirno za pasom in zavoljo njega bi birič Sreja hodil brezskrbno, ali priloga, to je bila nevolja za Srejo. Malo, malo, pa je priloga zaihtela Lin. zavriščula tako, da je. Sreja štiiU
še, da jo vrže v koprive. Poleg tega pa je Sreja moral tudi previjati Tjrilogu k aktu štev. 143., in takrat je začutil, da mu je roka mokra.
Ko je bil slednjič že do grla sit piska in vriska, je krenil na bližnji vrt, utrgal zrelo slivo in jo stlačil prilogi v usta. Potem je šel polagoma dalje.
Solnce je že visoko, z nedosledni ti njiv se dviga soparica, v zre-tetn žitu petpedika prepelica, a Sreja si briše znoj s čela in koraka leno proti Krmanu, ki se že vidi.
V	Krmanu je sedel takrat župan cisto nedolžno v pisarni in še sanjalo se mu ni, kaj ga čaka. Knnan-ski župan Radosav je razborit m pameten človek; res da se ne razume nič na županske stvari, pa jc drugače prav oblasten moz, m ti je naravnost drago pri srcu, kauar ga vidiš za mizo in tl opsuje očeta in mater; to mu nekako pristoja. Bil je svoj čas pri vojakih, pa celo kap-rol in zdaj nekako po vojaški upravlja občino. Kadar pridejo n. pr. prav-dariu pa se po slavi eden pri vratih, l
a drugi sredi sobe, takrat jih premeri, premeri in zakriči:
»Stoj pokonci, prsa ven, kako; pa stojiš! Hodi sem, stopita vštric.« tako, levo ravnaj, pozor!«
Ali pokliče biriča pa mu veli: »Skliči vaščane in jim naznani, naj pridejo jutri na delo, da se po* pravi okrajna cesta. Tu imaš akt gospoda predstojnika, pa jim ga
preberi!«	„ , ,
Prav tako po vojaški izvršuje tudi kanclijske posle. Mcstodabiza-nivil na akt: »Vzamem na znanje,s zapiše: »Razumem!« Mesto »priklopiti« zapiše »prikomandirati.«
Takšen je župan Radosav, odrezan, neizprosen in tako on uraduje. Iti — tak, kakor je, sedi v pisarni popolnoma nedolžno, in niti sanja se mu ne, kaj ga čaka. Vprav jo vstal, da se odpravi k starešini Iv-ku, pa ti jo primaha njegov birič. Iti
pravi:	. r. .
xPrišel je Sreja iz Prelcpmcc t
nekakšnim aktom.«
(Dalie orih.)
fovni trg in kako se bo bojevala proti konkurenci, če bodo angleški trgovci in industrijalci obremenjeni s prevelikimi nabavnimi stroški. Ministrski predsednik je nato govoril o strokovni organizaciji zidarjev, ki ne dovoli svojim članom, . da bi delali, kljub temu, da je dala povsod dovolj za zidarje. Govornik se je pečal tudi z izjavo delavskih sindikatov. da ne bodo zaposlili enega dela demobiliziranih vojakov.
-j- Konferenca v Pcrtorosis, poročajo. se bo vršila na Brionih. — Lepa konferenca v Portorosu, ki sc vrSi na Brionih!
-f Delavska solidarnost ne pozna daljave. Zanimiv dokaz delavske solidarnosti je slučaj, da so vsi delavci in uslužbenci železniške postale Skobelevo darovali vso svojo
enodnevno plačo —• stavkujočim delavcem v Irski.
+ Bavarski socijaHstl proti francoskim zahtevani. Na popoldanski seji bavarskega deželnega zbora sta se razmotrivali obe interpelaciji večinskih socialnih demokratov Ul neodvisnih socialnih demokratov glede stališča bavarske vlade na-pram pariškemu diktatu. Ministrski predsednik Kahr je, odgovarjajoč na interpelaciji, pojasnil stališče vlade in koalicijskih strank napram pariškemu diktatu ter poudaril, da Dl pariške zahteve pomenile popolno gospodarsko zasužnjenje nemškega naroda, zlasti delavstva, za dve generaciji. Ves nemški narod soglaša v tem, da ti predlogi niso sprejemljivi.
Oneraa kronika.
O rezultatu pregleda rudarskih stanovanj v Trbovljah, katerega je izvršila posebna delegacija zdravstvenega odseka za Slovenijo, še do danes nič ne vemo, čeprav smo to za naše rudarje velevažno zadevo že opetovano urgirali. Mi prejemamo iz Trbovelj dan za dnem pisma. kjer nas rudarji vprašujejo, kaj in kako se je izjavila zdravniška delegacija in če bodo že skoro rešeni neznosnih stanovanjskih razmer. — Mi dostavljamo, da ie ta na5a urgenca zadnja; če se ne bo Sanil zdravstveni odsek ali vlada ali kdorkoli je že »nadležen« v tej zadevi. v kratkem času, bomo izpre-neVMiU 0 te^ za^evi v tonu, ki uteg-MJ""* sospodom jako neprijeten!
, vcndar niso poslali referata ffravnikov na predhodno odotore-nje ravnateljstvu družbe?
Za ruske begunce. Na zalitevo ministrstva za narodno zdravje je ministrski svet dovolil 100.000 dularjev za pobijanje ualezl&ivili bolezni, ki }ih k nain prlnaSajo ruski begunci. — Ruski »begunci« so napravili veliko napako, da so pobegnili. Ce živi v Rusiji lahko nad 150 milijonov Ijuo! brez ozira na vladajoči režim, bi bil! živeli lahko tudi onj.
Jugoslavija — Judoslavlja, Dne 13. t.
»n. ob io. dopoJdne je minister za poljedel-dr.^ Velimir Jankovič kot minister za tere odlikoval v belgrajski sinagogi Bet Is-ra Klavrnega rabina , dr. Alkalaja z redom •v- Save III. razreda. Slavnosti je prisostvovalo mnogo obikistva. Minister dr. Jankovič Je hud govor, v katerem je nagla-8al zasluge, ki sl jih je stckeJ glavni rabi-nec za narodno stvar. Poudarjal je, da so srbski židje vedno vršili svojo doJžnost ter da je srbska židovska cerkev priznana la popolnoma ravnopravna. Dr. Alkalaj se ie ginjeno zahvali! za laskave besede ministra in poudarjal, da bodo srbski Židje tutH v bodoče ostali zvesti državljani in vršBi svoje državljanske dolžnosti. Pri tej prtMci Je minister naznanil, da je srbsko židovsko pevsko društvo bilo odlikovano z 0!'ta V. razreda, kar je pri
, lovske občine zbudilo veliko za-dovojjstvo in radQSt
Bo predavanlc na univerzi se bo ■*> to jutri 20. t. m. ob 10. uri dop. Predava K univ. prof. dr. K. Ozvald: Milje, njega bi meje.
Zamenjava 20-dinarskih bankovcev po 28. februarju. »Narodna
banka« kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev objavlja, da bo od 28. februarja dalje pa do 30 aprila Ie njena centrala v Beogradu zamenjavala novčanice po 20 dinarjev.
Ponarejamo poštnih dokumentov. Državno pravdništvo je ustavilo kazensko preiskavo proti poštnemu oflcialu Lasba-cherju, ki Je bil ovaden, da je ponaredil mesečni izkaz uradniških plač na računskem oddelku glavne pošte io da bi si bil na ta način hotel' prilastiti znesek 10.000 K. Stvar pa je, čeprav se Je Izkazala nedolžnost Lasbacherjeva, vsekakor zagonetna, ker dokumenti so bili v resnici glede štcvl« nerodno ponarejeni.
Smrtna nesreča v rudnik«. O smrtni nesreča rudarja Franceta Malija v kotrc-dežkem rudniku smo iz Trbovelj prej ra naslednje podobno poričlo:	V soboto 12.
t m. sta ob 2. popoldne nastopila delo kopača Franc Mali in Ivan Kodat v tretji etaži grofovega polja v kotredežkom revirnem premogovniku. Stavila »ta na odkopu lesen! oder. Proti večeru okoli 6 sta Sla po deske in sta prišla mimo kopaCev Blažiča in Boriska, Id sta na odru štev. 121 stavila podpore proti vsutju stropa. Postavljala sta iz tramov podporo in sta pri tem zaprosila gori imenovana kopača, naj jima tudi ona pomagata. Storila sta to. Med tem, ko so vsi trije razun Malija odšli dalje po trame in deske, ie MaJi ostal na licu mesta, da bi se nekoliko odpočil od napornega dela Okotl 7. zvečer pa se je na mestu vsul strop in Je mladega rudarja popolnoma zasul. CuU so se le rahli in tihi klici na pomoč. Njegovi tovariši so kmalu zapazili nesrečo in so takoj hiteli na kraj nesreče, da rešijo življenje Matiju. Po dve-mnem napornem kopanju so rudarji IzvJeic-li Franeta Malija — mrtvega. Mešanj ko-misria je nesrečo te dni vsestransko preiskala. Trboveljsko premogokopno družbo vsekakor zadene delna krivda.
Ljubljanski observatorij na prodaj. Ka-
j kor znano, obstoji v Ljubljani (v reaJčncm poslopju) veliki sejmotosičnl observatorij In brezžična postaja, katero je ustanovil bivši deželni šolski nadzornik Albin Belar s pomočjo Kranjske hranilnice. Belar je ta observatorij In brezžično postajo sedaj ponudil državi v nakup. Vlada je posebni komisiji poverila nalogo, da pregleda celo instalacijo ter predloži svoje poročilo. V to komisijo so poklicani gg. vse učil iški profesor dr. Hinterlechner, poverjenik dr. Ravnihar in profesor belgrajske realke Jelenko Mihailovič,
Kulturni vestnik.
Repertolr narodnega gledališča v.
Ljubljani,
D r a ra a S Sobota 19. Golgota, E,	k
. MN*dclia 20- Sen kresne noči v oper-
ob damskih cenah. Izven. Ponedeljek 21. Miss Uobbs, A
Opera::
Sobota 19. Thals. C.
Nedelja 20. Sen kresne noč!, izve«. Ponedeljek 21. Zaprto.
$
Marijonctno gledališče Igra v nedeljo, 20. t. in. ob 3. in 5V2. popol-one Poccijevo burko v treh deja-»lin: »Začarani princ« in pa enode-»anko »Oašperček slikar«.
Gostovanje ruskega baleta. V sredo, jj0B 23-> v četrtek 24. in v petek 25. t. m.
v opernem gledališču našemu sfvu že znani ruski balet. —
J Vstopnice se bodo dobivale od ponedeljka, 21. t. m. dalje v predprodaji pri dnevni blagajni opernega gledališča proti 100% povišku ob navadnih urah. Ker se bodo proizvajale po večini skoro samo nove točke, bo publiko gostovanje znamenitega baleta gtovo zelo zanimalo.
Občni zbor orkestralnega društva Glasbene Matice, društva za gojitev sinfonlčne glasbe. V soboto 29. januarja 1921 se je vršil v mali dvorani filharmoničnega društva občni zbor orkestralnega društva Glasbene Matico za leto 1920-1921. DruStvenl načelnik dr. Karlin je v splošnih potezah poročal o glasbeno kulturnem delovanju društva v pretečenem letu. Namen društva, ki sc je ustanovilo 18. maja 1919 je, gojiti resno Instrumentalno, v prvi vrsti slovansko glasbo. — Prihodnji sin-fonični koncept priredi društvo pričetkom marca; na tem koncertu se bo Izvajalo nekaj skladb za godalni
orkester, Dvofakov violinski koncert s spremljevanjem orkestra in Beethovnova »Eroica«. — Občni zbor je na predlog načelnika sklenil razvoju društva primerno izpre-membo društvenega poslovnega reda. Ustanovni član postane, kdor plača ustanovni znesek 125 dinarjev, redni izvršujoči člani pa plačujejo članarine po 1 dinar na mesec; isto članarino plačujejo izredni ne-izvršujoči člani. Dalje se je enoglasno sklenilo na novo ustanoviti od-borniško mesto podnačelnika in opustiti mesto dirigentovega namestnika — Po končanih volitvah se je novi odbor konstituiral sledeče: načelnik dr. Ivan Karlin, pod-načelnik Josip Birsa, blagajnik dr. Milko Lubec, tajnik Avgust Pertot, ariiivar Mirko Klemenčič in odbornika gospa Jela dr. Korunova in Anton Lajovic.
Gospodarstvo.
— Stagnacija v našem gospodarskem življenju. Pod tem naslovom je priobči
»Trgovski list* v eni svojih številk notico s pozornim namenom, dokazati javnosti potrebo ustanovitve še kakega novega tiskarskega podjetja v Ljubljani. Da pa bo javnost prav poučena o razmerah, ki Jih slika »Trg. list« v popolnoma napačni luči, izjavlja s Društvo tiskarn arjev v Sloveniji« sledeče: Ce se res znatna množina tiskarskih naročil oddaja v tao-zmstvo, se ne dogaja to vsled preoblle zaposlenosti domačih tiskarn, pač pa vsled nesrečne, za našo stroko neugodne carinske politike, ki omogoča n. pr. dunajskim tiskarnam prav uspešno konkurenca Tudi so tehniške moči v primeri t našimi tam cenejše. Da bi naše tiskarne
—	tu vendar ne smejo priti v poštev samo ljubljanske, vprašajte še druge v Sloveniji! — ne mogle izvrševati naročil, ni resnično. Res pa je, da so posebno ljubljanske tiskarne Investirale ogromne svo> te ra stroje, črke in razni tiskarski material, da morejo Hm točneje postreči svojim naročnikom. Ce pa primanjkuje strokovno Izobraženega osobja, kakor pravi »Trg. lista, pa ne more na stvari spremeniti tudi ustanovitev ene ali še več novih tiskarn. — Brez dvoma pa je, da se bo veliko tc-h investicij v tiskarnah izkazalo sčasoma brezplodnih, ker bo z urejenimi razmerami prišlo tudi urejeno delo. Stagnacija, ki se ponekod že danes obeta, bo nastopila tudi v tiskarnah. — Da bi pa ravno trgovci posebno občutili preoblo-ženost tiskarn z delom, Je skrajno pretirana trditev. Tiskovine kar nič ne ovira, io prospeha trgovine. Priporoča se le oskrbeti naročilu potrebnih tiskovin o pravem času ta ne še le takrait, ko se vzame v roko zadnji paplT in zadnji ovitek.
— Zlvo srebro v Savinjski dolini. V
Št. Pavla v Savinjski dolini so pri rudo-sledstvu odkrili plasti cinobra in živega srebra. Rudosledno pravico ima v St. Pavlu Danijel Omerza, trgovec v Slovenski Bistrici.
«=» K likvidaciji avstro-ogrsk« banke.
Komisija za likvidacijo tega podjetja je na Dunaju napravila korake, ki bodo pospešili proces. Iz njegovih aktiv dobe zainteresirane države še pred izvršeno likvidacijo predujme. Tako dobi naša država 7 milijonov kron v zlatu. Vse zgradbe in nameščence avstro-ogrske banke je prevzela naša državna oblast za 3 milijone kron v zlatu, oistopivSl jih Narodni banki SHS. Denar bo država uporabila za ojačenje naše novčanske podloge.
— Hardins bo navezal s sovjeti trgovske stike. Zastopnik Rusije Martens, k! je bil izgnan iz Unije, je Izjavil z vso gotovostjo, da bo Amerika takoj, ko bo novi predsednik nastopil svog urad, navezala z Rusijo svoje trgovske slike.
Spori.
Polovično vožnjo pri smuški lil drsalni tekmi v Bohinju v liedello 20. t. m. je razumeti tako, da se kupi v Ljubljani cela karta za vožnjo v Bohinj, ki se pa v Bohinju ne odda, temveč se uporabi isto za vožnjo nazaj, z legitimacijo, katere izdaja »Športna zveze«, Ljubljana, Narodni doni, do sobote zvečer do 6. ure. Po sklepu dosedanjih prijav obetajo biti-tekme nadvse interesantne. Izletniki, ki se odpeljejo v nedeljo dopoldne, bodo mogli prisostvovati vsem smuškim tekmam, oni pa,
ki se peljejo v soboto zvečer, pa tudi drsalni tekmi, ki začne že ob 8. uri zjutraj.
Sestanek vseh tekmovalcev v smučarski tekmi v soboto t. j. 19. t. m. ob 10. uri po dohodu večernega vlaka v Boh. Bistrico v hotelu »Marlceš«, pred tem seja vodstva smuške tekme. Tekmovalci morajo priti v Bohinj z večernim sobotnim vlakom, ker bo skupni odhod na start že v nedeljo zjutraj krog 7. ure,
—	Izletnike, vse člane športnih Klubov včlanjenih v Športno zvezo opozarjamo, da se zglasijo pri Športni zvezi v Narodnem domu po izkazni* ce za znižano vožnjo do Bohinja tja in nazaj.
»Šport« Stev. 8. prinaša sledečo vsebino: Sankaške tekme v Bohinju. Misli k poročilu naših odposlancev pri 01ympia horse shovv v Londonu 1920. Naša bodočnost. Jugoslovanski nogometni savez. Klasificiranje umetnega drsanja in pregled športnega gibanja. List izhaja vsak petek popoldne. Prinaša krasne slike iu mu je cena v naročnini 4 K. — Priporočamo ga vsem.
Popisi.
Zagorje ob Savi. Dne 13. t. m.
se je vršil pri nas občni zbor podružnice invalidske organizacije. Od centrale iz Ljubjjane je bil pri občnem zboru navzoč tudi neki g. Roš. Po občnem zboru se je ta gospod v družbi žensk podal v gostilno in kakor čujemo, se je baje hvalil, češ da zapije v Ljubljani kar po 1000 kron dnevno. Opozarjamo, da tako hvalisanje. četudi je neresnično, rodi razne govorice in nezaupanje. Toliko prizadetemu gospodu na znanje.
Dopis iz Celja, Pod tem naslovom smo čltali v sobotni številki »Napreja«, da imamo črne koze, ki so se pojavile v prodajalni »Samopomoč« pri gdčni. Grčar, ki je tam nastavljena kot prodajalka. Na hrani je bila v slaščičarni Sommer ter stanovala v hiši pekarne Vošnako-ve. Vsled pojava črnih koz se je uvedla kontumacija kje? pri Sommer ju ne! pri »Samopomoči? samo
2	dni! pri Vošnaku 5 dni!!! Mi ne maramo kritizirati merodajnih faktorjev, ki so to zakrivili, ker predstavljajo oblast. Oblast kritizirati je pa baje po srb. kaz. zakonu prepovedano, vendar se usojamo ponižno vprašati, kdo bo plačal mezdno odškodnino prizadetim pekovskim pomočnikom? (Po zakonu imajo kon-tumacirani pravico zahtevati od države 60% plače. Ali bo to tu veljalo, ne vemo. Op. ur.)
Shod »Kmečko delavske zveze pri sv. Petru pod svetimi gorami. V nedeljo 13. februarja se je vršil shod KDZ v gostilni gosp. Oeršaka ob 2. uri popoldan. Občinstvo se je udeležilo shoda v takem številu, da so bili napolnjeni vsi prostori. Naš poslanec Kisovar je moral predavati v lopi, da se ga je slišalo na vse strani in prostore. Navdušenje je bilo ogromno, ko je govornik obrazložil pomen KDZ ter predaval o agrarni reformi kakor tudi o delovanju socijall-stičnega kluba v Belgradu, nadalje o gospodarskih zadrugah, poudarjal je, da je potrebno tesnega združenja kmečko delavske zveze s proletari-jatom na deželi kakor tudi s soeija-iistično stranko. Oovornik je govoril temeljito poldrugo uro. Ljudstvo je z navdušenjem odobravalo njegove govore in obenem izreklo popolno zaupanje njemu kakor tudi vsem poslancem socialističnega kluba. Vabilo ga je, da ga obišče zopet kmalu.
Dravograd. Na občnem zboru čitalnice so nameravali narodni soci-jalisti v objemu klerikalcev naskočiti čitalnico, toda to se jim za enkrat ni posrečilo. Njih namen je bil edini, da bi rešili našega postajena-čelnika iz zagate; povedalo se jim je, da z ljudmi, ki so svoj čas predlagali, da se prebitek veselice v znesku 800 K zapije, ne simpatizira ostalo članstvo, katero stremi za po-vzdigo tega edinega kulturnega društva. Za nas je značilno le to, kar je izpovedal voditelj te klike, da so železniški uradniki v oblasti postaje-načelnika. Mi pa dostavljamo k temu, da se g. i)ostajenačelnik nahaja
v oblasti svoje milostjive — ergo
— narodno socijulistično in klerikalno polit, vodi milostljiva postajena-čelnikova. Radovedni smo, kaj bo k temu rekel zaupnik JDS dr. Pirnat v Slovenjgradcu.
P© ssretgg.
— Po Trstu se širijo vesti, da namerava italijanska vlada na dan aneksijskih svečanosti proglasiti to mesto za — prosta luko. — Vsega zlodja si izmisli kapitalistični svet, da napelje vodo na svoj mlin. A menda v tem slučaju voda ne bo hotela teči po določenem žlebu.
— Kdor je šel, ostal Je na cedilu. Na Francoskem je trenotno nad 120.000 domačih nezaposlenih delavcev. Francoska vlada jo zato odločila, da se morajo Izseliti vsi tisti delavci, ki so bili svoj čas pozvani, da pomagajo pri obnovitvi opustoScnlh krajev na severnem Francoskem. — Na Francoskem je tudi veliko Jugoslovanskega delavstva, ki sl je šlo iskat zaslužka v tujino, da* sl je bilo opetovano opozorjeno na posledico. Kaj bodo tl ljudje sedaj storil!, ko s« doma sami pripravljamo na kapitalno gospodarsko krizo?
— Predsedniku kitajske republike Heu
— cheu — Tschangu bo podeljen doktorat lilosofske fakuletete pariške Sorbonne. S to častjo se more pohvaliti že 6 do 7 osebnosti, ali Heu — cheu bo prvi Azijec, kojc-< mu je ta čast podeljena.
Društvene vesti.
Na koncertu »Ljubljane« v ponedeljek; 21, februarja ob 8. uri zvečer v »Unionu« se bodo pele doslej v Ljubljani neizvajane skladbo Adamiča, Dvoraka, Gerbiča, Ipav« ca, Kimovca, Kreka, Lhotke, Premrla, R, Savina, Žganca. Posebej opozarjamo na medjumurske hi prekmurske narodne.
Kaj bi Io poslal za plrfac. Tvrdka £1. Tičar v Ljubljani (Seletiburgo-v« ulica) je te dni Izdala za velikonočne praznike sorijo okusnih razglednic, na ka« ter® so v dvo- in večbarvni izvedbi vpo« dobljeni vzorci dolenjskih, gorenjskih la notranjskih pirhov ter slovitih bolokranj* sitih pisanic. Barve na teh razglednicah* ki j Ui jo z veščo uporabo narodnih moti« vov narisal zaslužni raziskovalec in ob« navljalec slovenske narodne umetnosti prof. Albert SIč, so ubrane v toliko sklad« uost, da sta Jih vesela oko in srce. Ker nam je do tega, da se končno osvobodimo tud! nepotrebnega vplivanja tujkistva na našo lepotno občutevanje in mtd nanii zopet oživimo šiloma zamorjeni smisel za narod« no umetnost, izpregovorimo o teh SiČcvili razglednicah prihodnjič kaj več. Za dane* bi le opozorili nanje naše trgovce na dobe»o in preprodajalce pozvali, naj jUi v pravi čas naroie. Da Rli bodo aašd ljudje iu prav ta« ko tujci z veseljem odjemall la za pirha razpošiljati mjoj In njemu širom Slovenije iti nič mani po HrvatsU in Srbiji kakor tu« di po tujini, o tem spričo njih Učnostl n« more biti, nobene dvojbe. In s tem bo 2« mnogo storjeno za slovos narodne nase umetnostne bitnosM. Češka, zlasti pa slovaška narodna umetnost Jo daleč preko mej* njih domovine zaslovela »lasti potom ra*« glednlc. Naj zaslovi tudi naša, k! ji je vred« na posestritna!
Dober dan! in niknkih bolečin ng bodete imeli če voorabliate Feller« fev Elsa fluid in Elsa krosriiice. 6 dvoinatih ali 2 šoeciialni steklenici Elsa fluida 420— K. 6 škattiic Elsa-krocrliic 18.— K. Ideal vseh sredstev: za neeovanie leoote so Fellerieva obrazna nomada močneiše vrste 15.— K. Feiferievo pravo medici"* nalno HJifno mlečno milo z znamko »Elsa« 19.— K. Fellerieva Tanno« kina nomada za rast las veliki lonček 15.— K. — Tudi vsi drmri Elsa izdelki tvrdke Eucen V. Feller v. Donll Stublci. FJsatre št. 252 na Hrrf vatskem so vseskoz zanesliivi inf oriooročHivi.	(1)
Pozori Pozor!
Po ugodni ceni se proda popolnoma
— nov —
težak voz
(s Trags€hfm}Q«i$.
Ogleda sev Spodnji Sliki,
larnojeva cest* 33.
^ehicht
Pozdrav iz starih časov
Je, že od nekdaj kol n#JbolJJc priznano In prelikuicno, pravo
Schichiovo
* znamko «Jclcn",
m i
lo
€t
Schidil
kolero nam prihrani »e* trud In vso skrb pri pranju dane* iako dragega perila. Milo ■ C) »JELENOM* dobiva ie v pornall. Iivrslnl kakovosti v naslednjih velikostih:	~v
»/* hg kemadi, 2-dc!nl.	i/. f,g komadi, 4-doM,
Zastopstvo m Slovenijo Ima tvrdka J, Globočnik in drug v Ljubljani,
e
ogromno pošiljatcv	S|
manufakture narav-	S3
nost iz inozemstva © je prejela tvrdka §|| B. Etcru.ecki v Celje, |§| in sicer	volne,	ccfirje,	tiskanine,	etamina,	balista za	ženske obleke, sukna
kamgarna	in	hlačevine	za	moške	obleke,	belega	in pisanega platna za
perilo, klota, cvilbe, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenali. Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc,
predpasnikov, bluz kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zeio__________________
nizkih cenah. Čevlji, Žeraki, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, 3 pristno rečno delo od lastnih čevljarjev.	220
llustrovar.l cenik zastonj 1	Na	debelo	samo	v	1.	nadstropju
lz Havre v Ameriko samo 6 dni.
Edina najkrajša črta preko Havre, Cherbourg in Ant-
wcrpen v Newyork. — Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edina koncesijonirana potovalna pisarna
Ivan Kraker v Ljubljani
Gosposvetska (prej Marije Terezije) cesta 13, Kolizej.
VELETRGOVINA
R»zpoš*lia!na
R. STRMECKI
CELJE ST. 314, Slovenija.
m
m m mmmmm m mm m sjsk	i
Imam na zalogi več sto hektolitrov izbornega
T'
a
Dr. Ljudevit Perič
Ljubljana, Dalmatinova ul. 3 naznanja, da je o t v o r i 1 svojo odvetniško pisarno.
Najvačja zaloga r=
m in planin v liliji.
Tvrdka J. DOLENC«
Ljubljana, Hilfierjeva ulica St. S
se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po najsolidnejših in nizkih cenah.
rdečega dolerca
leta 1920 po K 19 za 1 liter.
MiSko Jesih
veletrgovina vina, Rudnik - Ljnbljana.
* veeh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v
tovarni za slamnike in klobuke
FRANJO CERAR,
v Stike, fiSta Oimlile pri Lipljani.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovače* ,v 1 Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. --------
Splošna ključavničarska
in
mehanična delavnica
se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih jn šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd.
Fr. Lebar & L. Tišler
Jenkova ulica 9.
V najem se vzame
travnik
V bližini kolinske ali kemične tovarne pod ugodnimi pogoji za daljšo dobo. Velikost 120 X 60 m. Cenjene ponudbe na upravo ,Napreja“ pod , travnik*. -
Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega
Haložana
naj se blagovoli poBlužiti tvrdke:
Piro bitka Mia i m
Ante Korenjak in drug
pri Sv. Barbari v Haioiah.
KAJO DELIČ,
zlatar in draguljar
Ljubljana ffliujniin
priporoča svojo
Mo Id Manlio
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. K upu j o tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
RUDOLF PEVEC
trgovec v Mozirju
naznanjati), da sem otvoril svojo podružnico v Beikl v Sremu v bližini Beograda in Novega sada ter bom mogel najkulantneje ter po nej-nlžji dnevni eeni postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovseni, vsakovrstno moko, slanino, mastjo svinjami, 8 karlovškim in banatskim vinom. Naročila naj se pošiljajo naravnost na tvrdko Rudolf Pevec v Beški v Sremu. — Brzojavi: Pevec Beška - Srem.
Nakupoval bom direktno od kmetov ter bom mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in drog). Slovencem se bodo brezplačno dajalo eventualne informacije.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Rudolf Pevec.
tiiSaitto zaslop&tTo za
pisalni stre]
ima irrdka
THE REX C®., Ljubi
SclenbnrgOTtt ul. 7/1. In (.rndišče JO.
Kdor hočo imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, po* hištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
Ljiiasa strnili in pitmi rti in M Lil«
Isrsssžs s±a: Kolodvorska ulica it. 6  .s=s
COSULICH-LINE TRST-AMERIKA
ffiTMK - EH - RIO Dl BS - MM - m
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike - * - -	iz	Slovenije	edinole	pri	-	-	-	-
Simon Kmetec. Ljubljana,
z,..j.... Kolodvorska utica Stev. 36.
! Iščemo strojevodje !
Reflektira se samo na lake moči, ki so bilo zaposlene pri ozkotirnih železnicah bagerskih obratov, na dnevnih kopov ali stavbenih obratov. Neoženjeni reflek-s	tanti naj pošljejo svoje ponudbe	::
rudniškemu vodstvu v Kočevju.
Kje kupim dober in fin
Gramofon,
plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni?
lave
sprejme BISTRA,
Gradbeno podjetje
Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov
A. RASBERGER,
Ljubljana — Sodna ulica št. 5, (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseli vrst gramo-fonov Jn godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela precizne mehanike.
Sprejme se takoi
opekarski mojster
za strojni obrat.
Tozadevne ponudbe se naj vpoštjejo na
rudniško ravnateljstvo v Rajhenburgu.
9» ■»'»■■*■«»
Ljubljana, Resljeva cesta 9. sc priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela
priporoma
Cš. Cadei, ftjnbBfanag
B—M^gi—HB# GS* hlobularfens In trgovcem poSiljam na zahtevo v z or cc-
m
m
m
d
usnjarska industrija
Breg pri Ptuju
(Slovenija!
m
o
le pridela z obratom
v ae
mm
mm*
Izdeluje vsakovrstne Goodyeaer in Mac-kay čevlje za gospode iu dame, navadne delavske, kakor tudi naifineiše luksuzne čevlje.
e
e—
LJUBLJANA. PreSeriteva St- v	gaosi@p|&e
Bszojavni ntsSov:	KREDIT	LJUBLJANA.	■»	Telefon S*. «0 la «57.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskonipt in inkasoi menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
i/Mlinar.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani,
Odgovorni urednik: Jak. Vehovce.