GLAS LETO XX. ŠT. 3 (917) / TRST, GORICA ČETRTEK, 22. JANUARJA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Danijel Devetak Branimo družino! ar se je zgodilo v soboto popoldne v Milanu, jasno ponazarja vzdušje nestrpnosti, ki se ved- no bolj širi v družbi. Nekatera združenja so or- ganizirala posvet z naslovom Braniti družino, da bi branili skupnost, na katerem je bil govor o družini kot osnovni celici družbe, o oblikah davčne pomoči družinam z otroki, o svobodi vzgoje, o socialni podpori materam, ki hodijo v službo, itd. Torej o vsakdanjih upih in težavah družine, na katero institucije vedno pogosteje po- zabljajo, kot rade pozabljajo na najšibkejše, t. j. otroke, ostarele in bolnike. Na odru so torej govo- rili o t. i. naravni družini, tisti, ki jo sestavljajo moški, ženska in otroci. Na programu so bili po- segi petih zanimivih in med sabo zelo različnih gostov. Svoja gledanja so s komplementarnih zor- nih kotov izrazili sociolog Massimo Introvigne, časnikarka in pisateljica Costanza Miriano, pater Maurizio Botta, časnikar in levičarski politik (eden izmed ustanoviteljev Demokratske stranke) Mario Adinolfi ter psihoterapevt Marco Scicchitano. Že prve dni januarja je eden največjih italijanskih dnevnikov označil pobudo za “homofoben in na- silen posvet”. Vnela se je ostra polemika, ki so jo zaznamovali žaljivi toni, grožnje in izsiljevanja. Goljat je poslal svojo vojsko proti Davidu, ki je želel izreči ‘nevarne stavke’, kot npr., da so moški in ženske različni, da ima otrok, ki ni predmet, temveč oseba, pravico imeti očeta in mamo... Skratka: na stotine policistov je moralo skrbeti za varnost v okolici deželne palače, kjer je potekal posvet in pred katero je glasno protestirala množica. Vse to v veselje nepričakovano visokega števila (tudi tujih) medijev, ki so seveda bolj pou- darjali izgrede kot vsebine posveta, ki se ga je ude- ležilo skoraj dva tisoč oseb. Da, že spet pišemo o t. i. ideologiji spola (gender) in kulturni vojni proti družini, boste rekli. Pa saj ne moremo drugače, ko pa je tema, ki jo je papež Frančišek še v tem tednu označil za “ideološko ko- lonizacijo”, tako žgoča in se še kako tiče nas vseh, prihodnosti (tudi) naše skupnosti! Je imel prav angleški pisatelj Chesterton, ki je že pred sto leti trdil, da bomo dočakali dan, ko bo treba dokazo- vati, da dva plus dva je štiri, da so listi dreves poleti zeleni... Saj je skoraj banalno trditi, in vendar, od- kar ta svet stoji, se ljudje rojevajo od matere in očeta. Kdor trdi, da je za otroka dobro imeti enega očeta in eno mater, ne pa dveh očetov oz. dveh mamic, je “nasprotnik modernosti” in “homo- fob”? Ker je jasno, da bitka za istospolni zakon ni bitka za to besedno zvezo, temveč bitka za pravice, ki bi izšle iz njega, in ker je več kot jasno, da je najšibkejši člen, ki nima ne glasu ne besede in je zato vreden zaščite, otrok in ne istospolni par, trdno ostajamo na strani otroka in njegovih pra- vic. To, da ima vsakdo pravico do otroka, je po mnenju nekaterih dosežek napredka. In vendar je to lažen mit! Prav tako kot evtanazija, ki nam jo predstavljajo kot “najboljšo rešitev za dobro člo- veka”. (Je mogoče koga usmrtiti za njegovo do- bro?!). Preseneča dejstvo, da mediji pa tudi ljudje, ki so pred nekaj dnevi odločno izjavljali “Je suis Charlie” v prepričanju, da je svoboda izražanja ka- tere koli ideje - brez izjeme! - absolutna, takoj spre- menijo mnenje, ko gre za družino... Ostanimo budni varuhi družine kot dragocenega bisera, ki edini rojeva življenje! V svetu hitrih spre- memb in digitalne komunikacije lahko imajo v tem smislu pomembno vlogo verski mediji, ki se trdno držijo evangeljskega sporočila in ne odsto- pajo od temeljnih vrednot, ki bi jih danes marsik- do najraje pohodil in sprevrnil. V tem času je mor- da naša poglavitna naloga ta, da branimo družino, ki je - kot še nikdar doslej - pod udarom. Prav tako kot Cerkev... Je to slučaj? K Srečanje pod lipami v Gorici Ljudmila Novak o NSi, stanju duha na Slovenskem, sedanji vladi, Evropi, krajevnih upravah in še čem 9 Foto IG Krovna organizacija pred izbirami Sindrom hlapčevstva in SKGZ o opazujem, kar se v zadnjih časih dogaja na zamejski politični sceni, se večkrat vprašujem, kako bi Ivan Cankar, kandi- dat leta 1907 za avstrijsko socialdemokratsko stranko, ocenil politične poteze danes prevla- dujočega dela slovenske zamejske levice. Ver- jetno bi s svojo značilno satirično ostrino, brez dlak na jeziku, citiral samega sebe in neusmil- jeno udaril: Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Takšne bi bile najverjetneje besede levičarja, ki si je s svojim življenjskim delom nenehno pri- zadeval za kulturno uveljavitev slovenskega na- roda. Da ne bi slučajno prizadeli občutljivosti naših bralcev, je verjetno bolje ne ugibati, kako bi zvenele besede sočasnih primorskih poli- tičnih veljakov pripadnikov liberalne in ljudske stranke. Nedvomno se vsi skupaj obračajo v grobu skupaj z vsemi tistimi, ki so v 20. stoletju dali tudi življenje zato, da bi se slovenski narod ohranil na tem čudovitem kotičku evropske zemlje. A začnimo z dejstvi. Jesenska afera okoli Furla- ničevih izjav nam mimo vseh ideoloških deli- tev o poteku druge svetovne vojne jasno doka- zuje, kako Štefan Čok brez sramu prilagaja zgo- dovino političnim potrebam svoje stranke v luči spoštovanja zgodovinskega dogovora Fini Violante, ki je na italijanskem političnem pri- zorišču dejansko vzajemno legitimiral nekdan- je pripadnike MSI in Leve demokrate. S to po- tezo so tedaj razbremenili Komunistično parti- jo Italije politične odgovornosti za povojne po- boje in fojbe začeli razlagati v luči etničnega, ne pa političnega spora, kot je to ugotovila mešana slovensko italijanska komisija zgodo- vinarjev. Furlaničevi aferi je sledila zgodba o reformi jav- nih uprav, v kateri je slovenska komponenta K Demokratske stranke pokazala vso svojo idejnomajhnost. V polemiki je deželni svetnik levihdemokratov Stefano Ukmar šel tako daleč, da je v svojih modrovanjih celo izjavil, da je naša moralna odgovornost dati svoj doprinos pri reševanju italijanskega javnega dolga in da je v tej luči združevanje naših občin nujno. Očitno narobe svet, še posebej če pomislimo, da država, v kateri živimo, je dnevno zapravljala na milijone evrov, zato da je vzdrževala oz. da še vzdržuje vrsto res nepotrebnih javnih in pri- vatnih družb (glej Alitalia, Tirrenia, Montepa- schi in še bi lahko naštevali), kjer si na račun javne pomoči polnijo žepe nekateri. Ko pa gre za zaščito pravic, ki jih je Italija v ustavi določila in za kar naj bi se slovenski svetnik moral pote- govati, da se ne bi že tako bedna raven zaščite znižala, tedaj v luči nekega zmedenega ideo- loškega reformizma, brez pomislekov izjavlja, da za to ni denarja in da se mi moramo odpo- vedati “privilegijem”. In končno še zadnja, sicer manjša, a po svoje zelo zgovorna afera, ki je nastala ob nastopu Li- vija Semoliča (med drugim ob vprašljivi odsot- nosti senatorke Blažinove) pred ministrico Gianninijevo v Gorici. Predsednik goriške SKGZ, mimo vseh odprtih in nerešenih proble- mov slovenske šole v Italiji, o kateri je sicer do- bro seznanjen, je ministrici znal povedati le, da bi bilo dobro uvesti slovenščino v italijanske šole. To je nato postal osrednji predmet debate v naših medijih, kot da bi bili problemi itali- janske večine naš glavni problem, številna ne- rešena vprašanja, na katera je Sindikat sloven- ske šole v prejšnjih mesecih glasno opozoril, pa so popolnoma izostala tako na srečanju kot tudi v debati. Logika takega ravnanja, predvsem pa logika omenjenih stališč, očitno kaže na ogromen kompleks manjvrednosti, ki je prisoten v do- ločenih slovenskih sredinah in je izrazit predv- sem v krogih enega sicer vplivnejšega dela za- mejske politične levice. Mimo upravičenega dvoma, če gre le za kompleks manjvrednosti ali se morda tudi kdo na ta račun politično oko- rišča, ostaja dejstvo, da se takemu stanju duha moramo odločno upreti, ne glede če smo levo ali desno politično opredeljeni Slovenci v Itali- ji. Zato je v tem trenutku popolnoma nerazumlji- vo, zakaj strukture levega dela manjšine ne rea- girajo, breme stigmatizacije zgrešenih poli- tičnih izbir pa prepuščajo stranki Slovenska skupnost, Svetu slovenskih organizacij in tiste- mu delu levice, ki pri odločanju v SKGZ nima ključne besede. Marsikdo, ki ima vsaj malo zgodovinskega spo- mina, se bo verjetno spominjal časov takoj po neodvisnosti Slovenije, ko je SKGZ v odnosu do novonastale države odločno zahtevala, da mora manjšina ostati subjekt. Danes, ko se majejo stebri, na katerih manjšinski subjekt stoji, in ko bi bilo nujno, da bi ista stališča jasno in glasno zagovarjali predvsem v odnosu do Rima, kjer se v teh mesecih pišejo nova pravila skupnega civilnega sobivanja v Italiji, pa SKGZ nerazum- ljivo hlapčevsko molči, verjetno v hlapčevskem upanju, da bo rešila kako drobtinico, ki jo bo potem skušala prodati kot svoj veliki uspeh. Peter Černic www.noviglas.eu Te dan je usega' veseja' Tradicionalni božični koncert ZCPZ v stolnici sv. Justa v Trstu Svet okrog nas 22. januarja 20152 Povejmo na glas Resneje premisliti odnos z islamom eč kot razumljivo je, da je teroristični napad v Parizu pretresel vso Evropo in z njo ves razviti svet. Odzivi na dogodek so bili temu primerno zelo čustveno obarvani, kjer sta se prepletali bolečina in ogorčenje za- radi tolikšnega števila žrtev. Verjetno je še po- sebej v Franciji osrednjo vlogo odigral strah, češ da ni več mogoče računati na gotovost in varnost, saj ni rečeno, da je atentatov že konec. Vsi ti in podobni močni občutki so vihrali drug skozi drugega in so kot odgovor na pre- stano grozo porodili temu primerna stališča, med drugim vnovično Mohamedovo karika- turo. In prav ta hipni neposredni odgovor nam lahko daje misliti, ker se ni mogoče ubraniti občutka, da velja naš odnos z muslimanskim svetom premisliti resneje in globlje. Kot zares občudujemo vodstvo in novinarje satiričnega časopisa Charlie Hebdo, ki so vztrajanje na svojem prepričanju ne nazadnje plačali z la- stnim življenjem, tako si vendar želimo, da ne bi nadaljevanje izzivanja muslimanov postalo državna politična smer Francije, Evrope ali kar vsega razvitega sveta. Tukaj seveda ni kaj opo- rekati množičnemu poistovetenju z geslom “Jaz sem Charlie”, saj gre za solidarnost z žrtva- mi in obsodbo nasilja kot takšnega. Toda v igri je tudi sklicevanje na svobodo tiska, svobodo izražanja, ki je eden od temeljev naše zahodne demokracije. Vrednota te svobode seveda ne more biti vprašljiva, problem pa je urejanje globalnega odnosa z muslimanskim svetom, odnosa, kjer se v sedanjem času dramatično stikata možnost svetovnega spopada ali miru. Dejstvo je, da je za muslimane satirično obrav- navanje njihovih verskih vrednot žaljivo. Nam je to videti skrajno pretirana občutljivost, toda oni so v tej točki nepopustljivi. To seveda v ničemer, ampak v ničemer ne opravičuje na- silja, res v ničemer. Pri tem pa ne bi smeli po- zabiti, da ironiziranje verskih vrednot prizade- va tudi zmerne muslimane, s katerimi je dia- log možen. Kako bomo torej krepili dialog z zmernim islamom, če pa v imenu svobode izražanja žalimo verska čustva njegovih verni- kov? Kaj ni nadaljevanje tovrstnih žalitev lah- ko razlog, da se bo celo marsikateri od zmer- nih muslimanov nekega dne znašel v vrstah teroristov? Kaj potemtakem hočemo in kaj si želimo in mar nismo protislovni, ko si po eni strani prizadevamo za dialog in mir, istočasno pa smo ponosni na svobodo izražanja, s katero žalimo verska čustva druge vere? Protislovni smo celo pri zagotavljanju te svobode, saj je bil francoski komik Dieudonne' obtožen, češ da z vzklikom “Jaz sem Charlie Coulibaly”, ki je bil tretji napadalec, zagovarja terorizem. Se- danji vojaški konflikt s samoimenovano Islam- sko državo ter veliko število muslimanov v Evropi nedvomno kličeta po dosti bolj razčiščenih pojmih, kot smo jim priče sedaj. V nasprotnem primeru se bo že sprožena upora- ba sile povsod stopnjevala in usodno po- slabšala življenjske razmere tudi v območju naše zahodne civilizacije. Janez Povše V a graškem pokopa- lišču St. Leonhard je bil 11. decembra 2014, ob odkritju novega nagrobni- ka-kenotafa univ. prof. dr. Karla Štreklja, odlično organizi- ran, slovesen, dobro obiskan dogodek v počastitev 155-letni- ce Štrekljevega roj- stva. Projektant na- grobnika je arh. Marko Lavrenčič iz Vipave. Nov, okoli 900 kg težak keno- taf, je lociran opti- malno, poleg Štre- kljevega groba, opuščenega l. 1972, ob glavni pokopa- liški poti. Arh. Mar- ko Lavrenčič iz Vi- pave je ustvaril s parterno po- loženim, masivnim neobdelanim blo- kom kraškega kam- na impresivno pri- spodobo toplino iz- kazujoče odprte dlani. V ka- men vgrajena črna polirana plošča s pozlačenim dvoje- zičnim napisom govori o Štre- kljevi odličnosti. Blok obdaja N Ob 155-letnici Štrekljevega rojstva Nov nagrobnik našega velikega rojaka s Krasa GRADEC okvir, simbol kraških vrat, skozi katera je stopil Štrekelj v svet. Nagrobnik je izdelek kamnoseške delavnice Vojka Mužine iz Sela pri Ajdovščini. Njegovi sodelavci so opravili še prevoz, betonsko temeljen- je in montažo. Sredstva so za- gotovili sponzorji iz RS. Po- budnik in organizator hvale- vrednega projekta je bil Ivan Martelanc. Najzaslužnejši za uspeh celotnega projekta Spo- min na Karla Štreklja je prof. Ludvik Karničar iz Gradca. Decembrsko kultur- no prireditev je za- snoval in vodil prof. dr. Ludvik Karničar z Inštituta za slavistiko graške univerze. Po odkritju spomenika je prof. dr. Karničar predstavil bogat Štre- kljev opus, ki zajema jezikoslovje, literarno zgodovino in etnolo- gijo (zbral in sistemi- ziral je tudi 8.300 ljudskih pesmi, nad 1000 pravljic; več kot brata Grimm). Dr. Pe- ter Piffl-Percevic, županov predstavnik, je namenil delovanju in zaslugam našega rojaka s Krasa poudar- jeno spoštljive bese- de. Zbrane so nago- vorili še dekan graške FF ter ugledni avstrijski in slo- venski jezikoslovci. Med go- vorci je bil, najprej na poko- pališču, tudi akad. Jože Krašovec, podpredsednik SA- ZU. V drugem delu programa je bila predstavljena mono- grafija Gradec in Slovenci, na 408 straneh s prispevki 24 av- torjev. Slovesnosti na pokopa- lišču, zatem v dvorani, so se udeležili ČK RS v RA dr. Kurt Oktabetz, akad. Kajetan Gan- tar, akterji znanstvenih in izo- braževalnih ustanov iz RS, Štajerske, Koroške, Občine Ko- men, medijev, tudi TV ORF. Omembo zasluži tudi gesta vi- nogradnika g. Štreklja iz Gor- janskega, rojstnega kraja nje- govega soimenjaka, za izved- bo degustacije kraških vin. IM Tradicionalni novoletni sprejem Slovenske skupnosti tudi letos z uglednimi gosti in aktualnimi političnimi temami Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, tudi letos prireja tradicionalni novoletni sprejem, ki bo v petek, 23. januarja, z začetkom ob 19.30 uri v prostorih Grand Hotela Entourage v Gorici. Gre za že pričakovano srečanje, ki ob začetku novega leta vsakič privablja številne člane, somišljenike in prijatelje SSk, pa tudi izvoljene javne upravitelje in politično-institucionalne predstavnike iz FJK, Slovenije in sosednjih držav. Politični tajnik SSk odv. Damijan Terpin se bo v svojem nagovoru še posebej zaustavil ob trenutnem položaju Slovencev v Italiji in bo spregovoril o političnih razmerjih tako na krajevni kot tudi vsedržavni ravni ter o odnosih med Italijo in Slovenijo. V petek zvečer v Gorici Slovenska privatizacija - ustvarjanje lažne mitologije Vidim mrtve ljudi! prašanje privatizacije se v slovenski javnosti ne po- stavlja več kot ekonomska dilema. Prej bi lahko rekli kot del neke folklore. Prekmurska giba- nica, Na Golici in zavračanje tu- jih lastnikov. Ali celo, bolje rečeno, vprašanje privatizacije je vse bolj podobno neki sadoma- zohistični igrici, ki postaja folklo- ra. V skoraj štiriindvajsetih letih, odkar je Slovenija samostojna, so bile že večkrat izrečene načelne besede, da so danes drugačni časi, da mora zasebni kapi- tal odločneje vsto- piti v slovensko go- spodarstvo, da je potrebno ekonom- ske vzvode depoliti- zirati. Ampak vse to je bilo vselej samo prazno govoričen- je. Bla, bla, bla... Izvirni greh Ne, res ne gre več za ekonomsko vprašanje, ampak za vsakokratno pranje možganov, ki si ga pri- vošči tisti del slovenske javnosti z močnim glasom in dobrimi trobili. Vprašanje privatizacije se kot jara kača vleče vse od leta 1991. Bilo je eden od glavnih vzrokov za razpad koalicije De- mos, ko sta predsednik vlade Loj- ze Peterle in podpredsednik Jože Mencinger zagovarjala različne privatizacijske modele. Drugi je zagovarjal model, ki bi me- V nedžerjem omogočal lažji odkuppodjetij s pomočjo države. Ta istiMencinger je še danes eden od pomembnejših zagovornikov “nacionalnega interesa” oziroma nauka, po katerem se slovensko gospodarstvo ne sme prodajati. Ker so tujci nezanesljivi. Ker da je njihov izrecni namen izčrpati slovenske firme, delokalizirati poslovanje na cenejše trge in pu- stiti, naj firma potem pogine. Sliši se dokaj ksenofobno, sploh ko to zagovarjajo gorečni zastop- niki multikulturalizma. Patologija slovenskega duha Dejansko pa je tako govoričenje predvsem kazalec nekega pato- loškega stanja v Sloveniji. Bojaz- ni, ki se izpričujejo z morebitnim prihodom tujih lastnikov, so pro- jekcije hib zdajšnjega sistema v neke zunanje dejavnike. Gre za stanje, v katerega je slovensko go- spodarstvo zašlo zaradi ekonom- skega sistema, ki mu niso prere- zali popkovine z veliko materjo – državo. Vsemu temu se dodaja še precejšnja doza evroskepticizma, ki je seveda v vsakem trenutku dober marketinški prijem. Kriva sta itak vedno Bruselj in Berlin, nikoli pa skorumpiran in klien- telistični sistem, po katerem je doslej funkcioniralo slovensko gospodarstvo. V prejšnjih tednih je peticijo “Pre- prečite razproda- jo”, ki jo je obli- koval že omenje- ni Jože Mencin- ger s podporo stranke Združena levica, podpisalo 12 tisoč ljudi. In prav v tej peticiji postaja zelo očit- no tudi tisto pa- tološko stanje. Česa se podpisni- ki najbolj bojijo? Seveda, da bodo Slovenci z (raz) prodajo postali sužnji grdih in hudobnih multinacionalk. Dru- gič, da s privatizacijo Slovenija razprodaja gospodarsko suvere- nost. Tretjič, da Evropa Sloveniji ne sme postavljati pogojev, ker da se tako izvaja “ideološka odtuji- tev”. Četrtič, da privatizacija ni rešitev za “nedostojno vmešavanje” politike v gospodar- stvo. / str. 13 Andrej Černic Jože Mencinger V vrstah Slovenske zamejske skavt ske organizacije je minuli konec tedna prišlo do zamenjave vodstva. Dosedanja načelnika Očarljivi leopard (Paolo Bian cuzzi) in Vestna vidra (Jadranka Cergol) zapuščata vajeti orga ni zacije novima deželnima načel ni koma, Dobrosrčni pandi (Metki Šinigoj) in Veselemu gamsu (Petru Spazza panu). V deželno vodstvo pa so bili izvoljeni Ne pred vidljivi orel (Matej Kos), Refleksivni gams (Luka Kocjan čič), Iznajdljivi gams (David Ban delj), Kabaretski srnjak (Andrej Schart) in Zgovor - na vidra (Alenka Cergol). Slovenska zamejska skavtska organizacija Papež je obiskal Filipine “Bodite pogumni. Ne bojte se jokati!” apeževo sedmo apostolsko potovanje, ki se je začelo v torek, 13. januarja, na Šri- lanki, se je v nedeljo, 18. januarja, končalo na Filipinih s slovesno sveto mašo, ki se je je v manilskem parku Rizal udeležilo več kot se- dem milijonov oseb. Menda gre za najbolj številčno obiskano mašo v zgodovini. Kot je poročal Radio Vatikan, je sveti oče med homilijo spregovoril o najgloblji identiteti Filipincev ter jih spod- budil k varovanju družine, otrok in mladih. Papež se je v svoji homiliji poglo- bil v sporočilnost, ki ga Santo NiĖo (tako imenujejo kip otroka Jezusa na Filipinih) ima v našem življen- P ju: On še naprej oznanja,da je luč Božje milosti za-sijala nad svetom, kjer so prebivale sence. Prinesel je dobro vest o naši osvo- boditvi od suženjstva ter nas povedel po poti miru, pravice in pravičnosti. Po- leg tega nas spominja, da smo bili poklicani širiti Kristusovo kraljestvo v svetu. Poseben poudarek je sveti oče namenil bese- dam sv. Pavla, ki pravi, da smo vsi bratje in sestre v Kristusu. Apostol tudi pravi, da smo od tre- nutka, ko nas je Bog izbral, obilno blagoslovljeni: blagoslovil nas je z vsakršnim duhovnim blagoslo- vom v nebesih v Kristusu. Papež je dejal, da imajo te besede pose- ben odmev na Filipinih, saj so prva katoliška dežela v Aziji. / str. 16 Svet in Slovenske Organizacije 22. januarja 2015 3 Volitve za novega predsednika republike v četrtek, 29. januarja, v palači Montecitorio Italijanska državna politika se v teh dneh ukvarja z volilno zakonodajo in s pripravami na izvolitev novega predsednika republike. Predsednik Giorgio Napolitano je namreč prejšnji teden odstopil, tako kot je napovedal v trenutku, ko je pred dvema letoma zaradi čuta državnosti in kot garant nujnih reform sprejel ponovno kandidaturo. Kdo bo naslednji italijanski predsednik, pa ostaja velika neznanka. Prejšnji teden je zopet na dan prišlo ime Romana Prodija, ki pa je to možnost odločno zavrnil. Medtem politična pogajanja in volilni postopek že potekajo, volitve pa se bodo uradno začele prihodnji četrtek, 29. januarja, ob 15. uri, ko se bodo zbrali poslanci, senatorji in po trije predstavniki deželnih svetov (za Dolino Aosta samo eden). Palača Montecitorio, kjer ima svoj sedež poslanska zbornica, bo kraj, kjer bodo potekale volitve za novega predsednika republike. Tako imenovani veliki volivci (skupno jih je 1007) bodo imeli na razpolago tri volilne kroge, kjer bo za izvolitev potrebna dvotretinjska, od četrtega kroga dalje pa absolutna večina zbora. Napetosti v sklepni fazi sprejemanja volilnega zakona. Predlogi SSk Druga pomembna politična tema je državni volilni zakon, ki še najbolj pretresa Demokratsko stranko predsednika ministrskega sveta Mattea Renzija. Predsednik vlade je nekako med dvema ognjema, saj mu na eni strani nasprotuje skupina senatorjev Demokratske stranke, po drugi strani pa Silvio Berlusconi, ki zahteva, da se spoštuje t. i. dogovor iz ul. Nazareno. Tarča ostrih kritik skupine senatorjev Demokratske stranke je sistem zaprtih list, ki bodo po njihovem volitve spremenile v imenovanja. Izstop Sergia Cofferatija iz Demokratske stranke pa je še dodatno zaostril odnose v trenutno največji italijanski politični stranki, ki je stalno na robu razkola. Kakšen bo na koncu volilni zakon, pa je pomembno tudi za slovensko narodno skupnost v FJK, saj je stalno na nitki vprašanje, ali bo izpolnjeno določilo 26. člena zaščitnega zakona 38/01. V njem je namreč zapisano, da volilni zakon za senat in poslansko zbornico vsebuje določila za olajšano izvolitev predstavnika Slovencev v FJK. V tem smislu je deželni tajnik SSk Damijan Terpin stalno v stiku z južnotirolskimi parlamentarci SVP, po katerih je bilo vloženih že nekaj predlogov. Vse do danes pa ni znano, ali bo to določilo zapisano v zakonu ali pa bo za to morala poskrbeti vlada v izvajalnih ukrepih. Deželni svet FJK je izbral tri velike volivce Italijanska ustava v členu 38 določa, da vsak deželni svet izbere tri predstavnike za izvolitev predsednika republike (Dolina Aosta ima samo enega) in tako je v ponedeljek deželni svet FJK določil lastne “velike volivce”. Na podlagi tajnega glasovanja so bili izbrani Franco Iacop (26 glasov), Debora Serracchiani (25 glasov) in predstavnik opozicije Renzo Tondo (13 glasov). Gabrovec je pisal odbornikoma Panontinu in Telesci v zvezi z razpisi za delovna mesta v deželni upravi Podpredsednik deželnega sveta in deželni svetnik SSk Igor Gabrovec se je s pismom obrnil na deželna odbornika Panontina in Telesco v zvezi z razpisnimi natečaji za nova delovna mesta pri deželni upravi (na spletni strani www. regione. fvg. it, na linku “concorsi”). Gabrovec opozarja oba odbornika, “da v besedilih natečajev ni nobene omembe poznavanja manjšinskih jezikov. Pomen manjšinskih jezikov je izpostavljen z državnimi in deželnimi zakoni, vendar bistvenega pomena je, da načela tudi uresničujemo”. Za predstavnika SSk slovenščina, furlanščina in nemščina “niso namreč tuji jeziki, ampak priznani jeziki naše dežele, ki so uporabni na vseh nivojih javne uprave”. Zaradi tega je potrebno, da postanejo zaščitna načela normalna praksa, in to še posebno v prihodnjih razpisih, ki se pripravljajo v okviru zdravstva. Ravno v okviru reforme zdravstva je Gabrovec dosegel, da je bilo vneseno načelo o uporabi slovenščine in drugih priznanih manjšinskih jezikov na območjih narodne zaščite za tiste javne storitve, ki so neposredno namenjene občanom. Deželni svetnik SSk Gabrovec vsekakor vabi vse tiste, ki se nameravajo predstaviti na omenjene natečaje, da v svojih življenjepisih zabeležijo tudi znanje slovenščine in drugih manjšinskih jezikov, saj gre za pomemben dodatek, ki bi ga morala Dežela FJK tudi primerno upoštevati. Kratke leno prizadevanje za ohranitev slovenske zavesti, jezika in kulture ter učinkovito črpanje evropskih sredstev za razvoj obmej- nega območja sta bili osrednji temi 45. srečanja Slovencev videmske pokrajine in Posočja, ki je po- tekalo v soboto, 17. januarja, v Kobaridu. Na srečanju so tudi podelili Gujonovo nagrado za za- sluge pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Letošnja prejemnika sta bila pokrajinski predsed- nik Sveta slovenskih organizacij Giorgio Banchig in nekdanja ravnateljica dvojezične šole v Špetru Živa Gruden. Slavnostna govornika sta bila pred- sednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dor- bolo' in predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez. Ob številnih županih z obeh strani meje ter predstavnikih slovenske na- rodne manjšine v FJK so se dogodka udeležili tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Go- razd Žmavc, podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec in slovenska generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš. 45. srečanje Slovencev videmske pokrajine in Po- sočja, ki ga organizirajo občine Kobarid, Bovec in Tolmin ter Upravna enota Tolmin, se je začelo s srečanjem obmejnih županov v dvorani Doma Andreja Manfrede v Kobaridu. Okrogla miza, na kateri sta bila prisotna predsednik Brglez in mini- ster Žmavc, je imela kot glavni točki predstavitev osnutka čezmejnega programa Italija – Slovenija 2014-2020 ter aktivnosti v okviru obeleževanja 100-letnice 1. svetovne vojne. Sledilo je srečanje s predstavniki Slovencev iz zamejstva; udeležili so se ga Drago Štoka in Giorgio Banchig za SSO ter Rudi Pavšič in Luigia Negro za SKGZ. Predsednik SSO Štoka je pri tem tako izrazil svoje zadovoljstvo: “Bil je to sicer krajši pogovor, vendar poln pomem- bnih vsebin o najbolj perečem dogajanju v zamej- stvu. Osebno sem izpostavil nujo, da Italija prizna v novem državnem volilnem zakonu zajamčeno zastopstvo slovenski manjšini, kot je to urejeno v Italiji. Imamo namreč pravico, da si svoje pred- stavnike izbiramo sami, kot nam omogoča deželni volilni zakon. Druga pomembna točka je zadevala evroprojekte v prihajajočem programskem obdob- ju in pri tem je potrebno izkoristiti boga- to izkušnjo, ki smo si jo pridobili z evro- projektom Jezik/Lingua. Tako predsedni- ka Brgleza kot ministra Žmavca smo tudi seznanili s potekom odpiranja Tržaškega knjižnega središča, ki dobro napreduje. Zelo sem vesel, da je Gujonovo priznanje prejel tudi naš pokrajinski predsednik Giorgio Banchig. Njemu in seveda Živi Gruden iz srca čestitam”. Slavnostni del srečanja je bil v Kulturnem domu v Kobaridu in ga je uvedel koba- riški župan Robert Kavčič. Ob kulturnem programu so bile glavne točke slavnostna govora in podelitev Gujonovih nagrad. Za Slovence iz videmske pokrajine je spregovorila Bruna Dorbolo', ki je podčrtala velik pomen evropskih projektov in pri tem omenila uspešno izvajanje pro- jekta Jezik/Lingua, ki se končuje. V pripravi pa je nov projekt, za katerega si bo treba ze- lo prizadevati. Pred- sednik Državnega zbo- ra Republike Slovenije Milan Brglez je svoje razmišljanje usmeril v ovrednotenje dolgo- letnega prizadevanja Slovencev v videmski pokrajini za ohranitev lastne identitete in jezika, ki je bilo še posebej zahtevno v hudih časih fašistične asimilacije, med vojno in žal tudi po njej vse do današnjih dni. Podelitev Gujonove nagrade je sklenilo 45. srečan- je Slovencev videmske pokrajine in Posočja. Kot smo že na začetku zapisali, je to pomembno priz- nanje za zasluge pri ohranjanju slovenske narodne identitete, jezika in kulture, skupaj z Živo Gruden, prejel Giorgio Banchig. Na naše vprašanje, kaj mu pomeni ta nagrada, je tako odgovoril: “Zahvalju- jem se organizatorjem, da so se odločili zame. Na- grado jemljem kot pomembno priznanje za dol- goletno in poglobljeno raziskovanje slovenske kul- ture in zgodovine na področju Benečije. Prejem Gujonove nagrade vidim tudi kot priznanje za uredniško delo pri štirinajstdnevniku Dom in za skupino ljudi, ki so pri tem sodelovali od leta 1980 naprej ter se aktivno vključevali pri oblikovanju pomembnih sprememb, od narodnega zatiranja do priznanja na podlagi državnega zaščitnega za- kona 38/01 in njegovega izvajanja. Julijan Čavdek K o sprejetju sporne deželne reforme za kra- jevne uprave oziroma deželnega zakona 26/2014, ki je bil 17. decembra objavljen v deželnem uradnem listu, je sedaj na vrsti deželni odbor predsednice Debore Serracchiani, ki mora pripraviti načrt za teritorialno ureditev in ga po- slati v pregled posameznim občinam. Ni nobena skrivnost, da je že v postopku pripra- vljanja in sprejemanja deželnega zakona 26 krožil neformalen predlog. Tudi na območju so se začela posvetovanja, tako smo za tržaško po- krajino slišali predlog, da bi se kraške občine združile in bile nekoliko bolj enakovredne občini Trst. Na Goriškem se govori o dveh združenjih, kjer bi glavno besedo imeli občini Gorica in Tržič. V tem primeru bi slovenski občini Sovod- nje ob Soči in Števerjan sobivali z Gorico, Do- berdob pa s Tržičem. Razdelitev, ki nam ne kaže nič dobrega. Možne pa so seveda tudi drugačne rešitve, celo, da bi bila sedanja go- riška pokrajina eno samo me- dobčinsko združenje. Pri vseh teh pri- pravah pa je bolj malo slišati, kako bodo spoštovana zaščitna do- ločila iz zakona 38/01 in iz deželnega zakona 26/2007. V tem smislu je v prejšnjih dneh nasto- pil deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki “pre- dlaga povezovanja med majhnimi občinami, ki jih druži dvojezično upravljanje in delovanje”, kot se npr. dogaja v Benečiji, kjer “skupina župa- nov snuje povezavo med občinami iz zaščitenega območja in nekdanje gorske skupnosti ter se pre- verjajo vse možne rešitve za Kanalsko dolino”. Še pred tem bo moral načrt deželnega odbora prejeti mnenje Sveta krajevnih avtonomij. Deželni svetnik Gabrovec izpostavlja dejstvo, da je v deželnem zakonu 26/2014 “izrecno navede- no območje dvaintridesetih občin, kjer je zgo- dovinsko prisotna slovenska manjšina”, in pri tem dodaja, da “se že nekaj časa iz uradov dežel- ne administracije širi teorija, da so možna odsto- panja čisto teoretična, vezana na minimalne spremembe in torej neuporabna, toliko da sku- pinam županov, ki tako na Videmskem kot tudi na Tržaškem in Goriškem snujejo neke svoje pre- dloge, kratko malo odsvetujejo vsako iniciativo”. To pa je skregano z duhom zakona, ki zapoveduje “soudeležbo županov in njihovo aktivno vlogo”. Pri tem Gabrovec poziva župane, “da pohitijo z dogovarjanjem”. “Če se na območju avtonomno izoblikujejo resni in utemeljeni predlogi, potem res ne vidim, kako naj jih deželna vlada, ne glede na njene želje in pričakovanja, prezre. Sama ita- lijanska ustava izpostavlja pomen in subjektivi- teto občin kot osnovno javnoupravno celico. Av- tonomija občin je, vsaj načelno, zabeležena tudi v uvodnem delu deželnega zakona. Zato še zlasti župane in županje dvojezičnih občin od Doline do Števerjana vabim, da še najprej med sabo pre- verijo možnost vzajemne povezave – brez Trsta in Gorice, pa čeprav to ne diši deželnemu odbor- niku in, posledično, tudi ne najvišjim deželnim funkcionarjem”, še dodaja deželni svetnik SSk, za katerega je nadvse pomembno, da se teži k “ohranjanju čim večje povezanosti med ob- močji, ki poleg slovenskega kulturnega-jezikov- nega-narodnega značaja jih druži ista želja po ohranjanju avtonomije”. JuČ P Igor Gabrovec poziva župane Pospešen potek oblikovanja medobčinskih združenj 45. srečanje Slovencev videmske pokrajine in Posočja Giorgio Banchig prejemnik Gujonove nagrade Giorgio Banchig je sedanji pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij za Videmsko, še pred tem pa časnikar, publicist in vsestranski kulturni delavec. Rodil se je 19. aprila 1947 v Landarju. Po opravljenem študiju teologije v Vidmu je magistriral na papeški univerzi Sv. Tomaža (Angelicum) v Rimu ter nato nekaj let poučeval na višji srednji šoli “Malignani” v furlanski prestolnici. Leta 1980 je postal prvi poklicni urednik mesečnika Dom, ki je pod njegovim urednikovanjem (leta 1983) prerasel v štirinajstdnevnik. Leta 1998 je bil pobudnik ustanovitve založniške zadruge Most in leta 1999 informacijskega biltena Slovit, ki italijanskemu bralcu odkriva položaj slovenske manjšine. Banchig je še danes odgovorni urednik Slovita. Leta 1996 je dal pobudo za ustanovitev krovnega kulturnega združenja katoliških Slovencev v videmski pokrajini Blankin in postal njen predsednik. V združenje so včlanjeni številni posamezniki ter osem društev in skupin iz Benečije, Rezije, Kanalske doline in Vidma. Od leta 1996 je pokrajinski predsednik za videmsko pokrajino Sveta slovenskih organizacij. V tej vlogi je veliko pripomogel k sprejemu državnega (2001) in deželnega (2007) zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Velike zasluge ima pri podržavljenju dvojezičnega vrtca in osnovne dvojezične šole ter odprtju dvojezične srednje šole. Bil je med ustanovitelji Inštituta za slovensko kulturo in vseskozi njegov podpredsednik; skrbel je za strokovno organizacijo Beneških kulturnih dnevov. Nekaj let je bil tudi predsednik Zavoda za slovensko izobraževanje. Velja za najboljšega poznavalca beneške zgodovine. Veliko je raziskoval in odkril. Napisal je nešteto prispevkov o zgodovini in kulturi Benečije za knjige, revije in razne publikacije, pa tudi tekste za predstave Beneškega gledališča. Uredil je veliko knjig in drugih publikacij, med temi naj omenimo knjigo o slavnem beneškem jezuitu, p. Antonu Banchigu, in o cerkvah v vasi Ofijan. Doma, v Italiji, Sloveniji in po svetu, med drugim tudi v ZDA, Argentini in Bruslju, je imel številna predavanja o Benečiji. Leta 1985 je uredil in objavil Cuffolov dnevnik o drugi svetovni vojni in leta 2013 uredil tudi drugo pregledano in dopoljneno izdajo z opombami in analitičnimi kazali. Istega leta je izdal knjigo Benečija, ko se mala in velika zgodovina srečata. Delo v slovenščini in italijanščini zapolnjuje praznino v poznavanju krajevne zgodovine, saj so jo mnogi avtorji doslej obravnavali le po posameznih obdobjih ali na bolj splošen način. Življenje in delo Giorgia Banchiga Kristjani in družba22. januarja 20154 Srečanje številčnih družin v Rimu “Vlagati v otroke pomeni rojevati prihodnost” dneh od 26. do 28. decembra 2014, ob koncu leta, ko je Italija doživela doslej najnižjo stopnjo demograf- ske rasti, je Rim postal evropska prestolnica številčnih, t. i. XXL-družin. Ob prvi okrogli obletnici združenja ANFN (Associazione nazionale famiglie numerose) se je nekaj tisoč ljudi zbralo v italijanski prestolnici, da bi proslavili jubilej, pregledali prehojeno in načrtovali nadaljnjo pot ter prisluhnili besedam svetega očeta na nedeljski avdien- ci v Avli Nervi v Vatikanu. Družinam iz vse Italije - od Sicilije do alpskih dežel - se je ob tej priložnosti pridružilo nekaj predstav- ništev družin iz Španije, Nemčije, Madžarske, Poljske in celo Lat- vije. Sorodna združenja po vsej evropi so včlanjena v Evropsko zvezo številčnih družin ELFAC (European Large Families Confe- deration), ki je bila uradno ustanovljena leta 2004, danes pa predstavlja kar 50 milijonov Evropejcev (okrog 9 milijonov družin). Zveza skuša v različnih sredinah predstavljati gospodar- ske in družbene interese (velikokrat zapostavljenih!) družin z otroki na splošno, še posebej pa številčnih družin, saj te (zlasti v kriznih obdobjih) prve zdrsnejo na rob revščine. Povsem pa je jasno, da je družinsko okolje z več otroki najbolj primerno za zdravo vzgojo otrok, njihovo vključevanje v družbo ter zagota- vljanje medsebojne podpore in solidarnosti med generacijami. O ANFN Združenje ANFN je nastalo 26. julija (na praznik svetih Joahima in Ane, Marijinih staršev in Jezusovih dedkov) 2004 v Brescii. Do zamisli je prišlo, ko sta se dva očeta številnih otrok, Mario Sberna in Enrico Cinelli, srečala v trgovini pred prodajnim pul- tom z ribami, ki si jih seveda nista mogla privoščiti. Sberna je postal ustanovitelj italijanskega združenja, ki želi povezovati v mrežo številčne družine, jih podpirati in tudi zastopati na ra- zličnih upravnih ravneh. Danes je združenje prisotno v vseh deželah in se lahko ponaša s tem, da stalno raste: vsak teden (!) se pridruži okrog 45 novih družin. ANFN ima svoje glasilo Test positivo, ki se tiska v 20 tisoč izvodih, in portal www. famiglie- numerose. org, ki je v prejšnjem letu doživel več kot 100 tisoč obiskov. Sberna, ki je zaznamoval združenje s svojo močno karizmo, je bil pred dvema letoma izvoljen v poslansko zbornico in tako na najvišji politični ravni zastopa potrebe velikih družin, čeprav sam trdi, da kolegi v parlamentu “mrzijo družine z otroki ali so do njih ravnodušni”... Ni postal parlamentarec, ker bi si to želel: nekaj časa se je branil, nato pa so ga prijatelji prepričali. Sprejel je - s privolitvijo žene Egle - samo pod pogojem, da bi mu to ne spremenilo življenja. Znano je, da od (dobre!) plače zadrži toliko, kolikor je prejemal prej, ko je bil zaposlen kot upravitelj škofij- skega semenišča v Brescii, in sicer 2.500 evrov. Ostalo razdeljuje potrebnim oz. v dobre namene. V združenju obstaja tudi posvetovalno telo oz. nekak politični observatorij, ki raziskuje in pripravlja konkretne politične pre- dloge. Doslej je že sklenil več kot 250 konvencij, ki članom omo- gočajo, da nakupujejo vsakdanje dobrine oz. sklepajo nekatere pogodbe po ugodnejših cenah. Znotraj združenja obstajajo različne 'mreže' solidarnosti in obli- ke vzajemne pomoči: obstaja več desetin skupin, ki skrbijo za nakupe na debelo po nižji ceni; v povezavi z zvezo Banco ali- mentare oz. s pomočjo velikodušnih zasebnih darovalcev okrog tisoč družin v ekonomski stiski redno prejema osnovne pre- hrambene izdelke. ANFN ima tudi svojo nogometno državno reprezentanco, ki je v poseben ponos združenju. V glavnem jo sestavljajo - ne prav rosno mladi - nekdanji poklicni športniki, danes očetje štirih, petih ali celo desetih otrok. Ekipa, ki je že igrala na glavnih ita- lijanskih stadionih, se seveda udeležuje zlasti tekem, ki imajo poseben, simboličen pomen. Septembra 2014 je npr. šla v Sveto deželo, kjer je igrala več tekem z ekipami različnih narodnosti in verstev, da bi - tudi v prisotnosti krajevnih političnih oblasti - spodbudila razmislek o bratstvu med različnimi in miru v sve- tu. Številčne družine v Italiji Po podatkih državnega statističnega zavoda Istat je v Italiji nekaj več kot 850 tisoč družin, ki imajo vsaj 3 otroke. Med temi je 171.200 družin z vsaj 4 otroki. Od teh ima 139 tisoč družin 4 otroke, skoraj 24 tisoč družin 5 otrok, 5.550 družin 6 otrok, 1.660 družin 7 otrok, 557 družin 8 otrok, 231 družin 9 otrok, 82 družin 10 otrok, 37 družin 11 otrok, 16 družin 12 oz. 13 otrok, 9 družin 14 oz. 15 otrok. V združenje ANFN je včlanjenih 17 tisoč družin, to pomeni pri- bližno 102 tisoč državljanov. Najštevilčnejša je družina Anania, ki ima 16 otrok: najstarejši ima 19 let, najmlajši eno. Številčne družine o sebi menijo, da so pač navadne družine, čeprav večina ljudi morda gleda nanje kot na bele muhe. Eni jih imajo za junaške, drugi za neodgovorne in naivne. Rimski week-end Prvi večer, 26. decembra, so se udeleženci shoda srečali pod ve- likim šotorom športnega objekta Parco della Madonnetta v ju- gozahodnem predmestju Rima. Tam so imeli svoj praznik z gla- sbenimi točkami in gledališkimi prizorčki, ki so jih seveda pri- pravile nekatere družine. Jutro drugega dne je bilo posebno zanimivo. Pri okrogli mizi so o združenju spregovorili ustanovitelja Mario in Enrico, briljantna časnikarka RAI, mati štirih otrok, globoko duhovna in neverjetno duhovita mlada pisateljica Costanza Miriano, predsednik foru- ma, ki združuje italijanska družinska združenja, Francesco Bel- letti, podpredsednica zveze ELFAC Regina Florio in družinski po- sredovalec Marco Scarmagnani. Predstavili so izid nove knjige o številčnih družinah z naslovom Il ritorno della cicogna, ki sta jo uredila Regina Florio in Mario Sberna, pa tudi res dobro narejen dokumentarni film, ki ga je posnel izkušeni 'filmaker' Mauro Bazzani, oče osmih otrok. Po- poldne je bil občni zbor z volitvami, na katerih so člani izbrali novo vodstvo. Za predsednika je bil potrjen dosedanji predsednik Giuseppe Butturini, ki z ženo, desetimi otroki in vnuki živi blizu Padove. Žena Raffaella je vse navzoče spodbudila, naj bodo vsak dan srečni z družino, ki so jo prejeli v dar od Boga, in naj bodo tudi vsak dan zadovoljni s soprogom, kajti povezan zakonski par “omogoča otrokom, da rastejo v čudovitem vrtu, jim daje rasti in jih utrjuje na edinstven način”. Tridnevno srečanje je doseglo vrhunec v nedeljo, 28. decembra. V Avli Nervi je za številčne družine daroval mašo msgr. Vincenzo Paglia, predsednik papeškega sveta za družino. Sledila je avdienca s papežem Frančiškom, ki je družinam z otroki, pa tudi dedkom namenil čudovite besede (zato njegov govor objavljamo v celoti). Enkratno doživetje! Kot zanimivost povejmo, da je pred Bergogliom imel posebno avdienco s številčnimi družinami Pavel VI. pred približno 50 leti. Tedaj je bilo v Italiji tri milijone družin z vsaj štirimi otroki, danes jih je manj kot dvesto tisoč... “Vlagati v otroke pomeni ro- jevati prihodnost”, trdi Sberna, čeprav se zaveda, da družine z več otroki z večjo lahkoto zdrsnejo pod prag revščine. Če so družine družbene celice, so številčne družine posebno bogate in vitalne celice, je dejal papež. “In država ima samo korist od tega, če vlaga vanje”. / DD V Papež Frančišek na avdienci 28. decembra 2014 “Številčne družine so upanje za družbo!” apež Frančišek se je 28. decembra v Avli Nervi v Vatikanu srečal s številčnimi družinami. Tako jih je nagovoril: “Dragi bratje in sestre, dober dan. Naj- prej eno vprašanje. Moja radovednost. Ob kateri uri ste se zbudili? Ob petih? In niste zaspani? Zadovoljen sem, da se lahko z vami srečam ob desetletnici združenja, ki zbira v Italiji skupaj šte- vilčne družine. Vidi se, da imate radi družino in imate radi življenje. In lepo se je zahvaliti Gospodu za ta dan, na ka- terega obhajamo Sveto Družino”. Tako je papež Frančišek pred opoldansko molitvijo nagovoril veliko številčnih družin, okoli 7000 oseb, v dvorani Pavla VI. v Vatikanu. Darovanje v templju Današnji evangelij nam predstavlja Marijo in Jožefa, ki neseta Dete Jezusa v tempelj in tam srečata dva starčka, Simeona in Ano, ki prerokujeta o Detetu. To je podoba 'širše' družine, morda tako kot so vaše, kjer se različne generacije srečajo in si medse- bojno pomagajo. Zahvaljujem se msgr. Pa- gli, predsedniku Papeškega sveta za družino, on je izvedenec za te stvari in si je zelo želel ta trenutek, msgr. Beschiu, ki je zelo sodeloval pri rojstvu in rasti vašega združenja, ki se je začelo v mestu blaženega Pavla VI., v Bresci. Najlepši sadovi zakonske ljubezni Prišli ste z najlepšimi sadovi vaše ljubezni. Materinstvo in očetovstvo sta Božja darova, toda sprejeti dar, čuditi se nad njegovo le- poto ter storiti, da sveti v družbi, to je vaša naloga. Vsak vaš otrok je edinstvena stva- ritev, ki se ne bo ponovila v zgodovini člo- veštva. Ko se doume to, oziroma to, da je bil vsak od Boga hoten, smo osupli, kakšen čudež je vsak otrok. Vsak otrok pa spreme- ni življenje. Življenje se spremeni. Vi dečki in deklice ste ravno to, vsak od vas je edin- stven sad ljubezni. Prihajate iz ljubezni in rastete v ljubezni. Ste edinstveni, toda ne sami. To, da imate brate in sestre, je za vas zelo dobro, saj so sinovi in hčere številčnih družin že od ranega otroštva bolj sposobni bratskega občestva. V svetu, pogosto zaz- namovanim s sebičnostjo, je številčna družina šola solidarnosti in medsebojne razdelitve in ti drži sta potem v dobrobit vse družbe. Dobro drevo rodi dobre sadove Vi otroci in mladostniki ste sadovi drevesa družine, saj ste dober sad drevesa, ki ima dobre korenine, ki so stari starši, in dobro deblo, ki so starši. Jezus je rekel, da vsako dobro drevo prinaša dobre sadove in vsako slabo drevo slabe sadove (prim. Mt 7,17). Velika človeška družina je kakor gozd, v ka- terem dobra drevesa prinašajo solidarnost, občestvo, zaupanje, medsebojno pomoč, varnost ter zadovoljno zmernost, prijatel- jstvo. Navzočnost številčnih družin je nam- reč upanje za družbo. Zaradi tega pa je zelo pomembna tudi navzočnost starih staršev. To je dragocena navzočnost bodisi za prak- tično pomoč bodisi in predvsem zaradi vzgojnega prispevanja. Stari starši namreč v sebi ohranjajo vrednote nekega ljudstva, družine in to pomagajo staršem posredo- vati naprej. V prejšnjem stoletju so stari starši posredovali vero najprej, so prinašali h krstu otroke. Dragi starši, hvaležen sem vam za zgled lju- bezni do življenja, ki ga vi varujete od spočetja do naravnega konca, kljub vsem oviram in težavam življenja in ki vam ga žal javne institucije ne pomagajo vedno prenašati. Upravičeno poudarjate, da itali- janska ustava v 31. členu zahteva posebno skrb za številčne družine, vendar pa v re- snici to ni tako. Želim torej, tudi ko pomi- slim na nizko nataliteto, ki jo v Italiji že ne- kaj časa zaznavajo, 1%, to ni nič, večjo po- zornost tako politike kot javne uprave na vseh nivojih, da takšne družine dobijo predvideno podporo. Vsaka družina je ce- lica družbe, toda številčna družina je bo- gatejša in vitalnejša celica in za dobro države je, da vlaga vanjo. Dobrodošlo je, če se družine združujejo v združenja, kakor v to italijansko ali kakor druge tukaj zastopane iz drugih evropskih držav, in dobrodošla je mreža združenj družin, ki je sposobna biti navzoča in vid- na v družbi in politiki. Sveti Janez Pavel II. je glede tega dejal: “Družine se morajo ved- no bolj zavedati, da so one 'protagonistke' tega, kar imenujejo 'družinska politika', in da morajo prevzeti odgovornost za preo- brazbo družbe. V nasprotnem primeru bo- do one prve žrtve zla, ki so ga le brezbrižno opazovale (Familiaris consortio 44). Priza- devanje, ki ga združenja družin opravljajo v različnih forumih, narodnih ali krajev- nih, je ravno to, da v družbi in preko držav- nih zakonov spodbujajo vrednote in po- trebe družine. Dobrodošla so tudi cerkvena gibanja, v ka- terih ste vi iz številčnih družin še posebej navzoči in dejavni. Vedno se zahvaljujem Gospodu, ko vidim očeta in mamo šte- vilčne družine skupaj z njihovimi otroki, vključene v življenje Cerkve in družbe. S svoje strani sem vam blizu z molitvijo in vas izročam v varstvo Svete Družine: Jezu- sa, Marije in Jožefa. Lepa novica je, da se ravno v Nazaretu gradi hiša za družine z vsega sveta, ki poromajo tja, kjer je Jezus rastel in se krepil v modrosti in milosti (prim. Lk 2,40). Še posebej pa molim za najbolj preiz- kušane družine zaradi ekonomske krize, ti- ste, kjer je oče ali mati ostal brez dela, to je hudo, kjer ga mladim ne uspe najti, za družine, ki so preizkušane v tem, kar jim je najdragocenejše, in za tiste, ki jih napada skušnjava, da se prepustijo osamljenosti ali razdeljenosti. Dragi prijatelji, dragi starši, dragi otroci, dragi mladi, dragi stari starši, lep praznik vsem! Naj bo v vsaki vaši družini obilje Božje nežnosti in tolažbe. Iz srca vas bla- goslavljam. In vi, prosim vas, nadaljujte z molitvijo zame, ki sem morda za vas vse dedek. Hvala. Sedaj vsi skupaj molimo k Mariji, da prejmemo blagoslov”. P Mario SbernaCostanza MirianoRegina FlorioGiuseppe Butturini Na avdienci pri papežu foto dpd Kristjani in družba 22. januarja 2015 5 Razstava med 19. aprilom in 24. junijem 2015 v Turinu Sindon, največja ljubezen azstava z mladimi in z osebami, ki trpijo. Tako si je nadškof Nosiglia za- mislil slovesno razstavo, ki bo med 19. aprilom in 24. junijem 2015 spet priklicala “ljudstvo sindona”, da bi videli in molili pred tisto Podobo, ki z veliko izrazno močjo spominja na trpljenje in smrt Jezusa Kristu- sa. Zakaj mladi, zakaj bolniki? Razstavo leta 2015 je dovolil papež Frančišek zaradi 200. obletnice rojstva sv. Janeza Bo- ska, ustanovitelja salezijanske družine: ta “jubilej” bo privabil v Turin z vsega sveta mlade (in manj mlade), ki so obiskovali šole, župnišča in športna igrišča v imenu don Boska. Sam Frančišek bo v Turinu 21. junija: to je naznanil na av- dienci na Trgu sv. Petra 5. no- vembra lani. To potovanje bo zanj tudi nekaka “vrnitev h ko- reninam”: iz Turina in gričev- natega območja Monferrata je namreč družina Bergoglio, ta- ko kot številni drugi izseljenci iz Piemonta, odpotovala v Ar- gentino. Kar se tiče bolnikov, je poveza- R va s sindonomneposredna:kdor pozna bo- lečino na telesu ali na duši, kdor živi zra- ven bolnikov, ima globoko iz- kušnjo skrivno- sti bolečine; tu- di zato je bolj nagnjen k te- mu, da “pre- pozna” in skuša lajšati trpljenje dru- gih, kolikor je to mogoče. Po- zornost do sve- ta bolezni vodi do pristnega in pravega razloga razstave: motriti obličje Gospo- da, da bi šli iz sebe in “služili bratom”. To je smisel gesla, ki ga je varuh Nosiglia izbral za to razstavo: “Največja ljubezen”. Jezusove besede v 15. poglavju Janezovega evangelija spomin- jajo na to, da nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da da življenje. Zato razodevajo Božjo ljubezen do nas, ki smo prejeli Božje življenje v Kristu- su. “Največja ljubezen” nas va- bi, nas sili, da bi prepoznali Gospoda v bratih - v revnih, v potrebnih, v trpečih. Razstava sindona, slavje in ro- manje, versko in duhovno, močan trenutek življenja Cer- kve, je tudi velika priložnost za Turin in njegovo ozemlje: da bi ga ljudje spoznali, da bi ponu- dil svojo sposobnost spreje- manja, ki se je v zadnjih letih razvila v količini in kakovosti. Zlasti dnevi okrog obiska pa- peža Frančiška, ko se bo prišlo srečat z njim na tisoče mladih, bodo pokazali “novi obraz” Turina. Kot se je že zgodilo ob zadnjih razstavah svete- ga prta (od leta 1998 dalje), sta se Turin in Piemont dejavno zavze- la za organizacijo raz- stave. V Organizacij- skem odboru so poleg škofije prisotni mestna uprava, Pokrajina Tu- rin, Dežela Piemont, dve bančni fundaciji (San Paolo in CRT), sa- lezijanci in Deželno ravnateljstvo za spome- niško varstvo. Sočasna prisotnost Expo-ja v Mi- lanu bo menda po- večala število obiskoval- cev tudi v Turinu. Namen je, da bi uresničili raz- stavo, na kateri ima prav vsak- do možnost videti sindon in bolje spoznati - cerkvene, pa ne samo - stvarnosti Turina ter njegovega območja. Zato je, kot vedno doslej, obisk razstave turinskega prta popolnoma brezplačen, obvezna pa je re- zervacija (tudi ta je brez- plačna). Prijavite se lahko iz- ključno prek interneta, in sicer na uradnem portalu svetega prta www. sindone. org. Ob delovnikih je možno najti informacije na te- lefonski številki 011.5292550 (cena kli- ca je odvisna od lastne- ga telefonskega opera- terja). (prev. DD) Priprava praznovanja 50-letnice slovenskega skavtizma na Goriškem Enkrat skavt, vedno skavt! Če je v tebi to geslo še vedno živo ali pa bi ga rad obudil, pridi na informativno srečanje za pripravo praznovanja 50-letnice slovenskega skavtizma na Goriškem. Letniki 1970, -71, -72, -73 in -74 se srečamo v petek, 6. februarja, ob 20. uri, na skavtskem sedežu v Gorici. Goriški romarji v Sveti deželi V sredo, 31. decem - bra 2014, so udele - ženci škofijskega romanja v Sveto de - želo z letalom po leteli do Telaviva. Vse do praznika Svetih treh kraljev so v sprem - stvu goriškega nadškofa msgr. Carla Redaellija obiskali Betlehem, si ogledali Mrtvo morje, Galilejo in Nazaret ter Oljsko goro in Je ruzalem. Na vsakem kraju so z branjem svetopisemskih od - lomkov podoživljali Jezusovo pot od Betle hema do Kalvarije, kjer danes stoji Božji grob. Posebna duhovna doživetja so bili vsakodnevne sv. maše, procesija v Nazaretu, obnova krsta pri Jordanu in križev pot po jeruzalemskih ulicah. Goriški romarji so bili razdeljeni v dve skupini. Eno je vodil goriški duhovnik Giorgio Giordani, drugo pa komisar za Sveto deželo in frančiškan Giuseppe Battistelli. / JuČ Iz beležke goriškega nadškofa V četrtek, 22. januarja, se bo msgr. Carlo R. M. Redaelli ob 18. uri v metodistični cerkvi v ul. Diaz udeležil ekumenske molitve ob tednu za edinost kristjanov. V petek, 23. t. m. , bo ob 18. uri maševal v cerkvi sv. Ignacija na travniku za časnikarje in tiskarje ob prazniku zavetnika sv. Frančiška Saleškega. V soboto, 24. t. m. , bo ob 15.30 v župniji svetih Nikolaja in Pavla v Tržiču na tečaju za moderatorje in tajnike pastoralnih svetov. V nedeljo, 25. t. m. , bo ob 10. uri v župniji sv. Jožefa v Tržiču maševal in podelil zakrament sv. birme. V ponedeljek, 26. t. m. , bo ob 19.30 v župniji sv. Nikolaja in Pavla v Tržiču posegel na srečanju za mlade duhovnike v nadškofiji. Kratke Ena bistvenih človeških lastnosti Odgovornost avnega leta 1968 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla knjiga dr. Antona Trstenjaka z naslovom Hoja za človekom. V njej med drugim zasledimo tudi tole misel: “Človek je odgovorno bitje. V tem stavku je zaobsežena ena bistvenih človekovih lastnosti” (str. 121), saj je odgovornost ena od temeljnih človekovih moralnih vrlin. Odgovorni smo za svoje življenje, ki nam je bilo podarjeno, za vse, kar imamo, pa tudi za soljudi. Odgovornost za druge je jedro človekovega etosa, pravi teolog Dietrich Bonhoeffer. Samo v soodgovornosti za drugega priznamo sočloveka v njegovi nedotakljivosti, saj živi z menoj (ob meni) in obstaja tudi zame. Če človeka in njegovo življenje ne priznavamo kot absolutni vrednoti, ju lahko po mili volji izkoriščamo. To so zelo dobro poznali najrazličnejši -izmi, ki so na določene ljudi gledali z viška svoje ideologije, ki so jo oznanjali. Vse to smo lahko doživljali v polpreteklem času, pa najsi bo to v nacizmu, fašizmu ali komunizmu. Človek pa je tudi bitje v nastajanju. Otrok razvija čut za odgovornost za drugega prav ob skrbnem odnosu staršev pa tudi vzgojiteljev (učiteljev). Če otrok ne doživi ljubezni staršev, bo ostal čustveni invalid, ker mu primanjkuje D moralne zavesti in tudiodgovornosti.Kriza sodobnih družbenih odnosov izvira prav od tod, ker človek ne pristopa več k sočloveku kot k tistemu, ki biva z njim – v njegovem okolju, ampak ga jemlje kot predmet. Če se vprašamo, zakaj je človek 20. stoletja tako globoko padel v nečlovečnost – spomnimo se -izmov: fašizma, nacizma, komunizma –, lahko odgovorimo, da je do tega prišlo zato, ker je izgubil pogled na bližnjega in ga ni spoznal za sočloveka, ampak ga je imel za manjvredno bitje – razrednega sovražnika. Če malo spremljamo ideologije 20. stoletja, z lahkoto spoznamo, da so totalitarne ideologije v tem času imele človeka za predmet uporabe, delovno silo, celo za surovino (Nacisti so iz človeških las izdelovali preproge, iz pepela trupel milo, celo človeško kožo so skušali uporabiti namesto živalske …). Ker je tem ideologijam človek bil predmet, so se z lahkoto brezobzirno izvajali množični genocidi. Če človek in življenje za kako ideologijo nista absolutni vrednoti, ju z lahkoto izkorišča, jima krati pravice, omejuje način življenja in si človeka prilašča kot predmet. V slovenski zgodovini je takšen primer viden pri povojnih pobojih. Ujetniki – “sovražniki komunizma” – so bili režimu nevaren predmet, zato jih je bilo treba likvidirati. Nedotakljivost človekovega življenja in tudi svetost življenja sta vrednoti, ki sta nad vsakim zakonom. Da pa se uveljavita, morata imeti mesto najprej v človekovi zavesti, pa tudi v njegovem srcu. Človek je bitje v nastajanju, kar pomeni, da je nedovršen – nedograjen – v primeri z živaljo, ki v času svojega življenja ne razvije nobene druge bistvene lastnosti kot tisto, ki jo podeduje. Nam ljudem etična zavest in odgovornost nista dani že z rojstvom, kot so nam dani nagoni, pač pa ju moramo otroku privzgojiti že v detinstvu, pravi dr. Trstenjak. Tako spoznamo, da odgovornost in skrb za drugega nista le sredstvi našega počlovečenja, pač pa nam omogočata tudi polnost življenja in nas duhovno obogatita. Ambrož Kodelja Ob bok “Frančišku sredi volkov” Volkovi ali hijene? ajprej se zahvaljujem kolegu Igorju (Gregori- ju, op. a.) za članek o papežu med volkovi. Gre za kva- liteten zapis, ki je nastal tudi na podlagi udeležbe na predstavit- vi knjige vatikanista Politija. Kot prvo je treba povedati, da so vol- kovi – ne le za vatikanskim obzidjem, ampak tudi v Cer- kvi nasploh. Ti volkovi niso od danes, temveč od nekdaj, vsak papež pa se je moral bra- niti, da ne bi bili njihovi na- padi preveč škodljivi. Glede na to, da navadno ti napadi prihajajo potuhnjeno in iz ozadja, bi te osebe raje dru- gače imenovali, morda hije- ne? Sedaj pa k osrčju. Nisem prepričan, da je s kardinalom Pellom vse v “vatikanski banki” postalo tako transparentno, vsaj ne še. Povabil bi vse, da si pre- berete odgovor na izjave avstral- skega kardinala, ki ga je na “Ca- tholic Herald” poslal Ettore Got- ti Tedeschi, predsednik IOR (va- tikanske banke) od leta 2009 pa do konca maja 2012. Zapis naj- dete (med drugimi) na naslednji spletni povezavi: http: //www. catholicherald. co. uk/com- mentandblogs/2015/01/08/ec- co-cosa-avrebbe-bisogno-di-sa- pere-il-cardinal-pell/. Zadeve ni- so tako enostavne, kot pravi na- slov kardinalovega zapisa, da je namreč kar “Konec časov, ko so molzli Vatikan”. Vsekakor bi po branju zapisa Gotti Tedeschija lahko pritrdili besedam p. Ce- stnika, ki jih Igor navaja, da je namreč zaslužni papež z abdika- cijo zadal močan udarec neka- terim, kot sem pa dejal, gre N najbrž za vatikanskim obzidjemin v Cerkvi prej za drugačnevrste živali kot pa za volkove – ne vem, katera vrsta živali bi bi- la najprimernejša za metaforo. Vsekakor ne moremo kot vol- kov, še manj kot napadalcev, oz- načiti tistih škofov in kardina- lov, ki jih omenja Politi: msgr. Athanasiusa Schneiderja, kardi- nalov Gerharda Ludwiga Mül- lerja, Carla Caffarre, Raymonda Lea Burkeja, Walterja Brandmül- lerja in Velasia De Paolisa. Če naj bi storil msgr. Schneider “frontalni napad na papeža”, ko se je ostro izrazil glede vmesne- ga poročila sinode, potem je bi- lo teh napadalcev zares veliko, saj se je kar nekaj škofov in kar- dinalov nič kaj nežno izrazilo glede tega poročila. Ali lahko kristjani preidemo na to ločevanje na dobre in slabe fan- te (“good guys and bad guys”), tako znano iz ameriške filmske produkcije, kjer je potem vedno tako, da dobri fantje upravičeno pobijejo slabe? Tisti, ki beremo in poslušamo škofa Schneiderja, vemo, da je on zelo plemenita in razgledana ter izkušena oseb- nost, modri pastir Cerkve. Samo zato, ker je Nemec iz Kirgizista- na in škof v Kazahstanu, še ne pomeni, da ni razgledan in sve- tovljanski – ne nazadnje je veli- ko let z družino živel v Nemčiji, kamor so se preselili iz Sovjetske zveze. Tam je vstopil v svoj red (Regularnih kanonikov Svetega Križa iz Coimbre), v Nemčiji štu- diral, potem pa študije končal v Rimu, kamor še vedno službeno večkrat potuje, saj se kot profe- sor izpopolnjuje in predava. Kaj reči glede sodb o pe- terici kardinalov, ki jih Politi pavšalno ob- soja, ne na podlagi njihovih dosedanjih sadov in dela, temveč na podlagi knjige, ki je po vsej verjetnosti niti ni prebral, glede na to, da jo označi kar kot “manifest proti možnosti obhajila ločenim in ponovno poročenim”. Sam, ki sem zade- vo prebral, imam povsem dru- gačno mnenje o tej knjigi. Delo nikogar ne napada, temveč je re- sno in strokovno. Meni je knjiga zelo koristila, mi odprla neka nova obzorja razumevanja in pogled na stvari, tudi v pastoral- nem oziru, saj mislim, da bom lahko bolje pomagal mladim v pripravi na poroko, kot če knjige ne bi prebral. Apriorne, vzvišene in ideološko pogojene ocene, ne da bi se v ljudi in nji- hove zapise sploh poglobili, so žal postale “vsakdanji kruh” časnikarjev, tudi vatikanistov. Tu ne mislim le na Politija, tem- več tudi na druge. Vsi, ki povejo nekaj, kar gre proti glavnemu toku, “mainstreamu” v Cerkvi, so zelo grdo ožigosani in oz- načeni. Pogosto njihovi zapisi in dela ostanejo neprebrani. Andrej Vončina Msgr. Athanasius Schneider Dr. Anton Trstenjak Goriška22. januarja 20156 Pod lipami v četrtek Stojan Spetič Protagonist novega Srečanja pod lipami, ki bo v četrtek, 22. januarja 2015, ob 20. uri v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž in Krožka za družbena vprašanja Anton Gregorčič, bo znani slovenski zamejski politik, časnikar in komentator Stojan Spetič. V pogorovu s profesorjem Petrom Černicem se bo dotaknil marsikatere aktualne teme, ki je v zadnjem obdobju v ospredju dogajanja v slovenski narodni skupnosti in v širši slovenski in evropski javnosti. Govor bo tudi o Spetičevi politični karieri, od političnih začetkov na Katinari do študentskega življenja na univerzi v zgodnjih šestdesetih letih, šolanja v Moskvi in dela v okviru komunistične partije v Trstu in tržaškem občinskem svetu. Posebna pozornost bo na večeru namenjena Spetičevemu delovanju v italijanskem parlamentu, letom, ki so prinesla delitev v vrstah italijanske levice ter odločitev za stranko komunistične prenove oz. stranko italijanskih in slovenskih komunistov in utrditev njegove vloge v vsedržavnem merilu. Obdobje sovpada tudi z leti, ko je nastajal najprej zakon 482/99 in nato zakon 38/01: kakšna so bila takrat pričakovanja, kakšna strategija, zakaj so bile opravljene nekatere izbire. V ospredju četrtkovega večera bodo seveda tudi sedanji trenutek v manjšini, ocena delovanja drugih slovenskih političnih sredin, krovnih organizacij, pa tudi ocena splošne slike politike v Italiji in v Sloveniji. Nov izziv za OPZ Veseljaki iz Doberdoba Otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba pod vodstvom Lucije Lavrenčič Terpin se pripravlja na novo glasbeno preizkušnjo. Konec meseca januarja bo odpotoval v češko prestolnico, kjer bo sodeloval na mednarodnem pevskem tekmovanju PRAGA ALLEGRO 2015. Predstavil se bo s slovenskimi in tujimi skladbami. Najprej bo potekal prvi krog tekmovanja; kdor bo dobro prestal to preizkušnjo, bo naslednjega dne nastopal pred mednarodno žirijo v finalnem programu. Celotno tekmovanje bo potekalo v prestižni Kaiserštejnsky palači. V Pragi pa bodo doberdobski Veseljaki peli tudi med nedeljsko sv. mašo v veličastni stolnici sv. Vida na gradu. Tu bodo nastopali skupaj z otroškim zborom iz Prage. S češko dirigentko in s stolnim Kapelmaistrom, ki sta uredila izbor pesmi za to priložnost, smo se tudi domenili za kulturno – pevsko izmenjavo med zboroma. Konec meseca junija se bodo namreč praški otroci mudili v naših krajih, tako bomo skupno mašo ponovili tudi pri nas. Z ravnateljico glasbene akademije iz Prage Pavlo Zumbrovo, ki je duša tega projekta in obenem vezni člen med obema zboroma, si nadejamo, da bi organizirali pri nas več ponovitev. Obenem pa bo glasbeni večer zadobil tudi dobrodelni pomen, saj bomo med koncerti zbirali sredstva za humanitarne ustanove, ki pomagajo otrokom v stiski. Oba glasbena dogodka v Pragi bosta potekala pod pokroviteljstvom ministrstva za šolstvo ter senata republike Češke. Kulturni dom Gorica: Gospel glasba je v ritmični krog pritegnila poslušalce Že vrsto let ponuja Zadružna banka Doberdob in Sovodnje svojim članom božični koncert. Letos sta bila na njem v goriškem Kulturnem domu, v torek, 16. decembra 2014, gosta Oto Pestner in tercet Insingizi iz Zimbabveja. Oto Pestner je s svojimi popevkami v daljnih 70. letih osvajal srca najstniških oboževalk, potem pa s svojim glasom žlahtnil zasedbo New swing quarteta, ki je obredel ves svet in povsod imel velike uspehe na koncertih zvečine gospel glasbe, ki osvaja srca poslušalcev zaradi poudarjenega ritma in seveda globoke vsebinske sporočilnosti. Čeprav se tudi Pestnerju pozna, da leta minevajo, in čeprav bi njegov nastop z glasbeno spremljavo v živo zvenel drugače kot s posneto in bi navzočnost vokalistov obogatila zapete skladbe, je bilo iz ploskanja razvidno, da zna s svojim glasom še zmeraj ujeti pozornost poslušalcev in da ga le-ti še vedno radi poslušajo. Nekateri izmed njih so sicer pričakovali, da bo zapel kaj več slovenskih melodij, ne samo Sveto noč. Popolnoma pa so občinstvo osvojili mladi, simpatični člani skupine Insingizi, ki so v Gorico prinesli nekaj pristnega afriškega duha. S svojevrstnim pristopom k črnski duhovni pesmi, ki jo imajo tako rekoč v krvi, in s koreografskimi gibi, s katerimi so povedno poudarjali ritem, so zvabili v svoj glasbeni krog še publiko, predvsem mlado. Na njihovo spodbudo so v dvorani najprej bolj “sramežljivo” ritmično ploskali, potem pa kar pogumno tudi ponavljali in s pevci peli refrene pesmi. Ob koncu so že kar stoje z gibi spremljali ritem pesmi, ki so jih izvirno in privlačno posredovali trije pevci s svojimi toplimi, lepo izoblikovanimi glasovi. Z bučnim ploskanjem so jih navdušeni gledalci zvabili spet na oder za glasbeno-pevski dodatek. / IK Kratke 50-letnica delovanja dramskega odseka Zlati jubilej, prežarjen od uspehov in priznanj PD ŠTANDREŽ ol stoletja je dolga doba že v življenju poklicnega gle- dališča v matični domovi- ni, kaj šele za ljubiteljsko gleda- liško skupino v našem malem za- mejstvu, v katerem je ob stičišču kultur in počasni, a neizbežno prežeči asimilaciji pravi čudež vse naše kulturno delovanje! Le- to je vselej slonelo na prostovol- jnem delu neutrudnih zanesen- jakov, ki so z mislijo na to, kar so že predhodniki naredili za na- rodno skupnost, z navdušenostjo in zanosom gradili in dograjevali kulturno zgradbo, ki se smelo pne v višave in se dviga zmeraj više ob žaru uspehov, za katerimi pa je ogromno truda, zavzetosti, požrtvovalnosti, odpovedi, vztrajnosti, predvsem pa trdne volje, ljubezni do narodnih kore- nin, domačega jezika in ne na- zadnje nesebičnega veselja do ustvarjalnega dela. Vse to so v petdesetih letih ustvarjalnega vzpona izpričali kulturni za- gnanci, ki so svoje moči in zami- sli radodarno razdajali in jih še v dramskem odseku Prosvetnega društva Štandrež. Le-ta v letošnji sezoni praznuje 50. obletnico ne- pretrganega delovanja, kar je te- sno povezano z odprtjem župnij- ske dvorane Anton Gregorčič v P Štandrežu, v kateri je bila daljne-ga leta 1965 prva predstava, ki joje zrežiral pokojni štandreški župnik Jožef Žorž, velik gleda- liški navdušenec. Od tedaj se je dramski odsek vztrajno vzpenjal po Parnasu in dosegel njegove vrhove, kar v vseh teh letih po- trjujejo prestižne nagrade, priz- nanja, plakete, ki jih je prejel za predstave v celoti ali pa so jih do- bili posamezni igralci za kreacijo dovršenih likov in odrski mojstri za sceno, kostumistke za kostu- me. Marsikaj od tega je razstavlje- no v spodnji dvorani štandreške- ga župnijskega doma A. Gre- gorčič, v kateri je bil v petek, 16. januarja 2015, prijetno domač večer, a s svečanim nadihom, ob odprtju dokumentarne razstave in predstavitvi priložnostne publikacije 50 let gledališke ustvarjal- nosti 1965 - 20l5. To je bi- la prva izmed prireditev, ki si bodo sledile skozi vse leto ob treh zlatih jubile- jih: dramskega odseka, Prosvetnega društva Štandrež in župnijske dvorane Anton Gre- gorčič. Predsednik PD Štandrež Marko Brajnik je pozdravil goste, med katerimi so bili tudi Maja Bratec Jerman, vodja Območne izpostave Nova Gorica Javnega sklada RS, dr. Marilka Koršič, go- riška občin- ska svetnica SSk, domači župnik g. Karel Bolčina, ki zmeraj rade volje daje na razpolago dvorano za vsakršno društveno dejavnost, ter Jože Hrovat, dramski igralec, član SNG Nova Gorica, ki zadnje desetletje umetniško vodi štan- dreški dramski odsek. Glasbeni uvod je na violino poklonil mla- di Samuel Zavadlav, učenec gla- sbene šole Accademia musicale citta’ di Gorizia. Božidar Tabaj, resnična duša dramskega odseka, je resno poudaril, da ta zlati ju- bilej proslavlja tudi publika, ki zvesto spremlja predstave. Za- trdno je naglasil, da predstave brez občinstva ne more biti. Z malce grenkobe je ugotavljal, da se jedro dramskega odseka neu- stavljivo stara: treba bi bilo svežih moči za nov zagon. / str. 16 Iva Koršič etošnji, po vrsti že 14 (!), abonmajski niz ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2014, ki ga neomajno zave- rovano v svoje po- slanstvo prireja Prosvetno društvo Štandrež oz. njegov izredno delavni in uspešni dramski odsek, se nagiba h koncu. V nedeljo, 11. januarja 2015, je bila namreč četrta pred- stava od petih na programu. Kot vselej je gledalce, ki so popolno- ma zasedli dvorano župnijskega doma Anton Gregorčič v Štan- drežu, nagovoril Božidar Tabaj, L zelo priljubljen domači igralec, ki je bil z Majdo Zavadlav pre- jemnik nagrade sklada Staneta Severja za leto 1999 za najboljšo igralsko stvaritev v slovenskem ljubiteljskem gledališču, ki te- melji na Severjevem umet- niškem izročilu; to je bilo zelo veliko priz- nanje za naša ustvar- jalca dovršeno in po- srečeno oblikovanih vlog. Tabaj je ob želji, da bi gledalci še tako navdušeno obi- skovali ta ljubi- teljski gledališki abonma, pova- bil občinstvo na prireditve, ki jih bo letos PD Štan- drež namenilo proslavljanju 50- letnice delovan- ja društva in se- veda dramskega odseka, pa tudi odprtja župnij- ske dvorane. Predstavil je seveda tokratne go- ste, gledališko skupino KD Jožef Virk iz Doba pri Domžalah, s ka- tero ima dramski odsek PD Štan- drež že nekajletne stike. Lansko leto so Štandrežci bili njihovi go- stje, oni pa so zadnjič gostovali v Štandrežu v gledališkem nizu Gledališče pod zvezdami. Igralci iz Doba so gledalcem podarili poldrugo uro sprostitve s spretno napisano komedijo zmešnjav Va- lentina Katajeva (1897-1986) Dan oddiha v režiji Mihaela Star- bka, ki je tekst priredil in mu dal sodobnejši zven, hiter tempo in poskočno glasbeno spremljavo, z duhovito nanjo ubranimi ko- reografskimi gibi. Predstava ni- ma odmora, zato se komedijske štrene prepletajo brez predaha ob zamenjavi oseb, drobnih lažeh, nesporazumih, izčrpava- jočem iskanju osebe … Tako se v domu oddiha Jurček nedelja, v kateri bi morali gostje “crkljati” svoje telo v dišečih kopelih in ob prijetnem počitku, spremeni v kar stresne trenutke, ki načnejo živce marsikateremu komedij- skemu liku, a spravijo v smeh in dobro voljo gledalce. Le-ti so na- stopajočim namenili prisrčen aplavz za sproščeno in učinkovi- to odigrano uprizoritev. IK Tradicionalni božični koncert v Laškem Lepe melodije so navdušile občinstvo o že dobro zakoreninjeni navadi sta ŽePZ in SKRD Jadro iz Ronk v nedeljo, 11. januarja 2015, v cerkvi sv. Lo- vrenca v Ronkah priredila božični koncert, na katerem zbrano občinstvo - letos je bilo kar številno tudi iz bližnjih biz- jaških vasi in z goriškega Krasa - podoživlja božično vzdušje. Kon- cert je bil tokrat v sklopu revije Nativitas in sta ga z božičnimi skladbami raznih klasičnih in so- dobnejših svetovnih skladateljev sooblikovali Moška vokalna sku- pina Lipa iz Bazovice in Mladin- P ska vokalna skupinaAnakrousis iz Gropade.Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice deluje od l. 2001 pri istoimen- skem društvu in jo od l. 2005 vo- di Anastasia Purič. Pevski sestav ima zelo pester repertoar in se lahko pohvali s kar nekaj nastopi tudi v tujini. Mladinsko vokalno skupino Anakrousis iz Gropade pa od l. 2014 vodi mladi zboro- vodja Jari Jarc iz Doberdoba. L. 2010 je prejela zlato priznanje na tekmovanju Zlata grla v Gorici, absolutno prvo mesto pa na državnem tekmovanju Enrika Zangarelli v Citta' di Castello v Umbriji. Dve leti kasneje so po- sneli zgoščenko Start. Sedaj je skupina eden izmed najprodor- nejših pevskih sestavov na Tržaškem, kot sta na doživetem večeru povedala povezovalca Na- taša Ferletič in Michele Furlan, ki sta spored napovedovala v slo- venščini in italijanščini. Predsed- nik SKRD Ja- dro Karlo Mučič se je ob koncu te- ga zborov- skega dogod- ka, ki je bil “majhen pri- spevek k utrjevanju sožitja, upan- ja in miru med ljud- mi”, zahvalil gostom in Zvezi slo- venskih kulturnih društev za so- delovanje ter g. župniku Rencu Boscarolu, ki je tudi tokrat blago- voljno dal na razpolago cerkev. Lepo doživetje se je nadaljevalo v domači ronški gostilni, kjer so gostje in člani društev v prijatel- jskem pogovoru pokusili dobro- te, ki so jih pripravile pridne roke domačink. Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2014 Prijetna sprostitev ob komediji zmešnjav Goriška 22. januarja 2015 7 onec leta je za Društvo goriških upokojencev pomemben čas, saj se ve- liko članov rade volje udeležuje K prednovoletnega srečanja. To seje zgodilo 28. decembra, ko seje skoraj sto dvajset društvenih članov in prijateljev odpeljalo v Pineto pri Gradežu, v restavra- cijo Ai Pini. Ob tej praznični priložnosti so si znanci od Brd do Krasa segli v roke in si mar- sikaj povedali. Sprejela jih je živahna glasba s petjem in družba se je kaj kmalu razžive- la. Društveni predsednik je v pozdravnem nagovoru pouda- ril pomen srečanja in se nato spomnil članic in članov, ki so v letu 2014 društvo zapustili in šli v večnost. S trenutkom zbra- nosti so prisotni počastili nji- hov spomin. Po kratkem obračunu leta 2014 in predsta- vitvi programa za leto 2015 so društveni organizatorji priredili tradicionalno počastitev članov slavljencev, ki so leta 2014 praz- novali okroglo življenjsko obletnico. Vseh živečih sla- vljencev je 35, od teh je 7 de- vetdesetletnikov (ki so prejeli po tri vrtnice), in 19 osemdese- tletnikov, ostali pa so mlajši. Dvanajst prisotnih jubilantov je prejelo po eno vrtnico, odsot- nim pa so odborniki izročili vrtnice na njihovemn domu. Sledil je srečelov, ki je osrečil okoli 30 prisotnih oseb. Okrog polnoči so se z mislijo poslovili od starega leta in si živahno ter prisrčno voščili ob penini in sladici veliko zdravja in uspe- hov v novem letu 2015. (ed) Vpogled v pošolsko delo Kaj se dogaja v Mladinskem domu? rvi štirje meseci šolskega dela so že za nami. V Mla- dinskem domu smo se v tem prvem delu šolskega leta ime- li zelo prijetno. Sedemnajst gojen- cev je v spremstvu vzgojiteljic Tanje in Nataše ter pomočnikov Nine, Andrejke, Mateja in Jasne pridno delalo. P Vsakodnevno rutino smo pope-strili z že tradicionalnim me-sečnim srečanjem ob filmu. V to- rek, 24. 11. 2014, smo se odpravili na obisk frančiškanskega samo- stana v Novi Gorici. Prijazna turi- stična vodička nam je razkazala cerkev, knjižnico in grobnico Bur- bonov. Povedala nam je veliko za- Obvestila Ob 50-letnici slovenskega goriškega skavtizma se pripravlja spominska razstava. Prosimo vse aktivne in nekdanje člane, ki hranijo in bi lahko ponudili zanimivo skavtsko gradivo, da to javijo pripravljalnemu odboru na tel. št. 338-7501181 (Tamara) ali 347-5329299 (Marko). Zahvaljujemo se za sodelovanje. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Diskretna in prijetna gospa nudi pomoč pri likanju in čiščenju v gospodinjstvu. Tel. št. 00386 40153213. 32-letna profesorica nudi inštrukcije slovenščine in varstvo. Tel. štev. 00386 41256240. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 0038640484339. Resna gospa nudi pomoč v gospodinjstvu in nego starejšim osebam od 4 do 6 ur na dan. Tel. štev. 0038641390244. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 0038631478807. Masaže: protistresna - relaks, protibolečinska, refleksna masaža stopal, tajska masaža itd. Zelo ugodno, blizu meje. Pokličite na 00386 40 575805. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 0038631449311. Dobrosrčna upokojenka iz Kozine z večletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam 24 ur dnevno. Tel. št. 00386 40 621 424 (iz Italije) ali 040 621 424 Slo (mobi). Mlajša gospa z izkušnjami pri negi starejših oseb in gospodinjskih opravilih nudi pomoč na domu. Tel. št. 00386 41390244. Mlajša gospa z večletnimi izkušnjami kot pomočnik v kuhinji nudi pomoč v gostinjskih obratih in restavracijah ter pri gospodinjskih in hišnih opravilih. Tel. št. 00386 40120919. Prodajam suha gozdna drva in extradeviško oljčno olje. Tel. 0481/390238. Darovi Za misijonarja Danila Lisjaka: Antonija Devetak 55 evrov. Ob 31. obletnici smrti predragega očeta dr. Antona Kacina darujeta Marija in Metka 100 evrov za Kulturni center Lojze Bratuž. Za društvo sKultura 2001: v spomin na Vido Kogoj daruje Sonja Blasizza vd. Pavio 50 evrov. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 23.1.2015 do 29.1.2015) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od 21.00 do 22.00. Spored: Petek, 23. januarja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 24. januarja (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini ter v benečanskem in rezijanskem narečju. Nedelja, 25. januarja (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 26. januarja (v studiu Andrej Baucon): Narodno- zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Iz krščanskega sveta - Novice iz naših krajev - Obvestila. Torek, 27. januarja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 28. januarja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Trubar, slovenski očak I. del - Izbor melodij. Četrtek, 29. januarja (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti in obvestila. nimivosti in naša mini “ekskurzi- ja” se je izkazala za bolj zanimivo, kot so gojenci v začetku pričako- vali. Pričakovanje Božiča je vsem nam zelo pri srcu. Že v začetku decem- bra nas je razveselil sveti Miklavž, saj nam je prinesel veliko novih družabnih iger, vsakemu pa še ne- kaj sladkega za pod zob. Očitno smo bili res pridni! Dne 17. 12. 2014 je bil na obisku v goriški pokrajini Minister za Slo- vence v zamejstvu in po svetu Go- razd Žmavc. Ustavil se je tudi pri nas v Mladinskem domu in nam s svojo prisotnostjo popestril dan. V Mladinskem domu pa smo v ve- selem decembru izvajali tudi božično delavnico, kjer je vsakdo lahko izdelal svetilko in božično voščilnico, s katero je lepe želje ponesel tudi domov. Vrhunec decembrskih počit- niških dni pa je bilo zimovanje. Skupina 12 otrok in 3 spremlje- valcev je tri dni preživela v koči svetega Jožefa v Žabnicah. Narava nas je razveselila z izdatno ko- ličino snega, tako da smo v tem času lahko opazovali lepote za- snežene pokrajine, se pošteno na- kepali, igrali različne igre v snegu, se skrivali med smrekami in na splošno zelo uživali. Pred odho- dom domov smo se ustavili tudi na drsališču v Tablji in uživali tudi v tem zimskem športu. Tudi božični prazniki, ki jih vsako leto s tako nestrpnostjo pričaku- jemo, so že minili. Zdaj pa nas čaka spet aktivno delo – kmalu bo konec prvega semestra in potru- diti se je potrebno za čim boljše rezultate. Med počitnicami smo si napolnili “baterije” z novo energijo, ki nam bo zdaj pomaga- la pri novih podvigih. Vsem želimo lepo in uspešno le- to. TA Okrog 120 društvenih članov od Brd do Krasa Prijetno prednovoletno srečanje goriških upokojencev PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ DRAMSKI ODSEK Nicola Manzari MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV Režija: Jože Hrovat Premiera: sobota, 24. januarja 2015, ob 20. uri Ponovitev (abonmajska): nedelja, 25. januarja 2015, ob 17. uri Štandrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič Ob 50-letnici gledališke ustvarjalnosti POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE 50-letnica delovanja V soboto nova premiera DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ naglimi koraki se bliža pre- miera nove uprizoritve, ki jo bodo igralci dramskega odseka PD Štandrež odigrali v so- boto, 24. januarja 2015, ob 20. uri v župnijski dvorani Anton Gre- gorčič v Štandrežu. Prva ponovi- tev bo v nedeljo, 25. januarja, v isti dvorani kot zadnja predstava letošnjega abonmajskega niza lju- biteljskih gledaliških skupin Štan- drež 2014. V tej jubilejni sezoni, v kateri delavni člani PD Štandrež proslavljajo 50-letnico društva, dramskega odseka in odprtja dvo- rane, se seveda niso odpovedali svoji zavezanosti komedijskemu žanru. Najprej so imeli v mislih delo Rayja Cooneyja, potem pa so jih sile razmer prisilile, da so izbrskali iz arhiva “farsično” ko- medijo Mrtvi ne plačujejo dav- kov, ki jo je napisal Nicola Man- zari; bolj “starikav” slovenski pre- vod Ivana Šavlija je v sodobnejši Z jezik prelil Jože Hrovat. Davnegal. 1972 jo je s tedanjimi štan-dreškimi igralci – od le-teh v se- danji inačici igrata le Božidar Ta- baj in Marko Brajnik - postavil na oder Aleksij Pregarc. Tokrat pa bo režijske vajeti trdno držal Jože Hrovat, član SNG Nova Gorica, ki celo desetletje vodi dramski od- sek in je mnenja, da bi ga že mo- rali nadomestiti s kom drugim, ki ima drugačen režijski pristop. Hrovat je tekst te napol situacijske komedije, ki kot vsaka zahteva natančnost, malce priredil, od- stranil odvečno navlako, kaj do- pisal in dal delu sodobnejšo noto, čeprav je zaradi vsebinskih zgo- dovinskih navez moral čas doga- janja pustiti v 60. – 70. letih prejšnjega stoletja. Priznal je, da so imeli nekaj težav z zasedbo, a vesel je, ker je v njej več igralcev, ki so nastopali v zadnjih letih, oz. tisti, ki so zmeraj dejavni. To je bi- lo tudi vodilo pri izbiri teksta, ki je še zmeraj zelo aktualen, čeprav je bil napisan l. 1952. Avtor v njem sicer ni zmeraj dosleden v drobnih detajlih, zato je moral režiser te nedoslednosti “popra- viti”. Pri študiju predstave so igralce in Hrovata preganjale raz- ne bolezni, pa še pozno so se lotili dela in medtem seveda tudi na- stopali – prejšnji teden so z veli- kim uspehom v koprskem gleda- lišču pred tristo gledalci uprizorili zadnjo uspešnico Trije vaški svet- niki. Protagonista v novi predsta- vi igra Matej Klanjšček; vloga zah- teva stalno prisotnost na odru, za- to so morali vaje prilagajati nje- mu in njegovim službenim ob- veznostim. V glavnem so imeli večerne vaje, a čas jih kot vselej neusmiljeno preganja. Božidar Tabaj, ki nastopa v predstavi, pou- darja, da je 50-letnica spoštljiv mejnik. V teh letih je bilo opra- vljenega ogromno dela. Sedaj bi potrebovali nove mlade sile. Biti član dramske skupine je zahtev- no, ker si bolj izpostavljen kot npr. pri pevskem zboru. Predsed- nik štandreškega društva Marko Brajnik meni, da je ta jubilej zelo lep dosežek in da jih je do tega cilja vodila ljubezen do teatra, ki seveda zahteva kar nekaj požrtvo- valnosti. Vselej so bili pozorni na celotno skupino. Dela je še veli- ko, predvsem pri spodbujanju mlajše generacije, da bi se vključila v dramski odsek in ga ojačila. Jedro sicer mora biti, dru- gače se z lahkoto vse razdre. V vseh teh letih je igralce vodilo kar nekaj režiserjev. Vsak jim je dal kaj novega. Tako seveda tudi Jože Hrovat, ki bo vodil jubilejno predstavo Mrtvi ne plačujejo dav- kov. V njej nastopajo poznani igralci, Matej Klanjšček, Daniela Puja, Vanja Bastiani, Božidar Ta- baj, Marko Brajnik, Marjan Breščak (onadva sta že celih 50 let pri skupini), Egon Cijan, Ivan Je- drlinič, pa še Mojca Dolinšek, ki je že igrala z njimi, Sandi Molar in Jože Bezjak, ki prvič sodelujeta v Štandrežu. Sceno so pripravili Branko Drekonja, ki je narisal tu- di poveden plakat, in Franko ter Joško Kogoj, za kostume je po- skrbela Nevenka Tomašević. Gla- sbo je zložil Mirko Vuksanović. Tehnično ekipo sestavljajo Matija Faganel, David Vižintin in Joško Kogoj. Mladi šepetalki sta Chiara Mucci in Roberta Marussi. Kultura22. januarja 20158 Izšla je Mladika 10/2014 V zapisih tudi božični nadih ed bralce je prišla de- cembrska številka revi- je Mladika. O veseli novici Božiča piše v uvodni be- sedi Jože Bajzek. Aleksander Pa- nič je avtor novele Dom spomi- na, ki je bila priporočena na 42. literarnem natečaju revije Mladi- ka, cikel pesmi Andrejke Jereb Svetloba letnih časov pa je na istem natečaju prejel tretjo na- grado. Obljavljen je nov del ro- mana v nadaljevanjih Irene Žer- jal Peta Avenija in smrtne zagate. Pesem o božični tematiki Božičnemu morju je za to števil- ko napisal Vladimir Kos. Ob desetletnici smrti slovensko- ameriškega profesorja in znan- M stvenika Rada Lenčka je RozinaŠvent pripravila spominski zapiso njem. Piše predvsem o boga- tem arhivu, ki ga je Lenčkova žena Nina podarila Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljublja- ni. Obsežni arhiv skupaj s knjižnico, ki šteje okoli 3.500 enot, med drugim razkriva tudi začetke Lenčkovega etnološkega in kulturno-zgodovinskega razi- skovanja, ki so vezani na desetlet- no obdobje, ki ga je preživel kot profesor na slovenskih srednjih šolah v Gorici in na STO-ju, pre- den se je izselil v ZDA. O potovanju po Argentini leta 1993 na turneji s Tržaškim okte- tom v četrtem nadaljevanju piše Boris Pangerc. O zadnjem romanu Alojza Rebule Kominform v Za- brinju piše Majda Artač Sturman, ki ugotavlja, da se pisatelj v zadnjem delu vrača na Kras, od koder je prav z zgodovinsko pove- stjo Devinski sholar leta 1954 stopil na pisateljsko pot. Avtorica v članku izpo- stavlja vsebinske motive de- la in besedne ter stilistične značilnosti novega Rebulo- vega literarnega podviga. Aleksander Martelanc se v spo- minskem zapisu z naslovom Ko pa nihče ni slutil spominja očeta, rojenega Barkovljana, ki se je ka- sneje izselil v Ljubljano. Spomin- ja se ga kot fantiča, v avstro- ogrski uniformi, kakršen je na- slikan na fotografiji, stari skoraj sto let. V rubriki o umetnosti Mojca Po- lona Vaupotič predstavlja slikar- ske mozaike umetnice Megi Uršič Calzi; za svoje umetnine av- torica uporablja domači, kraški kamen. O numizmatičnih izdajah Banke Slovenije leta 2014 piše Mitja Pe- taros: omenja spominski kova- nec 2 evrov v počastitev 600-let- nice kronanja Barbare Celjske in spominske kovance, posvečene pionirju fotografije Janezu Pu- harju. Razmišljanje pod črto z naslo- vom Nepopravljivi se kritično osredotoča na nedavno dvajse- tletnico padca berlinskega zidu. V Anteni je veliko novic iz zamej- stva in zdomstva. V priloženem mladinskem listu Rast so sodelovali Giulia Leghis- sa, avtorica razmišljanja o prete- klem letu 2014, Neža Kravos, ki poroča o prvem srečanju v sezo- ni skupine Etika in prihodnost, na katerem je nastopil Edi Kovač, Nicole Parmesan, ki piše o mu- zikalu Lepotica in zver, uprizor- jenem konec novembra v tržaškem gledališču Il Rossetti, Nastja Slavec z dnevniškimi za- piski o udeležbi na jesenskem se- minarju pri Retoromancih v Švi- ci, ter Andraž De Luisa, ki je s pri- spevkom Slovenski jezik in in slovenska narodna zavest. Kateri ima prednost? Kaj je važnejše? Zakaj? prejel tretjo nagrado na natečaju Grmada v pristanu 2014. V listu so tudi objavljeni kratko poročilo o decembrski de- lavnici kreativnega pisanja in o novinarskem workshopu ter raz- pis literarnega tečaja za mlade, ki ga razpisujeta Slovenski kulturni klub in MoSP. a bi bilo novo leto srečno! Sreča pa izvira iz bogatih srečanj. Da bodo naša srečanja res srečna, se moramo najprej srečati z Je- zusom. Tako zagotavlja ured- nik Marijan Markežič v peti, ja- nuarski številki Pastirčka. Da nas najbolj osrečuje to, če nas kdo ima rad in če se vsi imamo radi, pa ugotavlja prikupen fantiček iz stripa živahnih barv, ki je izšel iz domišljije Walterja Grudine. V teh hudih časih si vsi želimo miru, kate- remu je posvečen prvi dan le- ta, ko molimo za mir v svetu, ki smo ga vsi tako potrebni. Zanj se moramo vsi potruditi, kot je zapisano v prispevku Dan miru, ob njem je njegova znanilka, golobica z oljčno ve- jico v kljunčku. Rubrika Spoz- navajmo Sveto pismo, ki jo D pripravlja Paola Bertolini, je ševezana na božične skrivnosti,kakor tudi pesmica Boštjan išče repatico. Z veliko ljubez- nijo do otrok jo je stkala Ljub- ka Šorli, v glasbeno melodijo jo je zlil Patrick Quaggiato, pridni mali pevci jo bodo pa zapeli. Tudi pesmico Jaz vem za dolgo pot se bodo otroci zlahka naučili, večji pa jo bo- do lahko tudi zabrenkali na ki- taro. Koliko sporočilc si mladi pošiljajo po telefončkih in računalnikih! Pa naj katerega napišejo še Jezusu, kot jih vabi rubrika Moj SMS prijatelju Je- zusu. Pobeljene zimske pokrajine, ki jih sicer zadnja leta pri nas bolj malo doživljamo, kar same va- bijo otroke, naj si nataknejo smuči ali sedejo na sanke in zdrvijo po zasneženem klan- cu. A tudi na smučišču vlada- jo pravila, ki jih morajo smučarji upoštevati. Nekaj ta- kih dragocenih priporočil je zapisanih na dvanajsti strani januarske številke Pastirčka. Na osmi in deveti pa kraljuje medvedka Metka Danile Kom- janc. Tudi ona bi se rada šla sankat in prosi najmlajše bral- ce, naj ji pomagajo pri tem. Pozimi je mraz in uboge gozd- ne živalice nimajo kaj jesti. Za- to pa se vselej najde kak priden gozdar, ki poskrbi zanje. Tak je Matija, ki je s sinom Jankom odšel v gozd, da bi v pripravlje- ne jasli nasul dovolj sena za lačne srne, zajčke, gamse …. V pomenljivi zgodbici avtorica Mariza Perat nevsiljivo pripo- roča, naj spoštujemo živali in naj jim pomagamo, ko potre- bujejo našo pomoč. Prav to te- mo bodo bralci našli tudi v do- polnjevanki Zima. Kdor bi se rad malce razvedril, pa naj pre- bere okrogle stihe V. Tihomir- ja Arharja Vse o luni: Luna je rumena buča / noč jo čez nebo zaluča … in Kolobocija pa ta- ka! O narobe sve- tu: Na planetu Ti- kitaka / slon na veji bolho čaka, … Kdor pa si želi re- snejših tem, naj se zatopi v branje, kako so si stric Maks, Tjaša in Pa- stirček šli ogledat Kettejevo pot in spoznali bogato zgodovinsko de- diščino Notran- jske. Dragotin Ket- te je bil doma na Premu (1876), umrl je zelo mlad v Ljubljani (1899). Spisal je tudi veli- ko pesmi, pravljic in basni za otroke. Na Premu še stojita Kettejeva rojstna hiša, v kateri je urejena spominska soba, in skrivno- sten grad, omenjen že v 13. stoletju. Zapis Marijana Mar- kežiča vas bo kar zvabil na tale izletni cilj. Barbara Rustja predstavlja pesnika Iga Grud- na (1893-1948) iz Nabrežine in želi, da bi bralci segli po nje- govih pesmih za otroke. Pacek Walterja Grudine vdano mo- druje, da s čarobno paličico ne more pregnati svojih jezikov- nih spak. Potrebno je le učenje!! V ja- nuarski številki Pa- stirčka je še marsi- kaj, tudi navodila Tatjane Ban, kako lahko iz zamaškov in škatlic vžigalic izdelamo sankače, iz papirnatih krožnikov pa vrtlji- vega snežaka. Pa- stirčkovo pošto kot vedno bogatijo čudovite risbice ra- zličnih vsebin; v njej sta tudi foto- grafiji jaslic, ki so jih iz gline izdelali petošolci OŠ P. B. Domen iz Sovo- denj, in tiste, ki so jih med veroukom pripravili učenci 5. r. OŠ J. Abram iz Pev- me. Čestitke pridnim ustvar- jalcem! IK Peta številka otroške revije Pastirček Pogumno v novo leto! Med nagrajenci je tudi Kristijan Guček, član SNG Nova Gorica Pred božičnimi prazniki, v nedeljo, 21. decembra 2014, je bila v Škofji Loki 44. slavnostna podelitev Severjevih nagrad. Med letošnjimi nagrajenci sta nagradi za dosežke v slovenskem poklicnem gledališču v zadnjem letu prejela igralec Kristijan Guček, član Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, in Vesna Slapar, članica Prešernovega gledališča Kranj. Prestižne nagrade podeljuje Sklad Staneta Severja, ki je bil ustanovljen v spomin na tega legendarnega gledališkega in filmskega igral ca; letos bi do polnil 100 let. Predsednica le tošnje stro kov ne žirije je bila Diana Koloini, ki je bila nekaj časa umetniška koordinatorka v Slovenskem stal nem gleda lišču Trst, člani pa so bili režiserja Alen Jelen in Jaša Jamnik ter igralca Domen Valič in Branko Šturbej. V obrazložitev nagrade za Kristijana Gučka, čigar igralski talent in zanimivo, svojevrstno oblikovanje različnih vlog sta dobro poznana obiskovalcem SNG Nova Gorica, je žirija napisala: “Kristijan Guček že celo desetletje – vse od študija na ljubljanski akademiji – izstopa kot zanimiv in talentiran igralec, ki je s serijo svojih vlog obogatil številne uprizoritve v različnih gledališčih. S tremi vlogami iz lanske sezone je dosegel višek svojega dosedanjega razvoja in predstavil široko paleto svojega igralskega izraza. V nadrealistični detektivski komediji Po Magrittu je vlogo malo bistrega inšpektorja Foota izdelal s pomočjo svoje velike igralske prezence in telesne angažiranosti ter izrisal učinkovito parodično sliko v nadrealističnem kontekstu. V gledališkem koncertu poezije Srečka Kosovela Postani obcestna svetilka je bil, tokrat za klavirjem, individualno izrazit in obenem v kolektivnem sozvočju z drugimi igralci pri ustvarjanju likov, ki ‘prepletajo besede z domišljenimi uprizoritvenimi vzporednimi ali kontrapunktnimi plastmi’, kot je zapisala kritičarka. V absurdni igri Morilec je odigral glavno vlogo Berengerja, ki mu skoz Ionescov absurdni svet sledimo kot sleherniku ali lastnemu alter egu. Oblikoval ga je kot vseskozi vzhičenega moža akcije, ki se v govoru in dejanjih zapleta v neskončno nit lastnega humanizma. Pravo bravuro pa je ustvaril v dolgem zaključnem monologu, skorajda krajši monodrami: tu je z izvirno senzibilnostjo in lucidnim zasledovanjem meandrov neskončne poti misli, ki tava med odrešitvijo in norostjo, povzel izrazni naboj celotne uprizoritve in jo prignal na višji, osebnejši in obenem univerzalnejši nivo”. Dobitnik Severjeve nagrade za bogato življenjsko delo v slovenskem ljubiteljskem gledališču je Borut Verovšek, član igralske skupine Gledališče Toneta Čufarja Jesenice. Žirija o njem meni, da je tankočuten in natančen oblikovalec številnih nepozabnih likov, tako dramatičnih kot komičnih razsežnosti. Severjevo nagrado za študente dramske igre je žirija prisodila Mirandi Trnjanin, ki je v študijski produkciji Racinovega Britanika suvereno izdelala zahtevno vlogo Agripine in se pri tem soočila s klasičnim besedilom v aleksandrinskem verzu. / IK Škofja Loka / Podelitev Severjevih nagrad Kristijan Guček lajši zgodovinar slovenskega rodu, rojen v Kanadi, Gregor Kranjc, svoje raziskave namenja predvsem novejši zgodovini srednje in vzhodne Evrope. Poseben poudarek daje vprašanjem vojne in družbe pa tudi domovini staršev – Sloveniji – s pogledi travm in spominov, ki jih nosijo Slovenci v Kanadi. Od leta 2007 do 2008 je bil tudi v kanadskem pravosodnem ministrstvu kot raziskovalec domnevnih vojnih zločinov na ozemlju nekdanje Jugoslavije. V roke mi je prišla njegova knjiga HOJA S HUDIČEM, s podnaslovom Okupacija Slovenije in kolaboracija 1941–1945 (Mengeš, Ciceron 2014). V svoji analizi dogajanja na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno se opira tako na slovensko emigrantsko kot režimsko zgodovinopisje pa tudi na tuje vire, podprte z arhivskimi dokumenti. Kranjc ima zanimiv slog. Najprej poda zgodovinske reminiscence in povedne citate, povezane z razmerami po Evropi. Vse to pa podkrepi s konkretnimi trditvami. Pri pisanju združuje anglosaški slog pisanja z navezanostjo na domačo – slovensko – zemljo, do tukajšnjih predvojnih in medvojnih razmer pa ohranja kritičen odnos. Njegovi pogledi so za nas, ki smo tu, pogledi zgodovinarja od zunaj, s tako imenovane “ptičje perspektive” (kot piše v uvodu), ki pa kljub vsemu odpira širok pogled na dogodke, na katere smo velikokrat gledali precej drugače. Zame – ne vem, če bo še za koga – je zanimiva ugotovitev o OF. Takole pravi: “Večina Primorcev je imela OF za narodne osvoboditelje, čeprav pa je tu obstajalo tudi jedro nasprotnikov. Povsem upravičeno ga lahko imenujemo 'center', saj so bili to posamezniki, ki so nasprotovali taktiki upora Osvobodilne fronte, vendar pa so hkrati zelo odločno zavračali vsako obliko kolaboracije. Številni med njimi so bili kot voditelji slovenske skupnosti v obdobju med obema vojnama že v italijanskih zaporih. Večina primorskih nekomunističnih intelektualcev in meščanskih voditeljev, na primer iz ilegalnega tržaškega Nacionalnega sveta pod vodstvom Jožeta Ferfolje, je bila naklonjena zahodnim zaveznikom in londonski begunski vladi, posledično pa so simpatizirali s četniki, ki so jih imeli skupaj z Osvobodilno fronto za znanilce narodne združitve. Žal pa je OF zelo slabo prenašala dobronamerno kritiko in je jeseni 1943 z napadi vosovcev na domnevne nasprotnike OF močno prispevala k poglabljanju razdora med podporniki in nasprotniki partizanstva, kar so poskušali izkoristiti Nemci takoj, ko so septembra 1943 okupirali Primorsko”. Tu pridemo ponovno do spoznanja, da je bilo tudi na Primorskem kar lepo število Stalinovih lakajev, ki so zakuhali te razdore, pa se o tem ni smelo govoriti, kaj šele pisati! Se pa danes vsaj napol javno šušlja. Ob koncu pa še ugotovitev, o kateri se zopet ni smelo govoriti. Avtor pravi takole: “Voditelji komunističnega upora so bili včasih prav sramotno brezbrižni do civilnih žrtev, vsaj v zadnjih dveh letih vojne (1944–1945), in so bili že prav obsedeni od želje po oblasti in so vse svoje sile usmerjali predvsem proti notranjemu sovražniku. O tem brezbrižnem povzpetništvu pričajo tudi povojni poboji, ko so približno 12.000 domobrancev postrelili, ne da bi se jim zdelo potrebno vsaj s pretvezo uprizarjati sodne procese... ” Kdaj bomo v našem slovenskem prostoru sposobni si seči v roko in odpustiti drug drugemu ter zaživeti v slogi? Do kdaj bomo uradno še vedno poslušali samo razlago “zmagovalcev”, ki jih je čas povozil? – Kakorkoli že, tu smo in tu bomo živeli naprej – z mislijo na tisto slovensko mamo, ki so ji pred očmi postrelili sinove. - S ponosom, z odpuščanjem, pa tudi s kančkom grenkobe je odšla v večnost … Ambrož Kodelja M Ko zvezde svetijo Na tem prostoru bom moral umreti Kultura 22. januarja 2015 9 Kulturni center Bratuž v Gorici / Ljudmila Novak na “srečanju pod lipami” “Vedno moramo upati in delati za to, da bo boljše” d vseh političnih funkcij, ki sem jih opravljala, mi je bi- la najbolj pri srcu ta, ko sem bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, ker sem to politično funkcijo delala s srcem”, je dejala Ljudmila Novak, gostja prvega go- riškega “srečanja pod lipami” v le- tu 2015. V četrtek, 15. januarja, je pred kratkim potrjeno predsedni- co NSi v komorni dvorani Kultur- nega centra Lojze Bratuž, ki orga- nizira niz skupno s krožkom An- ton Gregorčič, toplo sprejelo lepo število ljudi. Časnikarka Erika Jaz- bar se je z njo pogovarjala o stran- ki, stanju duha na Slovenskem, se- danji vladi, Evropi, krajevnih upravah itd. “Kot profesorica slovenskega in nemškega jezika sem se vedno bo- rila za slovenstvo in slovenske manjšine, prav tako v evropskem parlamentu”, je dejala. Zato je res z veseljem opravljala to funkcijo. Po formaciji je torej šolnica - poučevala je skoraj 20 let -, pa tudi dejavna družbenokulturna delav- ka: pisala in režirala je igre za kra- jevno dramsko skupino ter “pri tem delu uživala”. V politiko je stopila leta 2000. Hodila je po očetovih stopinjah, ki je bil v rod- nih Moravčah ustanovitelj SKD in leta 2000 Nove Slovenije. Leta 2001 je postala “poklicna poli- tičarka”, ko je bila izvoljena za županjo občine Moravče. Veliko so jo spodbujali in nagovarjali, da bi naredila ta korak. “Ko sem bila izvoljena, sem najprej žalovala”, toda “politiko sem jemala kot delo za skupno dobro. Po svojih močeh in znanju sem skušala za domači kraj nekaj narediti”. Kljub temu da je bila politično neizkušena, je pa bila “po žensko zvita” ter ji je s poštenim delom in primernim pristopom uspelo pridobiti na svo- jo stran občinsko upravo in celo del svetnikov, ki so ji na začetku nasprotovali. “Prihajam iz tradicionalne krščan- ske družine, kjer smo se vedno čutili odgovorni kristjani”. Vera ji veliko pomeni: “Nisem svetnica, da ne bo kdo mislil, da se hvalim! A v zvezi z vrednotami in načeli sem skušala delovati tudi v politi- ki, pa tudi v šoli, in to tudi v času Jugoslavije, ko je bilo to nevarno. Tudi uprla sem se; zaradi tega ni- sem nikoli doživela ponižanja ali česarkoli, temveč, obratno, zaradi tega so me celo bolj spoštovali, ker sem si upala na glas povedati in zagovarjati, kar v resnici mislim in živim, ne glede na posledice”. O genezi stranke, ki jo vodi, je Ljudmila Novak povedala, da sta se leta 2000 združili SLS in SKD, po šestih mesecih je prišlo do usta- novitve NSi “zaradi določenih ra- zhajanj in nestrinjanj”. Ni bilo hi- tro jasno, “ali nam bo uspelo ali ne”. Uspelo jim je, nova stranka je dosegla soliden rezultat, 8 poslan- cev v Državnem zboru. “Takrat se je stranka začela profilirati in ra- sti”. Na volitvah 2004 je bil morda “O najboljši rezultat stranke najprej na evropskih volitvah (od sedmih poslan- cev sta bila izvoljena dva), pa tudi na državnozborskih volitvah isto leto so dosegli najboljši re- zultat, dobrih 9%. “Bili smo druga naj- močnejša stranka, prevzeli smo štiri pomembne resorje, trdo delali”. Kljub temu so leta 2008 izpadli iz parlamen- ta. “To je bil najtežji čas, ko je bilo veliko razočaranja, neza- dovoljstva, jeze”. Takrat so raz- mišljali, kako naprej. Ko so ji začeli prigovarjati, naj prevzame stran- ko, se je končno le odločila za to, ko je videla, da je bilo okrog nje “precej mladih, ki želijo, da gre stranka naprej, ki želijo, da krščan- ska demokracija v Sloveniji obsta- ne”. Doživeli so veliko nasproto- vanj, in vendar so trdno sklenili, da krščanska demokracija v Slove- niji mora obstati, da bodo naredili vse, kar je v njihovih močeh. “Za zdaj smo trdno odločeni, da na- daljujemo to pot. Mislimo, da de- lamo dobro”. Dojemanje NSi v slovenski javno- sti se spreminja. “Morda smo iz- gubili nekaj tistih skrajno desnih volivcev, dobili pa smo več sredi- ne, ljudi, ki jim je dovolj strogih delitev, ki hočejo več sodelovanja in konstruktivnosti”. Kot opozicija podpirajo, kar je dobro, ne želijo pa spodbujati ideoloških bojev. “Želimo ostati desnosredinska stranka s trdnimi vrednotami in z liberalnim gospodarskim progra- mom”. Liberalizem je namreč v 8. stol. nastal na podlagi svobode in krščanskih vrednot, je zatrdila. “Zagovarjamo svobodo v gospo- darstvu, socialno tržno gospodar- stvo, da država poskrbi za tiste, ki si sami ne morejo pomagati, da pa je prva glavna naloga vsakega člo- veka ta, da s svojimi sposobnostmi in z delom poskrbi zase in za svojo družino”. Temelj vsega delovanja so krščanske vrednote: “To pa ne pomeni, da smo cerkvena stranka, kar tudi včasih v Sloveniji razume- jo. Naš vrednostni sistem temelji na vrednotah krščanstva, naše de- lovanje pa je zavzemanje za državo, ki v osnovi pripravlja za vse enake možnosti, omogoča pri- merne okoliščine”. V Sloveniji se po mnenju Ljudmile Novak še ni- so osvobodili “socialističnega gle- danja na državo, ki vse ureja, za vse poskrbi”. Zatrli so “ustvarjalnost in samoiniciativnost državljanov”. Še vedno je občutiti, “da so bili v komunističnem sistemu podjetni- ki, obrtniki in veliki kmetje gleda- ni kot nasprotniki države, ki jim je treba vse pobrati, kot da moramo biti vsi enako revni. Komunizem ni dopuščal, da bi nekateri postali bogatejši zaradi svojega dela... Naši sindikati do neke mere tako delu- jejo še sedaj. Vsi pa vemo, da je premoženje veliko bolje upravlja- no, če je zasebna in ne državna la- stnina”. Upravljalci slovenskega državnega premoženja oz. podjetij so bili zelo slabi, trdi Novakova. “Dovolj je pomisliti na luknjo, ki so jo naredile banke”. Za to ni še nihče odgovarjal. Državna podjet- ja potrebujejo dokapitalizacijo, ker se ne razvijajo. “Mi pa smo hkrati zadolženi že 80% BDP-ja. Letno bomo plačali milijardo sto milijo- nov samo obresti. Zato je še kako smiselno, da državna podjetja pro- damo in zmanjšujemo dolg, hkra- ti pa privabimo tuje vlagatelje”. Imajo pa še vedno preveč birokrat- skih ovir in prevelike obdavčitve. “Zaradi tega nam ne uspe privabiti tujega kapitala, kar bi pomenilo zagon gospodarstva in nova delov- na mesta”. Javnost v Sloveniji je še vedno pre- cej nastrojena proti katoliški Cer- kvi in kristjanom. “To je posledica naše zgodovine in komunizma, ko smo bili kristjani drugorazred- ni državljani”. Pozitiven znak tudi za Slovenijo je izvolitev papeža Frančiška, ki “je prinesel nekaj no- vega, govori tako, da navdušuje in navdihuje tudi tiste, ki niso najbolj verni”. Problem je seveda tudi to, kar se je zgodilo v mariborski nadškofiji: “Tudi to je pripomoglo k slabemu vtisu o kristjanih in Cerkvi”. Javnost pa zelo pozitivno ocenjuje novega ljubljanskega nadškofa. O Andreju Bajuku je Novakova po- vedala, da je bil v Slovenijo pova- bljen kot finančni strokovnjak. Kot tak “se je gotovo zelo izkazal, čeprav mu to v času njegovega življenja ni bilo dovolj priznano. Obratno: spodbujena je bila nega- tivna podoba o njem”. Po drugi strani Bajuk ni poznal prave klime v Sloveniji, saj je prej živel “kot sve- tovljan” v Argentini, ZDA in Pari- zu. “V času njegovega ministro- vanja je Slovenija dosegala naj- boljše rezultate, kar se tiče držav- nih javnih financ, ki jih je držal na vajetih”. To je bil tudi čas visoke gospodarske rasti. In vendar je Ba- juk imel “slabo medijsko podobo, s strokovnega vidika neupra- vičeno... To so znali nekateri do- bro izrabiti in potencirati”. Ko je stranka izpadla iz parlamenta, je doživel “veliko razočaranje in ka- sneje se ni najbolje pobral”. Skrat- ka: “Prinesel je veliko znanja, po drugi strani pa je bil kot politik in predsednik stranke neuspešen”. NSi se suče okrog 4-5-6% odstot- kov, njen potencial pa bi lahko bil bistveno višji, je dejala Jazbarjeva. Na to so gotovo vplivali slaba me- dijska podoba, pa tudi interesi par- tnerske stranke. “Kljub temu da je NSi imela najboljši program, so se ljudje v Sloveniji bolj odločali na podlagi čustev”. Na zadnjih volit- vah pa “so se odločili za nov obraz, zmagovalec je zmagal samo zaradi svojega obraza, drugih kan- didatov ni bilo na plakatih, bil je samo on”. Delitve “levi-desni” v Sloveniji obstajajo in “so na obeh polih tudi spodbujene, da do- ločene stranke lažje obvladujejo svojo volilno bazo”. Kljub vsemu NSi “skuša na podlagi dobrega programa sodelovati s tistimi, ki si bodo pošteno prizadevali za rešitev problemov v Sloveniji: ne glede na levo ali desno, s tistimi, ki hočejo nekaj narediti za Slove- nijo”. Žal so bili pri tem velikokrat razočarani, je dodala. “Naša stranka izpopolnjuje svoj program, ki ima prave odgovore za prihodnost”. To trdijo tudi “go- spodarstveniki, ki so obžalovali, da nismo v vladi”. Delajo na ekipi za prihodnost, saj “nikoli ne vemo, kdaj bodo nove volit- ve”, in “pred nami naj bi bila spet nova afera” … Sicer pa si pri NSi ne želijo no- vih volitev, ker vsak padec vlade poslabša položaj Slovenije na mednarodnih trgih. “Politična nestabil- nost v Sloveniji niko- mur ne koristi”. O Miru Cerarju je Ljudmila Novak po- vedala, da ga kot ose- bo spoštuje in misli, da je dobro- nameren. Ceni ga kot človeka, “pozna pa se, da politično ni iz- kušen”. Ta vlada je dejansko levo- sredinska; zato si je sam Cerar želel NSi, da bi imel mavrično koalicijo, pa mu žal ni uspelo. Predsednica NSi se sprašuje, “kdo so v ozadju tisti ljudje, ki so prav tako vključeni in vpleteni”. Njegovi po- slanci doslej niso bili politično iz- postavljeni. “Vemo, da določene navezave so, vemo pa tudi, da ni pripravljen delati na enak način, kot so delali nekateri prej, in zaradi tega že ima težave”. Po štirih me- secih vladanja je razvidno, da niso bile uresničene pomembne refor- me, poteze z dolgoročnimi posle- dicami. “Ni dovolj naredil za zmanjševanje javne porabe, pre- malo za reforme, ki bi spodbujale gospodarstvo”. Glede ekipe Cerarjevih ministrov je Novakova dejala, da sta minister za gospodarstvo in za finance po njenem mnenju primerna, “je pa vprašanje, koliko bosta lahko svoje znanje in pripravljenost vnovčila znotraj vlade”. Glede nekaterih drugih ministrov “jaz, ki sem ak- tivno zraven, moram prav pre- mišljevati, kako se pišejo, za katero področje so, ker jih pravzaprav skoraj ni čutiti in videti”. Leto 2015 najverjetneje ne bo mir- no, je dejala gostja v Gorici. Na ne- katerih področjih bodo potrebne korenite spremembe, ki se jih ta vlada še ni lotila. “Samo kozme- tični popravki ne bodo dovolj”. Nesodelovanje med pomladnimi strankami je “slabo za slovenski prostor, ker dobra opozicija pripo- more k boljši vladi”. Opozicija je še vedno razpršena. Odnosi med NSi in SDS niso dobri, preveč je partnerskega spotikanja, “mi smo pripravljeni pri dobri stvari vedno sodelovati, ne želimo pa podpirati stvari, ki niso konstruktivne in do- bre za Slovenijo”, je jasno poveda- la. “Za boljše sodelovanje ni odvi- sno samo od nas, ampak tudi od druge strani”. Vedno moramo upati in delati za to, da bo boljše, je dejala. Medijski prostor v Sloveniji je raz- deljen, seveda “prevladujejo levi mediji”. Ni res, da vsi novinarji vedno ne pišejo objektivno, je še povedala; vedno pa, če hočejo ne- ko zgodbo zapeljati v eno ali dru- go smer, to zelo dobro znajo. “Me- diji te lahko povzdignejo ali uničijo, lahko uničijo vlado, ker so močni”. Desni mediji “služijo eni stranki”. Če o NSi dobro pišejo levi mediji, “smo od desnice napade- ni; desni mediji pišejo o nas veliko slabše kot levi... Tudi tam so pri- sotni ljudje, ki podpirajo tega ali pa onega”. Novakova bi od medi- jev želela, da bi skušali biti objek- tivni. Prepričana pa je, da so v Slo- veniji sokrivi za sedanje stanje, ker močno usmerjajo javno mnenje. “Ljudje so pesimistični, nastrojeni proti politikom in institucijam”. Sedemdeset let po koncu druge vojne Slovence še vedno razdvaja polpretekla zgodovina. “To je bo- leče”. V Sloveniji je 600 evidenti- ranih prikritih grobišč, ki niso za- pisana v register, torej niso varo- vana in označena, kosti niso ne iz- kopane ne prekopane. “To je zelo žalostno”. Zakon o vojnih gro- biščih je tako napisan, da se težko uresničuje. NSi je pripravila nove- ga in skuša iskati kompromise. “Na načelni ravni je pripravlje- nost, da se kaj naredi; ko prideš do konkretnih stvari, pa zmanjkuje poguma na obeh straneh”. V Slo- veniji je “resnično težko narediti korak naprej k spravi”. Čeprav “mrtvi so se že spravili. Tisti, ki živimo, ne znamo tega narediti”. Pa še o Evropi. V slovenskih medi- jih se o EU piše zelo malo. Kvečje- mu se govori veliko slabega o plačah evropskih politikov. “Zdi se, da nič ne delajo, pa dobivajo lepe plače. Lahko rečem, da je to poslanstvo zelo naporno in tudi odgovorno, ne rečem pa, da si rav- no vsak poslanec to plačo zasluži. Tako kot si tudi vsak slovenski po- slanec ne zasluži plače”. Največji problem, ki ga bo Evropa imela v prihodnosti, bo zagotovo mir. Naj- večja nevarnost bo terorizem. No- vakova Evropi “očita” preveč biro- kracije. Kar se tiče sodelovanja, go- spodarstva in odprtosti, pa je to gotovo dobro, ker Evropa tekmuje v globalnem gospodarstvu. “Nič ni večno”, toda “na tako ma- jhnem ozemlju toliko različnih narodov in držav lahko preživi sa- mo s sodelovanjem”. Da se bo širi- la v nedogled, “tega pa tudi jaz ne verjamem”. “Uradna slovenska politika je manjšinam in Slovencem po svetu naklonjena”, je dejala. “Nimajo pa Slovenci vedno pozitivnega odno- sa do tistih, ki živijo izven meja, ali izseljencev”, je iskreno poveda- la. “Premalo je zavesti, da smo vsi pripadniki istega naroda, da mo- ramo držati skupaj, da so ljudje odšli zaradi različnih razlogov”. Novakova je ponosna na Sloveni- jo, ko ji gre dobro, “ampak rada imam svojo domovino tudi takrat, ko ji ne gre tako dobro, pa se mo- ramo truditi, da ji bo šlo bolje”. O zlatem redu za zasluge, ki ga je predsednik Borut Pahor 13. ja- nuarja vročil Debori Serracchiani, je Novakova dejala: “Verjetno je bilo priznanje izročeno prezgo- daj” glede na reformo krajevnih uprav v FJK, saj “je del slovenstva s tem zelo nezadovoljen”. Zaveda se, da ima povezovanje občin “ne- gativne posledice za odločanje v teh občinah o bistvenih stvareh”. Sama je sklicala sejo, kjer so na- ložili zunanjemu ministrstvu, da naredi vse, da bo dostojno zasto- palo interese Slovenije. Ministru je vprašanje, kaj se je zgodilo, dva- krat postavila, a žal ga nikoli ni bi- lo na seji. “Žal se pogosto dogaja, da Slovenci v Sloveniji nismo enotni. Tudi tukaj vedno niste. Na koncu tako nam kot vam škoduje. To se nam žal prevečkrat dogaja, da smo ob pomembnih vprašan- jih razdeljeni”. DD “Svojo domovino imam rada tudi takrat, ko ji ne gre dobro”. “Mediji te lahko povzdignejo ali uničijo, lahko uničijo vlado, ker so močni”. “Prevečkrat se nam dogaja, da smo ob pomembnih vprašanjih razdeljeni”. foto dpd foto dpd Tržaška22. januarja 201510 V iskanju pravljic / Razpis za ilustracijo Radijski oder sporoča, da poteka natečaj za izvirno ilustracijo pravljice v okviru projekta V ISKANJU PRAVLJIC. Natečaj je namenjen osnovnošolcem in prvošolcem nižjih srednjih šol, ki obiskujejo šole na Tržaškem, Goriškem ali v Benečiji. Ilustracije se morajo nanašati na eno izmed pravljic, ki so bile nagrajene ali ki jih je komisija priporočila za objavo, tehnika risbe pa je prosta. Besedila pravljic, ki jih ponujamo v ilustracijo, so dostopna na spletni strani: http: //radijskioder. net5. si Izbor najlepših ilutracij bo opravila strokovna komisija in bo objavljen v posebni publikaciji, mladi avtorji pa bodo za svoje prispevke tudi nagrajeni. Vse mlade risarje vabimo, da nam svoje pisne izdelke pošljete na naslov: Radijski oder, ul. Donizetti 3/1, 34133 Trst ali po elektronski pošti na radijski@libero. it. Risbi je treba tudi priložiti ime in naslov mladega avtorja, navesti šolo, ki jo le-ta obiskuje, ter navesti pravljico, na katero se nanaša ilustracija. Nekateri mladi risarji niso imeli dovolj časa za svoje ilustracije, zato Radijski oder podaljšuje rok za oddajo od 20. januarja na 31. januar 2015. Bambičeva galerija na Opčinah / Kraška simfonija domačih umetnikov Pred enim letom se je v Bambičevi galeriji na Opčinah javnosti predstavila Gmajna, skupina kraških umetnikov in ustvarjalcev, ki ustvarjajo z vsem, kar jim nudi kraška zemlja. Pred nedavnim so se spet odločili za skupinsko razstavo z naslovom Kraška simfonija op. 2, ki so si ga sposodili iz knjige Prgišče Krasa Rafka Dolharja in Alberta Miklavca: “Človeška roka še ni izdelala glasbila, ki bi lahko v tako nežnih odtenkih zaigralo simfonijo, ki nam jo v polni zrelosti svojih čudovitih barv nudi v sončnem zatonu žareča kraška gmajna”. Skupno razstavo so odprli me - seca decembra, gost večera je bila skupina Ano urco al'pej dvej, ki praznuje letos petnajstletnico delovanja in je s svojim petjem uokvirila kulturni spored. Prisotne je najprej pozdravila Stanka Čuk, predsednica Sklada M. Čuka, ki je izrekla dobrodošlico skupini Gmajna in jo povabila k ponovnemu sodelovanju naslednje leto, nato pa so se prisotni z enominutnim molkom spomnili lani preminulega fotografa in prijatelja Davorina Križmančiča. Skupino Gmajna je predstavil njen pobudnik in član Marko Lupinc. Številno občinstvo je povabil, naj si pozorno ogleda vse razstavljene izdelke, saj je vsak poseben in zanimiv. Letošnja novost je ta, da je skupina Gmajna pridobila novo članico, Beti Starc, ki se predstavlja z izvirnimi in posebnimi “zmečkankami”. V Bambičevi dvorani so bili na ogled kamnoseški umetniški izdelki priznanega kamnoseka iz Pliskovice Jerneja Bortolata, grafike kraških noš Marka Lupinca, gravirano steklo in priložnostni izdelki Robija Goruppija, kraški nakit iz kraškega kamna in srebra Saška Ferluge ter glinene zmečkanke z motivom slovenskih nageljčkov Beti Starc. Stanka Čuk je opomnila še na dva razstavljena kraška izdelka, in sicer openski med čebelarja Aleksandra Podobnika in Prosekar mladega pridelovalca Žarka Bukavca s Proseka. Prisotnim je pokazala mizo, na kateri so razstavljeni izdelki vseh članov Gmaj - ne, saj so si pri Skladu Mitja Čuk zamislili bogat srečelov umet - ni š kih izdelkov. V zameno za prispevek so dobili številko, orga - nizatorji pa bodo naknadno žrebali srečne številke in sporočili imena dobitnikov, ki bodo domov odnesli unikatne izdelke razstavljajočih umetnikov. Izkupiček bo namenjen Skladu. Posebnost bodo tudi nekateri oštevilčeni ženski obeski iz ciklusa Gmajna, za katere so pri izdelavi soudeleženi vsi člani skupine: od darilne embalaže do zamisli in risanja simbola ter graviranja. / Metka Šinigoj Kratke Društvo za umetnost Kons Obmorski estetski čut goriškega slikarja Rudolfa Sakside PALAČA COSTANZI li bodo znali bralci tega zapisa razbrati besede Menartovega pesniškega citata, ki ga je goriški slikar in šolski pedagog na različnih slovenskih šolah, Rudolf Saksida, lastnoročno zapisal na hrbtno stran svoje slike iz leta 1968 z naslovom Ljubezenski spev? Gre za skrivnosten trik goriškega slikarja, ki nam ga je lastnik (ali tu- di lastnica - ta oseba je prosila za anonimnost) slike pokazal pred urad- nim odprtjem razstave z naslovom Saksida. Pit- tore cantastorie - Saksi- da. Slikar pravljičar, ki ga je Društvo za umetnost Kons s prispev- kom dežele FJK in Tržaške občine ter pod- poro Goriške pokrajine posvetilo umetni- kovemu tržaškemu obdobju v petek, 16. ja- nuarja, v dvorani Veruda v palači Costanzi. Ob tridesetletnici smrti slikarja se je lani porodila zamisel, ki je poleti omogočila ure- sničitev obsežnejše retrospektive v Pokrajin- skih muzejih v Gorici. Tržaška postavitev vse- binsko dopolnjuje goriško razstavo, saj prika- zuje umetnikov izrazni zanos v času bivanja v zalivskem mestu. Do izraza namreč prihaja Saksidov odmik od futurističnega izražanja in vstop v novo izrazno govo- rico, ko občuti vpliv ma- gičnega realizma in se po- stopoma pomika do poe- nostavitve oblik, vse do ab- strakcije zadnjih del. Bil je eden izmed najbolj eklek- tičnih slovenskih slikarjev našega prostora, saj se je prepričljivo lotil tudi gra- fičnega načrtovanja, kar mu je omogočilo obliko- vanje številnih plakatov in pomembnega primerka poštne znamke. Bil je člo- vek, ki je povezoval slovensko in italijansko kulturo, prestal je zgo- dovinske sunke 20. stoleja, od fašistične dobe do druge svetovne vojne, časa povojne obnove, eko- nomskega booma. Vselej je gojil mirovniško dušo, kar se je na plat- nu izražalo z upoda- bljan- jem pra- vljičnih oaz in ekstravagantnih fantastičnih bitij. V njegova tržaška leta sodijo tudi slike, v katerih se človeška figura spaja z glasbili (ate- lier je imel v zgornjih prostorih poslopja, kjer je domovala Glasbena matica) in se obmorsko vzdušje okolja izraža v takočutnem upoda- bljanju marin. Hkrati v Saksidove kompozicije odločno vstopa otroški svet in se v vedutah mest pojavljajo zgradbe iz malih barvnih zi- dakov. Lanska goriška razstava je bila najobsežnejša doslej postavljena restrospektiva o Rudolfu Saksidi (1913-1984), ker so bila prvič na ogled dela iz družinske zbirke in številnih zasebnih zbirk, ki so jo dopolnjevala dela iz javnih zbirk. “Ob tedanji razstavi je nastala zamisel o splošnem katalogu, ki ga je bilo mogoče pri- praviti s pomočjo številnih zasebnikov, ki so posredovali dokumentacijo o svojih delih med potekom goriške razstave. Tako je prišel na dan bogat popis likovnih del, za katere so kustosi goriške razstave prvotno mislili, da so izgubljena. Število poznanih del je tako nara- slo, zato lahko ocenjujemo, da gre dejansko za glavnino Saksidove produkcije. Število zbra- nih podatkov je dovolilo kronološko razvrsti- tev del ter povezavo z biografijo in likovnim razvojem umetnika” – so zapisali v brošuri raz- stave prireditelji, v imenu katerih so na od- prtju spregovorili umetnostna kritičarka Jasna Merku', kustosinja Giulia Giorgi in občinski odbornik Edi Kraus. Rastava, pri kateri so svoj delež prispevali tudi privatni zbi- ratelji (med njimi je veliko Saksi- dovih dijakov in kolegov), bo na ogled do 15. februarja. IG A bor Fantje izpod Grmade od leta 1969 pri- reja koncert božičnih pesmi, in to na štefa- novo, navadno v novi cerkvi svetega Janeza Krstnika v Štivanu. Že drugo leto pa so koncert priredili v devinski cerkvi Sv. Duha, ki je sicer ogrevana in torej zelo prijetna, a prav gotovo se ne more ponašati z akustiko štivanske cerkve. Marsikdo je po koncertu ugotavljal, da daje s pev- skega vidika več zadoščenj Štivan. Koncert, ki vedno privablja zvesto publiko prija- teljev devinskih zborov, je tokrat uvedel nekoliko pomlajeni Mešani cerkveni pevski zbor Devin, ki je pod vodstvom domačega organista Hermana Antoniča in ob spremljavi Barbare Corbatto zapel štiri pesmi. V Lavtižarjevi Čujte, čujte, vsi ljudje sta se izkazala oba moška solista, tenorist Igor Antonič in baritonist Kristjan Kovačič, ubrano in prepričljivo je zvenel zbor v Beličičevi Svetovečer- ni v uglasbitvi Aleksandra Vodopivca. Da ta mešani zbor lahko še veliko obeta, se je po- kazalo tudi v klasičnih Riharjevi Zveličar nam je rojen in Cvekovi Raduj, človek moj. Po pisnem pozdravu domačega župnika g. Giannija je nastopila gostujoča moška vo- kalna skupina Sraka iz Štandreža, ki jo vodi Patrick Quaggiato, in potrdila, da gre za zgledno uglašeno pevsko telo, ki je dovršeno predstavilo štiri pesmi iz žlahtne božične tradicije. Uvedli so s starodavno Adeste fi- deles, nadaljevali z Vodopivčevo Blaženo nočjo, se milo sprostili ob Harejevi priredbi Kar je že dolgo želel svet, da so na koncu dosegli toplo napetost med občinstvom z interpretacijo priredbe Janeza Močnika Ta stare božične pesmi. Barbara Rustja Brecelj, ki je zelo lepo povezovala koncert in je med posameznimi deli prebirala razmišljanje prof. Aleša Breclja o božičnem spo- ročilu v sedanjem kriznem času, je nato povabila pred oltar Otroški zbor Ladjica, ki ga vodi Olga Tavčar in je svoj nastop začel z domiselno prired- bo adventne ljudske Svitej se, svitej, saj so petje spremljali Blaž Terpin na violino in Petra Pahor in Mira Tavčar na kitaro, sledile so italijanska otroška božična ljudska in še ponarodela Ačkova Angelci stopajo ter ljudska Glej, zvezdice božje. Božični koncert na štefanovo v Devinu so končali Fantje izpod Grmade. Zborovodja Antonič je za uvod izbral milo uspavanko Nad Betlehem neznanega avtor- ja, sledila je iz širšega konteksta vzeta Vrabčeva priredba pesmi Ljub' Jezušček zdiše, ki bi ver- jetno z več ljudskega patosa bolj prepričljivo nagovarjala pevce in poslušalce. Vedno lepo učin- kuje Štolcerjeva Rajske strune, v kateri je kot solist prepričljivo nastopil Igor Antonič, zelo pri- merno pa so svoj nastop sklenili s trikraljevsko pesmijo Karla Široka Sveti trije kralji v Harejevi uglasbitvi. Koncert se je končal z že ustaljeno skupno izved- bo Svete noči vseh nastopajočih in občinstva, kar idealno poveže vse prisotne, tako da je bilo to po- vezanost lepo občutiti tudi v nadaljevanju večera na sedežu devinskih zborov. V. J. Z Društvo slovenskih izobražencev Dolina v očeh župana in nekdanje županje o sedemmesečnem župano- vanju v občini Dolina je Sandy Klun na letošnjem prvem rednem srečanju Društva slovenskih izobražencev podal svoje razmišljanje o današnjih težavah in predstavil svoje delo v politiki, medtem ko je nekdanja dolinska županja Fulvia Premolin spregovorila o opravljenem delu v dveh mandatih, saj se je odločila, da se oddalji, in je z zaupanjem prepustila delo drugim. Današnjega dolinskega župana družita z nekdanjo županjo ista starost in del šolanja, saj sta osem let svoje življenjske poti kot sošolca obiskovala najprej šolo v Boljun- cu, nato pa v Dolini. Sandy Klun se je začel ukvarjati s politiko v de- P vetdesetih letih, najprej kot odbor-nik za socialo in problematiko včasu župana Pečenika, nato je bil dva mandata odbornik za produk- tivne dejavnosti s Pangercem, ko je bila Premolinova podžupanja. Z mesta pokrajinskega svetnika je odstopil zaradi županovanja, ki ga ocenjuje kot novo dogodivščino. S tem mandatom misli, da bo končal tako svoje politično kot de- lovno obdobje, mogoče celo kot zadnji župan Občine Dolina. Pre- cejšnjo pozornost je namenil re- formi krajevnih uprav, ki še pote- ka, saj so bile le-te v naših občinah vedno v slovenskih rokah, zato so bile v korist celotne skupnosti. Premolinova je sedanjemu dolin- skemu županu položila na srce prošnjo, ali bi lahko ubrali neko pot, ki bi ne izničila preteklega opravljenega dela. Spregovorila je o zadoščenju zaradi vsega nareje- nega, ob tem je lažje pozabiti na grenke trenutke, saj vodi kriza v negativne medčloveške odnose. Prvi cilj, ki so ga od nekdaj skušali doseči, je bila dobrobit občanov in s tem povezano spoštovanje tradi- cije, korenin in zgodovine, predv- sem za zaščito zemlje. Dejala je, da se zdi desetletno obdobje dolgo, a je le preblisk v življenju. Že nekaj let je kot županja opravljala dvojno funkcijo, sedaj pa se je v celoti po- svetila šolskemu področju. Zakon o združevanju občin pred- videva, da se morajo občine, ki do- segajo pet tisoč prebivalcev, ali gorske skupnosti, združiti v unijo ali medobčinsko zvezo. Občinam pa, ki imajo več kot pet tisoč občanov, svetujejo združitev, dru- gače jim bodo odvzeli trideset od- stotkov deželne podpore. To sproža val polemik, saj, kot meni Klun, se občine s podobnimi značilnostmi in potrebami lahko združijo, težave pa se pojavijo, če si se prisiljen združiti z veliko občino, ki ti ni blizu in ima ra- zlične prioritete. Nekdanja dolinska županja je pou- darila več pozitivnih dejanj, od so- delovanja s Civilno zaščito do ob- novitve šol in dobrih storitev, kot se lahko pohvali z najvišjim od- stotkom ločenega zbiranja smeti od vrat do vrat. Privzgajanje občanov jim je vzelo veliko ener- gije, a jim nudijo uslugo po naj- nižji ceni in plačajo tretjino manj od Tržačanov. Kljub temu da so po besedah Premolinove blagajne polne, so stroški omejeni in poso- jila že odobrena, na primer več kot milijon za Ricmanje in osemsto ti- soč za Boršt. Vse je odvisno od te- ga, ali jih bo dežela odobrila. Po razglabljanju o tem, kaj je že bilo storjenega in kaj bo še treba nare- diti, se je med občinstvom in go- vornikoma vnela razgibana raz- prava o medobčinskih zvezah. Šin Na štefanovo so zazvenele znane melodije Doživet božični koncert v Devinu Foto Damj@n Foto Damj@n Foto IG Citat Menartove poezije na hrbtni strani slike Ljubezenski spev Tržaška 22. januarja 2015 11 Obvestila Področni svet slovenskih vernikov iz Trsta in Milj vabi na ekumensko predavanje dr. Primoža Krečiča, stolnega župnika v Kopru, v tednu za krščansko edinost, in sicer v četrtek, 22.1.2015, ob 20. uri v Šentjakobskem domu, ul. Concordia 8. Darovi V spomin na starše daruje Boris Fabjan 50 evrov za rojansko glasilo Med nami. Za cerkev na Pesku: v spomin na pokojnega moža Mariota in sina Edvina daruje Ivanka 40 evrov. Za popravilo ogrevanja v cerkvi v Gropadi daruje N. N. 50 evrov. Božični koncert ZCPZ Harmonično prelivanje ženskih in moških glasov STOLNICA SV. JUSTA ajbolj znana in tudi naj- bolj nagrajena dekliška skupina naše dežele v kombinaciji z glasovi ene najza- nimivejših moških zasedb je spodbudna zamisel, ki jo je Zveza cerkvenih pevskih zborov ure- sničila na letošnjem, januarskem božičnem koncertu v stolnici sve- tega Justa, ki se je uresničil pod geslom Te dan je usega' veseja'. Tradicionalni dogodek vrednoti slovenski zborovski in kulturni zaklad v glavnem tržaškem sve- tišču, daje pečat koncu “po- jočega” obdobja božičnih koncer- tov, ne nazadnje ponuja vsako le- to nov projekt za ljubitelje zbo- rovskega petja. Letos je Zveza združila goriško in tržaško pokra- jino, saj je povabila k sodelovanju Dekliško vokalno skupino Bo- deča Neža in Moški komorni zbor Stane Malič. Oba zbora sta nasto- pila samostojno in s skupnimi točkami. Uveljavljena skupina pod vod- stvom Mateje Černic je izbrala skladbe širokega časovnega raz- pona, saj je začela svoj nastop z renesančno polifonijo, vključila v program poetičen poklon pred kratkim preminulemu Marcu So- fianopulu in je sprejela izziv, da krsti božično kantato Aljoše Tavčarja na besedilo pesnika Iva- na Tavčarja. Zgodba o dekletu s črnimi očmi, ki “je rodilo ne- dolžen smehljaj”, je ponujala skladatelju originalno in sugestiv- N no osnovoza uglasbi-tev, ki se je razvila skozi nežne, tihe vtise, bolj usmerjene v dodelano instrumen- talno podo- bo kot v ekspresivno obravnavan- je glasov. Avtor je povedal, da je glasba “nastala na osnovi pe- sniške impresije, ki je dejansko že nakazala atmosfero uglasbitve”. Pri izvedbi skladbe Čudežna noč so sodelovali instrumentalisti skupine Nomos Ensemble, solo so zapeli Mateja in Ivana Černic, Miha Bole in Matjaž Samotorčan. Tavčar je podpisal tudi priredbo oz. instrumentalno spremljavo dodatnih treh božičnih pesmi za ženske glasove, med katerimi je na poseben način izstopala spo- ročilna preprostost sugestivne sta- re nemške pesmi o Mariji, ki je hodila po trnjevem gozdu. Zbor Stane Malič je z Walterjem Lo Nigrom pripravil za to pri- ložnost izbor slovenskih božičnih pesmi Vodopivca, Sattnerja, Tom- ca in Gabrijelčiča. V sklepnem de- lu koncerta sta zbora zapela sku- paj tri pesmi, vključno s spomi- nom na Pavleta Merkuja. Izvedbe v apsidi, za oltarjem, niso prispe- vale k vzpostavljanju potrebne komunikacije s publiko, ki na božičnih koncertih pričakuje to- plino prisrčnega, neposrednega pristopa, niso pa tudi akustično ovrednotile niti sposobnosti dveh kakovostnih skupin, ki ponujata veliko umetniških spodbud. Pu- Božičnica v Zgoniku in Šempolaju Božič je rojstvo, začetek življenja a božični dan, 25. de- cembra, praznujemo Jezusovo rojstvo. Pri- prava na Božič pa je adventni čas, čas priprave na dogodek ali na obisk osebe. Za obisk osebe se pravočasno pripravi- mo, pripravimo prostor, ga ne- strpno pričakujemo in se vese- limo. Ali je tudi danes v naši družbi tako? Se pravilno pripravimo in damo pravi pomen Božiču? Vsi hitimo, nimamo časa, ku- pujemo darila; razne večerje, N popusti in drugo, in glej,Božič je že mimo.Prav v tem smislu, da bi se pravilno pripravili na Jezu- sov prihod in dali pravi po- men Božiču, so otroci iz žup- nije sv. Mihaela nadangela iz Zgonika skupaj z otroki iz župnije sv. Pelagija iz Šempo- laja pripravili božičnico. V cerkvi v Zgoniku, 26. decem- bra, in v cerkvi v Šempolaju, 6. januarja, so otroci uprizorili Jezusovo rojstvo v hlevčku v Betlehemu. Najprej so poveda- li o angelu, ki se je prikazal Mariji in je govoril o rojstvu Si- na Najvišjega. Nato sta Jožef in Marija na poti v Betlehem, kjer nista našla prenočišča, stopila v hlevček; tam je Marija poro- dila sina in ga položila v jasli. Obiskali so jih pastirji, katerim je sledil obisk modrih z Vzho- da. Med recitacijo so mali gla- sbeniki posamič igrali na gla- sbila. Nato so zaigrali in zapeli vsi skupaj božične pesmi kot pravi orkester. Na koncu pa so otroci skupaj s prisotnimi za- peli Sveto noč. V tistem trenut- ku je betlehemska luč napol- nila srca vseh prisotnih in dolg aplavz je zapečatil dogodek. Lepo sodelovanje zgoniško- šempolajskih otrok je z uprizo- ritvijo male božičnice dalo sporočilo velikega pomena: “Božič je rojstvo, začetek življenja, in Jezus nas vabi naj skupaj začnemo, da bi bili lju- bljeni in bi ljubili vsak dan”! dp Praznovanje sv. Štefana v Trstu “Gospod, ne prištevaj jim tega greha!” rijetno sončno, a hladno je bilo, ko so se zbirali slo- venski verniki iz mestnih četrti v Trstu, da bi počastili prvega mučenca sv. Štefana. V uvodu praznične daritve je du- hovni pomočnik pri Novem sv. Antonu Klemen Zalar predstavil kaplana koprske stolne cerkve mag. Bogdana Vidmarja, ki je nato vodil praznično bogo- služje ob sodelovanju g. Zalarja. S petjem je daritev spremljal združeni zbor ZCPZ pod vod- stvom Edija Raceta, na orgle je spremljal Tomaž Simčič. Pod mogočnimi oboki te velike cer- kve so zadonele Slovenska maša Matije Tomca in druge sloven- ske pesmi. Berili je prebral g. Igor Švab. V nagovoru je g. Vid- mar podal lik prvega mučenca sv. Štefana, njegovo neomajno vero, ki jo je izpovedoval do konca, ko so ga kamenjali. Svo- jim mučiteljem je odpuščal z besedami: “Gospod, ne prište- vaj jim tega greha”. V nadalje- vanju se je vprašal, kdo so mučenci v današnjem času v Si- riji, Iraku, Pakistanu in drugod v svetu, tisti, ki jih imenujejo mučenci, ker se razstrelijo, ali ti- sti, ki zaradi tega po nedolžnem P umirajo. Kritičen je bil tudi dostanja v Sloveniji, kjer so vernikiše zmeraj zapostavljeni, ni ver- skega pouka v šolah in ostajajo odprta še druga področja glede odnosa, ki ga ima država do vrednot verujočega človeka. Maši je sledil krajši koncert božičnih pesmi združenega zbora. Ob napovedovanju je ga. Majda Cibic podala ob vsaki pe- smi še njeno vsebino, tako da je zapeta pesem prišla bolj do izra- za. Prva je bila na vrsti Kar je že dolgo želel svet V. Vodopivca; sledila je Božična M. Fileja, nato S prejasnega neba Fr. Venturini- ja. S pesmijo Oj, hlevček betle- hemski M. Fileja se je končal ta božični koncert. Ob koncu je zazvenela še nepogrešljiva v božičnem času Sveta noč, ki so jo skupaj z zborom zapeli tudi ostali udeleženci te daritve. Družabno srečanje, ki je sledilo na sedežu Slovenske skupnosti, je bila priložnost, da si ob izteku leta nazdravimo in voščimo. Medtem se je že zmračilo, ko smo ob rahlem rosenju za- puščali mesto, na kraški planoti pa so že pričele poplesavati prve snežinke. P. V. Msgr. DUŠAN JAKOMIN! Ob visokem življenjskem jubileju Vam čestitamo ter se zahvaljujemo za delo, posvečeno vrednotam krščanstva in slovenski narodni skupnosti. Svet slovenskih organizacij V nekdanji plemiški kapelici, ki je kot del vaške zgodovinske dediščine postala glavno svetišče pri Banih, je zimski večer s prvim snegom ogrel glasbeni dogodek, ki ga je Zveza cerkvenih pevskih zborov priredila na pobudo verske skupnosti sv. Florijana. Kot je povedal predstavnik domačega cerkvenega zbora Pavel Vidau, je skupnost v letu 2014 praznovala šestdesetletnico lepega dogodka, ko se je slovensko petje po vojni, ponovno oglasilo v tej cerkvici. Na tem koncertu se je domači zbor moral žal odpovedati pevskemu pozdravu zaradi sezonskih bolezni, ki so bistveno okrnile zasedbo. Petje je vsekakor ostalo glavna sestavina večera z nastopom moške skupine in solopevke. Moška vokalna skupina Sraka iz Štandreža je pod vodstvom Patricka Quaggiata odpela pet pesmi z nabožno in božično vsebino, od tradicionalnih spevov do avtorskih skladb in priredb Vodopivca, Hareja, De Marzija in Močnika. Zvočnost desetčlanske skupine je napolnila cerkvico in je dala vsem navzočim vtis prisrčne bližine posebnega, intimnega doživetja. Suhi akustiki prostora je nato prilagodila širino svojega kultiviranega glasu tudi sopranistka Mojca Milič, ki je ob spremljavi Jana Grbca podarila navzočim neposredno ekspresivnost solističnega izvajanja s smiselno izbranim božičnim programom z “žensko noto”. Zazveneli sta namreč kraška božična impresija Brede Šček in spevna svetonočna Mirjam Tozon. Sopranistka je uokvirila ti dve skladbi z “gledališko” molitvijo Ave Maria Aleksandra Vodopivca in s čarobnim sklepnim voščilom ameriške zimzelene White Christmas (v slovenskem prevodu). / PAL Božični koncert ZCPZ pri Banih Marica Gregorič Stepančič / Izobraženo ženstvo, jamstvo za svetlejšo prihodnost slovenskega naroda “Trezno in samostojno misleče ženstvo je najgotovejše jamstvo napredovanja vsakega naroda”. - Če ženske razmišljamo trezno in samostojno, zagotavljamo svojemu narodu napredek. Tako piše Marica Gregorič Stepančič v eni izmed zadnjih številk slovenske revije Jadranka, glasila slovenskega ženstva, ob kateri se je še posebno razmahnila njena pisateljska in časnikarska dejavnost. Marica Gregorič Stepančič se je v svojem življenju odločno bojevala proti ženski nerazgledanosti in odvisnosti, razlog, zaradi katerega naj se po tej ženski osebnosti zgledujemo mlajše in starejše generacije Slovenk. Zakaj ostati neizobražene, ko se lahko izobražujemo in naš narod lahko napreduje? Z izobraževanjem zagotavljamo ne samo obstoj naroda, temveč tudi napredek, torej Slovenke, mlajše in starejše generacije, izobražujmo se po zgledu Marice Gregorič Stepančič. Učiteljica, pesnica, pisateljica, publicistka, slovničarka, prevajalka, ena izmed prvih tržaških bork za uveljavitev pravic slovenskega naroda in slovenskega jezika, za obstoj slovenskega naroda, Marica Gregorič Stepančič, obvlada sedem jezikov, prevaja iz ruščine, nemščine, francoščine, italijanščine, piše članke za časopis Edinost, za revije Slovenka, Jadranka, Ženski svet. Leta 1915 sestavi slovensko-italijansko slovnico za Italijane, ki je izšla do leta 1936 v štirih izdajah. Sestavi italijansko- slovensko slovnico za Slovence. Piše potopise, zgodovinsko dramo Veronika Deseniška, pravljice, dramske tekste za otroke, razmišljujoče poezije, večkrat z narodno poanto, satirične feljtone. Narodna zavednost je glavna gonilna sila njenega pisateljskega in publicističnega prizadevanja. Čuti izpopolnjevanje izobrazbe kot dolžnost; se samoizpopolnjuje, prepotuje Italijo, Evropo, gre v Nemčijo, na Holandsko, Norveško, Švedsko, Finsko, na Balkan, v Anglijo, v Španijo, na Portugalsko, dalje pride do Carigrada in v Malo Azijo, da bi ji potovanja ter srečevanja s tujimi narodi dajala mnogovrstno netivo; tako obogati svojo domišljijo in izredno širi svoje obzorje. V Jadranki piše Marica Gregorič Stepančič: “Drevo brez korenin ne uspeva, a tudi narod brez izobraženega ženstva nima jamstva svetlejše bodočnosti”. Slovenke, zajamčimo, po zgledu, ki nam ga daje Marica Gregorič Stepančič, svetlejšo prihodnost svojemu slovenskemu narodu, ne samo za nadaljnji obstoj, temveč tudi za napredek našega naroda. / Elena Cerkvenič Za svetlejšo prihodnost Foto IG blika je na koncu namenila vsem zaslužen, dolg aplavz, a z vtisom, da je med koncertom zamudila marsikatere detajle izvedb. Novoletno misel je izrekel g. Aloj- zij Kržišnik, župnik v Biljani. Spregovoril je o božičnem spo- ročilu, ki nas prebuja že dve ti- sočletji in nas spominja, kako je Bog postal človeški otrok, da bi izkazal svojo bližino in nas vabil, da postanemo božji otroci. To po- meni tudi, da bi se morala iz našega življenja oglasiti božična pesem, ki kliče po miru. Pred mi- krofon je stopil tudi škof Giam- paolo Crepaldi, ki ga je na pose- ben način prevzela dvojna izved- ba, v ženski in moški zasedbi, sta- re božične pesmi Adeste fideles in je označil celotni koncert kot su- gestiven prikaz slovenske umet- nosti in kulture. PAL G. Alojzij Kržišnik (foto IG) Aktualno22. januarja 201512 Študija Dejana Valentinčiča o Reziji Bogastvo zapletene doline ed vsemi naselitvenimi področji naše narodne skupnosti v Italiji in še posebej v videmski pokrajini je Rezija prav gotovo najbolj zanimi- va, hkrati pa z raznovrstnih vidi- kov tudi najbolj zapletena stvar- nost. Z njo se je v svojem zadnjem delu, ki nosi naslov Slovenci v Re- ziji? Pravni položaj in dejansko življenje slovenske jezikovne manjšine, spoprijel mladi razisko- valec Dejan Valentinčič iz Deskel v spodnji Soški dolini. Avtor je za- poslen kot asistent za mednarod- no pravo na Fakulteti za uporab- ne družbene študije v Novi Gori- ci. Naši stvarnosti se je približal že pred časom, med drugim kot so- delavec spletnega portala SloMe- dia. It. Dolina Rezije, ki sta jo z vidika ljudske folklore in slovstva v pre- teklih desetletjih raziskala pred kratkim preminula Pavle Merku' M in Milko Matičetov, je znana posvojih posebnostih, od jezika doljudskih plesov, predvsem pa za- radi svojih brusačev, ki so se na kolesih vozili s trebuhom za kru- hom po svetu. V splošni zavesti je del naše narodne skupnosti, kar so v formulacijah zaščitnih norm za slovensko manjšino v Italiji upoštevali tudi zakonodajalci. Po- leg zakona 482 iz leta 1999, ki je opredelil jezikovne manjšine in tako pol stoletja po njeni objavi tudi dejansko uresničil šesti člen Ustave Republike Italije, je naša narodna skupnost leta 2001 na valentinovo dočakala zakon št. 38, ki je splošno znan kot zaščitni zakon, šest let kasneje pa še pose- ben deželni zakon za Slovence. Prav v tem obdobju so se v dolini Rezije začele pojavljati težnje, da bi območje in njegove prebivalce izvzeli iz zgoraj omenjenih zaščit- nih norm ter jih začeli obravna- vati specifično. Povedati je treba, da je Rezija z ostalimi deli naše narodne skupnosti delila bolj ma- lo, tudi v primerjavi z Nadiškimi in Terskimi dolinami, ki so tako kot le-ta prišli pod okrilje italijan- ske države že leta 1866. V Reziji namreč ni bilo čedrmacev, slo- venska narodna zavest se torej ni razvila, zato je bil glede na druga področja v času med obema voj- nama fašistični pritisk na prebi- valstvo zelo blag. Teza, ki jo zago- varja Valentinčič v svojem delu, je ta, da so Rezijani v zadnjem poldru- gem stoletju raz- vili italijansko državno zavest, in to kljub temu da njihova govorica ni italijanska, slovensko narodno in jezikovno zavest pa premore le peščica lju- di. Znanstvena monografija, ki je izšla pri Založbi arte4 iz Novega mesta, je zastavljena tako, da bo- sta njena vsebina in sporočilo ra- zumljiva tudi bralcu iz osrednje Slovenije, ki podrobneje naše Prejeli smo (2) Odprto pismo Davidu Bandlju, goriškemu pesniku in še marsikaj oj nasvet: skrajni čas je, da potegnemo omenjeno mejo in razvozlamo nespora- zum. Ne zamudi te enkratne priložnosti in s kakšno kolegico ali kolegom z univerze pripra- vite simpozij ali okroglo mizo o tej še kako pekoči in (ne)hvaležni temi, kjer boš prav gotovo naletel na elemente... sprave in nesprave, na vernike, dvom- ljivce, cinike in protestante in ne bo samo dveh ra- zličnih črno-belih pogledov ali struj, marveč jih bo cel niz, in prav pisanih, da o (ne)predvidljivih zasu- kih in zapletih niti ne govorim. A gre navsezadnje za tematiko iz najinega oz. našega ožjega področja, ki bi jo lahko, vsaj v glavnem bolj konkretno defi- nirali, jo skratka enkrat za vselej tudi srečno izpeljali do konca in izčrpali. Jo tako rekoč opremili z repom in glavo, z elementoma, ki ju pri nas velikokrat prav krvavo pogrešam. Ker vsak svojo trobi, ne da bi drug drugemu prisluhnili. Da bi potlej točno vedeli - tudi v zvezi z denarnimi nagradami - kdo in kdaj, pa kako in kam in zakaj tako in ne ali nič drugače. Kot češnji- co na torti bi potem, spokorniško posuti s pepelom, lahko šli ali poslali malo delegaci- jo k po nemarnem oklevetanemu mece- nu v Goriška Brda in se mu za vse časnikar- ske čenče in kikse, pe- sniške napačne dom- neve in insinuacije pa nerodnosti in... včasih tudi za odvečne zago- vednosti... oprostili, kot se spodobi. Se ti ne zdi, da nam literatom s kulturniki vred od časa do časa ne bi škodila mrvica samokritične po- nižnosti? Zaželen je odgovor. Premisli in mi sporoči. Misliš zagrabiti bika za roge ali kakor noj udobno vtakniti glavo v pesek in miže vzklikniti: nič ne vi- dim in ne vem, naj gre kdo drug namesto mene po kostanj v žerjavico. Jaz stokrat rajši na glas premle- vam staro in že dokaj prežvečeno vižo o narodni sprtosti in spravi in ponujam slovenski srenji - že spet? Ja, že spet! - malce že postane ali skoraj sveže prispevke, kako jo slednjič srečno udejanjiti in se poslej imeti - ringa ringa raja - brez vsakršnega zadržka neizmerno radi. Aleluja. Doseči pač... enoumje (že spet?) narodne lepo polikane in poštir- kane, pa na prečo počesane in... poSPRAVljeNE lju- bezni. Raj na zemlji. Pa še brez kače in usodnega ja- bolka, ki bi nam mešala in mršila štreno. Le z do- brohotno brado gospoda boga (z malo začetnico za nevernike) in Boga (z majuskulo za vernike), in smo... nespravno že spet tam, samopašni in svoje- glavi kot smo, da se vsak hip spoprimemo in drug drugemu s kolom v roki dokažemo, katera oblika je edino prava in zveličavna in katera samo zgrešena. Drugače bo aufbiks, čreva na plot! Naj pokličem na tvojo pomoč dobrodušnega sa- mooklicanega in silno prizadevnega... našega na- cionalnega spravneža ali spravitelja, žal, že odhaja- jočega ameriškega ambasadorja Josepha Mussome- lija - tistega, ki je celo na svoje stroške (to, to! Incre- dibile ma vero! ) pritrdil spravno tablo na ograjo ameriškega veleposlaništva v Ljubljani, ne da bi nas sploh vprašal, ali smo za ali proti, čisto nedemokra- tično in izrazito kolonialistično, kot da bi bili kakšno afriško culukafrsko pleme izpred 100-200 let. Jaz bi vseeno, preden odide, zelo natančno pregledala vsak njegov nam izstavljeni račun, da nam ni stroškov tiste že znamenite table le zaračunal z obre- stmi vred. Na tem svetu je vse mogoče. Ziher je zi- her. Ali se boš sam zatekel kar k njegovemu nasled- niku, kariernemu ameriškemu diplomatu, velepo- slaniku Brentu Robertu Hartleyju, ki bo prevzel od predhodnika štafetno palico, da nas do zadnjega... po-eno-umi, skratka nas en bloc spreobrne v edino pravo politično vero, do obisti naklonjeno oz. kar zagledano v ZDA, drugače poveda- no: brez rožnatih očal na nosu jih ne bomo smeli več gledati, kaj šele na glas ocenjevati, očitno ne sodi med za- govornike svobodnega mišljenja in govora, marveč med pristaše eno-ne-um-ne ideolo- gije, ki zahteva: držav - ljani na sončni strani Alp, jezik za zobe, sicer bo joj! Povedano še bolj transparentno in prosto po novinarju Aliju Žer- dinu (Delo, Sobotna priloga, 22. nov. 2014): vplival bo za izboljšanje javne podobe ZDA v slovenskih javnih glasilih. Moj komentar: se ne bo pa - spravno nadahnjen - sploh vtikal, če se bodo naši odnosi, re- cimo z Rusijo in podobnimi negativci, poslabšali ali celo do srži skazili. Vsak zase naj moli svojega boga in skrbi za svoj imidž. Adijo opevana zahodna de- mokracija z neomejenim številom svoboščin, vključno z onimi govornimi. Le na papirju je doma ta izrazito retorična kreacija, ki se sesuje v prah ob najrahlejšem stiku z realnostjo. Mogočniki - ne gle- de, kaj zares mislijo in kaj menijo o svetu in drug o drugem - še najrajši vse tisto, kar jim ni po volji, zbrcajo s poti, in vse tiste, ki jim po moči niso kos, (s) tlačijo iz... enega enoumja v drugo, ti pa pleši, kot oni godejo, ali se pa živciraj in se, če se ti da, vnaprejšnji zgubač, ruvaj z njimi. A povrniva se k tvoji malce zapozneli spravi, ki nam jo v prispevkih dokaj prostodušno predlagaš. / dalje Jolka (Milič seveda) M MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (81) Mariza Perat Log pri Vipavi V Zgornji Vipavski dolini stoji ob cesti, ki iz Aj- dovščine pelje proti Vipavi, mogočno svetišče. Po- svečeno je Mariji, Tolažnici žalostnih, in je po- družnica župnijske cerkve sv. Štefana v Vipavi. Vipavska dolina je, kot je že bilo omenjeno, vedno veljala za pomemben prehod iz Srednje Evrope oziroma Panonije proti Apeninskemu polotoku, Panonsko-Ilirska vrata, kot so jo tudi imenovali. Nič čudnega ni torej, če so se v teku stoletij tod mimo pomikala najrazličnejša ljudstva. Že tisoč let pr. Kr. so tu bivali Ilirski Karni. Bili so poljedel- ci, saj je že rodovitnost doline same vabila k ob- delovanju zemlje. Tod mimo so korakali rimski vojaki. Ko so leta 181 pr. Kr. ustanovili Oglej, so staro trgovsko cesto, ki je čez Hrušico vodila proti Italiji, preuredili v zelo dobro vojaško cesto in tako tudi te kraje povezali z Oglejem, takrat zelo po- membnim trgovskim in vojaškim središčem. V Vipavski dolini se je odigral zadnji in odločilni boj med poganstvom in krščanstvom. Tu sta se 5. in 6. septembra leta 394 po Kr. nekje ob “Mrzli reki” (Hublju) spopadli vojski rim- skega krščanskega ce- sarja Teodozija in njegovega tekmeca, pogana Evgenija. Teodozij je bil vladar vzhodnorimskega cesarstva (378-395), medtem ko je na za- hodu vladal Justinijan II. Oba sta pospeševala krščansko vero. Po Valentinijanovi smrti leta 392 pa so v zahodnem rimskem cesarstvu postavili za vladarja Evgenija z namenom, da v državi stre krščanstvo in spet vzpostavi pogansko vero. V boju med obema cesarjema so Evgenijeve čete bile šte- vilčno močnejše od tistih, ki jih je premogel cesar Teodozij. Ko je namreč ta razpostavil svoje prednje straže na Hrušici in pri Colu, je pred seboj “videl Vipavsko dolino vso prekrito z vojaštvom Evgeni- jevim”, kot piše Josip Gruden v svoji zgodovini. Vendar Teodozij ni izgubil poguma. Še preden pa se je bitka pričela, se je del Evgenijeve vojske ne- pričakovano in prostovoljno pridružil Teodozije- vim vojakom. Nad Vrhpoljem se danes dviga križ, ki so ga sem postavili leta 1994, ob 600-letnici omenjene bitke. Tu naj bi bil namreč kraj, kjer je cesar Teodozij pred bitko molil, da bi mu Bog in Božja Mati na- klonila zmago nad sovražno vojsko in tako ljud- stvo rešila pred malikovalci. Vipavski pesnik Ra- doslav Silvester opisuje ta boj v svoji pesnitvi, v kateri med drugim pravi: “Mati mila, ki rodila Rešenika si sveta, za kristjane, Tebi vdane, prosi, da nam zmago da”. Božja Mati je res pomagala. S severa je zapihala silovita burja, tako da so se sovražne puščice, na- perjene proti Teodozijevim četam, vračale na so- vražnikovo vojsko ter jo pognale v beg. “Glej! In čudo, burjo hudo nad Evgence Bog spusti: pesek v lice, strelne puščice lastne jim nazaj drvi”. Tako je cesar Teodozij, ki se je “bojeval bolj z mo- litvijo kakor z mečem“, slavil zmago. Rimska država pa se je takrat že krhala in po Teo- dozijevi smrti so vanjo začela vdirati barbarska plemena. Tudi skozi Vipavsko dolino so proti Ita- liji drvela najrazličnejša ljudstva: Zahodni Goti, Huni, nato Vzhodni Goti, nekoliko pozneje pa Langobardi. Za njimi so ob koncu 6. ali 7. stol. pri- speli Slovenci in se naselili tudi v teh krajih. Poz- neje so tudi v Vipavsko dolino vdirali Turki in tu povzročali mnogo gorja, pa tudi benečanske vojne so pustile svoje sledove. Razsajala je kuga, na kar nas spominjajo nekatera, še danes ohranjena kužna znamenja. Tudi v te kraje je prodrlo luteranstvo, ki je še zlasti uspevalo po vipavskih gradovih. V začetku 19. stol. je bila tudi Vipavska dolina vključena v Ilirske province in takrat so se tod mimo pomikale francoske čete, na to avstrijski vojaki in pozneje Italijani. Vse te pohode je občutila tudi Ma- rijina cerkev v Logu, saj ji ljudstva, ki so hrumela mimo, nikakor niso prizanašala. Prvič se cerkev v Logu omenja 30. maja 1320. Zelo verjetno je to bila ustanova vipavskih plemičev in je bila deležna bogate dotacije. Leta 1332 se omen- ja kot “kapela svete Marije pri Vipavi”, 15.10.1344 pa kot “sedež kaplanije v župniji Vipava”. (Prim.: Janez Höfer, gradivo za historično topo- grafijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Pri- morska, Oglejski patriarhat, str. 67. - Dokumenti- rana zbirka prof. Franca Kralja). / dalje stvarnosti ne pozna. Zelo obširno poglavje avtor namreč namenja zgodovinskemu pregledu splošnega razvoja slovenskega na- rodnega vprašanja v Italiji od leta 1866 dalje, nato obravnava povoj- ne mednarodne dogovore in za- konske norme, ki se tičejo zaščite manjšin. Našim bralcem jih ni treba naštevati, saj je to področje splošno znano. Dejanskemu stanju v Reziji sta namenjeni le dve poglavji, in sicer drugo, ki obravnava jezi- kovno identiteto Rezijanov, ter pe- to, ki se tiče ude- janjanja zaščitne zakonodaje v praksi in dejan- skega stanja v Re- ziji. Vsebino publikacije pa sklepa pregled zaščitnih norm, ki veljajo v Republiki Sloveniji ter na evrop- ski ravni. Prelomnega značaja za razvoj Re- zije je bil seveda potres, ki je bil spomladi l. 1976. Tedaj se je doli- na, ki je bila dotlej zaprta, odprla svetu. Stekla je popotresna obno- va, veliko Rezijanov pa se je tako kot drugi prebivalci Beneške Slo- venije podalo v svet s trebuhom za kruhom. Študije že omenjenih Merkuja in Matičetovega ter večja politična odprtost so v devetdese- tih letih pripomogle k temu, da so se na krajevnih tablah in kažipotih začela pojavljati tudi imena v domačem narečju. Rezijanska stvarnost je danes tako rekoč razklana na dvoje. Kot se dogaja v takih primerih, se večina o svoji pripadnosti ne izjavlja. Ne- kaj posameznikov, med katerimi velja omeniti Luigio Negro iz kro- ga SKGZ oziroma ZSKD, Renata Quaglio iz SSO in donedavno občinsko svetnico Pamelo Pie- lich, se namreč prepoznava v vrstah slovenske narodne skup- nosti, precej močna in agresivna pa je skupina, ki nasprotuje pre- poznavanju Rezijanov kot Sloven- cev. Znan je fizičen napad, ki se je zgodil pred leti v Trstu in kate- rega tarča sta bila reporterja slo- venskih medijskih hiš iz Italije, pa tudi grožnje in žaljivke tistim, ki so se izjavili za Slovence oziroma so to svojo pripadnost izrazili z zahtevo po izdaji dvojezične oseb- ne izkaznice. Stvar je šla tako da- leč, da je rezijanski občinski svet izglasoval zahtevo po izključitvi doline iz zaščitnega zakona za Slovence v Italiji ter jo poslal pri- stojnemu paritetnemu odboru. Avtor študije sicer v uvodu naka- zuje, da je ta namenjena dokazo- vanju slovenske prisotnosti v do- lini, veliko pozornosti pa je na- menil ne samo nacionalnim in jezikovnim, ampak tudi dru- gačnim vidikom. Znanje sloven- skega jezika med prebivalstvom bi bilo namreč v veliko pomoč predvsem pri turističnem razvoju doline, saj je ta zanimiva predv- sem za slovenske obiskovalce. V rezijanskih zaselkih in vaseh ni namreč veliko delovnih mest. Fi- nančna sredstva je v ta namen moč črpati tudi iz čezmejnih evropskih skladov. Neznank ostaja v Reziji sicer še ve- liko. Ena od teh je tudi samo za- pisovanje rezijanske govorice, na katero so vsi, tako tisti, ki se zav- zemajo za slovensko narodno za- vest, kakor tudi tisti, ki ji naspro- tujejo, zelo ponosni. Vsi namreč ne priznavajo in uporabljajo črko- pisa nizozemskega raziskovalca Hana Steenwijka. Študija Dejana Valentinčiča je torej ne samo zgo- dovinski pregled dogodkov, ki so Rezijo pripeljali tja, kjer je danes, ampak tudi odličen prerez njene sedanje stvarnosti. Primož Sturman Župnijska cerkev sv. Štefana v Vipavi Teodozijev križ nad Vrhpoljem Sedež ameriškega veleposlaništva v Ljubljani Slovenija 22. januarja 2015 13 remier Miro Cerar se v svojih jav- nih nastopih in razlagah delovan- ja vlade rad sklicuje na koalicijsko pogodbo, ki naj bi usmerjala vrhovno izvršilno oblast v Sloveniji. Toda življen- je gre svojo pot in to spreminja razmere, le-te pa neizogibno povzročajo prilaga- janje strategije in politike strank, poseb- no tistih odločujočih, ki sestavljajo koa- licijo. Zato je sedanja koalicijska pogod- ba nujno čedalje bolj prazen in s tem po- gosto tudi neobvezujoč dokument. Veliki spor v koaliciji, posledično pa v celotni politiki, je nastal o tem, kakšen odnos naj ima država do svojega pre- moženja. Gre za tisti del nekdanje družbene imovine, ki je ostal v lasti no- ve samostojne države, potem ko so preo- stali del olastninili oziroma so si ga na razne načine, pretežno s špekulacijami, pridobili po večini t. i. tajkuni. Državni zbor je leta 2013 sklenil, da država lahko proda 15 podjetij, ki so v njeni lasti, ven- dar se je v to t. i. privatizacijo vključila politika, ki se kaže in poskuša uveljaviti v dveh strateških izhodiščih. Premier Miro Cerar odločno izjavlja, da bo vlada prodala oziroma privatizirala vseh pet- najst gospodarskih družb, kot je odločil parlament, ker bi v nasprotnem primeru Slovenija izgubila ugled in verodostoj- nost doma, v EU in nasploh v medna- rodnih okoljih. Pritrjuje mu stranka De- sus, drugi koalicijski partner, nasprotu- jejo pa Socialni demokrati, ki tudi sode- lujejo v vladi. Zoper omenjena stališča se je sestavila močna opozicija iz poslancev Združene levice, raznih društev, gibanj, organiza- cij in skupin, pa tudi posameznih državljanov. Vodita jo vodja poslanske skupine Združene levice v parlamentu Luka Mesec in ekonomist prof. dr. Jože Mencinger. Napisali so peticijo proti pri- vatizaciji in razprodaji državnega pre- moženja, ki jo je podpisalo že okoli 12 tisoč državljanov. Nasprotniki privatiza- cije posebej odločno nasprotujejo pro- daji Telekoma Slovenije, ki je ena naj- bolj uspešnih in finančno donosnih go- spodarskih družb v Sloveniji. Poslanci stranke Združena levica napo- vedujejo, da bodo priva- tizaciji državnega pre- moženja še vnaprej odločno nasprotovali, tudi s pozivanjem ljudi na demonstracije in z re- ferendumom. Odločen nasprotnik projekta je tudi že skoraj 92-letni France Bučar, predsed- nik prvega parlamenta v samostojni Sloveniji. Po njegovem “se ne ob- našamo kot narod, ki je zrel za lastno samostoj- nost. Slovenci nimamo odnosa do lastne države. Bistvo lastnine je razpo- lagalna pravica. Če ne- kaj prodaš, bo novi la- stnik razpolagal s tabo, kakor bo želel in bo ho- tel”. V Sloveniji se torej soočata dve izhodišči, dve razlagi in dve zahtevi glede privatizacije oziroma pro- daje najprej petnajstih gospodarskih družb ter pozneje morebiti tudi preosta- lih delov nekdanjega družbenega in z novo državo na novo organiziranega državnega gospodarstva. Obe izhodišči oziroma nameri se izključujeta in že povzročata spore v koaliciji in širše v slo- venski politiki. Nastajajo nove razpoke v slovenski krizi. Domnevno nastaja ozračje, ki bi lahko povzročilo novo vladno krizo ali celo zahtevalo nove predčasne volitve. Za nas Slovence, in seveda vse državlja- ne, pa je zagotovo bolj kot lastninjenje in prodaja državnega premoženja, kar je izključno materialno-finančna zadeva, pomembno tisto, kar naj bi se zgodilo na nevrološkem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani. Tam naj bi namreč neki zdravnik vzel življenje 83-letnemu neozdravljivo bolnemu pacientu. Opra- vil naj bi evtanazijo s snovjo, ki je dom- nevno povzročila smrt, kar pa razni iz- vedenci in zdravniške preiskave doslej niso mogli zanesljivo dokazati. Zdravnik umor pacienta, ki naj bi ga povzročil z anestezijo, zanika, primer pa bo obrav- navalo sodišče. Toda tisto, kar je najbolj pomembno in boleče, je dejstvo, da so omenjeni primer v nekaterih okoljih, pa tudi v javnih občilih, izkoristili za to, da so začeli razpravo o koristi in primerno- sti evtanazije v primerih, ko gre za ne- ozdravljivo bolne osebe. Tone Rode je v novi številki slovenskega katoliškega tednika Družina zapisal, “da so danes še kako potrebne jasne besede papeža Frančiška, ki poudarja, da je človeško življenje sveto, od spočetja do naravne smrti”. O tem v ko- mentarju, objavljenem v Družini, razmišlja tu- di teolog Tadej Streho- vec. Opozoril je, “da del slovenske politike in medijev kljub ja- snim odklonilnim sta- liščem evropskih usta- nov odkrito simpatizi- ra z evtanazijo v upan- ju, da bi s tem zmanjšali izdatke za bolnike in upokojence, prav tako pa vzpostavi- li družbeni položaj, v katerem se bodo bolni bali svojih otrok in svojcev in bodo bežali iz zdravstvenih usta- nov v bolnikom bolj prijazne države. Takšen “krasen svet” slovenskih evtanazistov je treba zavrniti in ob tem podpreti stališča slovenske zdravniške stroke, ki je soglasno zavrnila ideje o uzakonitvi evtanazije, to je sa- momora s pomočjo. Sicer so tudi v So- botni prilogi časopisa Delo pogumno zapisali, “da so se slovenski zdravniki v aktualnih izrekanjih kot eden postavili proti evtanaziji. Tako je tudi prav; oni so pač zadnji, ki se smejo z njo strinjati. V to pozicijo zdravnike postavlja tudi 2.500 let stara Hipokratova prisega, ka- tere bistvo je brezpogojno prizadevanje za bolnikovo življenje”. Kronika je v prejšnjih dneh zaznamova- la še nekaj pomembnih sporočil aktual- nih in zanimivih za Slovenijo. Ustavno sodišče je odločilo, da mora biti finan- ciranje javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja ize- načeno ne glede na to, ali ga izvajajo jav- ne ali zasebne osnovne šole. Tako dobi- va novo podobo financiranje slovenske- ga zasebnega šolstva, kjer imajo krajev- ne Cerkve in redovne skupnosti štiri ka- toliške gimnazije in eno osnovno šolo. Skupaj zasebne šole obiskuje okoli tisoč otrok in zanje bi po novem državni pro- račun moral zagotoviti dodatnih 300.000 evrov na leto. V Sloveniji so vlada, politične stranke in tudi državljani na razne načine pokazali solidarnost z žrtvami terorističnih skraj- nežev v Parizu, Belgiji, Nemčiji in dru- god po svetu, zaznal pa se je tudi strah, da bi se skrajneži pojavili tudi pri nas. Za zdaj varnostni organi javnost pre- pričujejo, da Slovenija ostaja varna država. Žal pa je v njej okrnjena pravica do svobodne in jasne besede, saj v časni- kih, zlasti pa v informativnih programih javnega radia, še bolj pa javne TV, izva- jajo cenzuro. Cenzuro poročil in infor- mativnih programov izvajajo v okviru političnega boja med levico in desnico, ki pogosto zadobiva sovražne oblike in razsežnosti. Zdi se težko verjetno, toda zgodilo se je. Na nedavnem kongresu stranke Socialnih demokratov so med njimi prisotnega državnega poglavarja Boruta Pahorja obdolžili, da je napravil veliko politično napako, ker se je ude- ležil neke proslave Združenja za vredno- te slovenske osamosvojitve. Slovenija je žal, to moramo vedno znova ponavljati, še daleč od sprave ali nacio- nalnega političnega soglasja. Za to se je nedavno zavzel tudi teolog in filozof Ja- nez Juhant. Nacionalno politično sogla- sje naj bi po njegovi zamisli oblikovali stranka Mira Cerarja kot vodilna vladna in SDS kot vodilna opozicijska stranka. Marijan Drobež P Kdo so krivci za stečaje? Še enkrat naj ponovim: ti stra- hovi so predvsem patološka projekcija zdajšnjega stanja na neki zunanji dejavnik. Odlična snov za kako grozljivko, morda za novodobno Čarovnico iz Blaira. Pa poskušajmo porušiti nekaj teh lažnih mitov. Prvič, sklice- vanje na (grde in hudobne) multinacionalke, ki bi opeha- rile slovenske državljane. Pravo vprašanje je, kdo je glavni kri- vec za to, da se je stopnja brez- poselnosti v Sloveniji dvi- gnila na dobrih 13 odstot- kov in da je v prejšnjih mesecih dosegla rekordno vrednost 120 tisoč ljudi brez dela? Kdo je krivec za vse dokapitalizacije bank, za katere je morala v prejšnjih letih poskrbeti država? Kdo je bil lastnik gradbincev SCT, Vegrad ali Primorje? Kdo je bil la- stnik Merkurja? Kdo je bil lastnik Mure? Kdo je la- stnik ACH? Kdo je lastnik Cimosa? Nikjer ni tukaj bilo zraven tujcev, ampak vedno in samo kleni slo- venski menedžerji, ki so s pomočjo vez v politiki izčrpavali podjetja, za se- boj pa puščali pogorišča. Je pa res, da je že nekaj let v Sloveniji najbolj učinkovita banka itali- janski Unicredit (kljub velikim težavam skupine). Drži tudi, da je v lanskem letu bil najboljši zaposlovalec francoski Re- nault: podjetje Revoz je v lasti Francozov že 24 let, njegove produkcije še vedno niso delo- kalizirali. Nasprotno, v Slove- niji se od lani izdelujeta nova modela twinga in smarta. Na- zadnje je še res, da je med naj- boljšimi slovenskimi izvozniki farmacevtsko podjetje Lek, ki je od leta 2002 v 100-odstotni lasti švicarskega Novartisa. Kaj dejansko obsega privatiza- cija? Očitek, da Slovenija razprodaja gospodarsko suverenost, je tudi povsem iz trte izvita. Na prodaj so državni deleži v samo 15 podjetjih. Med njimi je kar ne- kaj takih, ki bi drugače tvegala dokončen finančni zlom (Adria airways, pa tudi NKBM), od finančnih velikanov pa je za zdaj na prodaj samo Telekom. Ne prodaja se Petrol, ne proda- ja se Zavarovalnica Triglav, ne prodajajo se Slovenske železni- ce ali Dars, ne prodaja se HSE, niti NLB se ne prodaja. Bolj re- alna je prispodoba, da se s pro- dajo državnih deležev v omen- jenih podjetjih normalizirajo anomalije slovenskega ince- stnega gospodarstva. Argu- ment, da je prodaja deležev “ideološka odtujitev”, si najbrž ne zasluži dodatnega komen- tarja. Gre pač za ideološko na- bijanje. Lahko sicer razpravlja- mo o tem, ali je Todorićev Agrokor primeren kupec za Mercator in ali je srbski Nectar primeren kupec za Fructal. Pri tem razmišljanju pa moramo izhajati iz dejstev: v trenutku prodaje je bil Mercatorjev dolg težak milijardo evrov. Kako bi lahko lastniki (prezadolžena Pivovarna Laško in preza- dolžene banke) odplačevali ta dolg? Tudi pri Mercatorju je dalj časa deloval lobi proti pro- daji zelo zaviralno. Leta 2011 je bila ponudba za ceno delnice vredna 221 evrov, ob prodaji la- ni pa samo še 86 evrov. In tudi do prodaje je najbrž prišlo sa- mo zato, ker je bilo finančno stanje lastnikov brezizhodno. Če bi želeli boljšega kupca in višjo ceno, bi morali lastniki Mercator prodati v primer- nejšem času, a kaj ko je bil ta- krat najboljši sosed proizvaja- lec denarnega toka, ki je razsip- nim lastnikom še kako godil. Za Fructal velja podobno raz- mišljanje: prodan je bil šele, ko je Pivovarno Laško v to prisilil plan prestrukturiranja zaradi prezadolženosti. Pa še četrti ar- gument, ki je morda najbolj smešen: privatizacija ni rešitev za vmešavanje politike v gospodarstvo, češ da, ta- ko podpisniki sami pišejo, “zdravilo za pre- prečitev nespodobnega vmešavanja je enostav- no: vladajoča stranka ali koalicija naj se preneha nedostojno vmešavati”. Ni kaj, recept, ki diši po eksorcizmu nad sloven- sko ekonomijo. Nekako v slogu: “zli duh, zapusti njeno telo”! Kako lahko tako izjavo jemljemo re- sno? V Sloveniji je go- spodarstvo dve desetletji temeljilo na tesnem pre- pletanju s politiko. Se- daj pa bo, čez noč, vla- dajoča kasta na poziv prenehala prestopati meje go- spodarskega sveta. Ja, pa kaj še... Mitologija duhov in prikazni Privatizacija podjetij je stvar, ki bi morala biti uspešno sklenje- na pred petnajstimi leti. Seveda v okviru neke javne razprave. A nič od tega ni bilo storjeno. Slovenskih zasebnih lastnikov, ki bi lahko uspešno prevzeli pomembnejša podjetja, žal ni. Državno lastništvo pa se je v skoraj 25 letih v Sloveniji izka- zalo za katastrofalno: v bančnem sektorju so državna podjetja in menedžerji s poli- tičnim pedigrejem skopali luk- njo v velikosti 5 milijard evrov. Vsakič, ko se je bolj konkretno začelo govoriti o prodaji, pa so na plan že spet skočili zagovor- niki “nacionalnega interesa” in pred očmi Slovencev ustvar- jali lažno mitologijo privatiza- cijskih strahov, duhov, prikaz- ni, vampirjev in volkodlakov. Zaslepljena javnost pa je pre- strašeno vsakič znova ponavlja- la tiste tri besede, ki jih je v Šestem čutu šepetal mali deček: “Vidim mrtve ljudi”! Z 2. strani Vidim mrtve ljudi! Tudi v Sloveniji primeri simpatij do evtanazije neozdravljivo bolnih oseb Spori o privatizaciji državnega premoženja vzburjajo politiko in poglabljajo krizo Miro Cerar Aktualno22. januarja 201514 NATUROPATSKI NASVETI (52)Erika Brajnik PRVO NATUROPATSKO PRAVILO: NE ŠKODI! Po naturopatskem deontološkem kodeksu je prvo izmed pravil, da naturopatska terapija ne sme škoditi, ne sme imeti stranskih učinkov. Naturopat išče pri človeku zdravje in ne bolez- ni. Naturopat krepi človeka in telo do najvišje možne mere, saj se lahko samo močno telo uspešno bori proti bolezni, šibko te- ga ne zmore. Sam pregovor pravi, da se na zdravo telo nič ne pri- me, na bolno ali šibko pa vsaka malenkost. Predstavila vam bom nekaj primerov, kako naturopat krepi telo posameznika, ne da bi mu škodoval. Koencim Q10 Koencim Q10 je odličen antioksidant, ki krepi srce in ožilje, raven katerega pa z leti upada. Prvi vzrok smrti na svetu so še vedno bolezni srca in ožilje. Na Japonskem so že v drugi polovici prejšnjega stoletja dokazali, da koencim Q10 telesu ne more škoditi, am- pak ravno nasprotno. Znanstvene raziskave so pokazale, da si po 40. letu starosti z občasnim dovajanjem koencima Q10 v telo (4 mesece na leto) za 50% zmanjšamo možnosti po- višanega holesterola v krvi oziroma za 70% možnosti povišanega krvnega tlaka. Znanstveno je bilo tudi dokazano, da so pa- cienti ob vsaki operaciji srca in ožilja okrevali hitreje, če so po operaciji jemali koencim Q10. Kdor jemlje tablete za pritisk, ki vsebujejo sta- tine, mora nujno dnevno uživati koencim Q10, saj statini nižajo naraven nivo koencima Q10 v krvi. Le-ta deluje v našem telesu kot an- tioksidant, torej pobija proste radikale. Če ga ni, srce trpi. Posredno tableta za pritisk z vse- bovanimi statini škodi srcu, zato je pomembno, da istočasno s tableto za pritisk jemljemo koen- cim Q10, saj na ta način izničimo edini stranski učinek, ki ga ima tableta za pritisk za naše telo. Lahko trdimo, da si s ko- encimom Q 10 dolgo- ročno krepimo srce. To- rej nekateri mu ne brez vzroka pravijo kar iskrica življenja. Koencim Q10 ne more škoditi človeku; dinami- zira kri in jo osveži, posledično srce bolje in lažje deluje. In ravno zato bi moral vsak po 40. letu starosti uživati koencim Q10, saj ta nikakor ne more škoditi, imamo ga za nekakšen “vitamin za srce”. Naslednjič bom predstavila korist prebavnih encimov. Iščimo zdravje! www.saeka.si Dijaki poklicno-tehničnega pola Cankar-Vega-Zois Izkazali so se na natečaju o borzi GORICA d 1. 10. 2014 do 10. 12. 2014 je potekal že tradi- cionalni natečaj Cono- scere la borsa/Spoznaj borzo, ki ga vsako leto organizira združenje hranilnic. Za goriško po- krajino je odgovorna Fun- dacija Goriške hranilnice, ki ima povezovalno vlogo med mentorji posamez- nih skupin in centralo, ki ima sedež v Stuttgartu. Na natečaju so sodelovali di- jaki višjih srednjih šol iz Italije, Nemčije, Švedske, Luksemburga in Francije. Predvidene so sicer tudi druge kategorije, kot je npr. kategorija univerzi- tetnih študentov, časni- karjev in profesorjev, ven- dar je natečaj še posebno priljubljen med dijaki višjih srednjih šol, samo v Italiji je sodelovalo preko 1.000 ekip s celega polo- toka. Slovenske šole iz naše dežele so tudi letos zastopali dijaki poklic- no-tehničnega pola Cankar – Ve- ga – Zois iz Gorice, ki so se letos prijavili s 34 ekipami. Pod men- torstvom prof. Mare Petaros so in- tenzivno spremljali dogajanje na borznih tržiščih in aktivno kupo- vali ali prodajali vrednostne pa- pirje. Čeprav je natečaj bolj pri- meren za dijake višjih razredov, saj se med natečajem lahko nave- zujejo na snov, ki so jo predelali med šolskim letom, so bili letos še posebno aktivni ravno najm- lajši, ki so zelo zavzeto sodelovali. Pred začetkom natečaja so dijaki imeli predavanje Erika Bense z Za- družne banke Doberdob Sovod- nje, ki je dijakom razložil, kaj sploh so vrednostni papirji, kako se na borzi posluje, katere strate- gije lahko privedejo do končnega uspeha. Dijaki so predavanje spremljali z zanimanjem, nasvete pa so pridno uporabili pri bor- znih investicijah. O Tudi letos je natečaj potekal poustaljenih tirnicah: vsaka ekipa je1. 10. 2014 prejela virtualni zne- sek 50.000 evrov. Ta znesek so na- to dijaki uporabili za nakup del- nic, obveznic in investicijskih skladov. Organizator igre je dija- kom stalno nudil informacije o spremembah na tržišču, o opcij- skih pravicah, izplačanih dividen- dah. Podatki, ki so jih imeli dijaki na razpolago, so odražali realno stanje na tržišču. Redno so lahko pregledovali borzne tečajnice in spremljali nihanje tečajev. S spret- nim borznim poslovanjem so morali dijaki maksimalizirati zne- sek, ki jim je bil dan v upravo. Vsak dan so lahko vrednostne pa- pirje kupovali in/ali prodajali. Zmagala pa je ekipa, ki je imela 10. 12. 2014 ob 11.00 največje pre- moženje. Pri borznem natečaju so se letos na deželni ravni najbolje odrezali dijaki ekipe Cankar 2, ki so za- služili v 70 dneh kar 5.530,27 evrov. Ekipo so sestavljali dijaki Samuel Vitale, Evelyn Robazza in Nicole Cecconi, ki obiskujejo 2. razred Zavoda za turistične dejav- nosti Cankar. Ker so zasedli prvo mesto v naši deželi, se bodo ude- ležila vsedržavnega nagrajevanja od 13. do 15. marca v Cuneu. Ob tem pa ne moremo prezreti, da so dijaki poklicno-tehničnega pola Cankar – Vega – Zois iz Gorice na deželni ravni zasedli 9 od prvih desetih mest, na 8. mesto se je namreč uvrstila ekipa, ki so jo se- stavljali dijaki šole Sandro Pertini. Vsako leto daje organizator poseb- no pozornost tistim podjetjem, ki se zavzemajo za trajnostni razvoj. Letos je bil poseben poudarek na podjetjih, ki pri svojem poslovan- ju skrbijo za čim manjše one- snaževanje vode. Ekipe, ki kupu- jejo delnice teh podjetij, imajo še posebno točkovanje. Letos je na deželni ravni zmagala ekipa Can- kar 6, ki so jo sestavljale Maja Ba- tistič, Sara Cej, Nikol Frandolič in Georgina Laryea. Ta ekipa je zase- dla 1. mesto v naši deželi in 4. me- sto v Italiji. Na natečaju je letos prvič sodelo- vala tudi ekipa profesorjev poklic- no-tehničnega pola Cankar – Ve- ga – Zois, ki se je na deželni ravni uvrstila na 1. mesto, na državni pa so zasedli 18. mesto. MP ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 20. januarja, ob 14. uri. Abonmajska sezona v Gorici “Enkrat pa vse mine …” SSG lepimi, obenem sladko grenkimi občutki odhaja s predstave Zlati prah imaš v očeh tisti gledalec, ki ni več ro- sno mlad in ga na pesmi Miro- slava Košute, iz katerih je stkana ta drobna, a očarljiva odrska vezenina, vežejo spomini na rosna naj- stniška leta, ko so nekatere izmed njegovih pesmi uglasbili priznani sloven- ski glasbeniki, kot sta npr. Jože Privšek in Mojimir Se- pe, in so le-te postale po- pularne popevke, ki smo jih vsi radi poslušali, ob njih sanjali in tudi plesali. Predstava Zlati prah imaš v očeh je ponovitev za go- riške abonente doživela v ponedeljek, 15. decembra 2014, krstna izvedba pa je bila na malem odru tržaškega Kulturnega doma v so- boto, 6. decembra, na sam go- dovni dan sv. Miklavža. Na go- riški ponovitvi so bili prisotni tu- di dijaki in, sodeč po zbranosti in tišini, s katerima so spremljali odrsko dogajanje, jim je bilo le- to všeč. To posebno uprizoritev, katere naslov je povzet po enem izmed Košutovih pesniških bese- dil, ki so zaslovela kot popevke v izvedbi znanih slovenskih pevk in pevcev, sta si kot avtorski gla- sbeno-gledališki projekt zamislila igralka Slovenskega stalnega gle- Z dališča Trst Maja Blagovič, ki jeprva razmišljala o tem, in JureIvanušič (1973), gledališki in fil- mski igralec, režiser, scenarist, odličen koncertni pianist, sklada- telj in šarmanten šansonjer, da bi se poklonila tržaškemu literarne- mu umetniku Miroslavu Košuti. Košuta je namreč tesno povezan s SSG, saj je bil dolga leta njegov ravnatelj, umetniški vodja, še prej pa dramaturg in član umetniške- ga vodstva. Ko je Maja Blagovič pred 31 leti prišla v tržaško gle- dališče, je bil prav on v njem di- rektor. Ko ga je boljše spoznala tudi kot besednega ustvarjalca, ji je, kot je sama dejala, njegova poezija, v kateri zna pesnik tako dobro izraziti tudi ženska občut- ja, globoko prirasla k srcu. Iz tega občudovanja Košutove pesniške izpovedi je nastala predstava, v kateri se odrska govorica, predv- sem pa pesem, zapeta ali čustve- no interpretirana, zlivata z glasbo raznih slovenskih glasbenikov, pa tudi z izvirno Iva- nušičevo, in sesta- vljata homogeno ce- loto. V njej se preliva- jo čustva, ki se tkejo med žensko in moškim ob prvih srečanjih, ki s časom preidejo v ljubezen- sko vez. Najprej so ti občutki opevani v ra- zigranem, skoraj otroškem veselju in mladostni zasanja- nosti, potem pa se za- risujejo v zrelejših to- nih, nato polagoma začnejo zamirati in usihati, dokler se ta čustvena vez ne pretrga, saj kot pravi Košutova pesem: “Enkrat pa vse mine …” Poleg te ljubezenske vezi je v predstavi, v kateri je glavna pro- tagonistka poezija s svojimi izraz- nimi odtenki, občutiti utrip pe- snikovega ljubečega srca do do- mačega kraja, zemlje, ljudi; v njej se zrcalijo tudi svetlejša in manj svetla doživetja v njegovem življenju in seveda njegova čutenja. V njej je prisotna tudi grenka zavest, da v nekem trenut- ku, žal, vse mine, tudi ljubezen, ki se je zaiskrila med dvema so- rodnima dušama … Čeprav Maja Blagovič, kot je sa- ma priznala, ni pevka, je ta svoj “manko” nadomestila s čustve- nim nabojem in igralskim zano- som, s katerima je odrsko izrazito interpretirala Košutove stihe in “zgodbe” v njih. Pri tem jo je čudovito podpiral Jure Ivanušič z odlično klavirsko spremljavo, ki je zapolnila tudi tiste trenutke, ko je umolknila beseda. V sozvočju s predstavo je tudi scenska podo- ba, ki ovija oder v poltemo, v ka- teri so vidni dva klavirja, pogrnje- na kavarniška mizica in stola ter svetilka. Gledalec ima občutek, kot da zre v intimen prostorček, kamor se zateka zaljubljeni par, morda v Trstu ali na nabrežju Ljubljanice … Zlati prah imaš v očeh je lep, čustev poln, približno tričetrtu- ren gledališko-glasbeni prikaz, ki se zaradi svoje topline, katero izžarevajo Košutovi verzi, prijaz- no in prisrčno vtisne gledalcu v srce, tako da mu v ušesih in duši še dolgo zvenijo izbrušeni verzi tržaškega pesnika, ki zna tako pri- vlačno zlivati na papir svoje, mi- sli, hrepenenja … IK Dijaki 2. in 3. razreda zavoda Žiga Zois iz Gorice o ekskurziji v Ljubljani V predbožičnem času smo se udeležili eskurzije v Ljubljano. Odpotovali smo izpred šole ob 6.45. Ko smo prišli v Ljubljano, smo za Bežigradom obiskali tamkajšnjo srednjo tehniško in strokovno šolo. Najprej sta nam direktorica dr. Tatjana Novak in ravnatelj predstavila šolo, nato nam je profesor naravoslovja pokazal šolski vrt. Ko smo se vrnili, so nas porazdelili po razredih, tako da smo lahko spoznali, kako pri njih poteka pouk. Ob koncu šolske ure smo se spet združili in obiskali šolsko knjižnico, ki je bogato založena s knjigami in revijami. Knjižničarka nam je predstavila njeno delovanje, nato so nas pospremili v jedilnico, kjer so nam postregli z okusnim kosilom. Polni novih vtisov in zapažanj smo se z avtobusom odpeljali v središče mesta, na Kongresni trg, kjer so nam profesorji dovolili, da se sprehodimo po centru. Ob 15. uri smo se spet srečali in smo obiskali pozavarovalnico SavoRe, kjer nam je njeno delovanje predstavil član uprave. Po izčrpni razlagi smo obiskali še knjižni sejem v Cankarjevem domu in si tam ogledali veliko zanimivih knjig. Ob koncu napornega dne nas je čakala še vožnja domov, ki je bila zelo razgibana, saj smo na avtocesti doživeli prometno nesrečo. Na srečo smo vsi odnesli celo kožo in se utrujeni, a zadovoljni, vrnili domov. Aktualno 22. januarja 2015 15 an po tistem, ko se je zgodilo, vsi predobro vemo, na kaj mi- slim, smo bili vsi, od prvega do zadnjega Charlie. Jaz sem Charlie... Io sono Charlie... Je suis Charlie... Po nekaj dneh, ko je trezen razmislek prevladal nad emotivnim stanjem, se je začela de- bata... sem ali nisem, podpiram ali ne Charlie Hebdo in njegovo golo, surovo, večkrat kruto in za marsikoga žaljivo sa- tiro. In debata je potekala seveda pov- sod, na socialnih mrežah, doma, med prijatelji in v tiskanih medijih. In v nas samih, kajti to, kar sej zgodilo na začet- ku tega toplega in muhastega januarja v Parizu, bo verjetno spremenilo marsikaj. Ne bom napisala, kot marsikdo, da sem logično proti vsakršnemu nasilju, to mora biti na prvem mestu in samou- mevno. Vsi moramo biti in na srečo smo proti nasilju... Ne, v uvodu bom ze- lo iskrena. Čeprav imam ilustracije kot družbeno kritiko zelo rada, mi vinjete francoskega tednika niso všeč in mislim, da bi časopisa nikoli ne kupila. Verja- mem, da ne bi ga kupila, pa čeprav še pred enim tednom, no, dva bosta kmalu mimo, sploh nisem vedela, kaj je Char- lie Hebdo, pa sem vseeno kar srečno in dostojno živela. In po vsej verjetnosti bi mi časopis nikoli ne prišel v roke. Kljub temu da vsebine vinjet, za katerimi se vsekakor skrivajo izredno spretne roke, ne odobravam, pa sem in po dveh ted- nih še vedno ostajam Charlie Hebdo. Marsikdo se bo seveda vprašal zakaj, če vendar prisegam na to, da ne bi tednika nikoli kupila. Predvsem, ker se mi zdi grob in poceni žaljiv. No, ravno zaradi tega. Pri nas, pri nas pomeni v tej naši zahodni družbi, ki je, kljub vsem napa- kam, ki jih je vse več, in kljub temu da se ta družba v zadnjem času vse bolj iz- neverja sama sebi in lastnim vrednotam, bi človek časopisa, ki se mu zdi žaljiv, enostavno ne kupil. Samo to in nič dru- gega, ČASOPISA NE BI KUPIL. Nekako tako, kot se mi, preprosti in pametni ljudje izogibamo srečanju oziroma spo- padu s tistimi, ki nas žalijo ali s katerimi enostavno ne najdemo skupnega dialo- ga. Sem in ostajam Charlie, torej, ker mi to pomeni stopiti v bran tisti najlepši, najbolj žlahtni vrednoti, ki jo v naši družbi najbolj cenim: svobodi. Pa naj si bo to svoboda tiska, svoboda govora ali osebna svoboda. In naša kultura je na srečo taka, da je osebne svobode kar ve- liko, vsaj doslej je bilo tako, v zadnjih le- tih pa se vse skupaj spreminja in slabša. Čeprav sama živim po načelu, da s svojo svobodo ne škodujem drugim, in čeprav mislim, da nihče ne sme žaliti idelov, vere, sanj in osebnosti sočloveka, pome- ni napad na Charlie Hebdo tudi napad na našo demokracijo in na naš na čin življenja. Nekaj mojih FB prijatel- jev je tiste dni na socialni mreži objavilo zelo simpatično pri- pombo... če bi kristjani pobijali tiste, ki žalijo nji- hovega Boga, bi bile furlanske vaške gostilne prava po- kopališča. In dejansko je res, pa čeprav grdo. Sama ne preklinjam, zaradi sebe in zaradi drugih, vendar se v preprostem delavskem svetu, kamor je spadal tudi moj pokojni oče, ob delu preklinja. In še kako. In vendar vem, da v teh kletvi- cah ni nobene hudobije, niti bogo- skrunstva, moj oče je bil kljub preklin- janju globoko veren. V teh kletvicah je samo utrujenost, v njih so žulji, v njih je srce, ki se skriva za grobostjo v okolju, ki ne dopušča nežnosti. Pa ne samo to. Pri nas satira žali. In ji je to dovoljeno. Samo pomislimo, kaj vse- ga si naši vinjetisti privoščijo s politiki in kaj vse si privoščimo mi sami, ko na spletu znašamo svojo jezo nad davki in nad življenjem, ki je vsak dan bolj trdo. Morda včasih primanjkuje spoštovanja do sočloveka, včasih smo grdo žaljivi in tega tudi sama ne maram. A vendar je ta svoboda izražanja vsekakor največja dra- gocenost. Ena redkih, ki nam še ostaja. Našo zahodno družbo imam rada ravno zaradi te svobode, ki je sicer včasih sa- mo namišljena, priznavam, ker vem, da nas mediji in politiki lahko na vse načine manipulirajo in zavajajo. Vem, da novice, ki so vse okoli nas, krojijo naše mnenje in naše poglede na svet. A vendar ta svoboda je, obstaja. Spo- minjam se, kako sem se pred leti, par- don desetletji, vpisala na filozofsko fa- kulteto v Ljubljani. Filozofija mi je bila pisana na kožo prav zaradi tega na- gnjenja h kritičnemu razmišljanju. In morda zaradi klepetavosti. In ravno ta- ko sociologija. Pa se je na fakulteti vse skupaj začelo in tudi končalo pri mar- ksizmu. Še sedaj se spominjam, kako sem poklapano kupovala Marksova zbrana dela, jaz, ki sem oboževala Ca- musa, jaz, ki sem bila že po značaju eksistencialist in me je realizem dol- gočasil. In strašil. Nekaj podobnega sem doživela še pred meseci, ponovno v Sloveniji, v do- mu za ostarele, kjer so mami proti njeni in moji volji na silo dajali celo vrsto spi- hofarmakov in pomirjeval. Dokler se ni onesvestila in ni več jedla in je zaradi stranskih učinkov dobila hude možgan- ske poškodbe. Ko sem vprašala, zakaj to delajo, so mi rekli, da zato, ker je imela halucinacije, ker je videvala ljudi, ki niso bili tam, in je govorila stvari, ki niso bile resnične. V obupu sem vpila, pa zakaj človek pri devetdesetih letih ne sme imeti halucinacij, zakaj naj bi bile halu- cinacije prepovedane. Halucinacije ima- mo vsi. In so me gledali z debelimi očmi, kot bi jih imela v tistem trenutku tudi sama. Ko berem to, kar spravljam na papir, se mi zdi, da bo marsikdo pomislil, da s Charlijem nima nobene zveze. In je morda tudi res. A v meni je ta želja po svobodi, po dialogu, po odkritosrčnem in odprtem govoru, ki hoče na dan. Taka sem kot človek in kot časnikar. Še po- sebno kot časnikar, kajti od nekdaj so me bili uredniki naveličani, ker sem pi- sala samo to, v kar sem zares verjela. In si nisem hotela izmišljati niti zgodb o čudnih morskih psih v Tržaškem zalivu, poleti, avgusta, ko ni bilo več argumen- tov za kroniko in so ostajale strani praz- ne. Napad na Charlie Hebdo ni bil samo na- pad na novinarsko ekipo. Bil je napad na našo družbo, na novinarsko in člo- veško svobodo, ki je nam zahodnjakom tako draga. Zato sem in ostajam Charlie Hebdo, ne zato, ker sem prezrla 2000 žrtev v Nigeriji ali pozabila nanje, ampak zato, ker pomeni napad na Charlie Heb- do ukaz in voljo, da ubijaš tudi drugje, tudi v Nigeriji. Ker je napad na Charlie Hebdo tudi Nigerija. Pa četudi sem prva, ki trdi, da ne smemo žaliti niti religije niti ideologije drugih niti sočloveka. Ne smemo žaliti, toda, kot je rekel papež Frančišek, kdo sem jaz, da bi sodila... in odločala, kdo in kako se kaznuje. Suzi Pertot D Šport iz domačih logov Naša moška odbojka si je izborila mesto pod soncem red zadnjim krogom prvega dela prvenstva državne moške odbojkar- ske B2 lige lahko že postrežemo z do- ločenimi ugotovitvami in ustvarimo malo pričakovanja za povratni slovenski derbi med Slogo Tabor in Olympio, ki bo – po tednu dni premora - v soboto, 7. februarja, zvečer v repenski telovadnici. Mirno lahko zapišemo, da se je slovenska moška odbojka v zadnjih petih letih dvi- gnila na odločno višji nivo. Naše gibanje v igri pod mrežo je v času prvega napredo- vanja Sloge Tabor v B2 z Edijem Božičem na klopi – tudi z okrepitvami - objektivno težko dohajalo kakovostno državno raven. Danes pa imamo dve postavi v zgornjem delu zahtevnega drugoligaškega prven- stva, obe pa sestavlja večina ali vsaj polo- vica v domačem pogonu vzgojenih odboj- karjev. Krog pred koncem prvega dela je Olympia kot novinec v ligi celo na tretjem mestu skupne razvrstitve, Sloga Tabor pa šesta le z dvema točkama manj. Roko na srce, težav z obstankom (ki je bil septem- bra primarni cilj v obeh taborih) bi res ne smeli imeti ne eni ne drugi, nasmiha se jim morda celo boj za uvrstitev v play-off (drugo in tretjeuvrščena), če bi oboji na- daljevali tak nenadejan učinek. Moška B2 liga, četrto državno tekmovanje, je v vsedržavnem merilu geografsko raz- deljena na osem skupin. C skupina, v ka- teri tekmujeta zamejska zastopnika, je do- mena dežele Veneto, v katero se naši redno peljejo na tekme. Predstavnik Furlanije Ju- lijske krajine je le še Cordenons, ki pa se letos – po več sezonah uglednega nasto- panja pod vrhom lestvice – otepa zadnjih mest razpredelnice. Olympia s trenerjem Fabriziom Marchesi- nijem in Sloga Tabor z igralcem in trener- jem Gregorjem Jerončičem, legendo slo- venske odbojke, predvajata lepo odbojko in privabljata v dvorano veliko navijačev in goriških ter tržaških privržencev tega športa. Značilnost obeh ekip je redno črpanje moči tudi s klopi, kar pomeni, da oboji razpolagajo s širšim izborom enako- vrednih igralcev, medtem ko se nasprotniki večkrat pravi- loma naslanjajo na peščico stebrov. Po kakovosti sta naši dve šesterki sedaj res ize- načeni ali vsaj primerljivi. Sloga Tabor ima danes več iz- kušenj v tej ligi in višjo sred- njo starost, Olympia pa mor- da več perspektive, ker računa na veliko mladih, ki jim sicer na igrišču pomaga nekaj iz- kušenih, preverjenih mož. V Gorici je, kot vemo, B2 liga odraz plodnega sodelovanja med Našim Praporom, Olym- pio, Sočo in Valom, Sloga Ta- bor pa je edini slovenski klub na Tržaškem, ki goji moško odbojko. Obe društvi imata tudi svojo drugo ekipo v deželni D ligi, goriški projekt je med četrtoligaše vpisal celo dve moštvi. Skratka, vsestransko pozitivne vesti za našo moško odbojko, ki ima torej na ravni Triveneta vse bolj ugledno in spoštovano mesto. Delo je bilo v zadnjem desetletju in še prej očitno dobro zasnovano in nato tudi uspešno. Nekateri odbojkarski izve- denci celo pravijo, da bi lahko bil za to naše gibanje naslednji korak srednjeročno poskus preboja v polpoklicno B1 ligo. Za zdaj pa še enkrat vabimo k odbojkarskim užitkom v povratnem derbiju (prvega je doma dobila Olympia), v soboto, 7. fe- bruarja, ob 20.00 v Repnu. HC P decembrsko bleščeči Novi Go- rici, polni svetlikajočih se pri- jaznih lučk, ki so praznično kra- sile tudi preddverje gledališkega hrama, se je v mali dvorani Slovenskega narod- nega gledališča Nova Gorica, ki s svojo prostorsko zamejenostjo nudi gledalcu možnost, da se bolj poglobljeno zazre v odrsko dogajanje, zablestel kristalno čist odrski biser. 17. in 18. decembra 2014 sta bili namreč na malem odru premieri in hkrati prvi slovenski upri- zoritvi lirične komedije Zgodba o pan- dah, ki jo pove saksofonist z ljubico v Frankfurtu (L’historie des ours Panda racontee par un saxophoniste qui a une petite amie a Francfort) , ki jo je l. 1998 kot rahlo tančico iz sanjskih po- dob, tišine in nadrealističnih nitk stkal Matei Visniec (1956), romunski dra- matik, pesnik, časnikar in filozof, v slo- venski jezik pa tankočutno prestavila Ana Barič Moder – igra je sicer preve- dena v 18 jezikov. S prav tako rahločut- no režijsko roko jo je v poetično upri- zoritev pronicljivo, s spoštljivo pozor- nostjo do avtorja prelil Marko Sosič, ki se je po več kot dveh desetletjih vrnil v SNG Nova Gorica, v katerem je bil ne- kaj let umetniški vodja, ko se je še ime- novalo Primorsko dramsko gledališče in je domovalo v Solkanu. Kot piše v gledališkem listu, je Visniec diplomiral iz filozofije na univerzi v Bukarešti. Umetnost je zanj zmeraj bila “prostor svobodnega izražanja” in pri srcu so mu vse literarne zvrsti, še po- sebno nadrealizem, dadaizem, absur- dno gledališče, znanstvena fantastika in še kaj, odklanja pa socialistični rea- lizem. To pa seveda zaradi režima, ki je vladal v njegovi domovini, in režimske politike, ki je postavljala strogo cenzuro umetniškim ustvarjalcem. Tudi njego- vim delom seveda, ki so bila prepojena s kritičnim razmišljanjem o totalitari- stičnem sistemu, v katerem je svoboda preganjana pastorka in so režimski pri- tiski na dnevnem redu. Ko je ob koncu 80. let prejel štipendijo za študij v Fran- ciji, je tam zaprosil za politično za- točišče, ostal na Francoskem ter začel pisati v francoščini. Po padcu berlin- skega zidu so njegove igre lahko končno svobodno uprizarjali tudi na romunskih odrih. L. 1996 mu je Nacio- nalno gledališče v Timisoari priredilo festival, na katerem so predstavili nje- gova dela. Sedaj pa je eden izmed naj- bolj igranih avtorjev v Evropi. Njegova poetična komedija s pridihom onstran- stva, ki je doživela slovenski krst, pa ne uperja kritičnih puščic v družbeno tarčo, ampak je vsa uprta v zgodbo umetnika in v njegovo ljubezen, v člo- veka in njegovo življenje. V njej sta namreč protagonista glasbenik-sakso- fonist in skrivnostna ženska (njegova ljubica, usoda, ‘božja dekla’?), ki jo le- ta odkrije ob sebi, ko se zjutraj zbudi, potem ko je noč “prekrokal”. Režiser Sosič je že od prvega prizora ustvaril posebno čarobno ozračje, čeprav bi se gledalcu zmotno zazdel začetek morda “realistično” vsakdanji. A že prve repli- ke med protagonistoma nas popeljejo v neko čudno stanje, v drugačen, no- tranji svet, poln vprašanj o resničnosti in neresničnosti, ki ne najdejo odgovo- rov. Protagonist se prebudi v postelji z žensko ob sebi, a prav ničesar se ne spomni, kar je bilo prejšnjo noč, ona pa ve vse, kje sta bila, kaj sta počela, ka- ko ji je on recitiral Baudelairove stihe in ji igral saksofon... Odslej on želi le, da bi jo bolje spoznal in da bi se še vrni- la. Ona mu obljubi, da ga bo obiskovala devet noči. In tako stori, do poslednje- ga srečanja … Zunanji svet je daleč stran od njiju, le občasno ga zaslutimo zaradi glasov po telefonski tajnici. Polagoma se gledalčeva zavest prepušča očarljive- mu razpredanju pogovora med njima in se utaplja v tem njunem svetu, kjer je pomembna le ljubezen, ki ostaja skrivnost, kot je skrivnostno sicer vse naše življenje do zadnjega diha in še onkraj. Vse dogajanje, ki ga obkroža si- cer realistična scena (Peter Furlan), leb- di med sanjami, svetlobo in temo, pa tudi samoto s kan čkom gren či ne; v njem se mešajo lirični in na- drealistični trenutki, vse je ne- kam s krivnostno romantično in večkrat nelogično, do zad- njega trka s trdo resničnostjo … Njega in njo, ki se ob kozarčku črnine in pokvarjeni budilki podajata v svoje zavestne in nezavestne globine, ki jim je tež ko priti do dna, sta subtilno izrisala Gorazd Jakomini, ki je tokrat pri ustvarjanju svojega lika pokazal nesluten, zrel igralski izraz, kakršnega ni- smo poznali, in Marjuta Sla- mič (oblečena v elegantne ko- stume Neli Štrukelj in nosi prav taka fina pokrivala; oblikovalka le- teh je Ana Lazovski), ki je neznano žen- sko odela s tisočerimi niansami v po- sebno enigmatično skrivnosten žar; ta je sijal iz njenih toplih pogledov in obžarjal vso uprizoritev. Slamičeva vsa- kič bolj preseneča s svojimi dovršenimi in doživetimi “spojitvami” z dramski- mi liki. Igralca sta, skratka, ustvarila ne- pozabno dramsko dvojico, odeto v ro- mantični nadih. To posrečeno poetično predstavo, ki jo je glasbeno opremil Stefano Schiraldi, si je treba ogledati in se prepustiti nje- nemu pretanjenemu liričnemu toku, kot ga je očarljivo začrtal režiser Sosič, ki je spet potrdil, da so mu take teme raziskovanja svetlejših in temnejših meandrov duše, med “zemljo in ne- bom”, resničnostjo in domišljijo, zelo blizu. Iva Koršič V Premiera: Zgodba o pandah, ki jo pove saksofonist z ljubico v Frankfurtu Med sanjami in večnostjo … SNG NG Kdo smo mi, da bi sodili Tudi po treznem razmisleku sem še vedno Charlie Derbi Olympia - Sloga Tabor Televita 18. 10. 2014 Aktualno22. januarja 201516 regledno publikacijo, obogateno z dragocenim slikovnim gradivom, 50 let gledališke ustvarjalnosti 1965 – 2005, je predstavil urednik dr. Paulin, za- gnan vsestranski kulturnik, ki se je zahva- lil tudi tiskarni Grafica Goriziana, predv- sem potrpežljivi oblikovalki Eriki. Kot je pojasnil Paulin, ki je tudi tokrat kot pri vseh prejšnjih okroglih mejnikih poskrbel za dokumentarno razstavo in zajeten zbor- nik, so na ogled plakati, letaki, gledališki listi in fotografije le iz zadnjih desetih let plodovitega snovanja dramskega odseka. Obiskovalec razstave bo lahko pri tem npr. spoznal, kako se je v tem času spremenilo oblikovanje plakatov – zadnji ročni, ki ga je izdelala Majda Zavadlav, sicer tudi sama v vseh teh letih dejavna igralka, sega v leto 2006 za predstavo Hamlet v sosednji vasi. Zdaj so vsi računalniško obdelani. V vitri- nah je veliko barvnih fotografij iz predstav in z nastopov. Na ogled so tudi publikacije o delovanju društva. Dr. Damjan Paulin je od vsega začetka neutrudni član društva, v zadnjih letih ne več kot igralec, pač pa kot buden spremljevalec s fotografskim aparatom in kot dragocen zabeleževalec kulturnih dogodkov, zbiralec gradiva in urednik vseh knjig, ki jih je izdalo društvo: teh je kar 18! Zadnjo, na 160 straneh, z zla- to platnico 50 let gledališke ustvarjalnosti 1965-2015 sta založila štandreško društvo in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice. Delo zaobjema pestro ustvarjanje zadnjih desetih let z navedbo predstav raznih slo- venskih in tujih avtorjev, zasedbo, kraj in datum njihovih ponovitev. Vsako predsta- vo spremlja odziv v časopisju. Strnjeno, po kronološkem redu so v enem poglavju na- vedene celovečerne predstave, mladinske in otroške, krajše in daljše, odigrane v vseh 50 letih z imeni avtorjev, režiserjev, datu- mi premier, številom uprizoritev, ki jih je bilo res veliko (Aldo Nicolaj, Stara garda, režiser Janez Starina, 7. 2. 2004, je bila na 42. Linhartovih dneh razglašena kot naj- boljša ljubiteljska predstava na Sloven- skem v tistem letu in je imela 33 ponovi- tev; C. Goldoni, Primor- ske zdrahe, Jože Hrovat, 26. 1. 2008, 32 pon.; Ray Cooney, Zbeži od žene, Jože Hrovat, 29. 1. 2011, pa kar 55!). Med krajšimi enodejankami so naj- večkrat, 96-krat!, uprizo- rili vedro igro Čudna bo- lezen v režiji Janeza Sta- rine, premiera 25. 5. 1977, in publika še zme- raj povprašuje po njej; Kdo je zadnji Maura Fon- taninija v režiji Janeza Starine, premiera 5.6. 2005, je imela 33 pono- vitev). Brošura prinaša seznam vseh nastopajočih – teh je bilo v 50 letih 148! Največ likov so izoblikovali Božidar Tabaj (85), Marko Brajnik (63), Majda Za- vadlav (57), Jordan Mucci (38), Daniela Puja (32), Marjan Breščak (31) in Damjan Paulin (30). Poimensko so našteti vsi za- kulisni delavci, odrski mojstri svetlobnih in lučnih efektov, odbiralke kostumov, gla- sbeniki, šepetalke, pri tem naj omenimo Marinko Leban, ki je sodelovala pri 69 predstavah in ji je bil dramski odsek druga družina. Zabeleženi so tudi kraji ponovi- tev, doma, v Sloveniji in po svetu. Dramski odsek se je v 5 desetletjih s 1054 ponovit- vami predstavil v 163 različnih krajih go- riške - največkrat so nastopili v domači va- si, in sicer 223 -, tržaške in videmske po- krajine, v Sloveniji, Koroški, Madžarski, Hrvaški, Avstriji, Švici, Rimu, Milanu, Pa- rizu, Clevelandu in New Yorku, in navezali s skupinami trajnostne vezi. Nekateri igral- ci so sodelovali s Čufarjevim gledališčem z Jesenic, z društvom Stanko Vuk iz Mirna in Orehovelj in v vseh operetah, ki sta jih ob raznih priložnostih na oder postavila Zveza slovenske katoliške prosvete in Kul- turni center Lojze Bratuž. V domači vasi so pripravili žive jaslice in prizore iz Pasi- jona. Člani dramskega odseka so tudi so- delovali pri snemanjih za radio, televizijo in film, npr. o bratih Rusjan. V publikaciji so zabeležene tudi nagrade in priznanja, ki jih je dramski odsek prejel na natečaju Mali oder, na Zamejskem festiva- lu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah, na Linhartovih srečanjih, ob okroglih obletni- cah Zveze katoliške prosvete. Bra- lec bo tudi izvedel, da so igralce sprejeli goriška župana, Brancati in Romoli, in župan občine Mi- ren-Kostanjevica Mavricij Hu- mar. Damjan Paulin, Božidar Ta- baj in Majda Zavadlav, ki še zme- raj sodeluje s šolami in vrtci s pri- povedovanjem pravljic, so tudi prejemniki priznanja klas, ki ga podeljuje društvo sKultura iz Štandreža. Uvodno misel je v publikaciji zapisal ured- nik dr. Paulin; zaustavlja se ob trudu, ki ga terja vsaka predstava, in se zahvaljuje vsem, ki so v vseh teh letih prispevali k uspehu. Korajžno naprej! je svojemu pri- spevku dal naslov Božidar Tabaj, odgovo- ren za dramsko dejavnost v odboru PD Štandrež. Podčrtal je misel: “Da se bosta še naprej ohranjali v Štandrežu slovenska beseda in pesem v dvoranah, na odrih, v cerkvi, na trgu, v trgovinah in gostilnah, je sedaj odgovornost in skrb mlajše gene- racije. Dela je veliko, a se da in se splača. KORAJŽNO”. Tudi Jože Hrovat je ob čestit- kah za tako visok jubilej povabil mlade, ki “čutijo željo po igranju na odru, da se pri- družijo skupini, ki potrebuje svežih moči in idej, da se bomo še kdaj srečali ob takih priložnostih in še ob kakšnem višjem ju- bileju, kot je današnji”. P S 6. strani Zlati jubilej, ... Msgr. Jožef Žorž e to je ena vrsta Božjega daru, blagoslov. Je pa tudi poklic. “Fi- lipinci so poklicani biti izjemni misijonarji vere v Aziji”, je izpostavil papež Frančišek in poudaril pomen krščanske identitete, ki jo moramo va- rovati, da bodo mladi lahko gradili družbo, ki je vredna svoje velike du- hovne in kulturne dediščine. Še pose- bej je pomembno, da vidimo vsakega otroka kot dar, ki ga je treba sprejeti, ljubiti in varovati. Papež Frančišek je tudi ob svojem azij- skem pastoralnem obisku prodrl v srce vernikov s svojim neposrednim pristo- pom in sočno besedo. V Manili se je srečal z verskimi voditelji in mladimi, katere je rotil, naj se opogumijo, da bi se zavzeli za prenovo filipinske družbe in prispevali h gradnji boljšega sveta. Kot prvo je izpostavil, da je med njimi premajhna navzočnost žensk. V da- našnji družbi bi jim morali dati več prostora. Sveti oče se je ob tej priložno- sti poglobil tudi v trpljenje otrok in de- jal, da je nekatere resničnosti življenja mogoče videti samo z očmi, ki so jih umile solze: “Naučimo se jokati”! je rotil in dodal, da se je Jezus jokal, ko je umrl njegov prijatelj. V svojem srcu je jokal z družino, ki je izgubila hčerko, in ko je videl vdovo, ki je morala po- kopati sina. Zlasti pa je jokal, ko je videl množice ljudi brez pastirja. “Če se ne naučite jokati, ne morete biti dobri kri- stjani”. Ko nas torej vprašajo, zakaj trpijo otroci ali zakaj se dogajajo trage- dije, je naš odgovor lahko ali tišina ali besede, ki se porodijo iz solza: “Bodite pogumni. Ne bojte se jokati”, je dejal papež Frančišek, ki je mlade tudi po- vabil, naj sedanje tehnološke pripo- močke uporabljajo smotrno, vselej skozi prizmo ljubezni. Spregovoril je tudi o tem, da nam evangelij predlaga preprosto pot treh jezikov: jezik uma, jezik srca in jezik rok. Uporabljati jih je potrebno skladno: nekaj misliti, čutiti v srcu in to uresničiti. Informa- cije, ki jih prejmemo, morajo priti do srca in se preoblikovati v nekaj kon- kretnega: “Misliti, čutiti, delovati”. Le tako bomo lahko prišli do trenutka, ko bomo ljubili in hkrati pustili, da nas bodo drugi ljubili. Papež Frančišek je med svojim pasto- ralnim obiskom obiskal tudi kraje, ki jih je lani opustošil tajfun Jolanda. Sve- to mašo je daroval ob letališču v mestu Tacloban. Papež Frančišek ni izrekel vnaprej pripravljene pridige, ampak je zbrane raje nagovoril s spontanimi be- sedami v španščini, ki so bile nato si- multano prevedene v angleški jezik. Tistim, ki jim je ujma odvzela vse, je papež izražal bližino, spomnil je tudi, da nas Gospod nikoli ne zapusti, “saj Jezus je tam, pribit na križ, in od tam nas ne zapusti”. Sveti oče je po sveti maši v Taclobanu izrekel zahvalno molitev, ki jo v celoti objavljamo: “Ravnokar smo obhajali trpljenje, smrt in vstajenje Jezusa Kri- stusa. Jezus hodi pred nami, on je pred nami šel na pot. Spremlja nas vsakič, ko se zberemo, da bi molili in maševa- li. Hvala Ti, Gospod, da si z nami da- nes. Hvala Ti, Gospod, da z nami deliš našo bolečino. Hvala Ti, Gospod, da nam daješ to priložnost. Hvala Ti, Go- spod, za tvoje veliko usmiljenje. Hvala Ti, Gospod, da si hotel biti kot eden iz- med nas. Hvala Ti, Gospod, ker si nam vedno blizu, tudi v trenutkih križa. Hvala Ti, Gospod, da nam daješ upan- je. Gospod, naj nam upanje ne bo ni- koli odvzeto. Hvala ti, Gospod, da si se nas spomnil v najtemnejših trenutkih svojega življenja, na križu, in nam za- pustil svojo Mater, tvojo Mater. Hvala Ti, Gospod, da nas nisi pustil sirote”.   Ž Z 2. strani “Bodite ...”