1ST I AMERIKMISKI fMI a Iftli g Geslo: Za vero in narod — fa pratrteo i« retmia ~ od bofm^io pftu04l i JfMsms let za svoj glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo dru2be sv. DRUŽINE v jouetu; p. & DRUŽBE sv, mohorja ] narod , ' r ■ - - — KUPUJTE VOJNE v ameriki. v CHICAGI; ZAPADNE slov. zveze v denver, colo., in slovenskezensw^jsvbzb v z edin jenih državah. »ondej t-" ..... smi * -' Jr.. i =i ŠTEV. (NO.) 31 CHICAGO, ILL., TOREK, 17. APRILA — TUESPAY^Afjte'AX V LETNIK (VOL.) UV. Zgubili smo velikega voditelja AMERIŠKI NAROD IN VES SVET ŽALUJE ZA UMRLIH PREDS. F. D. ROOSEVELTOM Washington, D. C. — Dvaintrideseti predsednik Združenih držav Franklin Delano Roosevelt, je umrl v četrtek popoldne ob 3:35 uri v Warm Springsu, v Georgia, kjer se je nahajal v toplicah, kamor je običajno hodil okrepčevat svoje zdravje in na oddih. To tužno vest so začele objavljati v četrtek pozno popoldne vse radio postaje sirom dežele in prav tako tudi v tujino preko morjev. Smrt je nastopila vsled možganskega krvotoka. Nekako okrog ene ure popoldne, ko je sedel v naslanjaču v svoji "Mali Beli hiši", kakor so nazivali njegovo počitniško bivališče v Warm Springsu, je potožil, da čuti zelo hud glavobol na zadnji strani glave. Četrt ure za tem je omedlel in iz omedlevice se ni več prebudil. Njegov osebni zdravnik načelnik kirurškega oddelka v mornarici Comdr. Howard G. Bruenn, je takoj pozval še dva druga zdravnika, Lt. Comdr. Georga Fox, zdravniškega pomočnika v Beli hiši Jamesar Paullin* fcdrav* rtika iz Atlante. Zdravniki so poizkušali z vsem, kar zdravniška veda nudi, toda ta ni pomagala več. Ob 3:35 uri popoldne je nastopila smrt. Izdihnil je eden največjih in najbolj delavnih predsednikov v zgodovini Združenih držav. Njeg9V kratek življenjepis je objavljen na drugem mestu. Na široko so ga pa objavljale zadnje tri dni vse radio postaje, kakor tudi dnevni časopisi. Vest o smrti je vse silovito presenetila "Predsednik je umrl!" se je začulo na radio. Ljudje so ostrmeli. Nato se je vest začela širiti od osebe do 9sebe. Na ulicah velemest se kmalu pojavile posebne izdaje listov z debelimi naslovi o njegovi smrti. Ampak vsakemu se je zdelo, da je to nemogoče. Kakor, da ne more biti res. Le še le čez nekaj čusa je začel vsak razmišljati: morda je le res, in na žalost bilo je res. Predsednik Franklin D. Roosevelt je preminul — izdihnil je svojo blago dušo in odšel v večnost. Tako je, smrt ne izbira, stara rečenica: ne dneva ne ure ne veš, se je tudi pri temu velikemu mouž uresničila. Dasi vsi vemo, da je res tako, da so zakoni našega življenja taki, da ti dneva ne pove v naprej nobena pratika, pa mnogim kar ne gre v glavo, da bi se ta veliki voditelj tako naglo poslovil in odšel od nas. Odšel je, ko ga dežela najbolj potrebuje Dokler ima druižna skrbne-ga dobre gar očeta v hiši, saj n< ve kaj ima. Ko ga ni več šel« začuti, kaj je zgubila. Tako j< tudi z našo deželo v tem shiča ju. Ni pretirano, če o Roose veltu zapiše, da je bil doseda v vsej zgodovini Združenih dr žvv eden največjih človeka ljubnih predsednikov, kar jil je še imela ta dežela. Spomnit .-e je treba nazaj, kako je bil- leta 1932. In kako še je vse izboljševalo vse skozi pod Roose-reltom. Kake pravice je imel preje ubogi delavec? Še kozarca pive ni smel spiti. Ce ga je, je bil preganjan od suhaških agentov. Dela nikjer. Gospodarstvo je propadalo, nobene varnosti nikjer. Nobena jam-5čina ni več držala. Pa saj veste kako je bilo. Ko je Roosevelt nastopil je z enim mahom frresekai stan red ur začelo je po novem redu in v tem redu je mali človek dobival več in več pravic, več zaščite v vseh ozi-rih. Danes ima mali človek, delavec in drugi vsaj nekaj pravice in zaščite, kakoršne preje nikoli ni imel. Delavec, ki je vlagal svoje prihranke preje, ni imel iste zaščitene, kakor jih ima sedaj. V času brezposelnosti mu ni nudil nihče nobene pomoči. Postarani onemogli so umirali po hiralnicah zapuščeni in prezirani kot nekaki nad-ležnaži. Danes je vse drugače. Brezposleni in onemogli imajo pomoč od vlade, da tudi na stara leta vsaj lahko žive kot ljudje. In koliko Še drugih na-redb je prinesla njegova administracija. Yes, za tem velikim voditeljem 'danes upravičeno lahko žaluje vsak ameriški'delavec, farmar, profesionalec, obrtnik in trgovec. Tako čutimo vsi, ki smo ostali za njim, kakor družina, ki ji dmre dobri oče. Roosevelt pa bi nam govoril drugače Ko bi pa veliki pokojnik predsednik mogel svoja usta odpreti v krsti, bi pa začuli tisti priljubljeni glas, ki smo ga v njegovih zadnjih letih tolikokrat čuli po radio: "Prijatelji moji! Ne žalujte! Zaupajte sami vase! Delajte naprej, kakor ste delali ta leta z menoj in dosegali boste v življenju zmago za zmago. Jaz sem srečen, da so moje ideje zmagale. Doživel sem to zmago, ki bo vam v korist. Doživel zmago nad totalitarizmom, ki je pretil uničiti našo slavno demokracijo in svobodo. Stojte hrabro na bra-mku svoje demokracije in svobode. Ničesar se nimate bati, kakor le lastnega straha pred bodočnostjo, ker ta je najbolj nevaren. Pogumno naprej za še slavnejšo bodočnost Amerike." Da nekaj podobnega bi povedal. Škoda, da njegove telesne ustnice ne bodo govorile več, kajti le njegov jezik je znal da-f J ti pobudo tudi v najbolj črnih}! dneh in znal vliti v ameriška11 srca potrebnega- poguma , m I navdušenja. I Roosevelt je umrl- — a njegov I duh bo živel med nami Pripeljali so ga iz Warm 1 Springsa, Ga. v. Washington, I D.;C., kjer so se vršile uradne I pogrebniške ceremonije kot zali najvišjim uradnikom dežele. V I spomin so mu objavili, zasluže- I ne slavospe^e. Poslovili se od I njega in njegovi telesni ostanki I so bili prepeljani v Hyde Park, I N. Y., kjer so položeni k več- I nemu počitku v druži$fki jrrob, I niči. Vse to je minulo-^tako Hi-? I tro. Toda spomin manj, in na J njegova velika dela pa .bod<^ J ostala med nami trajno. Ostal I bo kot največji predsednik v I zgodovini te dežele. Njegov I duh zdaj po njegovi smrti nam I glasneje govori, kakor je mogel I sam preje v življenju. Ali se ne 1 zdi, da zdaj vsi glasneje čuje- I mo njegova opozarjanja, kako I je treba da stojimo č^ječi na I pozorišču za fiašo slavno demo- J krati^-fn^borf«? Mocda^ko I bi živel, dasi bi ga silno potre- 1 bovali, ne bi ostal tako popula- j reri po burnih urejevanjih sve- I tovnih zadev in problemov. I Morda mu je božja Previdnost I to prihranila od nehvaležnega I sveta, kar pokojnemu Wilsonu I ni. Zato pa bo Roosevelt užival I večjo hvaležnost in njegove I smernice, ki jih je dal domači j deželi in svetu bolj mogočno I vplivajo, kakor bi morda, ko bi jih sam izvajal. Njegov duh bo vodil in dajal smernice na prihodnjih sestankih velesil, -kakor tudi doma za boljšo in srečnejšo bodočnost njegove lastne domovine in vsega sveta. Slava njegovemu spominu! i Slava največjemu človekoljubu^ predsedniku Franklinu Delano Roose veltu! --o-- HARRY S. TRUMAN novi predsednik Zdr. držav Washington, D. C. — Kpia- lu po šesti uri v četrtek večer je bil zaprisežen v Beli hiši kot | ■* • > ^ Jto-M;; L. s ; ' • sr ' t • - ' t - •- novi triintrideseti predsednik Združenih držav, dosedanji podpredsednik Harry S. Truman. Takpj po zaprisegi je za-l prosil vse člane kabineta, naj ostanejo na svojih mestih in dfe-i lujejo dalje. Glede vojnih ciljev je-izjavil, da bo nadalje-- val z vsemi svojimi močmi de-> lo pokojnega prednika pred-, sednika Roosevelta, da se do- ___' . , - . . ušMM ^L u Iil i^lflU> ■ uflavsfasa^a^^T^ * - 1882 —• — — 1945 ste * r e, - ' i ; . , . fr' «• - - • ^n^^ittivni jjTiinSr1 > zm J« '- * — --r1—1 ~ll ktllfl'1 'Tilijt' Jj Ulji«! prri New Amiwtort v Mtt aaHai «rWfu. ladlii i \ t RoMtvtUor.naselila. ▼ Iff* B^ifoedt I**««. jrirffcjiL Tinini ;V®lti so is žsriili večinoma s ^ n J^tinjahi. tgjrp ^[g ^ s#da- ajain rodu pretežna vtixx* Ko je bil pokojni If.lii to ga ▼ p—j- *rr ti i. m iauui praro. Naio js prakti^rsl naka| m Tsfku. Po- zneje jo protaot očptero ji uospfio t hyde' piisftt/- ^»tklj 10 M je lacri udojiiwali t pot^^^^^^^&.vni doli jo TM odroTonoL Prišlo au jo od loga. kif j« tfcbtil*^ Mow Brunswicku ▼ precej mxtfo Zdraviltta jo.dolgo in šole čas lets so ga spravili s jinirtrirjo potajmlh' opor iou»l • na noge. Pohabljen }• oolal potem osi Jivlinjo; a So> juaa-te prenašal in kljub temu dolil junalko sa svoj aatod in deželo. Loia l«2i je bil izroljen za gororne^ja dHare W.w York. ▼ katerem položaju so jo izkazal solo sposobnega. Lata 1933 pa jo bil nominiran na narodni 4»f*+kratiki koavonci)! t Chicago sa predsedniškega kandidata Združenih driar. Pofani je bil ponoru© izvoljen leta 1999. 1940 in sadnilč 194*. Polnilni koral jo do s^»jo smrti U. aprila 1945/ž uro popoldne, ko ga jo Vzomogočni pokMcol T oodnSlara njegovemu velikemu spominu r Bog na} bo njegov n'Wirit iiWiiftt seže popolna zmaga nad osišči- 4 nimi silami. Takoj v petek je imel posvetovanja z vojafikimi voditelji im drugimi člani kabineta. : Novi predsednik Harry S. Truman se je rodil 8. maj« 1884 na farmi v državi Missouri. V zadnji svetovni vojni je služil pri topničarjih in dosegel saržo majorja. Po vojni jč vodil par let trgovino z obleka* mi, ki pa ni uspevala. Začel se je podajati na politično polje. Politični boss Tom Pandergast ga je imenoval za cestnega nadzornika. Leta 1922 je bil izvoljen, za sodnika v Jackson o-k*aju v Missouri. Leta 1934 pa - je po nifltijilčju bil ižvoljen za e zveznega senatorja" in se v tem t$ položaju izkazal zai sposobne-M zastopnika: Na narodni de-mokratski konvenciji leta 1944 , ^^^»ira^o pri^de- k vanju starinskih dempkrjfttov a za kandidata ia podpree|sedni-š^i arad. Zdaj po smrti pred-e sednika pa ga jfe usoda postavila na najvišje me-^ sto v deželi. i* ' l.' if},- ; ',,.; *,: * s NAZIJSKI ZAPOYEDNIK . uijT I- • Moslphr, kusija.>- Dunajski h patriot je sov ii^redih ubili na-zijBkega zapovednika na Du- d fiaj U Ua tU ui^l » vil OI1H ' BUSI PRAVIJO, DA BODO f ? UPORABLJALI NEMŠKE " \W. DELAVCE ZA POZIDAVO — ■ .- - • Washington, D. C. — Uporabljanje Nemcev za pozidavo Rusije in drugih evropskih dežel, ki jih je opustošila nemška vojska, imenuje B. Izakov "preprosto in pametno misel" v svo-j«m članku, ki je bfl pred kratkim,objavljen v listu Pravda, ki __*_ __■»«■__i___• I __ ižhaja v Moskvi. "Nazijska vojska je prizadela v Sovjetski Uniji tako škodo in razdejanje, da v celi zgodovini nima; primere/' piše Izakov. Ameriški in britiški udeleženci pri .krimski konferenci so se zgražali, ko so si ogledovali-razne prizore v Sevastopolu in Jalti, ljudstvo Sovjetske Rusije pa ieli,;da' bi bilo vse kar najhitreje mogoče popravljeno in obnovljeno. "Nemci morajo s svojimi lastnimi rokami spet sezidati, kar so uničili," izjavlja Izakov. "Nobena druga vojska ni nikoli pustošila tako samovoljno imlmI liifr* \mr Trimwmt u Nemci vse obnovili, kar so raz-[1 dejan, bi fopravili samo maj-flhen del škode," pravi nadalje | isti članek. V potrdilo in okre-|| pitev svojih misli navaja Članek j revijo Newsweek in londonski t list Sunday Dispatch, češ da tu-|di zagovarjata misel, naj bi bili [{Nemci uporabljeni pri pozidavi S Rusije. [t "Krimska konferenca je od- 0 ločila, da se bo zahtevala povr-[rnitev škode za opustošenje, ki 1 so ga prizadejali Nemci, v rav-|no isti stvari. V to vrsto spada □ uporabljanje nemškega delav-H stva," izjavlja članek, "in polj-[fskim in ruskim zahtevam 3e bo [[ugodilo brez resnih britiških ali .ameriških pomislekov." "Naravno je, da povojni načrti zaveznikov delajo Nemce kar besne. Pač pa se moralo videti hitlerjancem vse v redu, ko se niso ozirali na svetovno gvo-bodo in so 10,000,000 tujezem-skih delavcev- po sili poslali na delo v Nemčijo. Jutri," preroško dostavlja članek, "bodo pa sni (Nemci) delali za druge." Izakov meni, da je "čudno", da so se v zavezniških deželah pojavili pomisleki zaradi te pravične razrešitve problema, kako obnoviti ozemlja, ki so jih Nemci opustošili. Zaradi tega je okrcal madridskega dopisovalca za Hearstove liste V6n fPfegaraJa, londonski list Economist, in nekega ameriškega delavskega voditelja, ker so nastopili proti temu načrtu, češ da bi "lahko osiromašil Nemčijo," da je "skrajni način gospodarskega maščevanja", ter so povzdignili klic o "suženjskem delu" v USSR. Članek potisne vse te pomisleke na stran in pravi nazadnje : "Za milijone Nemcev,, ki jih je skazil hitlerizem, ni boljšega zdravila, kakor je gradil-no delo pri obnovitvi. Geslo 'Kri in železo' je postalo vzor moderne Nemčije. Naj se zdaj tisti, ki verjamejo v železo, naučijo, kako težko je spet pozidati, kar so prej tako neobzirno razdejali." _ BOJ ZA BERLIN V TEKU; DRUGE NAJNOVEJŠE VESTI Pariz, Francija. — Ob reki Elbi, ki je zadnja ovira na potu % proti Berlinu, divjajo zadnje tri dni divji boji. Druga divizija, devete ameriške armade, ki je najbližje Berlina, je bila v soboto potisnjena od Nemcev nažaj iz oporišča, ki ga je ustanovila na vzhodni stfani reke. Toda v nedeljo in ponedeljek jutro pa so si Amerikanci priborili oporišče nazaj in zdaj že pritiskajo v notranjost proti Berlinu, od katerega so bili v ponedeljek jutro le še 51 milj. Prva ameriška armada gre stalno naprej v sredini in je od ruske fronte oddaljena le še 75 milj. Mesto Lipsko je domalega obkoljeno in ameriške čete so že naprej vzhodno od Lipskega. Tretja armada pa se bliža Dražda-nom. Tako je Nemčija faktič-no že prerezana na dva dela. Rusi na vzhodu so začeli izvajati splošen pritisk od Frank-furta na Odri in Kuestrina. Nemško radio poročilo omenja, da so Rusi prebili prve obrambne črte in da so od Berlina 27 milj. Amerikanci so ujeli zadnje dni več glavnih nemških osebnosti. V roke jim je padel bivši nemški poslanik v Turčiji Franz von Pappen, in njegov sin. V nedeljo so ujeli princa Augusta Viljema, sina pokojnega nemškega cesarja. Dalje so zajeli tudi 95 letnega maršala Augusta von Mackensena, ki je poveljeval nemškim armadam v prvi svetovni vojni. London, Anglija. — Bivši prvi minister poljske zamejne vlade v Londonu Stanislav Mi-kolajčik je objavil izjavo, da. sprejema in odobruje sklepe jaltske konference. To je neko znamenje, da bo prišlo do pobotanja. Ruska vlada je odločila, da pošlje na konferenco v San Francisco svojega zunanjega ministra Molotova. To so storili na osebno povabilo novega a-meriškega predsednika Truma-na. Tudi to je dobro znamenje. r 6t*an2 r ilitfD^i ktc^if A i/ J* Torek, 17. aprila 1945 « AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America, Ustanovljeni leta 1*881 * Established 1891 — - Izhaja vsak lorek in potek Issued every Tuesday and Friday 'Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: J849 W.Cermak Rd.f Chicago 8 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina. Subscription: Za celo leto -----------------------$4.00 For one year _____________________$4.00 Za pol leta-----------2.00 For half a year________________2,00 Za četrt leta------------------: 1.25 For three months_______________1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe Za celo leto----------------$4.50 For one year ______________________$4.50 Za pol leta--------------2.25 For half a year________________2.25 Za četrt leta---------------------- 1.50 For three months_________1.50 Dopisniki so proteti. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo bili dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo številko p« najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vnča. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. P6VOJNI SVET Tisk vseh dežel je poln raznih ugibanj, napovedovanj in drugega o uredbah povojnega sveta. Pač naravno, vsakdo se zanima, leak svet nam bo prinesla bodočnost. Po našem bi bilo bolje, da bi ne gledali brezbrižno na bodočnost, ampak bi si vsak kar največ more sam prizadeval, da | prispeva nekaj od svoje strani, da bi imeli boljši svet v bodočnosti. Ali se ne zdi, da vsi le gledamo na voditelje, ki se pojavljajo po vseh deželah, kaj bodo naredili, in da mi vsi šele potem izražamo svoja mnenja? Ali bi ne bilo bolje, da bi svetovali in sodelovali že pri snovanju samem vsake politike? Ko je slika že enkrat gotova, je prepozno dajati nasvet, kako bi se moral kdo držati na sliki, preje pred posnetkom naj bi mu povedali, kako naj se drži, pa bi bila slika prava. Ali bi ne bilo tako bolje? Morda je v kaki deželi in najbrže bo, da se ne ozirajo mnogo, niti ne iščejo javnega mnenja, ki naj bi jim dajalo smernice za kako državno politiko. Državniki sami tajno zasnujejo nekaj in to potem izvajajo. Pri nas v Ameriki, kjer imamo še vedno najboljšo demokracijo, ki nam daje j prostost in svobodo izražanja, imamo vso pravico dajati tudi nasvete. In če so dobri, jih navadno ne prezro. Zato je I na mestu naglašati vse dobre nasvete, predno pride dokončnih sklepov v kakih zadevah. - Glede povojnega sveta pravijo zdaj razni politični opazovalci po jaltski konferenci, da bo razdeljen med fto-munizmom in kapitalizmom. Kar bo pod ruskim vplivom, pravijo, bo šlo po načrtih komunistične kolektivne gospodarske politike. Kar bo pod vplivom Anglije in Amerike, bo pod vplivom kapitalističnega reda, ki vlada v Angliji in Ameriki. Le ugibanje je, pa je mogoče pravilno. Ako pride do tega, potem se bo pojavila tekma med komunističnim in kapitalističnim gospodarskim redom. Kako bosta vozila ta dva, ni moči točno pokazati v naprej, ampak v duhu pa lahko vidimo, da brez nekega tekmovanja tudi tu ne bo. Če bo to tekmovanje tako, da bo obzirno do drugega reda in ne bo neobzirno zadajalo rane drugemu tekmujočemu redu, bo nekaj časa šlo. Ce pa bo med njima vstala brezobzirna tekma po pridobivanju in napredku, potem lahko sodi vsak, kam bo to vodilo. Vodilo bo v spore in po teh že veste v kaj. "Trije veliki" so sklenili dalje, da bodo ščitili mir po tej zmagi. Lepa obljuba. Da bi jo le držali. V ta namen pravijo, da bodo zahtevali "Veliki trije" važne baze po raznih delih sveta, s katerih bodo mogli kontrolirati mir v svetu. Glede tega so menda najbolj vzrujeni Francozi, ker bodo morali odstopiti vec baz Angležem in Amerikan-cem. V zameno jim dajejo nekaj zapadne Nemčije. Isto je pri Poljski. Isto bo pri Turčiji in menda še kje drugje kot n. pr. na Kitajskem. Rusija hoče biti strategično zavarovana z mejami njenih sfer, Amerika z širokimi morji okrog in okrog, Anglija pa bo dobila obljube in zagotovila od nas: v slučaju nujnosti, in tako bo nekako urejen povojni svet. j Ali bo v taki uredbi šlo? Nekaj časa bo skoro gotovo šlo. Kako se bo razvijalo pozne je, ali bo to tej ali oni glavni vele- j sili v korist alkškodo, pa točno ne eden ne drugi še ne ve. Vse bo le neka poskušnja. In- če ne bo 53d, bo čez nekaj let j nova preuredba, ki pride morda po mirnem potu, ali pa po j nasilnem potu, kakor zdaj. Pred sto leti, ko je Evrflpa končno popolnoma prelo-; mila z feudalno dobo, smo dobili gospodarski liberalizem. Obnesel se dolgo ni in zadnja svetovna vojna je bila njego- j vo dete. Odpravila ga pa popolnoma ni, le nove delokroge mu je določila in vloge je dala v druge roke, red pa je ostal stari in igra se je nadaljevala. Zopet* ni šlo 4A v svetu so i nastale nove miselnosti, ki so se uveljavile v Rusiji, Nem- ! čiji in Italiji in so silile s svojimi vplivi v druge dežele, j Tekma je naraščala in nam rodila drugo svetovno vojno. Zda. pa lezemo bolj in bolj v kolektivistični red. Izgleda pa, da bomo dobili dveh'vrst kolektivistični red. Na vzhodu bo komunistični kolektivistični red, na zapadu bolj liberalen kolektivistični red. V obeh pa bodo ljudstva pričakovala; vse od države, le toliko bo razlike med obema redoma, da j l komunistični kolektivizem bo bolj totalitaren, diktatorski, * kjer posameznik ne bo imel mnogo priložnosti, če sploh kaj. 1 Liberalni kolektivizem pa bo imel vsaj na zunaj demokra- J tično masko in bo skušal pod enim klobukom gojiti indivi- , dualnost in skupnost. Treba bo, zlasti v zadnjem, največje demokratične umetnosti, ki je mogoča. Kapitalizem bo s imel v tem zadnjem redu še na videz proste roke, a bo mo- j* ral biti zelo poržtvovalen, če bo hotel preživeti v njem, dru-!1 gače se mu bodo zavezale roke. Razlika bo toraj, da v komunističnem kolektivizmu po- j samezništva ne bo mnogo, najbrže nič. V liberalnem ko-! j lektivizmu pa bo še paradirala demokracija in posamezni- s štvo. Končno yprasanje pri tem bo: kateri red bo člove- J ku in masam nudil boljši obstanek? Od tega bo odvisno vse, : tudi bodočnost in trajnost uredbe povojnega sveta. PADEL NA BOJNEJfcf POLJU H L I Sgi. George KuseeL r 1 ki je padel v bojih v Nemčiji 15. marca 1945, kakor je bilo ' v našem listu pred kratkim po-, ročano. Bil je nadarjen mlade-J nič in se je večkrat junaške iz-. kazal v bojih, kakor priča pri-j znalno pismo vojnega oddelka. } Njegovi starši Mr. in Mrs. Michael Kussel prebivajo na 2622 , W. 21. Place v Chicagi. Naj naši junaki, ki so darovali svoje življenje za-nas in na- > šo ameriško domovino, ostane- - jo za vedno zapisani v naših J srcih v najblažjem in najslav-x nejšem spominu! l KJE JE VZROK? I Johnstown, Pa. 1 Kaj je vzrok, da so glasovi s iz naselbin vedno bolj redki, kc j jih je bilo pred leti na koše? Nekaj bo menda kriva vojna, J nekaj tudi mednarodna politick«, v kateri so nefkateri rojaki 1 pravi mojstri, dasi tem ni dosti - za katoliški list in katoliška načela. Glavni vzrok pa bo vse- j kakor, da se naši zvesti somišljeniki in čitatelji slovenskih listov čimdalje bolj starajo in angel smrti vedno bolj redči 1 njihove vrste, na drugi strani > pa ni dotoka svežih, mladih - moči, ki bi zamašile flastale vr- > zeli. t Tukaj smo v teku dveh te- - dnov položili dva rojaka k več-r nemu počitku. Frank Zupančič, , doma od Litije, je bil pokopan 23. marca iz cerkve sv. Terezi-' je. Bf! je v Ameriki od leta ■ 11907 in je dočakal 71 let sta- - rosti. Bolehal je par let. Bil je . S naročen na Novi Svet, ki mu je ■ bil v veliko uteho med'bolez-| ni jo. John Glavač, star 62 let in JcL.i~a iz občine Sv. Križ pri ' Svibnem, pa je bil položen v grob 6. aprila iz cerkve sv. Pa- ■ trika. Zapušča ženo, tri sinove, s i izmed katerih je eden v arma-tIdi, in tri hčere. V Ameriki je bil ,jOd 1910, ves čas v Johnstownu. Oba sta bila čiana društva št. 36 ABZ, prej JSKJ, Cone-maugh, Pa. Družinama naše so-žalje, pokojnima pa želimo večni mir. l Kdor je zamudil priliko dobiti prosto globalni zemljevid, ,mu je lahkfc žal. Je res zanimi- ' va knjižica. Poleg zemljevidov samih je polno zanimivih informacij, kakor opisi mest, število prebivalcev, opisi voda in hribov. Vse to pride vsakemu večkrat prav v dobro, ako ima take podatke pri roki. Malo več zanimanja za list .,je treba. , Pozdrav čitateljem. Lovro. PISMA IZ EVROPE Poslal John R. Gosiisha XV. ' "Nekje v Evropi" 14. novembra, 1944 Draga mi M a in Ata: Zdaj smo se pa že preselili. To pot Vam ne morem popiso-l vati kako krasno je to mesto ali , I kako lepo so ljudje oblečeni! . Najprvo ko človek pride v ta _ mali kraj, vidi hleve, krave, ko-_ koši, konje, in povsod kupe ze-. Io dobrega gnoja. Na par krajih je„tudi sveže meso zunaj g obešeno, ker so ravno klali; v > nekem kraju je ležal bel prašič zaklan in ga še niti poparili niso. Čez našo pot so tekale ko- • koši in pujski. Ni se mi zdelo " verjetno, da bi v takih okolno- stih mogli dobiti dobro stanova-1 nje, vendar smo bili srečni in smo dobili prostore v nekem majhnem, pa še zadosti dobrem hotelu. Snoči je bila naša prva roč tukaj in smo šli rano spat, zaspati pa nisem mogel takoj, I ker se veliki topovi slišijo tukaj, 3 pa tudi podgane v podstrešju navrh izbe so bile vesele, da smo prišli, in so kar naprej ple-' sale, enkrat na tem koncu, en-. krat na onem. Vseeno sem . okrog polnoči zaspal, j j V nedeljo sem posnel prve _! slike s svojo kamero. Bom Vam _ jih poslal, če bodo dobre. Od-a siej bom večkrat snemal slike, 1 da Vam bom imel kaj pokazati. I Ali če ne bo več sonca, kakor i ga je bilo zadnji mesec, ne bo i vredno imeti kamero. Dozdaj _ sem v vsakem kraju kupil razglednice, ki kažejo razne krajevne zanimivosti. Te sem Vam " zadnjič poslal z nazijskimi za-" stavami, rutami, kravatami, u-' niformo, in tistimi ožganimi vi-1 licami, nožičem in žlico, ki sem jih našel na normandijskem 1 obrežju v neki okrogli cement- • ni utrdbici. "Bral sem o tistem velikem 1 ognju v slovenski naselbini v Clevelandu. Je moralo biti res-dosti škode, prav tako kakor v 1 krajih, kjer je vojskovanje. V 1 našem vojaškem dnevniku sem ' tudi videl, da je bil Frank Lausche izvoljen-za governerja ! » v Ohio. On je Slovenec, ali ne? j • Je res dobro, da je eden izmed Slovencev toliko upoštevan. Z daj gre z vojno malo bolj- • še, ampak je še kar naprej rao- - kro in zdaj je že sneg par dni - padal. V blatu pa je tudi še ta- > ko dobro orožje ježavno sprav-; ljati naprej. Včasih eden ali! . drugi pripomni, da se večkrat! , dozdeva, kakor bi Bog res po- • magal Hitlerju. Se bo že obrni- lo, potem bo pa čisto drugače 'izgledalo. Smešno se mi je zdelo, ko je 9. novembra Himmler govoril namesto Hitlerja, Češ da je Hitler zelo zatopljen v i resne vojne zadeve. Ljudje na Luksemburškem so zdaj veseli, da lahko poslušajo govornike iz Anglije, A-jmerike, pa tudi iz Nemčije, j Pravijo, da so tudi takrat poslušali naše govornike, ko so bili Nemci tukaj, ampak so morali to skrivati in paziti, da se niso pogovarjali o tistih novicah 3 kakšnim človekom, ki je vlekel z Nemci. Radio, ki ga imamo mi, so imeli prej Nemci in so ga pustili, ko so morali v naglici ; zbežati. Zdaj poslušamo neki ! j program, ki sem ga dostikrat I doma poslušal ob nedeljah zve- ► čer. Ker se vojna na dolgo vle-; če, smo čimdalje bolj hvaležni | za novice kakor tudi za godbo | iz Amerike, kar poslušamo ; vsak dan. ► Se zahvalim Vam in Atu, ker J se vsako nedeljo vsedeta za mi-t zo in mi dosti in lepo napišeta. . Morda se Vam dostikrat zdi, > da Vaše pisanje ni zadosti za-. nimivo zame, ker nimate poro-. čati o kakih izrednih stvareh. . Z menoj in drugimi pa je tako, da smo veseli, ko slišimo take I- navadne, vsakdanje in mirne stvari, ker zdaj smo tako daleč od takega ižvljenja,- da so nam take vesti najbolj prijazne in razveseljive. Ata pravijo, da imajo težko roko, pišejo pa čimdalje bolj elegantno. Nikoli mi ni treba dvakrat prebrati Vaših pisem zaradi pisave. Preberem pa jih ne samo dvakrat ampak večkrat. Pa z Bogom« Sedaj, ko bolj . s farmarji živimo, bomo tudi . bolj hitro hodili spat in tudi i vstajali bolj zgodaj. Vaš sin 1 Janez. -o- MUHASTO VREME IN TRMOGLAVI HITLER j , Ely, Minn. Tukaj imamo precej muha-j sto vreme. Tako smo na Veliko-noč sedeli okoli peči, ker je sne-y žilo kot kedaj za Boižč, in tako celi teden do Bele nedelje. Ampak mesec marec je bil gorak 1 in lep in nam je privabil regrad 3 iz zemlje. Štirikrat sem ga je-j dla, preden nam je april začel l nagajati in nam za nekaj dni regrad zopet zakril. Prilagam nekaj kitic o današnjih časih in razmerah. > i Res čudni danes dnevi so, i ko nima brata rad ne brat, - le puška, meč in nož - imajo zdaj oblast, j In Hitler vedno bolj nori, mu ni zadosti še krvi, a saj blazen bil je že poprej, 1 je dvakrat blazen Hitler zdej. Vsled njega trmoglavosti . svet danes toliko trpi. r Poglejte uboge matere, > kako so danes žalostne! 3 Sinovi v krvi £am leže, " izčrpani in ranjeni, gl ' so lačni in raztrgani vsled njega trmoglavosti. - Le Bog se usmili teh ljudi, . ki umirajo od lakote, i saj celi svet tako trpi i vsled Hitlerjeve blaznosti. A glejte močno zdaj roko, ' k? strla njemu bo glavo. 7 On se bo zvijal, kričal, vpil, a zmage nikdar ne dobil. v t . r Je USA armada to, r fci končno.vse zdrobila bo; i Japonca in pa Hitlerja, [ pa tudi Mussolinčeta. "T"-''-'1* ' ' - • / - ; -i *' l , j Bo spet na zemlji mir nastal, . Ameriko bo svet spoštoval. Ker ona bila je le za mir, dokler ni "Jap" začel prepir. Pozdravljam vse rojake ši-i rom Amerike, posebno dva Chi- - cažana, to je Vic Cerjanca in - Father Bogolina, od katerih i sem dobila pisma. Hvala jima. t Nekoč smo si bili sosedje v Chi- - cagi. Mary Oblak Zupančič. ROJAKOM V PUEBLI Pueblo, Colo. Naznanjam, da se prihodnja seja JPO št. 20 in SANS vrši 22. aprila ob 2 popoldne v dvorani društva sv. Jožefa. Pri tem odbor želi in vabi, da bi ae vsi za- j stopniki SANS in tudi drugi u-deležili v kar največjem številu, da pomagamo našim roja- , kom v stari domovini, ki so vredni vsega usmiljenja in po- : moči. Ne pozabimo teh siromakov. Pomagajmo jim, saj so vse izgubili kar so imeli. Ker si ne morejo sami pomagati, je naša dolnžost, da jim mi tu v , svobodni deželi pomagamo kar največ moremo. Joe Krall, tajnik. -o- NOVICE IZ MINNESOTE Ely, Minn. Dne 4. aprila je po dolgem 1 bolehanju preminula previdena 1 s sv. zakramenti za umirajoče Mrs. Terezija Petemel na 216 W. Sheridan St. Rojena je bila ■ leta 1881 v vasi Kiten Vrh, ■ župnija Krka na Dolenjskem. ► Tu v Ely zapušča soproga " George, enega sina in dve hče- ■ ri, v Waukegan, 111., pa dva si- • na in tri hčere. Dva sina in dve » hčeri so oženjeni. Bila je čla-! niča društva Sv. Srca Jezusa št. \ 2 Ameriške Bratske Zveze in : društva Sv. Antona Pad. št. 72 1 KSKJ. Vsem sorodnikom naše 1 sožalje. 1 V Two Harbors, Minn, se na- ■ ha j a v tamošnji bolnišnici naš 1 naročnik Matija Tkalčič. Mrs. Frank Zaverl je bila ■ odpremljena pred par tedni v ■ Shipman bolnišnico v Ely. Pftf. Gilbert Zbašnik, sin An-j tona Zbašnik, gl. tajnika ABZ, i se je oblasil iz nemškega ujet-i ništva; prej je bil proglašen kot pogrešan. J. J. Peshel. --O- POBIRANJE RABLJENE OBLEKE Chicago, III. Z nabiranjem stare, še uporabne obleke se prične v torek " 24. aprila zvečer in se bo na-' daljevalo do preklica vsak to-" rek in vsak četrtek od sedme 5 do devete zvečer. Kakor se pričakuje, bo kma-c lu osvobojena cela Jugoslavija • s Slovenijo vred in pomoč bo - takrat zelo potrebna. Vse Slo-] vence in vse Slovenke v Chica-1 gu in okolici prosimo, da prinesete še uporabno obleko na - 1901 West Cermak Road, v pritličje Dr. Uršičeve ^iše. Kdorkoli ima čas in ga hoče žrtvovati v ta plemeniti namen, naj blagovoli priti pomagat. Posebno žensk potrebujemo. Rodoljubni pozdrav! John Gottlieb. -o- DVOJNA SLAVNOST Willard, WU. Predzadnjo nedeljo sta praznovala 40 letnico zakonskega življenja Mr. in Mrs. John Gre-gorich in Mr. in Mrs. Math Ru-zich. Slavnost se je vršila v našem "Društvenem domu". Udeležba od strani povabljencev, to je sorodnikov, znancev in prijateljev, je bila res številna. Najprej je Mr. Lud. Perushek opravil običajno molitev; ta dan so namreč naš č. Father Raphael odšli v Cleveland. Ko smo že precej dobrin spravili "pod streho", pa je Mr. Frank Perovšek v imenu č. g. župnika in kot njih sosed spregovoril par besedi, nato pa še podpisani, na kratko. Oba sta poudarjala, da slavljenci so dolžni najprvo zahvaliti Boga, ker jim je dal dočakati, da v krogu svojih obhajajo 40 letnico zakonskega življenja, ter jima želela še mnogo mnogo let dočakati v medsebojni ljubezni, v zdravju in veselju. Potem se je oglasil - slavljenec Mr. Gregorich in se . v lepih besedah zahvalil za če-l stitke in sploh vsem udeležen- l cem. Vse je bilo prav bogato | ; pripravljeno. Seveda najprvo s • Se mora zahvaliti ženskam, ki l so se za to zavzele in vse tako (Nadaljevanje na 3. str.) r i s : DOGODKI i med Slovenci po Ameriki ' Bolna Chicago, II. — Na bolniški postelji na domu se nahaja Mrs. Frances Sardoch iz W. 21st PI. Prijateljem se priporoča, da bi jo obiskali. Naraščaj. Milwaukee, Wis. — Rojenice so se zglasile te dni pri družini Louis G. Bashell, 539 W. Virginia St., ter ji pustile zdravega sinčka; enako so s sinčkom obdarile tudi družino Raymond Laurich v WaukeshL Rojakinja umrla Ash^nd, Wis. — Naznanjam, da je tukaj dne 27- februarja za rakom umrla v bolnišnici naročnica Am. Slovenca Mrs. Jera 2umer, drugič poročena Jera Roncevich. Pred letom ji je umrl mož za isto boleznijo. Zapušča hčer Mary, poročeno Oratch, in štiri vnuke. Rešen iz ujetništva New York, N. Y. — Tukajšnji slovenski župnik Rev. P. Petric je bil obveščen, da je bil njegov nečak saržent John Petric osvobojen iz nemškega u-jetništva. Nahajal se je v Vzhodni Prusiji, kjer so ga rešili Rusi z drugimi ujetniki vred. John Petric je bil drugič ranjen 17. septembra na za-padni fronti r pri tej priliki so ga Nemci ujeli. Padel na Iwo Jima Cleveland, O. — Cpl. Felis Čekada je bil ubit 22. februarja na otoku Iwo Jima. Na 8. februarja je bil star 24 let. Rojer je bil na Bukovici pri Ilirski Bistrici, odkoder je prišel v Ameriko v septembru 1930. K ameriškim marinom se je vpisal v avgustu 1941 in preko morja je bil poslan avgusta lanskega leta. Zapušča mater Mrs. M. Če-kada na 10214 Reno Ave., bra ta, ki je pri vojakih, in sestro Jennie Segulin. Padel v vojni Burgettstown, Pa. — Dne 6. marca je padel na japonskem ctoku Iwo Jima Cpl. Joseph Kucic, ki je služil pri marinih, K vojakom je šel septembra 1942 in na Pacifiku je služil 15 mesecev. Udeležil se je invazi je Saipana in Tiniana in bil ra njen 27. jun. 1944. Njegov bral je pogrešan v Nemčiji od zadnjega februarja. Naii vojaki Milwaukee, Wis. — O pogrešanem Pvt. Victor Mikeczu je zdaj prišlo iz vojnega depart-menta veselo sporočilo, da je zdrav in se je zopet vrnil k svojemu oddelku nekje v Nemčiji. Družina Demshar na 1442 So. 57<-h St. v West Allisu, pa je uobila vest, da je bil njen sin, Sgt. Edward M. Demshar, ranjen na evropskem bojišču. Še bolj žalostno vest, da je sin padel na objišču v Nemčiji pa je dobila družina Peter Pe-ternel. Sin, ki je dal svoje življenje za domovino je Pfc. Paul Peternel. V vojni službi strica Sama pa sta še dva njegova brata, Edward in Stanley, do-čim je doma pri starših še sestra Mary. Z bronasto svetinjo za hrabrost v boju pa je bil odlikovan Sgt. Albert J. Ujcich, sin družine Ujcich na 539 So. Hawley Rd. Mrs. Ujcich je ena naših aktivnih delavk na društvenem polju. Nov grob Grand Junction, Colo. — Tukaj je umrl Frank Košak, star 78 iet in i doma iz vasLjCJerevo, fara Št. Rupert pri Grosupljem. Tukaj zapušča ženo in odrasle otroke ter brata, v starem kraju pa brata in dve sestri. Torek, 17. aprila 1945 ^ AMER1KANSK1 SLOVENEC ■'Vrrfrwir A Stran 3 i Zapadna 7 i Slovanska LVeiB. I> N V B R , COLORADO ! x I | Naslov is imenik glavnih uradnika« | UPRAVNI ODBOR: 1 ! ► Predsednik: Leo Jarjovec, 1840 W. 22nd Place. Chicago, I|L ! ► Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3360 Vine ! Street, Denver, (16) Colo. i 2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St. Lockport. lit J ; Tajnik: Anthony Jeriin. 4676 Washington St, Denver, (16) Colo. Blagajnik: Michael P. Horrat 4417 Penn. St, Denver, (16) Colo. < , Vrhovni idravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Bldg, Pueblo. Colo. J NADZORNI ODBOR: J I Predsednik: Thomas J. Morxissey. 1934 Forest St., Denver, (16) Colo. » ► 2. nadzornik: Mike Popovich. 1849 Grove St, Denver, (16) Colo. ! | 3. nadzornik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo. Colo. | POROTNI ODBOR: j Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. ► 2. porotnica« Johanna V. Mervu-, 7801 Wade Park Ave^ Cleveland, O. J | 3. porotnik: Vincent Novak; Box 492, Ely, Minn. 4. porotnik: Joseph Godec, 16215 Huntmere Ave., Cleveland, Ohio. J i 5. porotnik: Candid Grxnek, 9537 Ave. M, So. Chicago, I1L UEADNO GLASILO: J ; "Amerikanaki Slovenec", 1849 W. Co-mak Rd„ Chicago, I1L —----| 1 Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj te pošiljajo na glav- < ► nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- ! [ inje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi J 1 [ bolniške nakaznice, paj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. < i j Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- 1 ž ► narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. J , ► Kdor zeli postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- < ► štva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede | j ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila ' l i in potrebne listine. j < ! SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZOI. 1 ! ] =====^=======^^ { POROČILO 1 MLADENIŠKE KAMPANJE ZSZ Ž c C Do 31. marca je pristopilo v tekoči MLADENIŠKI ČLAN- v SKI KAMPANJI 116 novih članov in članic, in sicer 37 v aktiv- s ni ter 79 v mladinski oddelek. Po sledeči tabeli je razviden re- v zultat napredka pri posameznih krajevnih društvih: k fflj ■ ' „ . T -- . ji." . j Dr- štev. novih ČL Dr. št štev. novih ČL 1........................................................................16 33.............................6 l ?........................................................................7 36........................................................................a. „ 5........................................................................4 37.............................................2 t 8.............................................i 38...........:................................................6 l 11.............-............................................1 41.......................................................21 * 14.........................................................4 44........................................6 J«...........................-.........2 45.........................„ 2 „ "...................................................1 51..............__................2 n 2 1........................................................................8 56............................6 * 2 2........................................................................3 60..........:......................................6 S< 2 3.................................1 63......................................2 2 4............................i 64..............1 s] 29..................................2 .............z 32...................................* 2 Skupaj .............■......... 116 11 ei Iz tega poročila je razvidno, da stanje prvega in drugega V mesta od zadnjega poročila je ostalo neizpremenjeno, kajti dr. Trail Blazers št. 41, 1943 in 1944 CHAMPION, je še vedno <3, ostalo na prvem mestu z 21. novimi čl. in dr. sv. Martina št. 1, n, je še vedno na drugem mestu z 16 novimi člani. Oba ta društva v; sta iz Denverja in kot sedaj izgleda bo tekma med tema dvema vj društvoma precej zanimiva. Kajti prvo želi v tretjič odnesti kampanjsko trofejo in isto pridržati kot trajno last. Toda dr. sv. Martina se pa ne strinja 3 to idejo in je sklenilo dati dr. Trail Blazers nekoliko prijateljske kompeticije z ozirom na to. da ^ odnese rečeno trofejo. Kaj bodo storila ostala društva v Pue- i ' blu, Chicagu, Clevelandu, Ely, Frederick, Walsenburgu in dru- C< god, je pa seveda odvisno od teh naselbin. Jaz sem prepričan, da kakor hitro Mrs. Mary Kogovsek, agilna predsednica dr. Slo-van št. 3, v Pueblu, Colo., ozdravi, bo omenjeno društvo s po- i močjo sobrata Joe Krall in ostalimi člani in članicami tega dru-štva, dalo izvrstno kompeticijo Denverčanom. Ravno to veljal^ za uradnike društev gori omenjenih naselbin, kajti vse te našel- ^ bine so se v prejšnjih kampanjah večkrat izvrstno izkazale in i' se vse lahko zgodi, da tudi v tej MLADENIŠKI KAMPANJI ne * izostanejo. Da se ne pozabi na razpisane posebne nagrade, jih hočem P zopet ponoviti, in sicer: Društvo, ki bd pridobilo do 31. decembra 1945 največ novih članov, pa najsibo v aktivni ali mladinski oddelek, ali p v oba, bo upravičeno do $60.00 posebne nagrade; društvo, ki bo na drugem mestu, bo upravičeno do $50.00 druge nagrade; društvo, ki bo na tretjem mestu, bo upravičeno do $40.00; četrta nagrada bo $30.00; peta bo $20.00; in vsa druga društva, ki bodo pridobila po 25 ali več članov, bodo upravičena do $10.00 posebne nagrade. Torej bx> vsako posamezno društvo, ki pridobi v tekočem letu najmanj 25 novih članov, upravičeno do ne manj kot $10.00 posebne nagrade in do ne več kot $60.00, izvzemši, da v slučaju, če kako društvo pridobi 200 novih članov, bo pa poleg zgoraj omenjenih nagrad upravičeno še do nadaljne glavne nagrade $250.00. Vse provizije za vsakega novopridobljenega člana ostanejo kot so bile do sedaj, po sledečem redu: Za vsakega mladinskega člana, ki pristopi v razred "JA", kjer so mesečni prispevki samo 15c, se bo plačalo 75c; za ostale novopristople člane v mL odd., ki pristopijo v razreda "JB" ali "JC" (20 letno plačilno ali 20 letno ustanovno zavarovalnino, odnosno) , kakor ttudi za vse člane, ki pristopijo v aktivno članstvo, se bo pa plačalo za $250.00 zavarovalnine $1; za $500.00 zavarovalnine $2 in za $1000.00 zavarovalnine $3. Prosilcem, ki niso še prekoračili 30 leta, ako izgledajo, da so pri dobrem zdravju, če se ne zavarujejo za več kot $500.00 posmrtnine, se ni potreba podvreči zdravniški preiskavi. Toda za vse druge, ki se podvržejo zdravniški preiskavi, bo pa Zveza * povrnila take stroške dp vsote dveh dolarjev. J Ne pozabimo tudi, da je naša Zveza ena izmed najbolj sol-vetnih organizacij, in da plačuje popolne posmrtnine za vsemi člani vštevši tudi one, ki padejo na bojnem polju in vse to brez) kakih izrednih naklad. Vsled tetra nai bo f?esi0 nn. sameznega člana v tej "MLADENIŠKI KAMPANJI", da vsak član pridobi najmanj po enega novega člana. Ostajam z bratskimi pozdravi Vam vdani za uspešno kampanjo, ANTHONY JERSlN, gl. tajnik. . i (i Dopisi lokalnih | || društev J dr. sv. katarine ! st. 29 ZSZ < Cleveland, O. ' J Kar je tega leta, se zdi, da J j smo nekako obstale pri našem J društvu, ali je upati, da ne za J dolgo. Na zadnji seji smo nam-J reč vzele v pretres, kako bi se J dalo pridobiti čim več članstva I v oba oddelka v tej predkon-| venčni kampanji. Tako je bil j torej osvojen sklep, da katera ! bo pridobila 10 članov v odrasli j oddelek, ali morda več, ji bo j dalo društvo iz* blagajne $10, < seveda še zraven drugih zvezi-j nih nagrad. Kdor dobi članico, j ki se zavaruje za $1000, bo na-J mesto $3, ki jih da Zveza, dobil J $4. Ali pa, ako katera pridobi J 10 otrok ali več, dobi še poseb- - Re nagrade od društva, to je * _ 50c za vsakega novega. Tako, i sedaj pa na delo! Dovolj je že 1 bilo počitka v teh treh mesecih. 1 Zelo bi bilo tudi lepo, ako bi ] moglo poslati naše društvo mla- j dinsko delegatinjo na konven- * cijo v Pueblo, Colo., ki se bo ' - vršila avgusta meseca. To se do- 3 - seže, ako se pridobi 50 članov ( . v mladinski oddelek.- Ako ima ; kdo dobro voljo, bi se tudi to ' dalo doseči, zlasti sedaj, ko ni 3 več potrebna zdravniška preis- ^ kava in mesečnina je samo 15c s za do $450 smrtnine. Zraven * teh udobnosti je pa član zava- ^ rovan pri močni in dobri orga- * nizaciji, naši ZSZ. £ Tekma za dosego dvojnih J nagrad je toraj tukaj, katera 4 se bo potrudila-/ da jih prva do- ? seže ? £i Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da društvo daruje j za sv. mašo, ki naj bo za žive in J mrtve članice našega društva ^ enkrat meseca maja v cerkvi sv. + t Vida. I Naše društvo vedno tudi ra- n ' do pomaga za razne dobrodel-> ne svrhe. Tako je zopet daro- i L valo $5 za Bdeči križ in $5 za 2 ■ j vstopnice prireditve SANSa na i cvetno nedeljo. ■ Tem potom naj še apeliram na vse članice, da bi začele, se- 1 daj ko ni več mraza in ledenih "jcest, prihajati v večjem številu j na redne seje, saj naše seje so g vedno zanimive, po istih ima- p •mo po navadi pa še priljublje- 3V no zabavo tombolo. Take vrste p razvedrilo se prav prileže, po E 1; vseh vsakovrstnih dnevnih skr- d ;beh. Pomnimo, da društvo ni le d 1 j v gmotno pomoč v času nesre- ti * če, ampak je tudi vez človeške k THE ANSWER TO AM APPEAL" _ y družabnosti. Torej katera hoče V veljati za dobro članico, naj , il hodi rada na seje, pa pridobi [( naj vsaj eno zvezino in dru-r/ štveno nagrado, j Naj še dostavim, da so nekatere članice zelo požrtvovalne, j Tako mi je setra Mary Kraje \ darovala za Veliko noč krasen , robček, in enega takega pa dru-a štvu, kar je šlo na srečke in pri- 3 n neslo lepo svoto blagajni. Prav a lepa hvala, » i- Pozdrav. j e Frances Ponikvar, tajnica. a . o- N i! SMRTNA KOSA ] a Denver, Colo. [j Zopet imam poročati žalost- < 0 no vest, da smo izgubili dobre- < 1 ga člana sobrata John Zgajnei?, 3 l katerega je njegova mati, An- 1 -tenia 2gajner, našla mrtvega v 1 _ garaži v četrtek, 5. aprila, ob i j osmi uri dopoldne. Pokojni so- I i brat 2gajner Je bil rojen v c _ Pueblu, Colo, pred 29 leti. V * i društvo sv. Martina so ga vpi- t sali njegovi starši, John in An- S [ tonia Zgajner, ko je bil star 14 * let in ob 16. letu so ga prepisali ^ ; v aktivno 6-lanstvo, kjer je ostal r . in dober član do njego\iega n . groba. Zapušča soprogo, Lillian > Žgajner, enega sinčka, John " . Edward 2gajner, star 22 mese- z r cev, ter žalujočo mater, vdovo Antonia Žgajner, brata Frank d , Žgajner, ter dve sestri Amelia n [' Erickson and Mary Chopyak, c vsi v Denverju. Pogreb se je vr- d šil 9. aprila iz Boulevard Mor- n tuary in cerkve sv. Rožnega k Venca na Mount Olivet poko- č pališču ob veliki udeležbi, ki so spremili pokojnega sobrata k njegovemu zadnjemu počitku. Naj mu bo blag spomin in naj mirno počiva, preostalim pa v , imenu našega društva izrekam iskreno in globoko sožalje. Tako, vidite bratje in sestre, je naše društvo zadnje čase izgubilo kar 7 dobrih članov, zato se priporočam, da skušate v! tej kampanji pridobiti nekoli- G ko novih članov, da nadomesti- st mo to veliko izgubo. ^ Z bratskim pozdravom, osta- n! jam za dr. sv. Martina št. 1 nj ZSZ, je John Trontel, tajnik. 7A q m DR. "ZAPADNA ZVEZDA" ni ŠT. 16 ZSZ I Pueblo, Colo. VI Naznanjamo članstvu fiaše- z. ga društva, da bomo priredili plesno veselico 29. aprila v May dvorani. Dobiček od tega plesa bo šel ves v vojaški sklad. st Kot vam je že znano, nabiramo se darila od članov omenjenega C€ društva, kar že morete darova- ^ ti. Kadar bo ta strašna vojna kž končana in kadar se zopet na- Je ve ak ši fantje vrnejo domov, jim bo-d- mo napravili prav zabavni ve-! čer, ne samo vojakom, ampak celim družinam. Zatorej pridite na omenjeno veselico. Ce nas _ več bo na omenjeni veselici, več dobička tomo naredili. Nadalje naznanjam članstvu v Chicagi, da imamo enega prav dobro znanega slovenske-u" ga žogo-igralca iz Pueble, ki igra z Chicago White Sox in je a" pitcher. Ce imate kakšno prili-ko, ga lahko kedaj obiščete na JC igralnem prostoru. On je ože-en njen z mojega brata hčerko in u" njegova žena je članica Zapad-n" ne Slovanske Zveze od časa, ko av je bila dve leti stara. Tudi on je bil član pri mladinskem oddelku precej dolgo časa in mi je rekel, da bo zopet pristopil k naši Zvezi, kadar se zopet vrne v Pueblo. Zatoraj mi je dobro znano, jt- da bi se rad seznal s Slovenci v Chicagi. Njegovo ime je Frank Papish. Saj boste mogoče videli n- njegovo ime v kakšnem vašem v listu. Igral je žogo-igro pri Pue->b bio Boosters skoraj tri leta in o_ potem ko je bil enkrat star v osemnajst let, je šel pa v Oma- j V ha Robin Hoods in od tam je , bil prodan v Chicago White -3_ Sox in ga je začela roka boleti ' 4 in potem je šel v Texas League. ! li Zadnje tri leta je igral z Little jj Rock Ark., sedaj je pa zopet a nazaj z Chicago White Sox. Zali toraj mu voščimo veliko uspeha n in da bi pridobil vse žogo-igre j. za White Sox. o Sedaj pa vsi na delo za pri-k dobivanje novega članstva! Kot a nam je dobro znano, se konven-c, cija zmeraj bolj bliža. Vsak •- dan je bližje, zatoraj dajmo 3e malo pomujati in pridobimo a kar je največ mogoče novega ^ članstva pred konvencijo. 0 Joe Blatnik, t . t _^— L. 1 TO IN ONO a Škotske redovnice se > ODLIKUJEJO NA POLJU ZNANSTVA - Brali smo poročilo iz mesta i i Glasgow, da so si nekatere se-_ stre v samostanu Notre Dame v Dowanhill pridobile velik ugled _ na polju znanstva in to v različic nih strokah. Sestra Marie Hilda je ravnokar dobila državno priznanje za svoje delo s problematičnimi otroki. Državni tajnik za Škotsko jo je imenoval -za svetovalko v škotskem svetovalnem odboru za postopanje z mladinskimi kršilci postav in . njihovo poboljšanje. Vsled de-T la na kliniki za otroško vodstvo, t ki jo-vodijo sestre v tem samo- c stanu pod njenim nadzorstvom, "" J se je število mladinskih zločin-v cev v Glasgowu zelo skrčilo. Opraviti imajo z mladino vse od i t kakega milijonarjevega sina, ki jeclja, pa do kakega mornarje- I _ vega sina, ki rad izmika. Med 4 : učitelji, to je psihiatristi in družabnimi delavci, je tudi duhovnik, ki daje nasvete pri nravnih zapletljajih in razrešuje verske težave pri mladini. Sestra Monica Taylor pa je znana po univerzah po celem svetu vsled svojega raziskovanja samostojno v navadni vodi živečih ameb (najpriprostejši mikroskopični organizmi), kakor tudi raziskovanja tako zva-nih jetrnih kaveljčkov, ki nad- f legujejo ovce. Prav takov je tudi Sestra Carmela Hayes, doktori- I ca modroslovja, znana vsled svojega raziskovanja proble- j mov take vrste. -o- DELEGATI ZDR. DRŽAV BO-. DO VOLILI KOT ENOTA Washington, D. C. — Zastopstvo Združenih držav, ki bo zastopalo deželo na svetovni konferenci v San Francisco je prišlo do sporazuma, da bo aj&eri^ka delegacija volila v vsaki zadevi škipno kot enota, f O vsaki važni zadevi bo posvetovanje,. a kar bo določila ve-cina naših zastopnikov, tako k >- bodo potem volili vsi naši za-j- stopniki. k -o--I i- POKOPALIŠČE NA IWO i f JIMA if || Ko je prenehalo bojevanje na otoku Iwo Jima, so z veliki- 1 mi gradbenimi stroji in pripra- 1 vami naredili veliko in lepo po-^T kopališče, izkopali jame in pri- peljali mrtva trupla junakov A . na trnkih. V vsakem slučaju so ] ~ vojaki skušali dognati, kdo je J _ bil umrli tovariš. Kateri je imel s ^ na sebi svoja dva kovinska pri-, veska z imenom in številko, so J tovariši en privesek pokopali ž njim, drugega pa pribili na na-grobni križ. Kjer je ime umr- i T lega vojaka znano, napravijo l U preden ga pokopljejo samo 1 . prstni odtis njegovega desnega s kazalca. Če pa ni mogoče na č mestu ugotoviti, kdo je bil po- i V kojni, napravijo veliko izvocjov 1 * odtisov vseh prstov iz obeh rok, s * poberejo vse firmske znake iz 1 11 obleke in vse druge take 3tvari, t a na podlagi katerih bo mogoče v pozneje ugotoviti, kdo je tam r 1 pokopan. Pravijo, da bo to po- g r kopališče najlepše izmed vseh, I - ki so posledica bojev z Japon- g - ci. Krog in krog bodo napravili 2 zidano ograjo. ■ i _i t I 'Don't ] BE A TOP SERGEANT! rpi you want to help your r»- , . turned fighter in his problem „ of readjustment, avoid pushing K or regulating him; top sergeant se methods won't work at home. C€ Encourage him to take op his favorite sport or hobby, to go back to work as soon as possible, Sf and to lead a normal social life. But give him time to get s acquainted again and adjust him* self to the old way of living. ILLINOIS SOCIETY FOI f MENTAL HYGIENE Sooth Dearborn Street. Chicago Telephone: Wabash $560 (BBBBI4 OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU"! = a- NENAVADNA DEJSTVA V-pošta tehta samo eno sto-štiridesetinko toliko kot navadno pismo. 1» . Na Malaji so nagrobni kamni r._ ploščati za ženske in okrogli za „ moške. a" * o- . Mož, ki je iznašel male ko-)v vinske ploščice, ki jih nabijemo 5o včasih na pete svojih čevljev, . je na podlagi te iznajdbe po-el stal bogatejši za $1,500,000. •i- -0- 1 IZ SLOV. NASELBIN a_ (Nadaljevanje z 2. /strani) r- fino pripravile. Zatem pa se je jo pričela domača zabava. Oni, 10 kateri radi pijemo, smo kar ra skoro ves čas praznili kozar-la čke. Jaz podpisani na nesrečo 0- nisem mogel preveč, bil sem ne->v kam prehlajen, a kljub temu k, sem jih precej spraznil. Oni pa, iz ki radi plešejo, pa hajdi v zgor-■i, njo dvorano, da se nekoliko po-:e vrte. Vse je bilo v najlepšem m redu. Se enkrat v imenu mno-3- gih ponavljam slavljencem: ti, Bog Vas ohrani še mnogo mno- 1- go let pri zdravju in življenju! 11 Ludwig Perushek. V blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI našega neporabljenega sina in brala STANLEY JAGER Dragi sin in brat. Nikoli nam ne mine dan, -da bi ne bili v duhu tam, kjer sniTaš svoj mrtvaški tan, kjer dom je Tvoj sedaj hladan. Žalujoči ostali: FRANK in ANA JAGER, starši: brat in sestre. Pueblo, Colo., dne li aprila 1945. HIŠA NAPRODAJ Vsled starosti sem prisiljen prodati 2-stanovanjsko zidano hišo po 6 sob, široko zemljišče. Kurjava na vročo vodo. Nahaja se na Ridgeway Ave. blizu 25. ceste. Nadaljna pojasnila dobite pri James H oren i, 2132 So. Springfield Ave., Chicago, 111. _2x 25 Packers & Movers Needed at once U Good Salary * <*1 Permanent Work Apply ANDERSON BROS. Storage 3141 N. Sheffield Ave. Res j e, nekateri morajo čakati na telefon! Dokler ne pride po- O 23 milijonov več kra-polna zmaga, morajo *** jevnih klicev in 9% Western Electric tovarne milijonov več daljnih kli- - ki izdelujejo našo opre- cev bil° oskrbljenih v ^ • , 1944 pri Illinois Bell pod- - Proizvajati občeval- ročju. Vsak košček opreme no vojno orožje . . . telefo- v Centralnem uradu je na ae, switchboarde, kabeL .. delu. Ali, prizadevamo si, da je takih kar najmanj! Q Illinois Bell uslužben- A Na prošnje za postrež-ci tukaj v tem okrožju bo se odzivamo ravno so iznašli polno bistroum- tako hitro, kakdlr hitro nih novih načinov, da za- nam m°eoče dobiti po- . _ . , _ . . trebno opremo . . . Bodite loga na rokah lahko „ . . , v . • v gotovi, da Vase ime, v na- zaleze toliko več in toliko šem seznamu dobiva traj. bolje ... no pozornost. \ ILUNOIS BELL TELEPHONE COMPANY ^^ Stran 4 ___ amerikanskkslovenec ^ - Dušica - Rožamarija — Agnes Giinther —r "Gotova. —■ Bil sem že prav blizu. Pri tem je minuta dragocenejša nego sicer cela ura!" "Oglej si jo sam dobro, Če ni gotova — Zdajci steče dušica v dolbino k električnemu stikalu in hipoma se razlije zlata svetloba iz podstropnega lestenca. Njen val se siri vzdolž dvorane, ko zasijejo vse žarnice v starih beneških, obstenskih svetilnikih, dokler se ne koplje vsa velika dvorana v morju luči. ' "Pusti vendar, Rožamarija!" Toda dušica ne.miru je, dokler se ne izgubi zadnja senca, ki se še je morda skrivala za stebri in v dolbinah. Velika dvorana je svečano razsvetljena. Vitezi in njih dame so kot plahe sence. Tolike svetlobe niso vajeni. — Toda velika slika v sredini dvorane lahko to luč prenaša. Gospa z očarljivima cvetkama, ob kateri se vliva žareča svila, kot bi jo bile spre die zlobne vile in ki je pobarvana s krvjo ubitih! — Gospa z rahlim nasmeškom! — Na pol skrit je še, se šele poraja! Rjave oči o njem še ničesar ne vedo ... Kruti nasmeh Mone Lize! — Harro stoji pred sliko ter jo motri v tej Tiipni, slepeči svetlobi. On zre in gleda — kar se udari s pestjo po čelu. "Dušica! Za božjo voljo, kaj sem tu zagrešil! Iz katerega prepada je to prišlo?" - Molče položi dušica svojo hladno ročico na Harrovo roko. — A Harro ovije svojo roko okoli njenih nežnih ramen — jo za trenutek objame: "Dušica., mar naj potegnemo čez to s terpentinovo cunjo in u-ničimo vso to grozoto?" "O, Harro, nikar tega ne stori! To je tvoja najlepša slika!" Naslednje jutro spremlja dušica očeta v dvorano, ki si hoče ogledati mamino sliko. — Kako glasno ji iitriplje srce v pričakovanju, kaj se bo zdaj zgodilo. — Ali se bo oče hudoval in ne bo maral ve; videti Harra. Ker mu je naslikal takšno ženo? Njene ročice so ledenomrzle in njene oči so zatemnele. Nepričakovano izpregovori oče ves presenečen: "Ne povej nikomur, Rožamarija! Jaz niti vedel nisem, da je mama tako lepa. Slutim, da je to imenitna slika. Pa vendar mi je ljubo, da ni za veliko dvorano. J)ru-ge slike bi poleg te preveč obledele. Harro je imel menda le prav, ko je'govoril o slogu. Morda res ne zna stilizirati." — Kneginja se zelo čudi, da je njenega slikanja tako iznenada*konec. Zclaj, ko §e je , začela šele zabavati! — Slika ji neizmerno ugaja. Dolgo, dolgo stoji pred njo ter jo občuduje. Takšna slika je'vendar najlepši poklon! Ta grof Thorstein je tiha voda! — Cez nekaj dni vpraša dušica nenadoma očeta: "Ali sme Harro poslati mamino sliko v Muencben na razstavo ? On je povedal gospe Hardenstein, da so ga zaprosili, naj bi jim poslal na razstavo eno svojih slik. To bi bila zanj velika čast! Toda Harro nima za to primerne slike." i Knez ne kaže niti najmanjšega razpoloženja za ta predlog. Toda kneginja se zanj zavzame s vso vnemo. Da bi njeno lepoto mogel občudovati svet — to prekaša vsa njena najdrznejša pričakovanja. Grof Thorstein naj naslika gori na desno majhen grb s knežjim klobukom, potem se pa slika lahko odpošlje v razstavo. — Portret presvetle kneginje! ... In kakšna reklama bo to za ubogega thonsteinskega . kavalirja! Moramo ga vendar malce podpreti ! — Kneginja je postala na mah milosrčna. — Njena volja je navsezadnje res obveljala in slika je odpotovala v Muen-chen. — Preden knez in kneginja odpotujeta v Berlin, sta še odjezdila v Thorstein, da se poslovita od grofa. Nista niti skočila raz konja, ampak sta le zaprosila, da pride Harro ven ... Konja sta zelo islama in nestrpna !... ■ it —> T*IJ--— —■ . ' v- - --— ryj jjsžž3 cxisl: Kneginja 'ogovori Harra z iij.smes::cm na ustih: "Vi ne smete ostati eez zimo v tej samoti! Priti morate v Berlin, kjer boste nasE novo fcpodbudo.-Vsi pravi umetniki morajo v Berlin! Tako so mi povedali. — In koliko dam se vam bo dalo slikati! — Ne smete odklanjati. J;v\hocsn yse urediti Na svidenje torej v Berlinu!" — In že Je Iskri konjiček kot veter odhrzel s kneginjo. "Me bo zelo veselilo," še odgovori knez in že je oddirjal za svojo soprogo. .XI. Gospod samostanski pridigar. Rožamarija pojde tokrat za gotovo v Berlin. Kneginja sicer vzdihuje: "Zrak ji tam ne ugaja ... Tudi ne bomo zlahka za njo našli prinasrnega prostora, ker nameravamo vendar Spremeniti sobe v rimsko dvorano ..." "Za mojo hčer se bodo vendar našli v tej veliki palači primerni prostori," odgovori knez skoraj ledeno in brez vsake običajne vljudnosti Že se bliža if ■ 11 ' 11' i' • i j i; i etiaj je prišlo dc neke Jugo- « s? a vije. Le do "neke" take tvor- i be je prišlo, ker v kratki dobi/ p« je izkazalo, da tvorba ni ^ila trajna. Prišlo je tako "od zgro- ; rsj'% ne iz naroda, ker narod jo moral tvorbo sprejeti. Slaba 1 je bila tvorba, pa je ie dobro,, da je bila, ker brez tiste prve j tvorbe bi bilo težko prišlo do j tega, kar se zdaj izoblikuje.! Precej romantike je bilo tedaj, i hi tista romantika vpliva zd&j, ko je nastopil realizem. Neki trdijo, da prva tvorba nt imela obstanka, ker oblika ni bila re- j publikanska. Podvomim, kakor, sem dvomil prej. Monarhija je le držala skupaj, pod republiko bi bila tvorba komaj preži-' vela kako leto, stalne tvorbe' "pa niti monarhija ni mogla ustvariti, ker je bila tudi mo- | narhija le "od zgoraj.". Zdaj gre nova tvorba v republikansko smer, monarhija je >koroda že danes pokopana,, dasi narod še ni izrekel sodbe,; |Ali ima republika kaj izgleda^ j za obstanek? Sodim, da bi ime-j Ua celo monarhija nekaj izgle-| Ida. Narod bo volil. Well, to je^ prekerna' zadeVa. Neki že dailies pravijo, da ne. bo ljudstvo odločevalo, vsilila se bo narodu neka odločitev, Mogoče, fn če ] ;se vsili, bo oblika republikanska. Odgcd toraj izgleda za cbstanek? Prej je monarhistič-i;ideja držala skupaj vsaj za irleko dobo, zdaj utegne držati skupaj: republikanska oblika— in naj res narod odloči, ali odloči le prisiljeno pod vplivom stranke — ta nova in komunistična ideja, in pri državnih vorbah odločujejo ideje, ne toKko volja ljudstva. Kako se bo ta komunistična ideja udej-stvovala. na to moramo šele počakati. Neki tožijo že zdaj, bo prezgodaj, drugi so polni najboljših upov, pa se lahko motijo. Po novi ideji pa ima republikanska oblika dosti vidikov za trajen obstanek, ker dosti .neke romantike je tudi pri komunistični ideji, saj vidijo ne-* ki že prav rajske razmere, ka-ker vidita ženin in nevesta odprt raj, ko pride do ženitve. ★ Pcznam tri Ruse, ki izražajo mnenja in ugibanja o razvitku verskih pojavov pod Sovjeti aner. S. Boljša kov, Izvoljska-ju, menda hčerka nekdanjega ruskega ministra za zunanje zadeve, in profesor Timašev, ki predava na univerzi Fordham v N&jv Yorku. Vsi trije so pra-; voslavni in po političnem nazi-|;j-anju caristi. Njih sodbe so vr-po objektivne, razsodne, usmer-I jene. Se ne strinjajo z vsem, i kritizirajo, ampak ne požrejo ižc naprej tega, na kar razvitki vsaj pokazujejo. Ker se razvitki pojavljajo, pišejo o njih še drugi. Rusija je zagonetka, kdor ni Rus, bo težko mogel zajeti rusko dušo, malo čudno pr. je, da ravno taki sedijo o novili pojavih,* da je vse le oportunistieno, le propaganda, skoroda navaden hooey, pesek v oči. V najboljšem slučaju izjavljajo, da beležijo dogodke le kot dnevne pojave, da nočejo izreči nobene sodbe, itd. Jaz mislim, da je tako einca-nje pri sodbah le kos istega pojava, i«kor sodi o Slovanih i j neslovanski svet, ki še nikoli ni bil Slovanom naklonjen, še i manj pravičen. Žal, da caplja-jjo tudi mnogi "Slovani" le za sodbami takih, ki niso Slovani, in bodo težko kdaj le pravilno sodili razmere med Slovani, o pravičnosti nočem niti ziniti. ; O Slovanu naj sodi le Slovan, ki se ne Obeša na tujca. • * ] A. Eden, angleški zunanji minister, je zopet pozval Av- 1 strijce, da naj se dvignejo in pokažejo Hitleru figo. Glas vpijočega v puščavi. Morda kaki socialisti, nekaj komunistov, pa ne morejo morda, jaz tudi te poznam, drugi pa so po-Ijubovali fige na cesti, ko se je Hitler prifural, in pri tem je še danes. Ako - bi Rusi zdrobili Hitlera, bodo vsi Avstrijci anti-hitlerianci! Močne, roke bo treba, in naj bi bila pravična. ★ Prišlo je do "Nemškega komiteja v Moskvi". Tedaj je bil I naš najvišji diplomat Cordell | Hull. Eh . . er . . kaj bodp ti jMoskvoviči, je menil, komitej je mrtvo bruno, brezmiselna klada. Danes prizna ves svet, da imajo le Moskoviči načrt glede Nemčije, določen in 3motern načrt, Angleži in Ame-irikanci pa tavajo kakor v temi in ne vedo, kako naj~bi prijeli, j V Jalti je bilo kakor bi mačka .igrala z miško. So tiči ti Mosko-;viči. PRODAM | 3-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe; centralna kurjava. Nahaja se na Harding Ave. in 22 cesti. Cena je $9,000; 2-stanovanjsko zidano hišo po 5-6 sob; centralna kurjava; najemnina $110 na mesec. Nahaja se na 241 cesti in Lawn-jdale Ave. Cena je $12,700; ' 3-stanovanjsko zidano hišo; centralna kurjava; najemnina $140 na mesec. Nahaja se na Millard Ave. Cena je $9,950; 80 akrov farmo, 60 milj iz Chicago. Dobra zemlja. Cena je $6,500; 120 akrov farmo in poslopje; slovensTca naselbina v Holton, Mich. Cena je $2,800. Za pojasnila se obrnite na ANTON JORDAN t 3741 W. 26th Street, Chicago, III. Telefon Rockwell 9659. ' i ' • 1 •■"-" 1 ==-' DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST ■; 1801 So. Ashland Ave. Telefon Canal 0523 - Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer. " ;i DR. J. E. URSICH ) . ZDRAVNIK i in KIRURG. Urad: 1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 4918 Hezidenčzu leL: La Grange 3966 ; ( 1—3 in 7—8 P.M. razen ob sredah > _* Michael Trinko 1 in Sinovi ' i PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS ": Pleskarji in popravljači ometa • l in sten. lj 2114 W. 23rd Place, Chicago i Telefon Canal 1090 • Kadar imate za oddati kako ples- _ j karsko (plasterers) delo, se vam " priporočamo, da daste nam kot 1 Slovencem priliko in da vprašate ,; nas za cene. Nobene zamere od ) I nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. i Vi radi berete vesti iz dru* gih naselbin; drugi radi bero novice iz vase naselbine. Poro-i čajte novice in dogodke v "Air-- Slovencu".