3

ZA NOVO LETO

Za novo leto dve zgodbici:

Prvo o Butalcu, ki so se mu brki one¬
čedili z govnom. Nesrečni Butalec je ho¬
dil po svetu in. vohal zrak in rožice, pi¬
jačo in hrano ter ves zagrenjen brun¬
dal: Kam smo prišli, kam smo prišli;
ves svet diši po govnu.

Še drugo o ciganu: Ne vem ali je bil
iz rodu Hudorovičev ali Brajdičev, saj
je vseeno. Bilo je tistega leta, ko je bi¬
la tako huda zima. Cigan, skoro bos in
bedno oblečen, je skakal po snegu in se
smejal , žvižgal in pel, kakor da je bil
našel nov pipec. Pa so ga vprašali od
mraza trepetajoči necigani: Cigo, kako
da moreš biti v tem mrazu tako dobre
volje? In jim je odgovoril: Mislim na po¬
letje, kako bo tako prijetno ležati v sen¬
ci!

Dva tipa, ki sta zanimiva, ki pa jih
ne kaže, posnemati!

Nikar posnemati prvega! Med razno¬
likostjo značajev je tudi nekaj takih,
ki gledajo vse skozi črna očala. Cel svet
jim neprijetno diši. Če k naravni črno¬
gledosti pridenemo še to, kar so naši
ljudje pretrpeli: krivice, zgubo premo¬
ženja, zgubo dobrega imena, ječe, bo¬
lezni in sto dragih neprijetnosti, ni čud¬
no, da ta ali oni nad svetom obupa in
ga sodi še mnogo bolj hudo, kakor za¬
služi. Vendar nas vsi ti hudi udarci ne
smejo streti. Le tisti zmaga, ki se zna
boriti. Kdor vrže puško v koruzo, je iz¬
gubljen. Nc iščimo le senc in oblakov,
poglejmo šef na drugo plat, če vendar
ni tudi zame na svetu še malo sonca in
svetlobe. In če je danes ni, kaj ni mogo¬
če, da pride jutri?

Nikar posnemati drugega! Ne bodi¬
mo prenaivni optimisti! Ne jemljimo
življenja preveč na lahko! Dobro zaslu¬
žiš. Ne zaflečkaj takoj vsega, češ, saj
bom jutri spet zaslužil. Kaj pa, če ne
boš? Ne igraj se z zdravjem, češ, mlad
sem in močan. Kaj pa, če te jutri čaka
nesreča ali bolezen? živimo, praviš,
malo po načinu velikega sveta, češ, za
resno življenje so stara leta. Kaj pa,,
če ne boš več znal nazaj ? Ali si morda
med onimi, ki žive na obroke? Med oni¬
mi nepoboljšljivimi optimisti, ki si zna¬
jo vsake kvatre postaviti nov, zanesljiv
rok, češ: Sedaj pa bo, sedaj bomo pa
šli! Saj se za ta kratek čas ne splača
začenjati kaj resnejšega. Bog te usliši;
Vendar pomisli malo, kolikokrat veliki
svet ni hotel upoštevati tvojih dog¬
nanj !

Kje je naše mesto? V zlati sredi! Živ¬
ljenje je resno. Prinaša razočaranja,
trpljenje in zahteva veliko truda in
močne volje. Vendar pa ne daje povoda,
da bi obupali nad življenjem in nad na¬
mi samimi. Optimizem nam je nujno po¬
treben. Ta optimizem je isto, kot volja
do boja, volja do dela in uspeha.

Minilo je zopet eno leto našega živ¬
ljenja v svetu. Kdor je v tem letu zgra¬
bil življenje od prave plati, ga zaključu¬
je zadovoljen, kdor je bil nerealen, je
danes bolj zagrenjen in nesrečen, kakor
je bil pred letom.

Novo leto, ki ga začenjamo, bo zopet
leto težav, borb, grenkob in hrepenenj,
pa tudi leto uspehov, zadovoljnosti in
zmag v življenjski borbi. Novo leto nas
ne sme niti za korak in niti za trenutek
oddaljiti od našega skupnega cilja ;trpe-
čega naroda doma. Storimo vse in pro-

Fso srečo in božji blagoslov v novem letu želi vsem svojim
naročnikom, vplačnikom v tiskovni sklad, vsem satrudnikom ter
Slovencem v Argentini, po svetu in doma

SVOBODNA SLOVENIJA

Dr. MIHA KREK

Slovencem za novo leto

Washington, o Božiču 1950.

Iz vsega srca voščim in želim
vsem Slovencem sreče in posebnega
varstva in blagoslova božjega v no¬
vem letu 1951.

Letos pojemo "Slavo Bogu" in mo¬
limo za "Mir ljudem" v prav poseb¬
nem razpoloženju.

Velike nevarnosti so na obzorju in
vsak jih čuti.

Protikomunistični Slovenci smo že
prekaljeni in preizkušeni v žrtvah, ki
jih terja sedanji čas od vseh, ki ho¬
čejo vstrajati med pastirji, ki so spo¬
znali in sprejeli rojstvo Kristusa
Odrešenika, z Njim pa tudi dobo
krščanstva, razumevanje resničnih
vrednosti življenja in dolžnost, da jih
ohranijo.

Drugi narodi — doslej svobodni —
šele letos izkušajo bojazen in strah
pred grozami in nevarnostmi, ki pre-
te iz namer napadalca, ki hoče ves
svet, kar ga še ni njegovega, zažga¬
ti z revolucijo in vojsko ter ga pod¬
vreči svoji tiraniji. Mi smo ta strah
preživljali pred desetimi leti- Takrat,
se je grozeča pošast zvala nacizem,
sedaj se imenuje komunizem, pa je
isto, le še čudovito groznejša in
stražneiša je, .zcasilcr v .teh zadnjih
desetih letih.

Po vsem, kar smo v teh desetih le¬
tih preživeli, dobro vemo, da ni člo¬
veških sredstev, ki bi mogla varova¬
ti posameznike in narode pred ne¬
popisnimi mukami, ki jih nosi s se¬
boj borba s komunističnimi napa¬
dalci. Zato smo navajeni vdano in
ponižno prositi, da bi iz zakladnic
Svetonočne Skrivnosti privrele sile.

ki bi omogočile varstvo in zmago
"dobrim ljudem" v silnem nastopu
dveh front človeštva, ki — kakor iz-
gleda — mora priti prej ali slej v
bližnji bodočnosti.

Zadnje desetletje priča, da je po¬
pustljivost napram komunizmu ro¬
dila usodne nesreče za cele narode
in države. Celo sedanje kritično
stanje, vse kar je razvilo sedanjo ne¬
varnost, da gre svobodnim narodom
za "biti ali ne biti", je v veliki meri
posledica nedoslednosti in popustlji¬
vosti v borbi proti očitno najstraš¬
nejšemu zlu sedanje dobe.

Narodi, ki smo že bili neposred¬
no žrvovani, to najbolj hudo čutimo
in vemo. Žive, pa komaj še žive,
krvave priče smo.

Zato smo vsi, kar nas je sinov in
hčera teh narodov, tem bolj dolžni
prositi Njega, ki vodi usodo, naj
Njegova Luč razsvetli in z odloč¬
nostjo pregreje vse, ki odločajo, od¬
ločnim sklepom in ukrepom pa da
podeli svojo pomoč in jih veliča in
venča z uspehi.

Naj bi bilo drugim narodom pri¬
hranjeno trpljenje, ki je bilo delež
Slovencev. Naj bi, v kolikor je spo-
yse bilo v srečo no¬
vih rodov na zemlji, da bodo hoteli
in mogli svobodno živeti, zvesto sle¬
diti poti pravice in množiti svoje bla¬
gostanje.

Gospod, varuj našo domovino, ču¬
vaj vse naše sestre in brate: Daj, da
bi bili vztrajni ob Tvojih jaslicah in
ob Tvojem Križu in da bi zmagal in
trajno vladal Tvoj red ljubezni in
miru med nami.

Premirje ped sence atomske bembe

*

Predsednik Truman je nad USA okli¬
cal pretekli teden “izredno Stranje,”
ukrep, ki se je navadno v vojaških uč¬
benikih označeval kot prvi korak, ki
zamere voditi do vojnega stanja. Še isti
večer je sovjetski zunanji minister Vi¬
šinski pred svojim odhodom iz New-
yorka povdaril, da meni, da “vojna ni
neizogibna,” pač pa je .sovjetska vlada
francosko in angleško vlado takoj na¬
to opozorila, da smatra, da bo prijatelj¬
ska pogodba, ki veže Anglijo in Fran¬
cijo s sovjeti (obe pogodbi sta bili skle¬
njeni za dobo 20 let takoj po dragi sve¬
tovni vojni) hudo prekršena, ako bosta
Anglija in Francija pristali na ponov¬
no oborožitev Nemčije. Ko bo na kon¬
ferencah v Bruselju sprejeto, da bo za-

simo tudi Boga, da bi obilno blagoslovil
vse naše napore za rešitev trpečega na
roda izpod komunistične diktature, da bi
zopet mogel zaživeti v popolni svobo¬
di.

V tem smislu želimo vsem svobodnim
Slovencem za novo leto: Bog daj srečo!

hodna Nemčija mogla imeti nekaj svo¬
jih divizij, bodo sovjeti verjetno po¬
godbi s Francijo in Anglijo odpovedali.
Ker pa bo poprej še konferenca štirih
zunanjih ministrov — USA, Francija,
Anglija in Sovjetska zveza —’ je še ved¬
no upati, da bo preteklo še nekaj ted¬
nov, predno bodo sovjeti napovedali, da
jih pogodbi s Francijo in Anglijo več
ne vežeta.

“PREMIRJE ATOMSKE BOMBE”

Ko je predsednik Truman po vdoru ki¬
tajskih kom. vojska v Korejo omenil,
da je treba računati tudi z uporabo a-
tomske bombe, je v zahodni Evropi za-
vlodal velik preplah. Francija in Angli¬
ja sta tako blizu sovjetskih letalskih o-
porišč, da je bilo računati, da bodo prvi
sovjetski napadi z atomsko bombo ve¬
ljali tema državama, ako se z uporabo
atomske bombe na Kitajskem izbruh
tretje svetovne vojne pospeši. Predsed¬
nik angleške vlade Attlee je pohitel na
posvete v Washington in ti so se konča¬
li tako, da je ostalo nejasno, ali bo a-
tomska bomba kmalu uporabljena, ali

Naročnina za Svobodno Slovenijo za leto 1951.

Vsi časopisi, veliki in mali, te dni zvišujejo ceno svoji naročni¬
ni. Konzorcij Svobodne Slovenije bo skušal vse storiti, da bi list iz¬
hajal za najnižjo ceno, ki bo mogoča. Zato bo naročnina zaenkrat
sledeča:

Pri enkratnem plačilu naročnine za celo leto $ 50.—, pri plačilu
naročnine za pol leta $ 25.— in pri plačilu naročnine za četrt leta
$ 13.—.

Če med letom ne bo bistvenega zvišanja tiskarniških stroškov
in cene papirju in če bodo vsi naročniki naročnino za list plačali,
bo ta cena ostala nespremenjena.

Lepo prosimo vse naročnike, da v čim večjem številu poravna¬
jo naročnino za leto 1951 že takoj v prvih tednih novega leta.

UPRAVA SVOBODNE SLOVENIJE

ne.

Toda sedaj povdarjajo razni komen¬
tatorji, da o bodoči uporabi atomske
bombe Truman in Attlee nista mogla
več mnogo odločevati. Uporaba atom¬
ske bombe je prešla po letu 1945 v o-
kvir ukrepov generalnih štabov USA
in ameriška vlada sama je izdala ce¬
lo vrsto ukrepov o tem, na te ukrepe
angleška vlada in tudi UNO neposred¬
no ne moreta več vplivati. Direktor U-
nited Pressa Baillie pa sedaj piše, da je
bila Trumanova izjava o uporabi atom¬
ske bombe usmerjena na to, da izzove
primerno reakcijo v Moskvi. Strah, ki
je Trumanovi napovedi sledil v Evropi,
je bil tudi del tega načrta. Nekaj dni se
je res povsod močno računalo z izbru¬
hom tretje svetovne vojne, toda sovjet¬

El turismo para obreros

Entre los exitos de la obra social del gobierno del General Peron
para los obreros argentinos es la actividad de la Administracion gene¬
ral de Parques nacionales y turismo. Mediante su intervencion y apoyo
se amplian čada vez mas las excursiones de turismo para los obreros.

Para la temporada de 1951 la Administracion organizo vacaciones
especiales para los obreros y empleados del Estado un ciclo de excur-
siones a Mar del Plata. En esta ciudad balnearia la Administracion in-
corporo un nuevo hotel ubicado en las cercanias de la PIaya Bristol.

De esta manera se permitira de aumentar un buen numero de tu-
ristas que acuden a la ciudad balnearia. A los obreros y empleados se
cfreceran vacaciones a bajo precio.

Las vacaciones comprenden viaje de ida y vuelta a Mar del Plata,
pension completa para 15 dias con propinas inclusas por un total 420
pesos. El primer grupo de turistas obreros partira el 6 de Enero proximo.

Počitnice za delavce

Med uspehe socialnega značaja, ki jih je dosegla vlada generala
Perona, je gotovo delavnost Glavne uprave za narodne parke in turi¬
zem. Njena podpora in delavnost je omogočila celo vrsto izletov in po¬
čitnic za delavce-

Za poletje 1951 je organizirala ta uprava celo vrsto izletov in do¬
pustov v pristaniškem mestu Mar del Plati. Tam je uprava najela hotel,
ki je blizu obrežja, ki nosi ime Bristol.

Tako bo v veliki meri povečano število izletnikov v to letovišče. Kaj¬
ti delavcem in državnim nameščencem bodo tako omogočili počitnice
po zelo znižani ceni.

Počitniško potovanje vključuje potovanje tja in nazaj in štirinajdnev-
no bivanje v Mar del Plati za ceno 420 pesov. V to so všteti tudi stroški
za napitnino in drugo. Prva skupina teh izletnikov odpotuje v Mar del
Plato dne G. januarja.

ska reakcija v Evropi in v Aziji ni šla
tako daleč, da bi se moglo zaključiti, da
so sovjeti v tem trenotku resnično že
mislili na izbruh splošne vojne. Ker je
bila z ameriške strani postavljena na
kocko uporaba atomske bombo, bi na¬
sprotna stran tudi morala biti priprav¬
ljena na vojskovanje z istim sredstvom.
Toda sovjetska vlada v svojih doseda¬
njih ukrepih ni šla tako daleč — in ker
ni dosedaj takih ukrepov, se spet ogla¬
ša stari dvom, ali je sploh res, da so¬
vjeti sploh že atomsko bombo tudi ima¬
jo, če jo pa imajo, ali imajo zadostno
zalogo.

Tako prihajajo mnogi ameriški ko¬
mentatorji do presoje, da živimo sedaj v
dobi nekakšnega “premirja” pod atom¬
sko bombo.

VOJAŠKI IN POLITIČNI POSVETI
V EVROPI

že večkrat je bilo povdarjeno, da je
vojaška pripravljenost zahodne Evro¬
pe takšna, da naravnost izziva tistega,
ki bi računal na hiter uspeh, ako bi pre¬
šel v nenaden napad Edini dežnik, ki
ščiti to nezavarovano evropsko ozemlje,
je atomska bomba, kakor ob vsaki pri¬
liki ponavlja Churchill. Gre samo zato,
kdo bo to atomsko bombo prvi upora¬
bil; Churchill povdarja, da gotovo ne-
tisti, ki čaka, da ga bo nasprotnik prvi
nepričakovano podrl.

V Bruslju so pa zasedali člani A-
tlantske zveze (12 držav) in pa trije
zunanji ministri, ki se pripravljajo na
prihodnjo konference štirih zunanjih
ministrov. Posveti Atlantske zveze so
se hitro zaključili in sprejeli dva
važna sklepa: nemške oborožene si¬

le bodo mogle sodelovati v skupni ev¬
ropski oboroženi sili in pozdravili so
sklep ameriške vlade, da bodi general
D. Eisefnhower poveljnik oboroženih sil
Atlantske zveze. — Toda za izvedbo
sklepa o ustanovitvi nemške oborožene
sile si postavljajo zelo dolge roke: ta¬
ko pišejo listi, da je le težko verjeti, da
bi mogla zahodna Nemčija postaviti do
konca leta 1951 na noge prve kompani-
je svoje vojske. Vsa vojska Atlanske
obrambne zveze bo tudi štela vsega ka¬
kih 55 do 60 divizij in tudi to bo v
redu oboroženo in opremljeno nekako
v letu 1952.

KOMUNISTI SE PRIPRAVLJAJO
NA ILEGALO

Iz zgornjega bi sledilo, da vojaške
operacije na Koreji ne bi nujno vpliva¬
le na prehitri izbruh tretje svetovne voj¬
ne. Kakor v drugi, tako bo tudi v tretji
vojni važnejše bojišče Evropa kot pa
Azija; glavni sovražnik bo moral biti

poražen na evropskem bojišču in šele
nato bi bile urejene zadeve v Aziji.

Vodstva kom. strank v Evropi se na
to tudi pripravljajo. Iz Moskve se je
vrnil v Francijo Ge 0 rges Lecoeur, admi¬
nistrativni tajnik kom. stranke. Pred
nekaj tedni je spremljal v Moskvo bol¬
nega Thoreza. Francoski listi povdar¬
jajo, dai se Lecoeur vrača na delo s po¬
sebnimi navodili politbiroja. Med dru¬
go vojno je Lecoeur organiziral kom.
partizane in v Franciji mu sedaj kom.
propaganda pripravlja posebno mesto
V vodstvu stranke. V Moskvi bi naj bil
Lecoeur prejel navodila, da odneha od
svoje borbe proti Duelosu, ki je vodja
kom. stranke v parlamentu in da se naj
popolnoma vrže n a  obnovo partizanskih
oddelkov. Delati pa mora hitro in pre¬
pustiti Duelosu, da v parlamentu nada¬
ljuje z dokazovanjem, da so kom, za
ohranitev miru in proti vojni propagan¬
di. Vse to govorjenje se naj prepusti
ljudem, ki vedo prodajati “naivnost” in
zanjo tudi dobiti odjemalcev.

Iz Rima je odpotoval v Moskvo vodja
ital. komunistov Palmiro Togliatti. Od¬
šel je lija z bodočo ženo' in pa s hčerko
•— pohčerjenko. Tudi njega bodo tam,
kakor Thoreza, najprej do konca ozdra¬
vili in mu nato odredili posebne naloge.
Italijansko kom. stranko pa bo poslej
vodil triumvirat, v katerem bosta glav¬
na moža Longo in Scocimaro. Longo
pa je mož terorističnih akcij in povelj¬
nik kom. parizanskih oddelkov med zad-
hjo vojno. Togliatti je bil skoraj dvaj¬
set let v Moskvi, odkoder je pod ime¬
nom Eboli vodil odpor kom. v Italiji.
Tudi Thorez je bil ves čas vojne v Mo¬
skvi. Glavni imeni vodilnih evropskih
kom. strank — Thorez in Togliatti se
vračatu na iste postojanke, na katerih
sta bila v letih vojne.

Slovenci v Argentini, ki žele kole¬
dar Svobodna Slovenija za 1951
prejeti po pošti, naj to sporočijo na
upravo Svobodne Slovenije, Victor
Martinez 50, Buenos Aires. Obenem
z naročilom naj pošljejo tudi kupni¬
no v znesku 32 pesov in 2 pesa za
poštnino ter ovojnino. Skupno 34 pe¬
sov.

Pri naročilu več izvodov stane
poštnina in ovojnina le za prvi izvod
2 pesosa, za nadalnje izvode pa po
1 peso.

Denar nakažite s giro postal.

Koledar Vam bomo poslali s pri¬
poročeno pošto v trdnem in dobrem
ovoju.

* * *

Obenem z naročilom nam nakaži¬
te tudi denar in ne šele po prejemu
koledarja!

I

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 28- XII. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

Kaj čaka Evropo?

IZ TEDNA. V TEDEN

Odkar obstoja koledar, je že navada,
da si za vsako novo leto voščimo samo
najboljše. Istočasno se pa tudi vprašu¬
jemo, kaj nam bo novo leto prineslo,
ker vsega le ne moremo z gotovostjo
ugotoviti kljub vsem zvezdoslovcem,
tehniki, tradiciji, vedeževalcem itd.
So pa gotove panoge življenja in narav¬
nih pojavov, v katerih n a  podlagi več¬
letnih skušenj, opazovanj in predpogo¬
jev s precejšnjo točnostjo predvidimo
njih razvoj za eno ali več let vnaprej.
V tem pogledu zavzemajo prvo mesto me¬
teorologi, v zvezi s to vedo nato gospo¬
darstveniki, do gotove meje pa tudi po¬
litiki in strategi.

Ker so minila komaj tri leta, odkar
smo zapustili Evropo in z njo tudi lepo
Slovenijo, ne bo odveč, če se * 1  vprašamo,
kaj čaka ta nemirni kontinent v prihod¬
njem letu in kako dolgo bodo naši svoj¬
ci še mogli živeti v miru, ko vendar že
danes ves svet govori samo o vojni ne¬
varnosti, splošni oborožiti, uporabi a-
tomske bombe in o milijardah dolarjev,
ki jih bo v novem letu požrla ta vojna
psihoza.

Kakor znano so zahodne velesile s
svojimi malopomembnimi priveski konč¬
no kot božično darilo le spravile pod
streho že toliko razvpiti in kritizirani
Severnoatlantski pakt. Končno so kre¬
nile z mrtve točke in našle skupnega
vrhovnega poveljnika v osebi genera¬
la D. Eisenhowerja, predvidele jakost
evropskih obrambnih moči na 60 divi¬
zij, določile rok dveh let za popolno o-
borožitev teh čet in se končno zedinile,
da smejo v tej mnogobarvni vojski so¬
delovati tudi Nemci s približno 150.000
vojaki, t. j. s 25-30 polki. Mnogi vojaški
strokovnjaki in tudi znani diplomatje
so pozdravili ta korak, toda istočasno
so zmajali z glavo ob ugotovitvi, da Za¬
hodne Evrope vendarle ne bo mogoče
tako poceni rešiti. Zaradi tega so se po¬
javili takoj glasovi, ki zatrjujejo, da je
Evropa s temi ^odločitvami dobila sa¬
mo “pomirjevalni prašek’’, ki se je za¬
radi vojne n a  Koreji začela že preveč
vznemirjati. Če je temu tako, potem se
moramo še prej vprašati, kaj potem
res čaka Evropo.

Znano je, da general Eisenhower ni
priljubljen v Nemčiji zaradi svojega
precej nadutega zadržanja po že konča¬
ni drugi vojni in zaradi svoje takratne
popustljivosti Rusom. To režijsko napa¬
ko skušajo sedaj popraviti s tem,, da
so generalu Eisenhowerju pridali za še¬
fa generalnega štaba amerikanskega
generala nemške narodnosti Guenther-
ja, kar pa n a  stvari ne bo mnogo spre¬
menilo. Bolj nerazumljiva pa je določ¬
ba, da naj zahodnoevropska vojska šte¬
je okoli 60 divizij, katere smatrajo za
zadostne za zaustavitev ruskega nava¬
la čez Reino na Rokavski preliv.

Če upoštevamo dejstvo, da je imela
Nemčija v Rusiji 168 odlično izvežba-
nih, discipliniranih, homogenih in mo¬
derno oboroženih divizij, katere so Ru¬
si že,-leta 1943 potolkli in razbili — in
še kako! — potem se moramo resnično
vprašati, kak kriterij je bil v Svetu čla¬
nov Atlantskega pakta merodajen in od¬
ločilen, da bo sedaj, ko je Rusija vsaj
dvakrat močnejša, odlično pojačana z
nemško tehniko in s pomočjo satelitov,
ravno 60 mešanih divizij in še z zelo
problematično moralo, zanesljiva ob¬
ramba proti sili 300—500 divizijam?
Verjetno imata zahodno letalstvo in
Vojna mornarica močnejši bojni poten¬
cial, toda s tem vendar ni mogoče za¬
menjati, recimo 60 in še več komunistič¬
nih oklepnih divizij, ki bi prodirale po¬
leg dragih čez nemške poljane proti At¬
lantiku.

Res so zavezniki napravili velik ko- |
rak naprej z odločitvijo, da namerava¬
jo nemški narod vključiti v obrambo
Zahodne Evrope. Toda obstali so zopet
ha pol poti, ker še ne dovolijo, da bi
Nemci postavili svoje lastne divizije, a
divizija je šele najnižja operativna eno¬
ta, ki ima popolno bojno vrednost, am¬
pak naj bi samo dobavljali ‘‘ljudski ma¬
terial’’, ki bo grupiran v polke. Kakšna
bosta morala in bojna vrednost teh čet,
hi treba še posebej omenjati. Točno je,
da bi formiranje večjega števila čisto
nemških divizij bil jako nevaren ekspe¬
riment, kajti kdo more jamčiti, da se
te divizije pri znanem nemškem šoviniz¬
mu ne bi enkrat združile z onimi z
Vzhodne Nemčije in zopet izzvale novo
gorje po celi Evropi ? Potemtakem izgle-
da vprašanje potrebnih efektivov za
zdravo zahodnoevropsko vojsko skoraj
nerešljivo, s tem pa zopet šepa celotni
obrambni sistem.

Malo čudno zveni, da so člani At¬
lantskega pakta obesili na veliki zvon,

Iz svobodnega sveta

USA: Peto zasedanje Glavne skupšči¬
ne ZN se je neuradno zaključilo 15. t.
m. Najtežja vprašanja: Korejo, Formo-
zo, Kitajsko 'itd. je skupščina prepusti¬
la v nadalnje preučevanje politične¬
mu odboru ZN. Pred koncem je skup¬
ščina postavila odbor treh, ki naj bi re¬
šil vprašanje premirja na Koreji. Vi¬
šinski je znova zahteval prepoved a-
tomske bombe in pri tem napadel USA.
Rdeča kitajska delegacija pa je pred ne¬
nadnim odhodom domov napadla USA
kot “napadalko na Koreji” in objavila,
da bo ‘‘kitajski narod ponovno osvojil
Formozo in vrgel Amerikance s Kore¬
je v morje”. Obtožila je USA, da” pod¬
pira Čangkajška, sabotira na znotraj |
Kitajsko, oborožuje Japonce in utrjuje
vojaška oporišča po celem Pacifiku”.
Delegacije posameznih drža^ že odha¬
jajo domov. Višinski je s svojo delega¬
cijo odpotoval na ladji “Liberte” (Svo¬
boda) ter je pred odhodom izjavil, da
so po njegovem mnenju ljudje, “ki se
pripravljajo na vojno, nenormalni”. A-
meriškemu narodu je voščil “najlepše že¬
lje za mir, blagostanje in srečo v pri¬
hodnjem letu.”

Truman je v božični poslanici ame¬
riškemu narodu poudaril, da “najmoč¬
nejše orožje demokracije niso tanki, to :
povi in bombe, pač pa vera, bratstvo in

i človečansko dostojanstvo. Obnovimo ve-
[ vero v Boga in se obrnimo Nanj ter ga
prosimo, da n a m pomaga v borbi proti
brezbožnemu komunizmu.’’

Bivši ameriški predsednik Hoover se
je zavzel za popolno izolacijo USA.
Izjavil je, da naj USA puste Evropo
svoji usodi, naj pa si zavarujejo hrbet
V Aziji z utrditvijo Formoze, Japonske,
Filipinov in Avstralije. O Evropi meni,
da je nima smisla braniti zaradi raz¬
cepljenosti, ki ovira vsak pozitiven ko¬
rak v skupni obrambi proti komunizmu.

Proti Hooverjevim idejam so takoj
nastopili številni ameriški senatorji,
prav tako pa tudi Acheson po vrnitvi
e konference v Bruslju. Acheson je po¬
udaril, da USA Evrope ne bo zapustila
in da je “sedaj napočil čas za dinamične
akcije. Iz razgovorov prehajamo na de¬
janja.”

Na prizadevanje ZN za prekinitev
sovražnosti na Koreji je rdeča Kitajska
odgovorila z odločnim “Nel”.

Ameriško vrhovno poveljstvo je odre¬
dilo popolno zatemnitev na Aljaski in
prepovedalo objavljanje poročil o polo¬
žaju ameriške vojske na tem polotoku.
Z Aljaske pošiljajo Amerikama ma-
terijal na Korejo.

Šef ameriške mornarice admiral Sher-
man je objavil, da bo USA prodala Ar¬
gentini, Braziliji in Čilu po dve križar¬
ki.

NOVI BOJI NA KOREJI

Na Koreji v preteklem tednu ni pri¬
šlo do posebnih sprememb. Amerikan-
ci, ki so se prebili skozi rdeči obroč na
Chosinskem področju, so se v prista¬
nišču Hungnamu vkrcali na priprav¬
ljeno brodovje in se odpeljali v nezna¬
no smer. Rdeči Kitajci so obroč okoli
pristanišča zožili na ok. 4 milje, ven¬
dar se jim do sedaj ni posrečilo prod¬
reti do morja zaradi odločnega ame¬
riškega odpora, ki ga s silnim baraž-
nim ognjem ščitijo ameriške vojne 1  la¬
dje, zbrane pred pristaniščem.

Komunisti tudi še niso prekoračili
38. vzporednika ter je na zahodnem- de¬
lu bojišča nad Seulem vladalo skoraj
popolno zatišje. Prišlo je samo do manj¬
ših prask med patrolnimi oddelki na o-
beh straneh. Kitajci imajo severne od
Seula zbranih 27 divizij ter Amerikan-
ci pričakujejo močan sunek proti juž-
nokorejskemu glavnemu mestu. Na- bo¬
jišče so komunisti privlekli tudi 2' di¬
viziji mongolske konjenice.

Ameriško letalstvo je ves teden- ob¬
sipavalo sovražnika na bojišču in v za¬

ledju z rušilnimi im zažigalnimi bom¬
bami.

Amerikanci so v 11 dnevnih operaci¬
jah izvedli popolno evakuacijo s področ¬
ja Hungnama ter so odpeljali 105.000
Vojakov, 100.000" beguncev, 17.500 prei-
voznih sredstev in 350.000 ton materi-
jala. Pristanišče je ostalo popolnoma
porušeno. Truman je MacArthurju če¬
stital k uspešid’ evakuaciji.

Na poti iz Seula proti 38. vzporedni- *
ko se je z jeepom ponesrečil poveljnik ’

' 8. ameriške armade general Walker. j
Za naslednika je bil imenovan general I
Ridgeway, ki je takoj odletel iz Wa- j
shingtona na bojišče:

Mac Arthur je uradno sporočil, da so
komunisti zbrali ob 38. vzporedniku nad
pol milijona vojaštva in da vsak trenu¬
tek pričakuje ofenzive. Predvidena je
bila že za božični večer, pa je Kitajci
: iz neznanih vzrokov-nišo? izvedli.

Ameriško letalstvo strahovito bom-
i bardira od Komunistov zasedeno podro-
; čje Koreje. Ameriški retroaktivni F-86
I' so sestrelili novih- 6 sovjetskih retroak-

"TAKO ZANIMIVEGA IN BOGATEGA ZBORNIKA ŠE NISMO IME¬
LI." Tako pravijo tisti, ki so prebrali Koledar SVOBODNE SLOVENIJE
za leto 1951.

Ameriški atomski strokovnjak Dr.
Staffor Warren je izjavil, da USA
“lahko s 500 atomskimi bombami v e-
nem trenutku izloči sovražnika iz voj¬
ne.

Nowyorški guverner Dewey je po ra-
radiju zahteval popolno mobilizacijo v
USA. Zahteval je sledeče: mobilizacijo
vseh sposobnih od 17. leta naprej; splo¬
šno vojaško vežbanje; povečanje voj¬
ske na najmanj 100 divizij; mobilizaci¬
jo 25 divizij Narodnih straž; povečanje
letalstva na 80 skupin; prenovitev vseh
bojnih ladij v rezervi in preureditev
24% ameriške produktivne storitve v
vojne svrhe.

★

BRAZILIJA; Brazilska policija je iz¬
vedla velike racije proti komunistom v
brazilskih letalskih družbah Panair do
Brasil ter jih nad 100 zaprla.

★

ANGLIJA: Attlee je po vrnitvi iz
USA podal v parlamentu poročilo, v Ka¬
terem je med drugim tudi dejal, da
‘obstoja upanje, da bodo čete Združenih
narodov na Koreji obstale’. Izrecno je
poudaril, da obstoja med Anglijo in
USA enotnost v vseh pogledih, izzvzem-
ši seveda priznanje rdeče Kitajske, in
da je bilo največ misli v razgovorih
posvečenih prav izvajanju pdločnega
in doslednega odpora na Koreji. Vso
protfakcijo pa je treba voditi tako, me¬
ni Attlee, da Koreja ne bo začetek no¬
ve svetovne vojne. Churchill je k tem
izjavam dodal samo to, da se mu je
zdelo napačno, gnati Korejske komuni-
ske vse- do kit. meje in da se trenutno
zaveda' enega samega resničnega dej¬
stva, t.. j. prepričevalne moči’ atomske
bombe, edinega upanja 1  v sedanjem tež¬
kem položaju.

Za zet e zn o zaveso

TITOVA JUGOSLAVIJA: Zvezni

poljedelski min. Todorovič je navedel
naslednje tri točke razprtja z 1  Moskvo:
1) Moskva je odpravila leninistične na¬
zore o samoodločbi narodov in hoče vse,
narode vključiti v oblast svojega impe¬
rializma; 2) Moskva poskuša gospodar¬
sko in politično podjarmiti vso zahod¬
no Evropo, 3) moskovski imperializem
se od klhsičnih imperializmov razločuje
sarmo v toliko, da je pobarvam z mark¬
sističnimi gesli.

V tovarni železnih- izdelkov' ‘Proleter’

'•  v Beogradu so odkrili velike zlorabe
prodaje 1  pod roko -v višini t,900.000 di¬
narjev; dolga vrsta nameščencev je bi¬
la zato obsojena na daljše zaporne kaz¬
ni!

ZSSK: ‘Pravda’ je silno ostro napad-
: la finsko vlado, češ' dir se- vedno bolj in
f sistematično trudi zapeljati finsko dr-
: žavo v vode zahodnega kapitalizma, če-
> sur Moskva ne bo dolgo prenašala.

da mora biti izvedena oborožitev.- te? n«-'
zadostne in pisane evropske vojske naj-
dalje do konca leta 1952. Pri znani po¬
časnosti demokratskih režimov in stal¬
nem prerekanju med posameznimi Sla¬
nicami, -— v tem se posebno odlikuje
Francija — bodo ta rok gotovo morali
podaljšati na tri in še več let.. Take ro¬
ke je mogoče postavljati samo v sluča¬
ju, če ima človek v rokah zagotovilo,
da v tem času sovražnik ne bo ničesar
podvzel, bodisi, da ni še pripravljen, bo¬
disi, da mu splošen položaj' narekuje pa¬
sivno zadržanje in čakanje na boljše
prilike. Težko pa je verjeti, da ZSSR in,
njeni sateliti pri tolikih napetih polo¬
žajih v zadnjih letih ne hi bili priprav¬
ljeni na vojno, ko jih vendar nihče ni
j motil. Še več: Ne obstoja činitelj, ki bi
Rusom narekoval vsaj še 2 do 3. letno
vzdržljivost in popustljivost.

Odločitve Sveta Atlantskega pakta so
bile objavljene po celem svet«, pred¬
vsem pa tudi z namenom, da zanje zve
ZSSR in da jo z njimi preplašijo. Na
drugi strani ,so jo s tem tudi opozori¬
li, kdaj in v koliki meri ji grozi nevar¬
nost iz Zahodne Evrope, kar je Rusija
menda z hvaležnostjo vzela na znanje.

In kakšen je sedaj položaj na vzhod¬
ni strani ? S padcem nacionalistične Ki¬
tajske razpolaga danes sovjetski impe¬
rij z ogromnim in kompaktnim združe¬
nim kontinentom od Japonskega do
Jadranskega in Vzhodnega morja, kar
obsega več kot polovico celotne kopen¬
ske površine zemeljske oble. Na tem
neizmernem telesu visijo sedaj razni
priveski, kakor Koreja. Vzhodna in za¬
hodna Indija, Iran, Balkan in Zahod¬
na Evropa, ki niso nujni za življenje
glavnega trupla. Lahko se ohranijo,
lahko pa tudi odpadejo. Vsekakor je Za¬

hodna žvropa eden vd mae.j važnih ta¬
kih priveskov in bi jo lahko, primerjali
slepemu črevrsu. Kakor pa ima slepič
omejeno vrednost za človeško telo, pa,
lahko? postane smrtao nevaren, če se vnar
me ali celo razpoči; radi prepozne ope¬
racije. Celotni atlantski obrambni si¬
stem je pridobil na vrednosti šele s;
priključitvijo Nemčije, ki lahko postae
ne s časom vendarle stoodstotna in te¬
daj tudi že resna nevarnost celo za sa¬
mo Rusijo. Jasno je torej, da Rusija- ne
bo dovolila, da bi prišlo do te nevarno¬
sti na njenem zahodu vse dotlej, dokler
ne bodo, razčiščene v njeno korist nepe-
tosti na ostalih važnih vojnopolitičnih
področjih kot so Indokina, Koreja, Iran
itd. Za sedaj še ne obstoja nobena ne¬
varnost in verjetno v letu 1951 tudi še
ne bo. Toda v let« 1952, ko bi se zadost¬
na oborožitev Nemčije — verjetno pod
spremenjenimi pogoji — približevala
stvarnosti, bi nastopil trenutek za inter¬
vencijo Rusije in njenih satelitov pod
krinko “preventivne voj'ne” proti Za¬
hodni Eropi. Torej smemo trditi, da red
in mir v Zahodni Evropi zavisita danes
od stopnje, obsega, brzine, vrednosti in
načina vključitve in oborožitve Nemči¬
je s strani zahodnih velesil. V koliko
se bo to vojaško aktiviranje Nemčije
stopnjevalo in spopolnjevalo, v toliko
bo naraščala nevarnost vojaške inter¬
vencije z ruske strani in če se bodo za¬
hodnjaki držali postavljenih rokov, bi
verjetno v letu 1952 končno moralo pri¬
ti do vojne v Evropi in s tem tudi do
tretje svetovne vojne. To čaka Evropo!

Ker so vsi vojaški ukrepi, katere je
aosedaj predvidel Svet članic Atlant¬
skega pakta, res samo polukrepi, da ne
rečemo samo “pesek v oči” lahkover¬
nim in neobveščenim narodom, ni težko

predvidevati poteka vojaških operacij.
Brez vsakega omalovaževanja zahodnih
vojska se moramo bati, da bodo sovjetr
ske in ostale komunistične armade s
svojo ogromno premočjo še prehitro
pridrle na obale Atlantskega oceana in
tako pravočasno odrezale neprijetno
“slepo črevcr”‘ Zahodne Evrope. Kar se
bo na pozneje dogajalo, je danes težko
predvideti.

Mnogi vojaški; in diplomatski strokov¬
njaki že dovolj jhsno opozarjajo na to
nevarnost, oziroma verjetnost poraza
in marsikdo je že stavil koristne proti-
predloge; po vsem pa izgleda, da niti
Severna Amerika, niti Anglija* najmanj
pa Francija, ne verujejo več v uspešno
obrambo Zahodne Evrope. Značilni so
že odkriti predlogi ameriških politikov
Hoover-ja in Kennedy-ja, ki zahtevata,
naj, se USA omejijo na obrambo ameri¬
škega kontinenta s tem, da jim bodo
strategične predstraže v Angliji in na
Japonskem s Filipini. Za ameriške inte¬
rese zelo razumljiv in stvaren predlog!

Mnogi bralci bodo smatrali prednje
razmotrivanje za preveč pesimistično
in površno, ne pridajajoč strategičnim
faktorjem tolike važnosti. Morebiti bo¬
do prej verjeli “prerokovanju” faznih
vedeževalk in zvezdoslovcev in tu jim!
lahko postrežemo še z izjavo svetovno
znanega astrologa g. Carter-ja, ki je
točno predvidel korejsko vojno in sedaj
z vso gotovostjo prerokinje evropsko
vojno in začetno zmago Rusov v letu
1952. (La Razon, 20.XII.1950). Sklicu¬
je se na tajno igro zvezd in ne vojnopo-
litične argumente.

Rusi bodo kot dobri strategi vsekakor
uporabili metode bliskovite vojne za li¬
kvidacijo zahodne Evrope. Za to bodo
pritegnili predvsem svoje satelite in

ARGENTINA

Predsednik general Peron bo te dni

z gospo soprogo obiskal Mendozo,
kjer bo na Silvestrovo slovesno za¬
ključil sanmartinsko leto. Ob tej pri¬
liki bo v Mendozi odkril nov spome¬
nik generalu San Martinu.

Eva Peron je za božične praznike
govorila argentinskim delovnim slo¬
jem ter jim voščila blagoslovljene
praznike,

V Argentini je nastopila za božič¬
ne praznike silna vročina. V nedeljo
dne 24. decembra je bil najbolj vroč
dan v letošnjem letu ter je tempera¬
tura dosegla nad 36 stopinj Celzija.
Vročina je trajala še do naslednjega
dne. Na božični dan popoldne so pa
ponekod divjala silovita neurja. Ve¬
ter je bil tako močan, da je tudi po
mestu podiral telefonske naprave in
drevesa po ulicah in parkih.

Predsednik general Peron se bo z
gospo soprogo 15. januarja prihod¬
njega leta udeležil velike slavnosti,
na kateri bo odprl nad 40 novih obrt¬
nih šol.

V bližini kraja Agote se je med bo¬
žičnimi prazniki . zgodila velika že¬
lezniška nesreča. Vlak je zavozil s
polno brzino v avtomobil, ki je obstal
sredi proge in je bil poln potnikov.
Devet izletnikov je bilo na mestu
mrtvih, več pa ranjenih.

Prometni minister polkovnik Cas¬
tro je prepovedal v svojem ministr¬
stvu vse sestanke v čast katerihkoli
osebnosti.

Na višji vojaški akademii v Buenos
Airepu so v sredo končali letnik novi
generalštabni oficirji ter prejeli di¬
plome.

Argentina je po podatkih IRO
■sprejela 26.464 evropskih beguncev,
Brazilija 24.006 in Venezuela 15.082.

V Buenos Aires je te dni prispela
majhna ribiška ladja, s katero je po¬
begnilo iz Estonske v Argentino 81
oseb, med katerimi je tudi več otrok.
Prebežniki so po prihodu v Argenti¬
no 'izrazili oblastem svojo zahvalo za
sprejem. Izjavili so, da so tako ne¬
varno pot tvegali zaradi grozot, ki
vladajo v njihovi domovini pod ko¬
munisti.

V Buenos Airesu je dalj časa delo,-
val Zavod Massone. Med drugim se
je bavil tudi izdelovanjem nekaterih
zdravil. Zaradi nepravilnosti v poslo¬
vanju in izdelovanju zdravil so obla¬
sti zavod kaznovale z denarno globo
1,085.364 pesov. Zavod so nato obla¬
sti tudi zaprle in aretirale vse rav¬
natelje.

Argentina bo na predstoječi konfe¬
renci zunanjih ministrov vseh ame¬
riških držav, podpisnic obrambnega
sporazuma v Rio de Janeiru, igrala
važno vlogo. Tako izjavljajo ugledne
ameriške osebnosti. Ti politični in
i  gospodarski strokovnjaki navajajo,
da bo Argentina v svetovni gospo¬
darski krizi lahko odigrala izredno
važno vlogo, ker bo samo prihodnje
leto imela za izvoz raznega blaga v
vrednosti več kot eno miljardo in 200
miljonov dolarjev. Razen tega Ar¬
gentina razpolaga sedaj z močno tr¬
govsko mornarico. Po mnenju teh o-
sebnosti so se odnosi med Argentino
in USA v zadnjih dveh letih izredno
izboljšali. Po zatrjevanju istih oseb¬
nosti se bodo sedaj še poglobili.

Vsi argentinski dnevniki bodo z
novim letom zvišali naročnino. Cena
dnevnikom v prodaji bo 20 do 30
centavov.

svojo tehnično premoč, predhodno pa
seveda odstranili vse “žulje”, ki bi  jih
lahko motili in zadrževali pri njih hit¬
rem pohodu. Eden takih največjih žu¬
ljev je prav gotovo Titova Jugoslavija
in smo lahko prepričani, da bodo pred
veliko sovjetsko evropsko invazijo še
pravočasno likvidirali Titov režim —
na ta ali oni način. Titovi pajdaši —
predvsem pa oni sami —• se tega še pre¬
dobro zavedajo. Vedo, da so jim dnevi
šteti in se zato skrbno in spretno pri¬
pravljajo na emigracijo proti zahodu
— seveda z denarjem, ki jim ga sedaj
posojajo Angloamerikanci.

I n  naša ožja domovina Slovenija?
Nesrečo in trpljenje, ki se obetata Ev¬
ropi v tem času, bo Slovenija občutila
in prenašala v dvojni meri, ker bo pač
zanjo in za naše doma uvodna faza —
likvidacija Titovega banditstva — ver¬
jetno še hujša, kakor pa splošna vojna.
Teh grozot se bo narod doma gotovo
skušal rešiti na ta način, da se bo v
splošni zmedi znašel in poiskal pot pro¬
ti zahodu.

Vse to še čaka Evropo. V. V.

Buenos Aires, 28- XII. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

'Tirnice uz

t Msgr. Dr. Mirko Brumat

V ponedeljek, 20. novembra t. 1. je na
povratku iz Milana, kamor se je podal
na kliniko radi operacije, umrl kanonik
goriške nadškofije Msgr. Dr. Mirko
Brumat.

Z dr. Brumatom. je legla v grob vodil¬
na osebnost med primorskimi Slovenci,
in za njim globoko žaluje ves narod.

Pok. Msgr. dr. Brumat je bil rojen 18.
julija 1897 v Šempetru pri Gorici. Po
končani gimnaziji je stopil v goriško
bogoslovje. Na teološki fakulteti v Inns¬
brucku je doktoriral iz bogoslovja. V
duhovnika je bil posvečen 26. julija
1920. Rajni nadškof Dr. Sedej je pok.
Brumata nastavil najprej za kaplana v
Solkanu Leta 1922 pa je bil imenovan
že za stolnega vikarja in učitelja glas¬
be v velikem semenišči. Leta 1935 je v
goriški stolnici zasedel važno mesto pe-
nitenciarija. Dne 7. nov. 1945 pa ga je
sv. stolica imenovala za kanonika sho¬
lastika goričkega stolnega kapitlja in
ker je sholastik istočasno tudi tretja
digniteta v kapitlju ter opat belinjski
je Msgr. dr. Brumat tako dosegel naj¬
višji čin in dostojanstvo izmed vseh
slovenskih duhovnikov v goriški nad¬
škofiji.

Na svojem važnem položaju se je
pok. Msgr, dr. Brumat sčasom razvil v
osrednjo in vodilno osebnost ne samo
med slov. duhovščino, ampak tudi med
narodom na Goriškem in Primorskem.
Odlikoval se je po svoji značajnosti in
odločnosti v boju proti vsaki krivici in
laži ter po svojem globoko razvitem ču¬
til dolžnosti napram lastnemu narod«.
Za obrambo narodnih pravic svojega'
tlačenega naroda je bil neizprosen. Z
vso odločnostjo je nastopil takoj v za¬
četku proti komunizmu. Komunizem je
proglašal za največjo nesrečo, ki lahko
zadene naš narod.

Pok. Brumat je bil tudi odličen na¬
božni pisatelj. Znana je njegova mla¬
dinsko vzgojna knjiga “Kam” (1923),
njegovo zgodovinsko delo^ “Na Sv. Go¬
ro” (1924), in druga.

Bil je tudi izvrsten časnikar. Pod ime¬
nom Bonaventura Mahnič je več let u-
rejeval “Slovenska Primorca”, ki je bil
prvi slovenski povojni tednik v Italiji.
Zadnje njegovo tiskano delo je pa knji¬
žica “V duhovno križarsko vojsko”.
Velike so pokojnikove zasluge tudi na
narodnem polju. Bil je prvi predsednik
in soustanovitelj “Prosvetne zveze” in
‘‘Mladike” v Gorici ter sotmdnik “Na¬
šega čolniča”.

Svojo hvaležnost in vdanost mu je
narod izkazal z ogromno udeležbo, s ka¬
tero ga je spremljal na njegovi zadnji
poti na goriško pokopališče.

Slovenija ima 2 nova ministra. Prvi
je komunist Boris Ziherl, o katerem
pravi poročilo v ljubljanskih listih, da je
med najboljšimi poznavalci historične¬
ga materializma irt njegovih metod, to
se pravi eden izmed vodilnih komuni¬
stov. Dali so mu ministrstvo za kultu¬
ro in znanost. Druga pa je Mira Sveti¬
nova, članica partije od leta 1939, zelo
“zaslužna” zlasti zaradi miniranja ta-

4>

kratnih mladinskih organizacij. Ta bo
načelovala kontrolni komisiji Slov. ljud¬
ske republike. — Dr. Potrč, ki je bil
doslej na Ziherlovem mestu, je postal
minister za ljudsko zdravstvo, Svetino¬
va pa je zasedla mesto Vlada Krivica,
ki mu je dodeljena važna politična
funkcija v Ljubljani.

Za docenta za delovno pravo na ljub¬
ljanski univerzi je bil imenovan dr. Ru¬
dolf Kyovski, ki je zelo “zaslužen” za¬
radi sodelovanja v “osvobodilnem gi¬
banju’’.

Vse za Tita. Dne 5. nov. so bile v
Sloveniji volitve v osnovna organizaci¬
je OF. Volilo je vse, kar leze ino gre.
Le poglejmo udeležbo v odstotkih: Tr¬
bovlje ,96.20, Tolmin 99.70, Kranj-mesto
97.20, Celje-mesto 97.48, Šoštanj 93.45,
Jesenice 97.30, Idrija 98.36, Sežana
99.67, Ljubljana 97.04 itd. itd.

Umrli so: Jakob Tavš v Cerknem,
Alojzija Savnig, roj. Batistič v Vrtojbi
Slavko Tičar, bi v. trgovec v Mariboru,
Franc Mavsar, biv. žel. v Ljubljani
Avgust Blaznik, fotograf v Škofji Loki,
Ivanka Švigelj v Gornji Radgoni, Met¬
ka Starman v Škofji Loki, Ludvik So-
mer, uslužb. okraj, sodišča v Brežicah,
Dr. Jože Rožman, proj’. v Ljubljani, An¬
ton Ulčar, poštni, uslub na Prežganju,
Stanko Pečnik v Kočevju, Frane Cesar
kurjač v pok. Ljubljani in Marija Hri¬
bar, roj. Peteline v Ljubljani.

V Sloveniji so komunisti tudi letos
prepovedali Miklavževanje. Kljub temu
pa so fantje ponekod v Sloveniji na
skrivaj organizirali to lepo otroško pri¬
reditev. Ozna je bila seveda na preži
ter je v nekem kraju prijela Miklavža,
angeljne pa ,tudi hudobce prav v tre¬
nutku, ko je sv. Miklavž pri neki dru¬
žini delil darila otrokom. Hudički so bi¬
li prebrisani ter so se izmuznili celo
Oznovcem, sv. Miklavža in dobre an¬
geljne pa so komunisti, odpeljali v za¬
pore.

Za božične praznike pri komunistih
■seveda tudi Jezušček ni smel nositi da¬
ril dobrim otročičem. Jezuščka so ko¬
munisti zamenjali z “dedkom mra¬
zom”.

100 letnico rojstva skladatelja p. Hu-
golina Setfnerja so v Ljubljani prosla¬
vili v nedeljo 3. decembra t. 1. s poseb¬
nim koncertom v frančiškanski cerkvi,
na katerem so izvajali Sattnerjev ora¬
torij: Vnebovzetje. To priliko so tudi
uporabili za zunanjo proslavo progla¬
sitve dogme o Marijinem vnebovzetju.

Slovenske železnice v šestem letu svo¬
bode. Tele vrstice beremo v “Poročeval¬
cu”: V jeseniško železarno se vozi s po¬
deželja dnevno 2250 delavcev. Iz plani¬
ške smeri se jih vozi 570, iz bohinjske
okrog 900, in iz kranjske 780. Za me¬
sečne vozovnice plačajo železnici skupaj
okrog 300.000 din, to je več kakor 3 in
pol milijona na leto. Ti delavci in name¬
ščenci se vozijo v nerazsvetljenih in ne¬
zakurjenih vagonih. V nočnih urah je v
vagonih taka tema, da vstopajoči niti ne
vidijo, ali je kaj prostora ali ne. Oken¬
ske šipe so razbite ali nadomeščene z
■ lesenimi opaži. Okna in celo vrata se po-

HUGO WAST  51.

0  0  0

DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO
S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM.

Cesar Oton je zavzel prostor na pre¬
stolu; ko se je vsedel, je zavzel dosto¬
janstveno pozo in jim začel govoriti v
esperantu, obljubljajoč jim dneve miru
in sreče za Cerkev, če bo papež, katere¬
ga zdaj volijo, ustrezal upanju sveta.

Dekan-kardinal mu je odgovoril v la¬
tinščini, da molijo slednje jutro vsi, naj
bi bil izvoljenec konklava po godu Bogu.
Ker  pa Oton V. ni znal latinščine, je ne¬
ki tajnik prevel to, kar je bilo rečeno v
sladkozvenečem cerkvenem jeziku, v nje¬
gov hrapavi jezik; cesar je samo nabral
svoje čelo in obmolknil.

Dekan je nadaljeval svoj govor in ga
končal s prošnjo, naj veličanstveni obi¬
skovalec obnovi v svojem vladarstvu ne¬
katere slavne strani svojih prednikov,
zaščitnikov svete Cerkve.

On je to obljubil, se dvignil in z njim
vsi kardinali. Ko se je spet vračal skozi
Dvorano kraljev, ga je prijela misel, da
bi rad vedel, kaj te freske predstavljajo.
Ko je videl prvo: Henrika IV. nemškega
cesarja, na njegovem spokornem roma¬
nju v Canosso, je vzkliknil:

“Ah! To je tisti moj praded, ki se je
dal ponižati od papeža!”

Globok molk je sledil vladarjevi ne¬
primerni drznosti; ta pa ne bi hotel iz¬
gubiti uspehov svojega obiska, zato je
takoj dodal:

“Bili so tedaj žalostni časi. Upajmo,
da nikdar več ne bodo dali svetni vla¬
darji papežem priložnosti, da bi se pri¬
toževali.”

S tem se je poslovil, spremljan do
vrat od devetdesetih kardinalov in dve-
stotine drugih “konklavistov”.

Tega dne niso volili niti dopoldne, niti
popoldne in rimljansko ljudstvo je že
mislilo, (ker ni bilo navadnega belega
dima), da ima že papeža.

In razneslo se je v tisoč glasovih in
radio je razširil po vsem svetu, da je
uspelo Otonu V. s svojim obiskom do¬
seči, da so kardinali izvolili njegovega
kandidata, patra Simona de Samaria.

Nemogoče je opisati vznemirjenost
očeta Simona, ki je v svojem skrivališču
v hiši Odiardovi zaslišal po radiu to ču¬
dovito oznanilo: on je papež!

gosto ne zapirajo in odpirajo. V mrzlih
nočeh se naši kovinarji gnetejo po hod¬
nikih, kjer je stalen prepih. Zato ni čud¬
no, da je ravno med delavstvom s po¬
deželja največ raznih obolenj, pa tudi
neupravičenih izostankov, kar vse ovira
izpolnjevanje težkih in važnih planskih
nalog. Mar železniški direkciji res ni mo¬
goče odpraviti teh pomanjkljivosti, ki
zbujajo med delavstvom mnogo upravi¬
čene nevolje in manjšajo njihovo vese¬
lje do dela?”

Nekaj podobnega smo doživljali po
prvi svetovni vojni, vendar z neko razli¬
ko: Reakcionarna in koruptna kraljev¬
ska Jugoslavija je te nedostatke odpra¬
vila v nekaj mesecih, sedaj, ko pa vlada
ljudstvo, pa v skoro šestih letih niso mo¬
gli odpraviti teh nedostatkov. Kaj me¬
nite, ali ne bo vsaj eden izmed vzrokov
v tem, da je takrat železniško delavstvo
in uradništvo poprijelo za delo z drugač¬
no ihto, kakor pa danes, ko je svobodno.
Upamo, da ima vsaj Titov salonski vlak
vsa okna cela in blazine vsaj lepo pošite,

Slovenci v

ISuenes Aires

Vse naročnike našega lista, ki še
niso poravnali naročnine za leto
.. 1950, prosimo da to store takoj v teh
dneh. Prihranite nam delo in stroške
s pošiljanjem opominov!

Uprava Svobodne Slovenije.

BOŽIČNI PRAZNIKI V BUENOS
AIRESU IN OKOLICI

Slovenci v Buenos Airesu in okolici
so tudi. letos lepo praznovali božične
praznike. Kot priprava na nje je bila
duhovna obnova. Za fante in dekleta
dne 8. decembra, splošna duhovna ob¬
nova pa v poznejših tednih v vseh sre¬
diščih, kjer so večje slov. skupine, tako
na Belgrano, Floridi, San Martinu, Ra-
mos Mejii in (Lanusu. Tako je bila sv.
maša za Slovence 17. dec. tudi v San
Justo. Pred prazniki so Slovenci v vseh
večjih skupinah priredili tudi Marijino
romanje, ki je bilo zaključeno na bo¬
žični večer, ko so slov. duhovniki prišli
pokadit in blagoslovit tudi hiše, v ka¬
terih žive Slovenci. Slovenska polnoč¬
nica je bila tudi letos v spodnji cerkvi
sv. Roze na Pasco. Imel jo je letos, ker
je g. Hladnik prevzel dušno skrbstvo
v novi fari v Lanusu, g. Orehar. Slo¬
venci so prostrano cerkev napolnili do
zadnjega kotička. Nabirka pri polnoč¬
nici je bila določena za Vincencijevo
konferenco. Pri polnočnici je pel pevski
zbor Gallus najlepše slov. božične pes¬
mi. Slovenski pevski zbor v San Mar¬
tinu je pa pel pri polnočnici v Flori¬
di, slov. pevski zbor v Ramos Meji-i pa
pri tam. farni polnočnici. Na božični
praznik so bile za Slovence slovesne
sv. maše povsod, kjer so navadno, po¬
poldne so pa bile povsod tam tudi ve¬
černice. Med slovenskimi verniki je bi¬
la v adventu tudi nabirka za slovensko
semenišče v San Luisu.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. G- Lovrotu Berčiču
in gospe Mariji, roj. Šilar, se je dne
15. decembra rodil sinček, ki je bil 23.
decembra krščen na ime Ivan. G. Vin¬
cenc Ferjančič in njegova gospa Slav-

da ga ne bo zeblo, kadar potuje in da
njegovih ministrov ne bo zbadala žima
v sedala, kadar iz salonskega voza ven
vladajo Jugoslavijo.

Dirigirano mizarstvo. Tudi mizarji de¬
lajo po planu. Bivša Remčeva tovarna v
Duplici je naredila neznansko količino
pisarniških miz in opreme. Pa je prišla
uredba, ki je uradom prepovedala vsak
nakup pisarniške opreme. Tovarni so re¬
kli: zapik! Nič več pisalnih miz! Sedaj
jo “preusmerjajo”. V Novi Gorici so u-
stanovili veliko mizarsko tovarno “Ed¬
vard Kardelj”. Ta se je vrgla na spal¬
nice in jih bo v enem letu lahko naredi¬
la 3000 ali pa še več. Republiška tovar¬
na v Mariboru pa dela izključno kuhinj¬
sko pohištvo. In potem se bo začelo lepo
po planu! Primorski nevesti bodo ku¬
hinjsko kredenco in “štokerle” pritovorili
iz Maribora in prleški ženin bo dobil po¬
hištvo iz Gorice. Kako je že rekel tisti
stari avstrijski žandar: “Le čemu eno¬
stavno, če se pa da na zapleten način
narediti prav isto.”

Argentini

ka sta 18. decembra dobila sinčka. Na
sveti večer se je pa g. Hotimirju Goraz¬
du in njegovi gospe Sonji, roj. Terčič
rodila hčerka Za Božič je dobil sestrico
tudi Perharičev Janezek, V župnijski
serkvi v Floridi so bili v zadnjem času
krščeni naslednji naši najmlajši rojaki:
Dne 11. novembra Ana Marija Gripo,
hči Emila in Jožefe Koršič, staronase-
Ijenke. Dne 25. novdmbra: Aleksander
Andrej Stenikaus, sin Friderika in Ma¬
rije Rode. Dne 12. decembra: Alojzij
Koder, sin Janeza in Marije Brecelj.
Slednjega je prihitel krstit g. Glavač
ki kaplanuje v Dolores, vse ostale je
pa krstil slov. kaplan g. Albin Auguš-
tin. Srečnim staršem naše čestitke.

t Jožef Klopčič. V Svinjah je 1. dec.
t. 1. umrl Jožef Klopčič, star 95 let.
Pokopali so ga 3. dec. v Moravčah. Pok.
je bil dolgo vrsto let obč. odbornik član
nadz. odbora Ljudske hranilnice in
cerkv. ključavničar cerkve sv. Mohorja
in Fortunata v Moravčah. V Argentini
zapušča dve hčeri: Frančiško Bergant
in Jožefo Javoršek, v Sloveniji pa sina
Jožefa in hčeri Ivano Kopač t^r Ano
Kunaver in 42 vnukov ter vnukinj,

VOŠČILO

Vsem bivšim članom taborišča v Spit-
talu tople božične pozdrave in vse dobre
želje za novo leto. Upam, da Vam gre
vsem dobro. Miss Pamela Meredith

NAJLEPŠE DARILO ZA NOVO
LETO je veliki zbornik "Koledar
Svobodna Slovenija 1951". Prijatelja
ali znanca, ki še čaka na izselitev v
Evropi boste najbolj razveselili, če
mu naročite to knjigo. Ne pozabite
tudi naših akademikov v Španiji in
Gradcu. Uprava Svobodne Sloveni¬
je Vam bo proti plačilu Koledarja in
stroškov za poštnine odposlala to
knjigo na naslov, ki ga boste javili.

ILanus

Vse polno praznikov smo imeli. Mor¬
da najlepši je bil ta, da smo slišali bo¬
žične zvonove. Kar nam je dalo oprav¬
ka je bilo, kje najti zvonove, pa smo
slednjič dognali, da je bil le zvočnik

— v — ——--—-—

Prav tako so isti glas ujeli tudi v Bue¬
nos Airesu in pater Placid je takoj tekel
v prazno cerkev, kjer je pal pred Naj-
svetejšim na kolena in prosil Boga za
odpuščanje, ker ni mogel verjeti, da bi
bila izvolitev njegovega sobrata in
predstojnika v skladu z Njegovo Vse¬
vednostjo.

Ko pa so kardinali, zbrani in zaprti
v Vatikanu, slišali, da kroži ta hip po
vsem svetu napačno poročilo, so se ta¬
koj zavedeli, da je treba čim prej zedi¬
niti svoje glasove in nadaljevati brez
odloga volitve.

Do poznih nočnih ur so se obiskovali v
svojih sobicah, se opravičevali in se po¬
učevali; ko pa so drugo jutro bili pri
maši, ki jo je bral kardinal-komornik
Cafferata, so ga pri tem, ko se je obr¬
nil, da jim da zadnji blagoslov, vsi eno¬
glasno pozdravili z vzkliki kot izvolje¬
nega papeža.

Tako se je zgodilo leta 1073 pri iz¬
volitvi Gregorja VII. tega meniha Hil-
debranda, ki je z železno voljo napra¬
vil konec zlorabljanju lombardsko-nem-
škemu fevdalizmu. Med tem, ko je
bral črno sveto mašo za dušo papeža
Aleksandra II, svojega prednika, je bil
izvoljen za papeža. In tako se je zgo¬
dilo spet devet stoletij pozneje, ko so
izvolili pri zadnjem blagoslovu papeža
Gregorja XVII.

Novi papež je postal bled kot smrt,

ko je zaslišal svojo izvoliev; nato pa je
s kratko odsekanimi besedami opozo¬
ril svoje tovariše v kardinalskem zbo¬
ru, da se ta oblika papeških volitev ne
vporablja več in da je vsaka izvolitev
neveljavna, ki se ne vrši po ustavnih
določbah.

Zato so vsi kardinali spet šli na svo¬
je sedeže, katerih baldahini niso bili
več razpeti, razen nad sedežem kardi¬
nala Cafferata; ko pa so eno uro poz¬
neje skrutinatorji poročali o izidu vo¬
litev, so razglasili, da je izvoljen ko¬
mornik z vsemi glasovi razen s svojim
lastnim, kakor so ugotovili.

Nekaj minut pozneje se je prikazal
na balkonu nad Trgom svetega Petra
papeški križ, za njim pa najstarejši
kardinal. Njegov glas, pomnožen z mi¬
krofoni in megafoni in razširjen viso¬
ko do samega neba, je zaplaval po zra¬
ku nad trgom in krog vsega sveta s spo¬
ročilom: Imamo papeža! Anuntio vobis
gaudium magnum: habemus Pontifi-

cem, Eminentissimum Cardinalem Jo-
hannem Cafferata, qui šibi nomen im-
posuit Gregorium decimum septimum.

Torej ni bila resnica, da je izvoljen
pater Simon de Samaria?

Med tem, ko se je ves svet čudil in
je cesar Oton besnel od jeze, je družina
knjigoveza Odiarda pomagala s krepči¬
li in drgnjenjem patru Simonu, ki se je
onesvestil ob svojem radiu, malodane,

Koledar Svobodna Slovenija za
leto 1951 lahko kupite na sledečih
krajih:

1. Pisarna Društva Slovencev, c.
Victor Martinez 50;

2. Časa Boyu, Olazabal 2336;

3. Santeria y Papeleria "Santa
Julija", Victor Martinez 39;

4. Foto atelje Lojze Erjavec, Al-
varado 350, Ramos Mejia;

5. Slovenska hiša na Blanco En-
calada 149, Villa Martelli;

6. Ivan Žnidar, brivski mojster,
"Los Alpes" - Drysdale 5614,
Carapachay.

7. Janez Lužovec, Brown 423,
Quilmes.

CENA KOLEDARJU 32 PESOV.

cerkve sv. Jožefa. Zvonilo je pa res ta¬
ko lepo, da smo se počutili kot doma.

Na Božični praznik, kot vsako nede¬
ljo, smo imeli mašo ob 8. uri. Kar srca
so se tajala ob tem prekrasnem ■ petju.

GODOVANJE GOSPODA JANEZA

Na prevečer sv. Janeza se je zbralo
zastopstvo slovenske verske občine s
pevskim zborom, da izrazi hvaležnost
svojemu pastirju. Ob 21. uri je bila vse
na red. Mize pogrnjene, kot pač morajo
biti v takem farovžu in polne vsakršnih
dobrot. i

Pozdravno besedo je imel Sušnikov
Franci, ki je takole izrazil misel navzo¬
čih: Dragi gospod Janez, — god imate
danes. — Smo veliki in''mali se Sloven¬
ci zbrali: — Da vas počastimo — iz
srca želimo — sreče blagoslova. Vaša
fara nova in slovenska vas, — ki skr¬
bita vas, naj še podvojita rast v blagor
nam in Bogu v čast. Nato je Zajčeva
Anica izročila šopek nageljnov, nato pa
Še raznih dobrot in sladkosti, katere so
poklonile godovnjaku gospodinje in de¬
kleta. Nato se je pa dobrodušno pris¬
mejal še Franček Jager in poklonil go¬
spodu Janezu darilo, času in razmeram
najbolj primerno: “Komarjev, muh in
vročine ekvatorja. Naj vas obvarje sa¬
pica tega ventilatorja. Nato je sprego¬
voril še gospod Janez nekaj besed v
zahvalo s povdarkom, kako resnična je
beseda božja, ki pravi, da če kdo kaj
zapusti zaradi Boga, dobi vse stokratno
povrnjeno. Jaz sem zapustil domovino
in odhitel v tujino, pa mi je Bog to de¬
lo tako nagradil, da je domovina sama
prišla za menoj...”

Na godovni dan je tudi verska obči¬
na sama priredila gospodu Janezu go-
dovnico.

KASTELJANSKO SLOVENSKI
SLOVAR

Nikar mi ne zamerite, dragi rojaki.
Ni moja krivda, če Vam še ne morem
postreči s slovarjem. Tiskarna dela po¬
časi. Pa sedaj je že 192 strani natisnje¬
nih in delo pridno napreduje.

Če prosim opravičila tiste, kateri ste
že plačali prednaročnino, pa moram se¬
daj še bolj prostiti ostale, da se prija¬
vite in uplačate prednaročnino $ 20. —,
da bom imel s čim kriti viseče dolgove
v tiskarni. Upam, da se sedaj delo ne
bo prav dolgo več vleklo.

Z voščilom srečnega novega leta naj
Vam, rojaki torej sporočim, da sedaj
delo lepo napreduje. Janez Hladnik

da ga strašna novica ni ubila.

“Srce bije pravilno,” je ugotovil zdrav¬
nik, katerega so poklicali z vso nagli¬
co. “Vsak čas se bo zavedel, čudno je,
da se je onesvestil človek s takim do¬
brim zdravjem!”

Družina Odiarda, žalostna in razoča¬
rana, ni dajala nobenih pojasnil. Rekli
so, da ne vedo vzroka, in niso izdali ni¬
ti pravega imena nezavestnega patra.

Ta je prišel k sebi v nekaj urah;
skušal se je pokazati močnejšega kot
težka rana njegove lastne vasezaljub-
ljenosti, ter se je začel zanimati za po¬
tankosti papeških volitev; prišel je do
spoznanja, s katerim se je potolažil: če
bi bil on v kardinalskem zboru, bi goto¬
vo dosegel svoj triumf!

V mislih na to novo možnost je takoj
pisal vdanostno pismo novoizvoljenemu
papežu, nudeč mu svoje najgorečnejše
sodelovanje z vso vdanostjo in posluš¬
nostjo ter proseč ga za avdijenco, z že¬
ljo, da mu poljubi nogo.

Bil je prepričan, da ga bo papež, ka¬
kor hitro bo zvedel, da se on nahaja v
Rimu, poklical k sebi in ga povabil, naj
z njim — roko v roki — rešuje težke
probleme Cerkve, in verjetno bi mu ta¬
koj tudi ponudil kardinalsko mesto, če
že ne mesto državnega tajnika semega!

In začele so teči za ubogega patra
Simona težke ure, v pričakovanju, kdaj
pride odgovor od svetega Očeta.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 28- XII. 1950 - Ano del Liberiador General San Martin

SLOVENCI

Avstralija

Schofields, N.S.W., decembra 1950.

Dragi prijatelji,

Menda se ne boste preveč začudili, če
Vam pišem izpod južnega sonca. Tako
je pač naneslo in mi smo že od 19. no¬
vembra tel. Iz Bremerhafena smo od¬
pluli 19. okt. Imeli smo zelo lep parnik
‘‘Brazil” .Vsi smo bili nastanjeni v ka¬
binah I., II. in III. razreda. Moja žena
s sinkom je dobila svojo kabino; v mo¬
ji smo bili štirje. Hrana ni bila nič po¬
sebnega, baje je odgovarjala hrani III.
razreda. Posadka je bila vsa večinoma
iz okolice Trsta, sami Slovenci in Istri-
jani, častniki pa so bili Italijani. Pluli
pa smo pod panamsko zastavo. Morje je
. bilo zelo mirno in večjih viharjev ni bi¬
lo, pač pa je morska bolezen kljub te¬
mu precej razsajala. Na ladji je bil tu¬
di lep bazen za kopanje. V Rdečem
morju in ob ekvatorju smo se kar do¬
bro namakali. Po en dan smo stali v
Port Saidu, Adenu, Colombu ter v Pert¬
hu, da smo vzeli vodo in nafto.

Pristali smo v Sidneyu. Od tu so nas
peljali že ponoči v 120 milj oddaljeni
Bathurst (6 ur vožnje). To je taboriš¬
če za sprejem emigrantov, največ An¬
gležev in Holandcev. Sestoji iz dosti
blokov, to je skupin barak. Dolgo je
šest do osem kilometrov in vozi od ene¬
ga na drugi konec avtobus — seveda
zastonj. Barake so bolj slabe, zunaj je
valovita pločevina, znotraj pa so plošče [
iz mavca. Hrana pa je zelo dobra. Po
enem tednu so nas moške že poslali de¬
lat. Prepeljali so nas v bližino Sidneya
v tako imenovani Hostel, ki pa s hote¬
lom nima dosti opraviti. Tu si toliko ča¬
sa ,da n e  dobiš stanovanja za sebe in
družino.

Jaz sem prišel na žago za malega
“direktorja’’. Dirigiram les za odpadke
in ga lastnoročno žagam na cirkularki,
še uporabne kose pa mečem na poseben
kup. Delo ni pretežko in tudi tempo v
glavnem ni prehud. Za to delo sem do¬
bil prvi teden £ A 8-16-2. Delamo pet
dni na teden po osem ur, torej 40 — ur¬
ni delovnik. Od tega zaslužka gre za
mene, hrano in stanovanje 3-0-0, za že¬
no in od trga pa 2-2-6 na teden, tako da
dosti ne ostane. Do dela se vozim pol
ure in plačam na teden za vožnjo 0-8-0.
Ko dobiš pa stanovanje in si sam ku¬
haš, ti ostane več. Jedača je zelo poce¬
ni. Obleke so od 10—20 funtov.

Najboljša rešitev stanovanja je, če

PO SVETU

si sam gradiš hišo. Dobiš jo pa tudi na
odplačevanje na dobo trideset let. V
tem primeru plačuješ tedensko po 2
funta. Sedaj čakam, da pride tudi žena
sem v bližino Sidneya. Ima obljubljeno
službo v nekem taborišču. Če bova oba
delala, potem bo vsaj v začetku nekaj
ostalo, tako da si bova mogla nakupiti
Vse stvari za gospodinjstvo. Zelo draga
pa je tu zelenjava; noben zlomek tu ne
goji vrta.

'Ljudje imajo vsi nosove na sredi kot
mi, pa niso Evropejci. Pokrajine so le¬
pe, za kogar so. Golda je v naši okoli¬
ci veliko, vendar smrek in naših dreves
nič. Večino ima evkaliptus, teh je okrog
dvesto vrst. Pitna voda je gorka, ker so
cevi en pedenj v zemlji, sonce pa vro¬
če. Sicer pa, kaj bi to opisoval, saj sa¬
mi veste, kako je. Ljudje so na sploš¬
nem prijazni in dela, je dovolj. Kontrakt
za dve leti pa tudi ni problem. Če ne
moraš delati dela, ki ti ga dajo, greš
na delovni urad in dobiš druge; včasih
celo dovolijo, da si sam poiščeš drugo
delo. Ne moreš pa v prvih dveh letih za¬
četi kake obrti. Žena pa lahko, ker ni
pod kontraktom. Jaz mislim, da sem
se'ravno še z zadnjim tramvajem od¬
peljal iž Evrope.

Pozdravite vse znance in prijatelje f —
Vam in njim želim blagoslovljen Božič
in srečno Novo leto z željo, da bi ju vsi
eimprej praznovali zopet v snegu.

Vaš K. N.

Švedska

Blagoslovjen Božič vsem znancem in
prijateljem v Argentini in Severni A-
meriki ter Kanadi in SREČNO NOVO
LETO želita iz Švedske

Zora Krševan in Lojzka Dolenc
S. Skogsfjallets E. Pav. Vasteras,
Schweden.

IJ.S.A.

V Clevelandu je skupina slov. izobra¬
žencev ustanovila klub “Krog”. Pred¬
sednik kluba je dr. Mate Resman, tajnik
dr. Branko Pfeifer, pom. tajnik Marjan
Štranccr in blagajnik dr. Viktor Novak.
V svoji poslanici odbor kluba “Krog”
napoveduje, da bo “njegov prvotni na¬
men in poudarek dejavnosti na kultur¬
nem področju, vendar se pa tudi obče-
narodnim vprašanjem ne bo odtegoval.”
Publicistični odsek omenjenega kluba
namerava ustanoviti tudi novo sloven¬
sko kulturno revijo.

Občni zbor pisateljske družine
France Balantič

V soboto 23.12. je odbor Pisateljske
Družine France Balantič podal obračun
o svojem celoletnem delu. Odbor s pred¬
sednikom- na čelu se je dobro zavedal
svojega poslanstva in dolžnosti. Ob og¬
njišču Plamenice, združen v duhu s Pe¬
snikom, je zaključil svoje poslovno leto,
ki je bilo vsestransko plodovito.

Družina se je tekom zadnjega leta
zelo okrepila. Večeri lepe slovenske be¬
sede ,dela članov, ki so objavljena po
različnih listih v zamejstvu, Koledar
Svobodne Slovenije, kjer je Družina
zastopana v polnem številu; člani so
mu dali jedro in značaj leposlovnega
zbornika. Omembe vredno je tudi, da je
Družina zastopana pri obeh Mohorje¬
vih družbah: V Celovcu in Gorici. Celov¬
ška je izdala Mavserjevega Puntar Mat-
jaž-a in goriška Bazilijevega Tončka iz
potoka. Oba priznana slovenska pisa¬
telja sta član a  Družine. Seveda je to
le bežen oris dela. Ne omenjamo pa te¬
ga, kar leži shranjeno in čaka belega
dne. Vsak izmed članov pripravlja dalj¬
še delo. Razveseljivo je tudi, da stopa
vedno več pesnikov in pisateljev, rast-
resenih po razčnih celinah, v krog de¬
dičev nesmrtne Besede — Balantičeve.

Stari odbor s predsednikom dr. Mi¬
rom Kovačičem na čelu je prejel po¬
hvalo za svoje delo in razrešnico. Po dve¬
letnem uspešnem delu se je umaknil in
na njegovo mesto je stopil novoizvolje¬
ni odbor:

Predsednik: Vombergar Joža; tajnik:
Novak Lojze; odbornik: Korošec Ivan;
Nadzorstvo: Simčič Zorko; člana raz¬
sodišča: Dr. Tine Debeljak, Dr. Miro

Kovačič.

Tako je stopila Družina v novo po¬
slovno leto, zvesta svojemu poslanstvu:
Izoblikovati lepo slovensko besedo v za¬
mejstvu in dati sliko polpretekle dobe
naše zgodovine v književnost.

Španija

Uredništvu in čitateljem Svobodne
Slovenije vošči odbor ZSKV v imenu
svojega članstva vesele božične prazni¬
ke in srečno Novo leto 1951!

Predsednik: Tuma Milan
Tajnik: Mirala Marjan

Nemčija

Vinko Košir umrl

V kraju Roehrse blizu Hannoverja v
Nemčiji je umrl v petek 17. novembra
malo po tretji uri popoldan Vinko Ko¬
šir, ki je bil letos vrnjen zaradi bolez¬
ni iz Anglije nazaj v Nemčijo ter je de¬
lal na kmetiji skupaj s svojim bratom
Alojzijem. Vračal se je z dela na polju
ter je verjetno ob napadu svoje bolezni
nezavesten zdrsnil čez cestni rob in se
poškodoval tako, da je potem izdihnil.
Naj počiva v miru, njegovim sorodni¬
kom pa iskreno sožalje!

Vsem svojim strankam želim
veselo in srečno novo leto-

FOTO ATELJE

LOJZE ERJAVEC

Alvarado 350 Ramos Mejia

Naročajte in širite SVOBODNO SLOVENIJO

Vsem znancem sporočam žalostno novico, da je v Kožmanih-
žapuže dne 9. decembra t. 1. umrl v visoki starosti zaveden slo¬
venski oče

(gospod IZIDOR SLOKAR

Blagega pokojnika so položili k večnemu počitku na doma¬
čem pokopališču. Doma žalujejo za njim žena, hčere in sinovi ter
sestra v Buenos Airesu pa dve hčeri in nečak.

Plemenitega slovenskega moža priporočamo vsem v molitev!

Buenos Aires, 24. decembra 1950

Ano del Libertador General San Martin.

PAVLE ČIBEJ, nečak

Slabo je .storil ,je mislil, da je dal
Odiardu, nesti pismo v Vatikan! Prva
dva dni se je ob vsakem šumu pred
sobo zdrzunil in takoj vprašal Odiarda,
če je prišel odgovor in z njim povabilo
v Vatikan.

Ko je že četrtič ali petič vprašal, je
opazil na obrazu Odiardovih veliko so¬
čutje z njim; to mu je postalo neznosno.
Izmišljal si je razne vzroke, da se je
lahko zahvalil ponižnemu rojaku za go¬
stoljubje in iskreno prijatelstvo, ter
se preselil v “Magna Hosteria”, velik
hotel, s katerega višjih nadstropij je bil
lep razgled n a  Trg svetega Petra.

Tu je zdaj čakal na odgovor. In res¬
nično, tu ga je tudi dobil. Bilo je čisto
navadno sporočilo papeževega tajništva,
da je sveti Oče Gregorij XVII prejel
njegovo pismo ter da ga bo sprejel pri¬
hodnji teden skupno s petstotimi južno-
amerikanskimi romarji...

Občutil je ta odgovor kot udarec z
nožem v srce in je bil vesel, da ni več
pri Odiardu, temveč v hotelu, kjer je
/ Vpisan pod drugim imenom.

Kakor volk, ki ga je zadela strelica,
je bil nekaj dni in ni ga bilo n a  spre¬
gled, lečeč svojo rano.

V tem času strašne bolečine zanj ni
ne molil, ne bral svete maše.

V tem trenutku pa se je spomnil —
kot izgubljen golob davne smeri v svoj
golobnjak — Ivane Tabor. Vzel je v ro¬
ke taško, v kateri je nosil radijsko

sprejemno postajo, vedno postavljeno
na val “self”, (ki je bil val njene od¬
dajne postaje!) in jo postavil na mizo

V prepričanju, da se bo slej ko prej
oglasila.

Vzel je tudi svoj dnevnik in pisal
dolgo časa z jezo na papeža in na Rim.

“Danes je že dvanajsti dan, odkar
sem prišel v Rim. Cerkev obstaja v
združenju duš na zemlji in v ljubezni
v nebesih. To je Cerkev Jezusa Kristusa,
ne pa cerkvena birokracija, prazna in o-
duma bombastičnost Vatikana”.

“Tri vere so izšle iz Svetega Pisma:
judovstvo, krščanstvo in muslimanstvo;
tri veje debelega debla patriarha Jesse-
jevega.”

“Moje sanje so združitev teh treh ver

V  eno edino in ogromno cerkev, ki bo
tolerantna in dokončna.”

“Včasih se zbudim v noči, se vsedem
na posteljo in slišim zveneti v svojih u-
šesih te— le skrivnostne besede: Vzdigni
se, stopi na streho svojega samotnega sa¬
mostana in zavpij krik, ki bo odmeval
vse ,XXI stoletje, ki ga bo slišal papež
in rimska Cerkev in vse "reformirane”
cerkve ,ki niso bile zmožne reformirati
Rim, in slišal ga bo Izrael, direkten de¬
dič božjih obljub, odkoder bo prišel nov
zakon sveta in beseda božja!”

“Jaz se bolje počutim v tisočletni iz¬
raelski cerkvi, kakor pa v tej modemi
in birokratični rimsko papeški.

‘‘Kdo ve, če ne bom šel nekega dne
jaz, po pripadništvu Argentinec, po ve¬
ri katoličan, po stanu menih, v senco si¬
nagoge in bom molil z Izraelom Boga
Mojzesovega, ki je imenoval samega
sebe: Sem, ki sem!?”

Zadržal je za hip tresočo se roko, če¬
prav naj bi samo njegove oči in oči Bo¬
ga brale to, kar bo zdaj napisal:

‘Oddaljujem se od papeževe Cerkve v
isti meri, v kakršni se približujem Bož¬
ji Cerkvi!”

“Apokalipsa ni zadnja beseda Nove¬
ga Testamenta. Mora biti dopolnjena s
Pesmijo nad pesmimi, z evangelijem
bodočnosti: kakor lilija med trni, je

moja ljubljenka med mladenkami.”

Naslonil je čelo na mizo in se zadržal
nekaj časa pod strahotnim in grenkim
tokom premišljevanja.

“Kje je zdaj ona? Trije dolgi tedni
so minuli, ne da bi dobil od nje naj¬
manjši glas.” .11118

V tem hipu je zaslišal znane znake, s
katerimi je Ivana Tabor naznanjala
svoj pogovor.

Ona se ga je torej spominjala ves ta
Čas in ga iskala po zraku.

Kdo ve, kolikokrat ga je klicala v
teh strašnih dneh, ne da bi on opazil!
Zdaj mu govori Ivana Tabor, toda ne
pokaže se mu v televiziji, ženska koket¬
nost. On ji ne more odgovarjati, ker
nima s seboj oddajnega aparata. Zato
jo lahko samo posluša:

“Judovstvo bo postalo dokončoa....ve
ra intelektualnega humanizm^^V !!

Imprenta "Dorrego'', Dorrego 1102 - Bs. Aires

KOLEDAR  SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1951

je

ZBORNIK razprav, obletnic, spominskih in zgodovinskih'
dogodkov.

ZBORNIK leposlovnih del naših pisateljev in pesnikov.

ZBORNIK umetniških del naših kiparjev in slikarjev.

ZBORNIK političnih, gospodarskih, kulturnih in umetniš¬
kih pregledov.

ZBORNIK krasnih slik, Slovenije, slovenskih običajev in
slik slovenskih naseljencev po svetu.

ZBORNIK trajne vrednosti.

KOLEDAR  SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1951

je že v prodaji.

Radi izpopolnitve letnikov nam manj¬
ka še nekaj številk Svobodne Slovenije
in sicer številki 4 in 23 iz leta 1949 in
številka 28 iz leta 1950. Kdor jih ima,
ga lepo prosimo, da nam jih izroči proti
plačilu.

UPRAVA SLOBODNE SLOVENIJE

DARILA

ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO,
ZDRAVILA.

ZA VSE DRŽAVE.

Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬
ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo,
Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬
žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬
lje, usnje, rabljeno obleko: mast,

slanino, šunko, med, salame
in čokolado.

D A N E T M njj Via.

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810

T. E. 30-7352

Vsem svojim odjemalcem želi
blagoslovljeno, srečno in zado¬
voljno novo leto

Janez Lužovec

krojač

BROWN 423

QUILMES F.C.N.G.R.

KOLEDAR
SVOBODNE SLOVENIJE
ZA LETO 1951

prinaša izredno tehtna članka o

usodi Slovencev na Primorskem
in sedanje stanje Slovencev pod
avstrijsko Koroško. Napisana sta na
terenu pokazujeta naš problem za^
nimivo, jasno in točno!

Vsak Slovenec v svetu mora po¬
znati to našo sedanjo najbolj bole¬
čo rano!

OBVESTILA

Slovenska fantovska zveza vabi vse
člane in ostale fante na izlet v Tigre,
ki bo v nedeljo 7. januarja 1951. Zbe¬
remo se ob osmih zjutraj v San Fer-
nandu na trgu pred cerkvijo. Takoj na¬
to bo sv. maša. Po maši odhod v Tigre,
od tam s čolnom do mesta Parana, nato
na otok Aroyyo Torro, kjer ho kosilo in
razvedrilo. Nekaj za prigrizek naj vsak
prinese s seboj. Listki za vožnjo s čol¬
nom se dobe pri odbornikih SFZ in sta¬
nejo 6 pesov.

Dohod v San Fernando: Iz Liniersa
s kolektivom 143, z Retira z vlakom, ki
vozi v Tigre. Izstopiti je treba na posta¬
ji San Fernando.

Odbor.

RESTAURANT

"BAR UlIBLJANA”

Avenida del Trabajo 5986 - Cap.

želi vsem Slovencem tako v Argenti¬
ni, kakor tudi izven Argentine, veselo
in srečno novo leto 1951. Vsem svo¬
jim obiskovalcem se pa še vnaprej
priporočamo za cenjeni obisk.

Prodajamo vse vrste pripravljenega
lesa za strehe, parkete itd.

Tudi mozaike in “Čape fibrocemento”
HARDBOARD

Inf. 25 DE MAYO 749 | IV. 16
T. E. 32-8255 od 15. do 19. ure
Poklicati TOKIČ-a

Srečno novo leto želi vsem
svojim odjemalcem
krojač

»I ii n k o Arnšek

Luis Pasteur 851

Estacion Evita - F.C.N.G.B.M.

M I R —

ZADOVOLJNOST—
USPEH  in
SREČA

naj Vas spremlja vse dni

leta GOSPODOVEGA 1951.

Papeleria yj S a as t e r i a

"SANTA JULIA”

VICTOR MARTINEZ 39

Vsem svojim strankam

čeli mnogo uspehov in sreče v N O V E M LETU 1951.

"TRANSITO”
En«oraie!idas Internacionalen
CANGALLO 438 BUENOS AIRES

Zlatar m a in Urama
"ČASA B O Y U ”

OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) T. E. 76-9160

■%

Vsem svojim cenj. strankam, znancem in prijateljem želimo blago¬
slova polno in srečno NOVO LETO 1951

"ČASA BOVL 99

ZLATARNA IN UR ARNA

Ob tej priliki sporočamo, da smo sklenili slovenskim strankam
olajšati možnost nakupa in to na ta način, da nudimo tudi plače¬
vanje na obroke.

POMOČ DRUŽINAM V  SLOVENIJI

Bogata izbira paketov
z vsemi potrebnimi živili

in ostalimi koristnimi predmeti

Zahtevajte cenike! — EUROPLATA

POZOS 129-1.  nadstropje BUENOS AIRES