V Ljublitini, v CelrteH, dne 18. februarja 1909. Leto XXXVII. če.- ii st> Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm) i za enkrat .... 13 K za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stan o enostopna garmortdvrjt.> £ 26 h. Pri večkratnem ob javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri-_ popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ----- Vsprejema naročnino, In ser a le lut reklam aclje. Upr avntSkega telefona Stev. 188. Unnaiitla številka obsega 6 strani. CaRI m V »Narodovem« uvodnem članku laki so« se je zrepenčil naprednjak nad • Danico« in poslanci »S. L. S.« Usode skupnega delovanja slovenskega dijaštva na Dunaju nismo nameravali spravljati v javnost, da ne bi morda kako škodili stvari sami. Ker so si pa začeli nedolžni napredni umivati roke, ie na mestu nekaj pojasnil javnosti, »da bo vedela in sodila«. Kljub žalostnim izkušnjam, ki jili je imela »Danica« s skupnim delom zadnjih let, je v interesu zadeve same vendarle stopila v stik z zastopniki »Slovenije« in Save« ter tako omogočila skupen odsek. Ta je imel namen, da zasleduje in študira vseučiliško vprašanje, zanese idejo med najširše sloje in prepreči, da ne zaspi, kot je že tolik rat. Prvi shod se je vršil 4. decembra pr. i. Dr. Korošec je omenil dijaštvu sklepe »Nar. Zveze« ter obljubil, da bodo poslanci z vso vnemo delali /.a ugodno rešitev te zadeve. 27. pr. m. se ie vršil drugi shod. Dan poprej sta zahtevala zastopnika »Danice«, da se v resolucijah izrecno zahteva tudi takojšnja ustanovitev teološke fakultete, sicer da »ne morejo (t. j. zastopniki »Danice« z ostalim dijaštvom) skupno nastopati za slovensko visoko šol6« (cit. po »Narodu«). Shod se je pač vršil, ker ni bilo več časa, da se informirata zastopnika »Save« in »Slovenije« pri svojih tovariših, a le pod pogojem, da bo vprašanje teološke fakultete prvi predmet razpravljanja v odseku. Po shodu je napredno dijaštva preciziralo svoje stališče. Načelnik odseka je poslal »Danici« sledeče pismo Dunaj, 31. I. 09. Slavno društvo! Društvo »Sava« je sklenilo, da nastopi solidarno s »Slovenijo« v sporni zadevi glede bogoslovne fakultete. Vsaj tako se mi privatno poroča. »Slovenija« pa jc na včerajšnjem izrednem občnem zboru sklenila sledeče: Zahteva po bogoslovni fakulteti nasprotuje njenim principom. Vendar pa ne bo nastopila pri skupnih nastopih proti nji in pričakuje, da tudi Vi opustite namero, pri skupnih nastopih jo zahtevati. Prosim, blagovolite mi naznaniti svoje mnenje in svoje nadaljne korake v kratkem, ker je od Vašega sklepa odvisna tudi nadaljna usoda vseučiiiščne brošure kakor tudi vseučiliščnega odseka dunajskega dijaštva. Z velespoštovanjem Mirko Cernič, preds. vseuč. odseka dun. dij. Zastopnika »Danice« sta predsedniku odseka sledeče odgovorila: Dunaj, 5. svečana 1909. Velerodni gospod! Z ozirom na cenjeno pismo z dne ,31. jan. si dovoljujeva podpisana izjavljati sledeče : »Dosledni svojim načelom sc bomo vedno in povsod borili tudi za teološko fakulteto. Upoštevajoč Vaše in svoje stališče smatramo skupno delo v domovini in na Dunaju za nemogoče.« (Slede podpisi.) »Narodov« poročevalec omenja, da je napredno dijaštvo »jako veliko kon-cediralo«, da je to storilo, »da se omogoči skupno delo« in »misleč, da bo to za obe strani prav«. Gospodje, ali ste naivni ali pa imate nas za otroke. »Danica« je vendar jasno izjavila, da ne bo mogla več sodelovati, ako odklonite to njeno zahtevo. Torej ste vedeli, da s svojim sklepom onemogočite skupno delo. Zakaj zavijate ? V istem članku se sklicujete, da je shod zahteval popolno vseučilišče, s tem je menda tudi pri pogajanjih za ljubljanski shod zastopnik »Slovenije« utemeljeval, da ni treba še izrecno zahtevati bogoslovne fakultete. Mogoče je dvojno. Ali vi razumete pod popolnim vseučiliščem vse štiri fakultete, potem ste vedno grešili proti svojim načelom, potem tudi niste čisto nič koncedirali in bi le dosledno ravnali, če bi zahtevali izrecno, kar zahtevate vedno implicite. Ali pa ne štejete bogoslovne fakultete k popolni univerzi; v tem slučaju pa varate vso javnost, ki razume pod popolnim vseučiliščem tudi bogoslovni oddelek. V prvem slučaju ste nedosledni, v drugem pa neodkriti. Resnica pa je, da je tudi med naprednim dijaštvom nekaj ljudi, ki znajo misliti in bi zahtevali bogo- fteu. 39. Velja po pošti: <41 telo leto naprej K 26--■ um pol leta „ „ 15 — četrt leta „ „ 6-50 ia en mesec „ „ 2"20 V upravniStvu; ia celo leto naprej K 22-40 *a pol leta „ „ 11-2C V* četrt leta „ „ 5 60 M sn mesec „ „ 19C t* jjoiilj. na dom 20 h n« mesec. ŠHnamezne štev. 10 h. (UketfniŠtVO i« v KopKar|(evlh * Ohod _ dvoritče nad tiskarno) — Rokopis n« vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urednllkega teletona Stev. 74. LISTEK. Ha mestih strašnega potresa. Potopisne črtice. — Jurij Trunk. V. Palermo. Samo en dan imam odmerjen za Palermo, zato sem že na vse zgodaj na nogah. Krasno jutro. Od morja veje prijetna sapica, skoraj je prehladna, da se zavijam v površnik, ko korakam izpred hotela v mesto. Izza gore Pellegrino se prikažejo novi solnčni žarki. Ze prvi pogled na mesto priča, da je Palermo krasno mesto, punčica otoka Sicilije. Pred menoj je »Gardino Garibakli«, eden izmed več javnih vrtov. Jesen, cvetlic ni, a vsekako se vrtu še zdaj pozna, da mu gre priimek »rajski«. Lepših nasadov nisem našel nikjer. Zavijem v glavno ulico via Vittorio Emanuele. V nobenem mestu se ni tako lahko spoznati, kakor v Paler-tnu. Imenovana ulica se križa sredi mesta z drugo, via Macqueda, in ker mesto ni preobsežno, ne moreš zgrešiti. Ravno otvarjajo sflno bogate proda-jalnice; življenja pa na ulici še ni, ker je še zgodaj. Najprej me vleče, iti gledat slavno škofijsko cerkev. Ni treba dolgo 'korakati med palačami, ko se na desno odpre po- gled najprej na nasad raznih palm, med katerimi stoje kipi škofov, in potem na sve-tovnoznano stolico. Nehote obstanem in zastrmim. Pripoznam, da me pogled na kako stavbo še ni zlahka tako iznenadil, kakor prvi pogled na to n o r m a n s k o zidavo. Ko sem par dni pozneje stal v Rimu na Petrovem trgu, sem bil več ko hladen, a tukaj pred stolnico v Palermu ie pa kipelo srce. Nisem še poznal normanskega sloga do cela. V Messini so na stolnici le sledovi proti tej stavbi; podoba in opis pa resnice ne morete nadomestiti. Ni blišča, kakor v Milanu ali Floren-ciji, tudi ne orjaške ogromnosti, kakor pri sv. Petru v Rimu ali čudovitih piramidah: pač pa je nekaj veličastnega v norman-skeni slogu, da omami človeku srce. Ne vem sicer, ali učinkuje m iona- harmonija nebrojnih stolpičev, sioh, stebričkov, obokov — tudi na druge tako— jaz smatram stolnico v Palermu za eno izmed najkras-nejšili stavb sveta. Opisa ne podajam, ker je vse le senca. Poznejše dodana kupola je sicer liki madež na beli steni. A veličastnega vtisa ne more popačiti. Ko bi Palermo ne bilo tako daleč, na vrt pred stolnico bi pa hodil postajat, da bi užival slast pogleda na krasni biser normanskega sloga. Vstopim pri glavnih vratih, ki so sama pravi čudes umetnosti. Notranjost je več ko mrzla: prazni oboki, pobeljene stene. slovno fakulteto, a nimajo poguma ustaviti sc toku »Svobodne misli«. Kako nasprotuje zahteva bogoslovne fakultete principom »Slovenije«, kateri je vera privatna stvar, o tem sodi lahko razumen človek sam. Napredno dijaštvo se je zopet enkrat zmotilo nad nami. »Danica« sc pač preveč zaveda svoje časti in naloge, da bi držala jermena »naprednim« jahačem. Skupno delo v domovini je nemogoče. Obstajalo bi v tem, da prireja dijaštvo vseh struj skupna zborovanja. Torej mi niti ne bi smeli na teh zborovanjih govoriti ljudstvu o bogoslovni fakulteti, jc ne bi smeli zahtevati; morali bi prirejati zato lastne shode! Ne, nikakor! Naši nasprotniki dobro vedo, da imamo mi v rokah ključ do ljudstva; to so tudi izkusili o Božiču. Ali naj temu primerno uravnajo svoje korake ali pa gremo vsak svojo pot! Vseučiliška brošura pa ni pokopana, ker jo bo izdalo kat. nar. dijaštvo na svojo roko. Napad na poslance »S. L. S.« je ponesrečen. Znano je, da so naši poslanci dosegli, da se obravnava zadeva italijansk. vseučilišča v zbornici. Kedaj se jim zdi bolj primerno nastopiti za vseučilišče, to vedo poslanci gotovo boljše kot radikalni dijaški politiki. Predvsem bi bilo tu na mestu. najprvo pri njih se informirati. Na shod 27. jan. pa poslancev »S. L. S.« zato ni bilo, ker se je od napredne strani napadalo — po radikalno bi rekli »drezalo« na ljubljanskem shodu »Narodno Zvezo« in tako indirektno dr Korošca, ki je na dijaškem shodu govoril v njenem imenu. Vsaj tako so tolmačili stvar štajerski listi. Pisec »Narodovega« članka pa pozabi, da so v »Narodni Zvezi« tudi liberalni poslanci. Je pač tako, da je »svoboda« nekaterim le fraza. Duhovnom ne privoščite najvišjega izobraževališča, ker ste fanatiki. Želite svetišča brezverstvu, katoliškemu svetovnemu naziranju pa iste pravice ne priznate. A zgodovina bo šla preko vas! siounnsKi blok. Onemogla jeza Nemcev proti S. L. S. V veliko jezo nemških avstrijskih ha-katistov in šarfmaherjev se je ustanovil : slovanski blok. Kako da je presenetila 1 ' le tu pa tam sledovi starih umetnin. Skoda, da zunanjemu veličastvu ne odgovarja primerna notranjost. Izpred oltarja doni ne preveč prijeten glas pevcev, vrši se neko opravilo, pri katerem pa Lahov ne opazujem rad. ker jim manjka resnobe. .Tik ob vhodu na desni stoji nekaj ra-kev iz rtidečega porfirja, brez kinča in brez umetnosti. Nekaj navidezno protestantov-skili Nemcev se poriva med temi grobovi, v katerih trohne ostanki tudi par nemških vladarjev Sicilije, osobito ne ravno preveč slavnega Frederika II., hudega zatiralca Cerkve. Tudi od njega je ostalo le malo prahu, dočim katoliška Cerkev živi. Bolj me zanima grob sv. Rozalije, ki Ježi v posebni kapelici v srebrni ralkvi. Pri Frederikovem grobu so radovedneži, tu pa kleče verniki, zatopljeni v molitev. Moč čednosti! Sedeži korarjev so jako umetno izrezljani, tudi par oltarnih slik jc delo znanih umetnikov. Skozi okna visoke kupole zažari solnce, — dim kadila se dviga v višave; vzdihnem k sv. Rozaliji in odidem. Stolicc se tiči škofov dvorec s semeniščem. Tudi ta palača je sezidana v nor-manskem slogu in biser umetnosti. Zavijem zopet na glavno ulico. Počasi privozi kočijaž, ki drži v levi svetilko; neprestano poje zvonček. V vozu zapazim duhovnika z Najsvetejšim; cerkovnik drži združitev Jugoslovanov, Cehov in dela Rusinov sramežljive vladne stranke, Nemce, nam dokazuje pred vsem glasilo sedanjega »Lloydovega« predsednika Derschatte in zdaj glasilo Stiirgkhovo in pa Hochenburgerja. List s kislini obrazom konštatira, da je ustanovitev slovanskega bloka popolnoma izpremenila položaj v državnem zboru, ker je »Slovanska enota« zdaj najmočnejša skupina državnega zbora, ki tvori 125 poslancev. Jeza proti S. L. S. odseva tudi iz »Grazer Tagblatt-ovega« članka, v katerem se peča z lažnimi članki našega lista o položaju. Verjamemo, da gospodi iniciativa načelnika S. 1.. S. za ustanovitev mogočnega slovanskega bloka ni všeč, zato se pa tako napenjajo in pihajo v onemogli jezi nanj, ker je z ustanovitvijo mogočnega slovanskega obroča onemogočeno, kar so sanjali, da izvedejo s svojim predpustnim Bienerthovim ministrstvom št. 2. Kako lepo bi se dalo ponemčevati, kako lepo bi nam pošiljali vedno več nemških uradnikov, seveda vse z oziri na objektivnost in potrebo nepristranskega uradovanja. Vse to je zdaj zblinjeno. Vlada sc mora zanašati v parlamentu po sedanjem ključu na 216 zanesljivih poslancev, med tem ko šteje novi slovanski obroč zdaj po »Grazer Tag-battti« sam 125 poslancev, in tvori najmočnejšo parlamentarno skupino, dogovorjeno za vse slučaje. Za Bienerthovo vlado nikakor ne bo prijetno, ko sc zopet snide državni zbor in dobi trdno spojeni slovanski obroč. Zunanji položaj je pa zdaj, kar poročamo na drugem mestu, jako opasen. Svojih dalekosežnih ponemčevalnih namenov Nemci a la Derschatta, Stiirgkh in Hochenburg ne bodo mogli izvesti, zato pa taka jeza na dr. Susteršiča, ki je dal v pravem trenutku iniciativo, da se je ustanovil slovanski obroč. Vse, kar pišejo, da so poslanci S. L. S. zdaj s češkimi radikal-ci skupaj, in kar bodo še pisali, da so naši poslanci v tistem slovanskem obroču, v katerem je n. pr. tudi državni poslanec Hribar, jc ravno prav za predpust, ker se »losvonromovci« zdaj družijo s krščan-sko-socialnimi poslanci. »W'as dem einen reeht ist, ist dem anderen billig«, gospoda. Mi /. največjim veseljem pozdravljamo slovanski obroč in želimo, da ostanejo brezuspešne vse spletke losvonromovske vsenemške protiavstrijske hajlovske go- nad njim majlmo marelico: z drugimi pokleknem tudi jaz, saj prihajajo od bolnika. Sredi kraljevih palm, med bujnimi nasadi zapazim velik spomenik . Na zgornji strani te piazza della Vittoria stoji masivno poslopje s širokim stolpom — palazzo reale, stolica sicilijanskih vladarjev. Grad ne zanima dosti, pač pa hrani v sebi drugi sicil ijansk i biser, namreč najkrasnejšo dvorno kapelico, kakoršne ni na svetu. Na levi strani vidim skupino Angležev, ki imajo navidezno isti namen kakor jaz. Čudom se čudim, da me sprejme livri-ran strežaj, ki mi odvzame palico; bržkone je cel grad s kapelico vred »narodna last«. Grem po stopnicah in takoj zapazim osvit starih mozaikov v lopi z arabskimi stebrički. Pri vhodu stoji duhoven v opra vi. Vprašam: »E' permesso?« »Si, si si-gnor,« odgovori. Vstopim; ravno je opravilo za neko višjo osebo, a to me ne zanima. Stolnica me je presenetila po zunanjosti, notranjost me je užalila — ta c a p e 1 -I a p a lasi n a . kakor ji pravijo, me je očarala po nedolžnem krasu svoje notranjosti. Videl sem že krasne cerkve, krasne dvorane, razkošne arabske palače, egiptovske mošeje, a take mienosti šc ni zrlo oko. Velika ta cerkvica ni; tudi oblike niso ravno na vrhuncu, a cela notranjščina je skrinjica samih umetnih biser.iev, sestavljenih v nedosežni harmoniji. Normanski in konacionalno resortno ministrstvo. Absolutno nemogoče je za nas, da bi se udeležili v sedanji obliki Bienerthove vlade. Kako se bo zvalo prihodnje ministrstvo in kako bo izgledalo in če bo moralo računati na naše sodelovanje, v tem trenutku ni mogoče presoditi. Le če se nam prepusti resortno ministrstvo, kar zahtevamo, se zamoremo udeležiti sestave prihodnjega kabineta, naj že to poizkuša Bienerth ali pa kak drug ministrski predsednik. Nismo voljni, da izrabimo sebe in naše sposobne može v nemogočih pozicijah. Naši volivci rajši zaupajo svoje koristi sposobnemu poslancu, kakor pa kaki ekscelenci, ki bi ne štela. Izvajanjem dr. Korošca v polnem obsegu pritrjujemo. Češki poslanci pri Bienerthu. Pacak, KramaF, Čelakovsky in Mas-talka so se včeraj posvetovali o položaju s posebnim ozirom na delovanje češkega deželnega zbora. Zvečer je zborovala parlamentarna komisija »Češke zveze«. Dr. Kramar ne potuje zdaj v Fgipt. V »Slovanski enoti«, najmočnejši skupini državnega zbora, je 28 čeških agrarcev, 20 mladočehov, 20 članov »Saveza južnih Slavena«, 17 pristašev moravske katoliško-narodne stranke, 17 poslancev »Slovenskega kluba«. 12 čeških radikaicev, 5 Starorusinov, 4 poslanci moravske ljudske stranke in 2 realista. AVSTRO - OGRSKA. Prefskave v Pragi. Praga, 18. februarja. Včeraj so nadaljevali hišne preiskave pri članih narod-,no-sociajne stranke. Zlasti natančno in dolgo so preiskovali stanovanje člana izvršilnega odbora narodnih socialcev Ande. Vnovič je bila preiskava pri blagajniku stranke Kralu. Poslanec dr. Baxa je brzojavnim potoni pri ministru-krajanu dr. Začku protestiral proti preganjanju .narodno-socialne stranke. že 17. t. m. podpisala. — Angleška vlada je oficielno turški vladi nujno priporočila, da sklene z Avstrijo sporazum. Minister z,a zunanje zadeve postane Rifaat-paša, poslanik v Loridonu. VOJSKA? Izredni avstrijski ministrski svet se je vršil 17. t. m. Krščanskosocijalna »Diplom. Korr.« poroča, da se je bavil z zahtevami ministra za zunanje zadeve Aerenthala in vojnega ministra Schon-aicha. ki hoče izredni vojaški kredit 270 miijonov K. Ker bi tudi Aehrenthal rad podal ljudskim zastopnikom sliko o položaju, je nujno potrebno delegacijsko zasedanje in se mora zato sniti državni zbor saj žc koncem februarja. Zato se baron Bienerth marljivo pogaja s strankami, da omogoči delazmožni parlament, ki bo kos velikim nalogam, katere ga čakajo. V teku J—6 tednov utegnejo nastati nevarni za-pletljaji na jugovzhodni meji države in zato želi vlada, da se prične redno in resno parlamentarno delovanje. Kaj to pomeni? se vpraša marsikdo, ki se spomni na primer na miroljubni angleški prestolni govor, na mirovno razpoloženje med Nemčijo, Francosko in Angleško, nadalje na to, da je Aehrenthalova »Pol. Korr.« šc nedavno označila srbsko zadevo za neaktualno in so se med Avstrijo in Turčijo razmere zelo izboljšale. Ali ima avstrijska vlada v rokah dokaze, da Srbija res misli udariti, ali hoče Bienerth s tem le pritiskati 'na stranke, da omogočijo parlamentarno vlado, ali pa naj velja ta opomin Srbiji, da neha s svojimi izzivanji? Mogoče, da smatra Avstrija sedanji trenotek za to ugoden, ker je Srbita izolirana — saj se celo poroča, da se črnogorski knez želi z Avstrijo potom Anglije pogajati. Najbolj verojetno pa >c sledeče: Prišel je čas pogajanj med Avstrijo in Srbijo, to ie čisto brez dvoma, kajti pogodba med Avstrijo in Turčijo bo v kratkem podpisana. Med pogajanji pa ^e vedno dobro z orožjem rožljati, da se iz nasprotnika čim več iztisne. spode, ki psuje naše somišljenike a la »Deutsche Wacht« z barabami in se sme-jetno njihovi onemogli jezi kakor tudi sumničenjem proti nekaterim strankam slovanskega obroča, ker nobena slovanska stranka se še ni tako daleč izpozabila, da bi romala na grob nekega Avstriji sovražnega državnika, kar tako rade delajo razne nemške stranke in romajo na Bis-markov grob, imenujejo po njem trge, mu postavljajo spomenike, radi pojejo -Tleil dir im Siegeskranz«, kljub temu se pa cedč same lojalnosti in avstrijskega patriotizma, kadar črnijo Slovane in jih hočejo oropati ustavno priznanih pravic »Ad maiorem Germaniae gloriam«. * * * T>rž. poslanec dr. Korošec o »Slovanski enoti«. O položaju je izjavil poslanec »Slovenskega kluba« dr. Korošec: O parlamentariziranju razmišljajo zdaj, ko so komaj bili zapriseženi novi ministri, politiki in — seveda gotovo baron Bienerth — tudi vlada. Ministrski predsednik vidi pri sebi poslance, od katerih hoče poizvedeti, v koliko so stranke voljne, da sodelujejo pri vladi s koalicijskimi akcijami in le želeti bi bilo. da bi bil med njimi kdo tako odkrit, ki bi pojasni sedanjemu uradniku I. činovnega razreda, katero zavlačevanje in katere napake ministrskega predsednika so povzročile in so mu zakrile razgled na parlamentarno drevesno skupino v njegovem kabinetnem vrtu. Bienerth je zamudil čas in vrednost časa bo šele zdaj izpoznal. Cas včasih za tistega, ki vlada, ni Ic zgolj denar, u. pr. proračun ali podržavljenje železnic, marveč tudi vojaški novinci, aneksijska predloga in ohranitev lastne moči. Bienerth je imel časa dovolj, da proučuje politiške logaritme, iz katerih računov je izprevidel' že Bcck, da, če se hoče sestaviti vlada iz zastopnikov parlamentarnih blokov, se mora ustanoviti eno, ali pa še bolje, dvoje resortnih ministrstev, da se pospeši ustanovitev primerne večine. Ko je delil Bienerth zrak ministrske dvorane z voditelji, bi bil lahko razdelil resorte kot administrativno sredstvo, skliceval bi se bil lahko hladno na upravno potrebo in bi bil v upravnem zmislu brez proračunskih tež-koč kar v okviru trgovinskega ministrstva izvedel prometno ministrstvo, in bi bilo, kar se osobito tiče konkurence z Ogrsko, osobito potrebno ministrstvo za mornariške zadeve. Bienerth bi bil tako lahko ob pravem času spravil s pota gotove težave. Ako se pa ustanovi novo ministrstvo ob parlamentariziranju, obteži preveč konto onih strank, ki jim pripade novo ustanovljeno ministrstvo. Nihče se ne bo rad odločil, da gre križevo pot krščanskih socialcev, ko se je ustanovilo delavsko ministrstvo. Izkušnje so bile dovolj poučne. Pri takih hipnih ustanovitvah se pa najslabše godi upravi, ker se vzbude takoj vse prijateljske in nasprotne koristi. Jugoslovani, globoko užaljeni po imenovanju grofa Stiirgkha in Hochenburger-ja, nasprotujemo novi vladi, in njen politiški voditelj, ne vem, če je to Bienerth v lastni osebi, se moti ako sodi, da bi se mi morebiti udeležili pri morebitni preosnovi kabineta s krajanskim ministrom. Proti krajanskim ministrom smo načeloma, ker obtežujejo vlado iu ovirajo resortne šefe. Jugoslovansko ministrstvo bi bilo popolnoma brez moči, če bi se ne naslanjalo na saracenski slog sta spletena v skupino, katero preveva duh vedno žive krščanske umetnosti. Vse je čudov-ito fino: tla, stebri, jf.ki, c'kna, blesteči mozaiki na stenah, .stoli, leča. Oblike v starih mozaikih ravno niso dovršene po sedanjem našem okusu, a iz njih seva neka tajinstvena skrivna moč. ki sega v srce. Za menoj vstopijo Angleži, ki so prej ogledali kraljeve dvorane. Vtis prvega pogleda se vtisne njih obrazom; vsi obstanejo in strme v molčečem začudenju. To je v resnici kraljeva cerkvica, pravi svetovni čudes. Vratar me nagovarja, naj Krem gledat dvorane, a kratkomalo odklonim, češ, večjega krasu ni mogoče najti nikjer. Capella palatina je sama vredna, da si jo gre ogledat tujec tudi iz daljnega severa. V bližini Palerma je pa še drugi kras uedosežne umetnosti: M o n r e a 1 e. Skoz veličastna vrata p o r t a n u o -v a stopim na p i a z z a d e I T i n d i p e n -d e 11 z a. Tu počakam ua tramvaj, ki vozi vsake pol ure na Monreale, ki je 7 km od mesta nekoliko na višavi ob gori C u c c i o. Z menoj čakaj precej lovcev. Nič ni bolj smešnega, kot laški lovec. Ker je lov prost, je lovec vsak, ki ima le kako »rometo«. O drugi opravi ni govora, da, mnogi imajo seboj celo — marelo! Puška pa marela — to jc za zelnjak! (Dalje.) Preiskave po deželi. Praga, 18. februarja. V tiskarni poslanca Klofača v Vysokem Mytu je včeraj .sodna komisija zaplenila mnogo spisov, ki so jih potem poslali kazenskemu sodišču v Prago. Zlasti so iskali neki letak, s katerim je bil baje poslanec Klofač organiziral demonstracije na Češkem ter pozival na bojkot nemških izdelkov. Včeraj je preiskovalni sodnik v Pragi zaslišal poslanca Klofača in mu očital te baje lastnoročne letake. Kazenska preiskava proti posl. Freslu. P I z e n j, 18. februarja. Tukajšnje okrožno sodišče je uvedlo proti poslancu Freslu kazensko preiskavo zavoljo zločina javnega nasilstva in razžaljenja veličanstva. Oboje da je poslanec Fresl zakrivil dne 2. decembra 1908, ko je 'bilo v Pragi proglašeno o'bsedno stanje. Preiskave proti narodno-socialnim mla-deniškim organizacijam. Praga, 18. februarja. Clanovom narodno-socialnih mladeniških organizacij je sodišče naznanilo, da je proti nji'm uvedena preiskava zaradi protivojaške propagande. Strogo nadzorovanje narodnih socialcev. Praga, 18 februarja. »Češke Slovo« poroča, da oblastnije strogo nadzirajo vse shode in prireditve narodnih socialcev ter poziva zaupnike stranke, naj pazijo ua 'svojo korespondenco in vse količkaj nevarne listine pošljejo strankinemu tajništvu, kajti vlada da hoče na podlagi navidezno sumljivih dopisov konstruirati veleizdajo. Poslancu Ghocu so predvčerajšnjim zaplenili rokopis brošure »Vojaške naloge češke politike«, ki je izšla že pred več leti Narodno-socialni poslanci izjavljajo, da je 'baron Bienerth osebno odgovoren za vse preganjanje njihove stranke in da bodo znali ž njim obraču-.uiti. Pri hišnih preiskavah da niso našli .ničesar, kar bi stranko kompromitiralo. Vladni krogi pa trdijo, da so dobili mnogo spisov in dopisov, ki baje dokazujejo, da je narodno-socialna stranka nevarna državi. Pet preiskovalnih sodnikov pregleduje material, na podlagi katerega nameravajo že v kratkem mnogo narodnih socialcev tožiti zaradi veleizdaje, razža-Ijenja veličanstva, hujskanja itd. To jc tem pomembnejše, ker se nič ne ve, kdaj bo državni zbor zopet sklican in osutnje-nih poslancev ne bo ščitila imuniteta. General Volodimirov v Pragi. Praga, 18. februarja. Spomladi obišče Prago znani neoslovan general Volodimirov. Od tod se poda v Dalmacijo, na Hrvaško in v Bosno. TURČIJA. Sporazum z Avstrijo se bo menda kmalu dosegel. Veliki vezir liilmHpaša jc celo dejal korespondentu »Jeni Gazette«. da se bo pogodba med Avstrijo in Turčijo SRBIJA. Notranja kriza v Srbiji ni nič manjša kakor avstrijska, tako da si v tem oziru drug drugemu nimamo veliko očitati, kvečjemu, da v Srbiji cvete vsled nesposobnosti in klikarskili interesov vodivnih mož prav grda korupcija. Sedanji kabinet Velimirovičev je koalicijski kabinet staro-in mladoradikalcev. Mladoradikalni narodnogospodarski minister Glavinič pa ni staroradiklacem prav nič všeč, staroradi-kalci pa, ki imajo v ministrstvu in tudi v skupščini veliko večino, imajo tudi veliko na vesti, saj se Pašiču, njih vodji, javno očita, da je večino vojaških kreditov spravil v lastni žep, oziroma v žep svojih pristašev. Čudno ulogo igra pri tem prestolonaslednik Jurij. 16. t. m. je v častniškem kazinu ojstro govoril proti obema radikalnima strankama. De;al je. da treba Srbiji Vojaške vlade, odločne roke, ki bo napravila red in nad osebne interese postavila interes ljudstva. Častniki so poklicani čuvati nad blaginjo Srbije in ne dopustiti, da bi sebična politika radikaicev upropastila domovino. — Vprašanje jc, čegavo orožje je prestolonaslednik, kajti, da bi sa.111 na svojo roko govoril, včasih cclo zelo pametno, ni verojetno. Nekateri domnevajo, da dela v sporazumu z očetom samim, nam pa se prav verojetno zdi, da je mladenič v zvezi s poštenimi možmi narodnega obrambenega odbora, ki po pravici ponižanje Srbije izvajajo iz brezvestne politike dosedanjih strank. Kraljevič Jurij je nerazsoden, pa iz marsikaterega vzroka vendarle simpatičen dečko. Posaniki odpotujejo. Avstro-ogrski poslanik v Belgradu, grof Forgach, se poda za osem dni v »osebnih zadevah« na dopust in pride začas tudi na Dima', ruski poslanik Sergejcv pa ie že preko Dunaja odpotoval v Peterburg. O Sergejevu se govori, da ima na Dunaju važne opravke. Na vsak način je pomembno, da v seda-niem času poslanika velesil, ki sta na srbskem vprašanju najbolj interesirana, gresta svojima vladama osebno poročat, kajti vest o »osebnih zadevah« je pač le kon-vcncionalen izgovor. Morda vendarle kaka pogajanja? Federalizem cele monarhije smatra italijanski publicist Giuseppe Gen-tilizza (v brošuri: »II mare Adriatico e la gucstione Balcanica«, G. Gentilizza, Roma) kot edini način, da se ugodno reši jugoslovansko vprašanje. Ako se združijo Slovani v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Slavoniji ter Dalmaciji in slovenske pokrajine, izgine strah pred mad-žarizacijojn pred »Drangom nacli Ostem«, Srbiji in Črni gori pa se ne bo treba bati za svoi obstanek. Italija, ki zdaj Srbiio najbolj podpira, bi se prva uprla temu, cla bi Srbija postala pomorska država. Pisatelj svetuje Srbiji, da sc z Avstrijo p o b o t a ter jo upozarja na ugodnosti, ki jih Srbi uživajo na Ogrskem in Hrvaškem. dnevne novice. -f- Nehoneinost imenuje »Sl. Narod .< sklep »Slovenske dijaške zveze«, da izda brošuro o slovenskem vseučiliškem vprašanju, češ, da je sklenil tako brošuro že :prej izdati »Vseučiliški odbor dunajskega dijaštva.« Zakaj je to nehonetno, ne raz-.umemo. Brošuro o slovenskem vseučilišču izda lahko, kdor hoče in če se izdasti .dve, je še boljše. Naše ljudstvo bo veliko rajši poseglo po brošuri, ki jo izda kato-liškomisleče dijaštvo, posebno zdaj, ko so liberalni akademiki preprečrli s svojo zahtevo, naj se na javnih shodih ne zahteva bogoslovne fakultete, skupni nastop v vseučiliških rečeh. Ker je »Vseučiliški odbor dunajskega dijaštva« v svoji zadnji seji sklenil, da kljub izstopu »Danice« ostane v permanenci, opozarjamo vse naše somišljenike po deželi, da se vsled tega »Vseučiiiškega odbora« -ne more več .smatrati za skupno institucijo, marveč za liberalno v strogem pomenu besede in naj na to naši somišljeniki pazijo, ako bi jih ta odbor vabil ali nagovarjal za kake vseuči-iiške shode. Za nas je v tem oziru odzdaj kompeteutna le »Slovenska dij. zveza«! + Beneški Slovenci. V Italiji se vse stranke pripravljajo sedaj na volitve. Katoličani so izdali geslo: »Catolici deputati si, deputati catolici no!« Po tem geslu katoličani lahko sicer kandidirajo v državni zbor, toda ne kot pristaši kake katoliške stranke, ampak kot pristaši drugih strank, ki so zmerne. Beneški Slovenci okrog Čedada letos ne bodo imeli volivriega bOja. Volili bodo kompromisnega kandidata Morpurga, ki je sicer j ud, a se prišteva Stranki »moderatov« (zmernih), ki bo v državnem zboru zastopala versko vzgojo v šoli. Hujše pa bo to pot v Vidmu, kjer je zadnjič brez boja zmagal »moderat«. Tu so začeli prav posebno nastopati radikalci. V nedeljo so imeli v Vidmu radikalci 'buren shod. — Zlobnost ali neumnost? Pred nekaj dnevi so imeli liberalci na Vrhniki Občni zbor svoje akcijske posojilnice. Pri tej posojilnici je udeleženih . tudi nekaj naših mož s svojimi deleži. Sedaj pa ta liberalna taktnost! Naše može so vabili na občni zbor s tem, da so jim poslali izrezek iz »Naroda«, v katerem so iuserirali svoje vabilo in letni zaključek. Ali je to liberalna zlobnost ali neumno izzivanje? Menda oboje! Pa ni menda te odkritosrčne igre zopet uprizoril znani gospod, ki je baje svoj čas po nekom drugem pošiljal notice v »Domoljuba«, kjer je grabil svojega sostrankarja in sorodnika? — »Narod« — »med abstinenti«. »Sl. Narod« z vsemi drugimi liberalnimi in de-mokraškimi listi vred ni imel še nikda ene pozitivne besedice za treznostno gibanje. In vendar mora uvideti vsakdo, da je to gibanje že samo z narodnega, rodoljubnega ali pa človekoljubnega stališča velevažno in prepotrebno, — v resnici .pravo narodno delo. Pač pa v sobotnem podlistku »Narodovem« neki Rado Mur-nik s slabimi dovtipi persiflira abstinenco, in torej, koiikor je na njem, skuša rušiti dobroi delo. — No, popolnoma v liberalnem smislu in duhu! Liberalci so bili cd nekdaj veliki samo v negaciji, v razdira-nju in v — alkoholizmu. Vse njih »narodno« delo se suče okoli kozarca, in je prepojeno z alkoholom. Liberalne gostilne so bile od nekdaj tabori liberalizma po deželi. Saj pa tudi alkoholno ozračje najbolje služi namenom liberalizma. Nizko .poželjenje v ljudstvu vzbujati, kar je živalskega na človeku, gojiti — in ljudje so zreli za liberalizem in socialno demokracijo. To se pa najložje godi v alkohol nem močvirju. — S Toplic se nam poroča: Meseca avgusta se je vršila občinska volitev, pa še zdaj župani stari župan s starini odborom. Nekateri so vložili ugovore proti vo-Jitvi. Zupan je v svojem poročilu na višja pblastva dokazal, da se je volitev vršila pravilno in pod nadzorstvom političnega volivnega komisarja. Vzlic temu vsa zadeva dremlje in ne vemo, kdaj bo rešena. Dne 18. t. m. so baje poklicani k c. kr. okrajnemu glavarstvu vsi pritožniki, župan in tajnik ter reklamacijska komisija. Cas je, da se stvar dožene in izvoli starešinstvo ali pa razpiše nova volitev. — Hišo in posestvo gospe Reiniger je kupil iz Amerike došli Alojzij Poglajen iz Pcd-turna. Ker je njegova soproga vajena gostom streči in je po boljših gostilnah služila, namerava novi gospodar nadaljevati gostilniški obrt. Ona je doma iz Vel. Lašč — Solo na Gor. Sušicah bodo baje razširili v dvorazrednico. Nam bi se zdeli primernejše, da se zgradi enorazrednic;' na Vršnih selili. Ondi biva pretežna večina šolarjev in kraj ima prihodnjost zaradi belokranjske železnice. Prezidavanjt šoie na Šicah bi bilo sicer cenejše, tod. krparija. Priloga l9Slovenoa" fttev. 39. dni 18. februarja 1909. Znanost In umetnost DARWIN IN SVETOVNI NAZOR. ) Pred kratkim je preteklo stoletje, odkar se je bil narodil Charles Robert Dar-win. Po vseh večjih listih je bilo Citati o tem možu in o njegovih naukih, seveda večinoma tako, kakor da bi bil Darwin zasnovatelj kakega posebnega svetovnega naznanja. Dasi je ime Darwin znano vsem izobražencem, so žal pojmi o njegovih naukih v krogih n e-znanstvenikov še j a k o z m o t n i. Da, neštetokrat sem že čul imenovati ime Darwin v eni sapi z materijalizmom in v obče z birezverstvom in krivoverstvom vsake vrste, ln vendar je bil Darwin pri-rodoslovec, mož, ki je celo svoje življenje posvetil neumornemu raziskavanju pri-rode, mož, čegar raziskavanje in spisi se samiposebi niti najmanj ne tičejo vprašanj svetovnega nazora in religije. L. 1859., ko je izšlo glavno delo Dar-vvinovo »O postanku vrst«, v katerem jc Darvvin obširno utemeljil svoje naziranje, da vrste živali in rastlin, kakor jih danes vidimo, niso stanovitne, nego da so se potom malih varijacij polagoma razvile iz nižjili bitij, je vladal v popularnem znanstvu materijalistovski svetovni nazor, nauk, da razun snovi in sile ničesar ne eksistuje, da je tudi vse duševno življenje le produkt delovanja sile in snovi. Ta nazor, čegar nesmiselnost so že davno dokaza1! i z neštetimi dejstvi noetike in d u še s I o v j a, se je žal takoj polastil Darwinovih naukov. V vseh tedanjih materijalistovskih spisih (Biichner itd.) so tolmačili Darvvi-nov nauk o postanku živih bitij na način, kot da je nekak dokaz za materijalizem. Res nesrečno naključje je bilo to, da je izrabljal D ar w i nove nauke materijalizem v svoje svrhe. da so bili vsi popularni spisi o descenden- ') Priobčujemo ta članek, ker nam je vse, kar je res objektivno znanstveno, dobrodošlo, od katerekoli strani pride, dasi stališče g. pisatelja v marsičem ne odgovarja našemu. Zlasti se ne strinjamo s tem, da bi descendenčna teorija bila dokazano naravoslovno dejstvo, marveč trdimo, opirajoč se na znanstvenike najboljšega slovesa, kakor so I. Reinke, \Viesner (Osterr. Rundschau, 1909, 3.) in prav posebno še P. Wasmann, da je descenden-čni nauk, čeprav v tem in onem oziru zelo verojeten, vendarle še vedno h i p o te z a. Popolnoma pa odobrujemo, da g. pisatelj označuje za zmotno, da se materiaiizem istoveti s takozvanim darvinizmom in celo nanj hoče opirati, kar pa po naši sodbi ravnotako velja za iHaeckiov Imonizem. Tudi to podpišemo v pričujočem članku, da je Darwin bil velik učenjak in gotovo prav epohalnega pomena za naravoznan-stvo, zlasti za b,i o 1 o g i 'j o, katero je ravno on čudovito pospešil. Opomnili bi le to, da je evolucijska podmena veliko starejša od Oarvvina, domnevali so jo na-splošno najstarejši modroslovci, med novejšimi omenjamo Descartesa, Goetheja, Kanta, med naravoslovci pa so neodvisno od Darvvina descendenco učili Lamark, Wallace in drugi. Opozarjamo tudi, da je že d a v n o p r e d NVasmannom nekaj katoliških apologetov branilo možnost in verojetnost descendence. G. pisatelju pritrjujemo popolnoma, da je abotuo tajiti pomembnost Darvvinovo, kakor je to bilo brati v liberalnem listu; abotno je tudi pisanje drugega liberalnega dnevnika, ki je te dni trdil, ka »klerikalci« umevajo pod darvinizmom materijalizem in postanek človeka od opice. »Klerikalci« so tudi v tem oziru veliko pametnejši in objektiv-nejši kakor »svobodomiselni« dogmatiki. Kar se tiče postanka človekovega, moramo nasproti g. pisatelju izjaviti, da ie po našem mnenju jezuit P. Wasmann des-cendenčnim teoretikom preveč in popolnoma nepotrebno koncediral, ker je ravno glede tega vprašanja descendenčna teorija najmanj dokazana. Res je nadalje, da Darvvin ni bil pravi brezbožec, njegove sklepne besede h knjigi »The origin of spe-cies« pa najbrž ne izražajo njegovega subjektivnega mnenja, ampak le koncesijo sodobnemu javnemu naziranju, kar spri-čuje neko pismo Darvvinovo na njegovega založnika. (Primerjaj članek o Dar-winu v katoliški reviji »Hochland«.) Op. uredništva. čni teoriji in o teoriji naravnega izbora zabeljeni z najpriprostejšim naivnim materijalizmom; vsled tega se je v mnogih krogih, ki niso bili zadostno poučeni o naravoslovnih dejstvih, razširilo mnenje, da ie nauk o descendenci v najožji zvezi z onim svetovnim nazorom. Ker so bili ti krogi radi svojih verskih in etiških nazorov protivni materijalizmu, so potem zavračali a priori i descendenco ter selek-cijsko teorijo. To opazujemo žal tudi še dandanes, in gotovo bo treba dolgega in temeljitega dela, da se popolnoma iztrebi to napačno mnenje o l)arwinovih naukih. Oglejmo si nekoliko bližje te Darvvi-jiove nazore. Kaj govori descendenčna teorija? Naj se poslužim besed Dar\vitia') samega: »Res zanimivo je pogledati na zaraščeno pobočje, 'ki ga pokrivajo rastline najrazličnejših vrst, 'kjer pojo ptice v goščavi, kjer frče okrog neštete žuželke in kjer vrtajo črvi v mokri zemlji, res zanimivo je pomisliti pri tem, da so bile vse te tako čudovito oblikovane forme, ki so tako različne druga od druge in ki vendar zavise v toliko ozirih druga od druge, stvorjene po zakonih, ki še dandanes delujejo v naši okolici. Ti zakoni obstoje v .najširšem smislu v tem, da ta bitja rasto ■n se plode; da svoje lastnosti podedujejo, kar je že deloma izrečeno s tem, da se •.plode; da variirajo radi posrednega ali »leposrednega delovanja življenjskih pogojev, radi upotrebljanja ali neupotreb-ljanja organov; nadalje, da se v toliki meri razmnožujejo, da jih to privede do boja za obstanek, čegar posledica je naravni izbor, ki povzroči, da lastnosti divergirajo in da izumrjejo man1 j sposobne forme . . . Nekaj veličastnega je v tem nazoru, da je stvoril Stvarnik živa bitja zajedno z vsemi različnimi silami iz malega števila oblik ali iz ene saine; in da se je, dočim se giblje naš planet po določenih zakonih težnosti v krogu, razvilo in se še razvija iz tako enostavnih početkov toliko naj-krasnejših in najčudovitejših oblik.« Nasprotuje Ii to izvajanje kateremukoli svet-skemu naziranju? Je li morda ta nauk dokaz bodisi že za to ali ono svetsko nadziranje? Ravno z ozirom na verski nazor smelo trdim, da bi bil te besede Darvvi-nove prav lahko napisal tudi sv Avguštin. Saj je bil sv. Avguštin mnenja, da je mnogo veličastnejše in božji vsemogočnosti in modrosti mnogo prikladnejše naziranje, da je stvoril Stvarnik z enim samim činom prasnov z vsemi zakoni in da se je razvil potem vseniir samostojno po teli .zakonih. Tudi sv. Tomaž Akvinski, na če-,gar dela se oslanja vsa današnja katoliška filozofija, je bil mnenja, da je ravno v tem božja moč najveličastnejša, da ne deluje v naravi neposredno nego s posredovanjem stvarnih vzrokov. V katerem oziru nasprotuje torej Dar-vvinov nauk verskemu naziranju? Morda poreče kdo, da je selekcijsfka teorija ma-tcrijalistovska Oglejmo si ta nauk, ki smo ga že preje površno omenili. Potem Dar-vvinovem nazoru je eden glavnih faktorjev pri razvoju novih popolnejših oblik Ji o j z a o b s t a n e k. Vsa živa bitja imajo lastnost varijacije ali preminjanja, t. j. potomci nikdar niso popolnoma enaki starišem in tudi ne popolnoma enaki med seboj, na vsakem opazimo v primeri s sta-riši malo premenibo ali varijacijo. Med temi varijacijaini so vedno nekatere, ki so dotičnim bitjem koristne. Te varijetete .morajo po Darvvinovem nazoru v boju za obstanek nadvladati nad drugimi manj prikladnimi oblikami, ki morajo s časom izunireti, ker jih povsodi izpodrivajo prikladnejše varijetete. Na ta način je skušal Darvvin razložiti postanek raznih organov in 'lastnosti, ki so tako smotrene k a k o r n. pr. o k o ali pa gotovi instinkti žuželk. J e I i ta nauk res materijalistovski? Jeli morda manj čudovito, da so zamogle spontanno nastati varijacije, ki so bile podlaga tvorbi takih organov, kot pa dejstvo, da obstoje ti smotreni organi ? Saj o v z r o k i h t e h varijacij ničesar določnega ne ve m o! Res kratkoviden bi moral biti oni, ki bi trdil, da nasprotuje se-a kateremukoli svetovnemu nazi- ranju. I Ako torej Darvvinove nauke oprostimo vseli materijalistovskih priti k I in. ako ------ ') Darvvin, Ch., The origin of species 1 by meaus of natural sclcction etc. Sixth ' ____ I 1Q7C n«. A in motrimo Darwinov nauk v isti obliki, kakor ga je zastopal ta učenjak sam, moramo priti do sklepa, da so to zgolj naravoslovni nazori, ki sami ji a sebi n i m a j a absolutno n o -benega posla s katerimkoli m o d r os lovnim s iste m o m. Jasno je torej, da je popolnoma izključeno, da bi bili ti nauki, ki slone na znanstvenih dejstvih, v nasprotju s katerimkoli svet-skim naziranjem. Namen tega članka ni, razmotrivati dokaze za Darvvinove nauke; naj zadostuje, da pripomnim, da so dokazi za des-.cendenčno teorijo tako mnogoštevilni in tako prepričevalni, da lahko rečemo, da bi se vsak znanstvenik, ki bi dandanes še dvomil o resničnosti descendence, naravnost osmešil. Saj pa tudi dandanes ni nobenega naravoslovca več, ki bi ne bil pristaš descendenčne teorije. Znano je, da se je jezuit pater Wasniami, ki gotovo Stoji najodločnejše na verskem stališču, v svojih spisih že davno izrekel za descenden-čno teorijo, da, ravno Wasmann je doprinesel s svojimi raziskovanji o mravljah mnogo silno zanimivih dokazov za filoge-nijo gotovih žuželk, ki žive kot gostje v mravljiščih. Kar se tiče selekcijske teorije, mnogi učenjaki tega faktorja razvoja ne priznavajo v toliki meri kakor Darvvin sam, toda ne more se tajiti, da je selekcija na vsak .način jako važen činitelj v razvoju. V tem oziru je treba še mnogo, mnogo napornih raziskov, da bodemo docela na jasnem s selekcijskim problemom. Brez dvoma ima Darvvin velikansko zaslugo, da je odkril zakon naravnega izvora in da je s svojo temeljito metodo pokazal način, kako je raziskovati ta problem. Še neka točka je, ki je ne smemo preiti, namreč Darvvinov nazor o postanku človeka. Naj navedem v tem oziru besede Wasinana,') ki je kot teolog gotovo kompetentnejši pojasniti razmerje med cerkvenim nazorom in Darwinovim naukom kot pa pisec teli vrst. Wasmann pravi: »Zoologija smatra s polnim pravom človeka po svojem telesu kot najvišjega zastopnika razreda sesavcev; isto velja tudi za embrijonalni razvoj človeka, ki je analogen razvoju drugih sesavcev ... Filozofija lahko celo trdi, da nikakor ni nemogoče, da je nastalo človeško telo v smislu razv. teorije« ... »Tudi ako bi nastalo človeško telo po zakonih organskega razvoja, ostane dostojanstvo človeka ravno tako nedotaknjeno, kakor če velja nazor, da je nastal naravnost iz neorgan-ske snovi. Drugače bi bilo tudi protivno dostojanstvu človeka, da se razvija njegovo telo še dandanes v embrijonalnem razvoju iz oplojene jajčne Staniče.« Darvvin sam se ni nikdar določno izrazil o svojem svetovnem naziranju. Iz vseh njegovih pisem in besed, v katerih se je dotaknil teh vprašanj, razvidimo, kako rahločuten je bil Darvvin v tem oziru, kako se je protivilo njegovemu značaju, žaliti verski in etiški čut drugih. Na J. For-dyee-a je pisal") 1. 1879 o svojem svetovnem naziranju sledeče: »Kaki so pač moji nazori, to je vprašanje, ki ni za nikogar razun mene samega posebnega pomena. Ker pa vprašate, smem pač reči, da se moja sodba o tem zelo preinitija ... V najskrajnejšem stanju te fluktuvacije n i -sem bil nikdar ateist v tem smislu, da bi tajil, da je Bog. (In my most extreme fluctuations 1 have ne-ver been an Atheist in the sense of de-iiying the existence of a God.) Mislim, da bi bil v obče (in sicer vedno bolj in bolj, čim starejši postajam) agnostik pravi opis mojega duševnega stanja.« Nekemu nemškemu dijaku, ki je nadlegoval Darvvina z vprašanjem, kako sodi o veri, je odgovoril Darvvinov sin v ime očeta:3) »He con-siders tliat the theory of Bvolution is quite compatible vvithe the belief in a God; but tliat you must remember that different persons have different definitions of what they mean by God.« (On je mnenja, da se evolucijska teorija popolnoma strinja z vero v Boga; pomisliti morate pa pač, da ') \Vasmann, E., Die moderne Biolo-gic uih> die Entvvicklungstheorie. 3. Aufl. Freiburg i. B. 1906., str. 450. ") The lifc ind letters of Charles Darvvin. Edited by h is son Franci« Darvvin. Ncvv York, 1891., Vol. I., str. 274. ") I. c. pag. 277. imajo različne osebe različne definicije za to, kar imenujejo Boga.) Iz vsega tega torej razvidimo, da Darvvin ni nikdar imel niti najmanj namena, nastopati s svojimi nauki za kako posebno svetovno naziranje. Darvvin je bil pravi znanstveni prirodoslovec, njegovi nauki so znanstveni, naravoslovski, prosti vsakoršnili filozofskih pritiklin. Descendenčna teorija ni h i p o t e -z a , o p i r a j o č a se na kake posebne filozofske ideje, nego .nazor, ki s 'I o n i na d e j s t v i h , nazor, ki ga 'lahko ved n o i n vselej dokaže m o z n e š t e t i ru i pri rod oslov n i m i dejstvi. Ravno to, da je descendenčna teorija popolnoma neodvisna od filozofije, ji zagotavlja večni obstanek; svetovni nazori in filozofski sistemi se spreminjajo, toda znanstvene resnice so trden temelj, ki se nikdar ne poruši. O velikanskem pomenu descendenčne teorije za naravoslovje, mislim, da se je že toliko pisalo, da bi bilo tu neumestno o tem razpravljati. Kar sta bila Kopernik in Nevvton za neorganske znanosti, to pomeni Darvvin za bijologijo. Našega občudovanja pa ne zaslužijo samo Darvvinovi nauki, nego 'tudi Darvvin-človek. 'Nesebičen, vedno pripravljen pomoči svojemu bližnjemu, Ijubeznjiv iu skrben oče svoji deci, bil je vzor moža; on je bil ena onih redkih osebnosti, ki družijo v sebi največjo genijalnost z najlepšim in najpleme-nitejšim značajem. Nad vse pa je bil zavzet za znanost, za eksaktno in temeljito raziskavanje narave, on je bil, da se poslužim besed slavnega modernega cito-loga Boverija, nedosežen tip pravega .znanstvenika in učenjaka, ki bode za vse čase vzor vsakemu naravoslovcu.') Ako se mi je posrečilo pokazati, da so Darvvinovi nauki p r i r o d o s 1 o v n e teorije, ki se niti najmanj ne p r o t i v i j o verskemu n a z i r a -n j u , ako se mi je morda posrečilo vzbuditi tudi pri Slovencih katoliškega mišljenja zanimanje za spise duha-velikana, za-morem reči, da so dosegle te vrstice svoj namen. Dr. Boris Zarnlk. ') To posebno povdarjam, ker sem čital v nekem slovenskem listu goro-s t a s n ost, da Darvvin »ni bil pravzaprav učenjak« —!! Steckenpferd- 344 4,0 lilijno-mlečno-milo. Najmilejše milo za kožo kakor proti pegam! -Dobiva se povsod! = Svarimo vsakogar, Kr^ ki fcailja,če je hripav, zaslezen, nima pravega teka, Ce zapazi da pojemlje teža telesa, Ce se ponoči poti, se Čuti slaboten in izpehan, ali zapazi nevarne znake na družini, naj takoj naroČi Orkeny jav lipov med (sirup), da prepreCi nadaljno razširjanje bolezni. 3058 12—7 črksny-jsvl. po« med (sirupi prekaša vsa podobna sredstva, pomiri kašelj ln bljuvanje krvi, izvrstno topi sliz, zboljša tek in odpravi nadležni slabeCl noCni pot. V angleški razstavi odlikovan z zlato kolajno. VzorCna steklenica stane 3 K. 1 veCja steklenica 5 K, in 3 velike steklenice, pofttnine prosto 15 R. NaroCa se proti povzetju ali Ce se pošlje denar naprej pri edinem izdelovatelju 6rkeny|eva lekarna pri ..Apostolu", Budape&ta, Joselsrlng 64. — Depot SO. Podružnice Splfet, Celovec ln Trst Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve nuce 2 Podružnice Splfet, Celovec ln Trst sprejema vloge na knflžlce in na te- Ji I/ 0/ koči račun ter je obrestnfe po čistih /2/0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. . Delniška glavnica -K 3,000.000. Rezervni lond K 300.000. Delniška družba, združenih pivovaren Žalec in Laško ppfipopoča »veje iseliopiio piw#« Specialiteta: y9Salvator" (črno pivo a la monakovsko). - Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). =============== Poiiljatve na dom »orejema restavrater ^Narodnega doma" g. Kržišnik. (Telefon št. 82.) — ...... Passlonsbllder. Betrachtungen u b e r das L e i d e n Jesu C h r i -s t i. Martin Hagen S. J. 1909. V duhu tistih besed, ki pravijo, da je največje 1110-droslovje poznati Kristusa in sicer Kri-sutsa kriržanega, je pisana ta knjižica. Ne podaja sicer Kristusovega trpljenja v obliki izdelanih pridig, ampak v obliki, ki je večkrat še bolj pripravna: Pisatelj postavi svetopisemski tekst in potem posamezne stavke obširno razlaga po svetem pismu, izročilu, svetih očetih in asketiških 'Pisateljev. Tako obdela temeljito vse Kristusovo trpljenje. Cena 3 K. Treu zur Kirche! Ludwig Nagel. 1909. Za naš čas kaj primerne in potrebne postne pridige. Ljubezen do Cerkve treba prav posebno v vernikih vzbuditi. Pisatelj opisuje materinstvo Cerkve in razmišlja globoko njen pomen kot nevesta Kristusova in njega tajinstveno telo. Cena 1 K 20 v. Nekaj prav izvirnega so Kurze Fastenpredigten iiber die Lei-denswerkzeuge des Herrn. Konrad Meindl. 1909. Prav prisrčno in z velikim poznanjem človeške duše navezuje pridigar premišljevanje o Gospodovem trpljenju, grehotnosti človeštva ter ljubezni Božji na različna orodja, pod katerimi je Gospod trpel. Cena 1 K 44 v. Dobe in naroče se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Brezplačno se dobi jubilejna družinska pratika za leto 1909 v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, katera je kupila od založništva nekaj sto izvodov te pratike edino-le z namenom, da seznani slovensko občinstvo z i m e n i k o m s 1 o-v e n s k i h k n j i g , ker jej je popolno pošel slovstveni katalog, in tako pripomore k širjenju dobrih knjig. Kdor ima priliko to pratiko brezplačno oddati onim družinam, ki je še nimajo in je morebiti tudi še ne poznajo, naj zahteva od »Katoliške Bukvarne« potrebno število izvodov. Poslala mu jih bo brezplačno in poštnine prosto. * Občinski zakon za Kranjsko, izdai deželni tajnik Jožef Pfeifer, je izšel ravnokar v novem šestem natisu in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena s poštnino vred 1 K 35 v, vezana knjiga 1 K 90 v s poštnino vred. Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča nove skladbe oziroma skladbe novega natisa: Foerster, Op. 107, Ave Maria za štiri enake glase, ali sedem mešanih glasov (moški kvartet in ženski tercet). Part. 60 h, glasovi po 20 h. Nežna in nenavadno efektna skladba v lahkem slogu. Foerster, Op. 5, L a m e n t a c i j e ali žalostne pesmi Jeremija preroka in Očitanja (Kaj sem ti storil?) za mešani zbor. Cena partituri, iz katere se vsak glas lahko poje, 70 h. V tem novem natisu so besede popravljene in nekateri glasbeni stavki po-lajšani. Malo naših cerkva bo, v katerih bi se ne popevale v velikem tednu te mile ganljive melodije. Foerster, Op. 58, Te Deum lauda-m u s (s priljubljenim napevom »Hvala Gospodu Bogu«) za mešani zbor ali tudi za enoglasno petje z orglami. Part. 50 h. Napev teh Foersterjevih skladb je povsod, kjer bivajo Slovenci, popolnoma udomačen; da so pa skladbe poleg svoje priprostosti mojstrsko delo, nam jamči ime skladatelja-prvaka na polju slovenske glasbe. Odveč bi bilo torej posebej jih priporočati. Gotovo je pa, da so in ostanejo vedno narodova last. Laharnar, Jimarniine pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Part. 1 K 20 h. Laharnar, Velikonočne pesmi za za mešani zbor. Part. 1 K 30 h. Naši pevovodji radi segajo po La-hamarjevih kompozicijah, ker jim ne delajo težav, dosežejo pa vedno povoljen uspeh. Ne verujte, da zlo preide samo od sebe. Ce ste bolni, morate takoj iskati pomoči, kajti zanemarjena bolezen je tem hujša. Kašelj, bolečine v prsih, zasliženje, pomanjkanje teka, hripavost, nočni pot, slabost, medlost so često znaki nevarne bolezni. Ako se pokažejo taki simptomi, ne čakajte, ampak naročite si takoj Orke-nys Lindenhonig-sirup, ki olajša kašelj, pomirja kri, lahko pretrga sliz, ustavi nočni pot, poboljša tek, poveča telesno težo, olajša dihanje, odpravi zaspanost in za-brani razvoj bolezni. Ce naročite eno steklenico za poskušnjo za 3 K, eno veliko steklenico za 5 K, naslovite pismo ali poštno nakaznico na »Apostel-Apotheke« v Budimpešti, Josefsring 64, Depot 30. $amogovori se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjig v Otona Zupančiča. Dobi se v vseh boljših knjigarnah broš. za 3 K, vezana za 4 K. 216 10 10 Gostiinaintrgovina se odda v nnjein tun \ iru pri Doniž h I ali. Poizve se istotam v hiši St. 3 ali v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z železnino Fr. Stupica. 189 Vinske sod nekaj skoro novih, dobrih in močnih, od 600 do 1000 litrov proda po nizki ceni. Dobe se tudi sotf i od 15 do 20 hektolitrov. t> i2 FRJtflš CASCiO Šelenburgove ulicefšt. 6. Deček ■ €» a«-* star, govori slovensko, nemško in laško, išče v kaki boljši prodajalni manufakturnega blaga prostor kot Oferte na KaroBino Scho»fer, Dunaj V., Stolberggasse 27, Th. 5. 425 3—2 se več stotov I - ■ Izmed najboljšega najboljše! Da zadostim tudi najrazvalenejšim zahtevam, sem vpeljal vrsto pražene kave, ki presega v kakovost, Izdatnosti in aromi najboljše. Ta kava je zmes naiizbranejših vrst, najfinejšega proizvora i i nudi n čudovito fino, aromatično in oživljajočo pijačo. 11 Z mlekom mešana tvori dober zajtrk in podlago k udobni malci, Brez mleka kot „Ern" Je prijeten zaključek vsake pojedine ali večerje; Ima moč In oživlja. Prva ljubljanska velika pražarna za kavo Karol Planinšek Ljubljana, Dunajska cesta, vogal Sodnijske ul. 3244 12 - 12 m Avstrijski Lloyd, Trst Jhalia". Zabavne vožnje po morju. V Palestino in Egipet iz Trsta od 2. do 27. marca. ::: 650 kron višje. Cene od fc VAlitiinAr na mnriii (Južna Italija, Grško, Dalmacija) iz Trsta od C TClIKdnUt Ild IllUljU i. do 10. aprila. ::: Cene od 450 kron višje. jgj mi Španijo in kanarske otoke ^c^d^^^t ~ V vseh cenah je vpošteta vožnja po morju in hrana brez pijače. 391 Redna vožnja z brzoparniki v Aleksandrljo, Konstantlnopel in Grško. 4-2 Prospekte, pojasnila in prijave pri Avstr. Lloydu v Trstu, pri R. Ranzingerju £ v Ljublj, kakor tudi pri glav zastop. Avstr. Lloyda, Dunaj I. KSrntnerring 6. 435 3-2 dobresa seno Cena po dogovoru. Več pove I. IMitter« egger, Sp. Šiška 121. Služba organista in cerkovnika je razpisana v Ribnici nad Mariborom. Cecilijanci od duhovnika priporočeni imajo prednost. 434 3-2 Cerkveno predstojništvo. o C d £ c 'c o 4-> cn d N -S P 3 7? O Hi »Št Marijin trg štev. 1. Največja zaloga najfinejših ===== barv- _ za umetnike, od dr. Schonfelda & Co. Fine oljnate barve za študije, akvaretne trde in tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate ln raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro iu alumlnlum v listih. Štampilijske barvo. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko, platno in papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike,'slikarje iti pleskarje. :: -Najnovejši == slikarski vzoroi ln papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične, = prstene in rudninske barve.---- :: Priznano najboljše in najizdatnejše :: = oljnate barve = za pleskarje, stavbne in pohištene mizarje ===== ln hišne posestnike itd. - . _ :: priporoča :: adolf Hauptmann Prva kranjska tovarna oljnatih barv. flrnežev, lakov ln steklarskega kle|a. ■ Prodaja najboljšega mizarskega == lima . po najnlil oenl, = karbolineja samo boljše vrste,--- = gipsa = alabastra In stukaturnega za podo-2961 barje In zidarje. 1 —~ Ustanovljeno 1832. ===== Zahtevajte cenike! " :: Ustanovljena leta 1854. Telefon ft«. 210. Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev Ljubljana, Nuifoue aiice štev. 12, Ljubljana Priporoča siavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno mfivfiiii ■riii« v sodem m mučno PIVU Mitnicah ^rijji «^menljInJCBir Podružnico I: Graben IS, Mala ttran. Meti. ulica U ISaden, Hrno, {amnlca, Moravski Zumberg, HOdllog. Novi (Ičlo, Plien, Zvttava In Llbercc. Menjalnice na Dunaju: I. Wollr»ll» 10, Tabor«tras»« 4. III. Ungargaai« 77 (vogal H*nnw«flai. III. Lfl-wengai»< 27 iV. \Vledner Haupt»tras»» 12. V. Schontiru[in^r«lra«»» m a. VI (jiimp-ridorferitrasie 22, VII Mnnahl!fcr»tra*se 70 VIII Lfrrhenlelder-•tf».*» S.U IX. fllsjrstrssss sa XV!!l. VVShrlngerstrsst« *> *!X !mh!tw Hanptitraaiv 83. XIX. Hauptilratte b nedeljah popoldne celih dolgih štirinajst let, bil blizu toliko časa tudi izredni dolgoleten dušni vodnik mnogim vernikom in duhovnom. Po njegovem prizadevanju .so mnoge njegove nečakinje dosegle redovni stan. Lani je Obhajal zlato sveto mašo, poln hvaležnosti do Boga, toda moči so pešale o-čividno. Pogreb je jutri, v petek, ob 4. uri popoldne. Ij V socialnem kurzu S. K. S. Z. bodo danes zvečer na vrsti zveze delodajalcev. Nadaljevala se bo tudi debata o štrajkih. Začetek ob pol osmih zvečer. I j Palačo »Kreditne banke« na Dunajski cesti bodo pričeli graditi še letos. Palača bo trinadstropna. na glavni fronti ob Dunajski cesti dolga 84 metrov, ob straneh pa 35 metrov. Na dvorišču bo velika, moderna bančna dvorana, Ob cestah pa ob bančnih pisarnah kavarna in razne druge prodajalnice. Načrte je napravil arhitekt Krasnv v Pragi. Gradbeni stroški so do'očeni na 1,500.000 K. Ij Ljubljanski naciionalc? bi radi kupili — mestni travnik. Ljubljanska nemško naciionMna ..generacija" namerava za svoje drsališče kupiti drug prostor. Tam doli pod žel/znico je ka'ror pravijo, s a i'o „fiir die Eratzen geeignet!" Posvetujejo s -o nakupu mestne senožeti na nasprotni strani tivol sl.-eg.i drsališča Nahruliti mislijo za denar Kr anjsko hran Inico. Mestna občina naj računa kvadratni meter po 100 K pa se bo obrestoval! Ij »»Abstinent'4 ima jutri ob 1 8. uri zvečer predavanje. Govori g Fr. Klemenčič: .Naloga občine v boju zoper alkohol i z e m." j.iko praktičen predmet. Pridite, prijatelji! lj Važno za lastn'ke avtomobilov in modernih koles. Kakor že nekaj let sem, tako je fuli lelos dovolilo c kr. mini- strstvo za deželno brambo. da se morejo reservni častniki in moštvo udeležiti orožnih vaj s svojimi avtomobili in motornimi ko lesi kot ordonančni častniki ali podčastniki odnosno kot kolesarji. V to svrho zglasiti se jim je do konca f e b r u a r i j a pri pri • stojnem domobranskem dopolnilnem okrajnem poveljstvu. V teh pismenih ali ustmenih prijavah označiti je tipo, brzino in vspevek motornega vozila, lastniki avtomobilov pa naj tudi navedejo, ali pripada njihov chof-feur, kojega si mora vsak sam preskrbeti, reservnikom vojne ali deželne brambe. Prevozne troške za voznika in vozilo, kakor tudi troške za oskrbovanje voznikovo nosi uprava deželne brambe; razun tega pa povrne še za obrabo avtomobilov za vsak dan vporabe po 30 K, za motorna kolesa pa po 1 K. Ij Preuredba hotela pri „Maliču". Sedanji lastnik te hiše, trgovec A. Degh^nghi je pričel iz nekdanjega staroliberalnega nemškega zavetišča vse prostore v pritličju preurejati. Restavracijske prostore je premestil v trakt Franc Jožefove ceste, glavni uhod je zazidan in se je preuredil za trgovino in tako tudi stikajoči se prostori. V Štlen-burgovih ulicah so prostori za trgovske tvrdke in komptoarje adaptirani. V nekdaj Supantschitschevi hiši tik pošte je prostorni vrt že zravnan, tam se spomladi uredi prostor za tujce hotela. Ij Po Ljubljani se plazi ravnokar dunajski čifutski konfekci|onar (tvrdka H. Pollak & Comp.) ki lovi razne tukajšnje uradnike na naročila za obleko na obroke. Zvedeli smo da jih je pri pošti in finančnih uradih že nekaj vjel. Ljudje ki so pri njem že kdaj kaj naročili, so dobili za drag denar sam pofelj. Podpirajte domače poštene obrtnike I Ij Navihani goljufici prijeti. Pred nekaj dnevi sta prišle v neko tukajšnjo trgovino dve »gospodični« ter rekli, da sta pooblaščeni po neki ugledni trgovčevi soprogi, si izbrati več perila za neveste. Do-tična gospa res kupuje pri dotičnem trgovcu, a jc bil ta tako previden, da je naročnici fino odpravil, zadevo pa takoj naznanil policiji. Nato sta šli goljufici v neko drugo trgovino in zopet zahtevale finega blaga na ime poprešnje gospe. Tudi tu jima je spodletelo. Posrečilo se jima je pa v neki tretji trgovini. Tu jc ena počakala zunaj, druga gre pa notri ter vzame za že omenjeno gospo na izbiro pet bluz v vrednosti do 48 K, češ, da bode šla gospa zvečer na nek ples, pa nima primerne bluze. Trgovec ji je naglo postregel, a iz previdnosti poslal za njo svojo služkinjo. Ko je goljufica zapazila, da se jo zasleduje, je izginila v neko hišo in jo ni bilo več najti. Sedaj ko sta bile z bluzami preskrbljeni, je bilo treba poskrbeti še za želodec. Na ime neke drugle gospe sta vzele v neki specerijski trgovini za 40 K špecerijskega blaga, v neki slaščičarni pa ,za 17 K slaščič, tako sta bile z vsem preskrbljene. Ko je policija izvedela, da stanujeta iahkoživki najbrže v Zeleni jami, je obvestilo orožništvo v Vodmatu, katero je nato obe izsledilo in aretovalo v osebah brezposelnih in slaboglasnih služkinj Terezije Certove in Jožefe Mejačevc. Pri hišni preiskavi so se našle le še štiri bluze, druge sta bile pa že vse razpečale. Ij Vile na Elizabetni cesti gospa Kosova ni prodala. lj Starejši gospodje telovadnega odseka S. K. S. Z. v Ljubljani se opozarjajo, da se telovadba jutri v petek dne 19. svečana zopet redno prične. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ij Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca januarja pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt sledeči obrtniki: Karol Ca-mernik, prodajo in izposojevanje koles, Dunajska cesta 9; Jakob Bončar, Komisijsko trgovino, Vegove ulice 6; Franc Sax, inštalacijo hišnih telegrafov in telefonov ter inštalacijo strelovodov, Gradišče 17; Viktor Kune. fotografski obrt, Beethovnove ulice 7; Avgust Tosti, denarno menjalnico, Šelenburgove ulice 7; Ivan Babič, 'prodaja sadja, Pogačarjev trg; Marija Goldmaribva, trgovina s kurivom in z živili. Rožne ulice 41; Anton Pe tek, sobno slikarski obrt, Poljanski nasip 52; Franc Kastelic, mesarski in prekajc-valski obrt, Poljanska ccsta 75; Ivan Janežič, mesarski obrt, Šolski drevored; Josip Koten, pekarski obrt, Tržaška cesta 4; Ferdinand Gestrin, krojaški obrt. Stara pravda 5; Miroslav Perina, preprogarski obrt, Šelenburgove ulice b; Ivana Viči-čeva, modistovski obrt. Šelenburgove ulice 7: Ana Grajzarjeva, žensko krojaštvo. Sv. Martina cesta 28; Anton Šolar, čevljarski obrt. Tržaška cesta 2; Fran Bezlaj, mizarski obrt. Dunajska cesta 19; Ivan Zupančič, gostilničarski in krčniarski obrt. Sv. Martina cesta 15.— Odglasili oziroma taktično opustili pa so obrt sledeči: Ja-'kob Troha, branjerijo v baraki na Trnov-iskem pristanu (na Jeku); Josip Kastelic, mesarski obrt. Šolski drevored; Leopold Koprivnik, čevljarski obrt. Kongresni trg 3; Ignacij Ktikovica. pekovski obrt. Sv. Florijatia ulice 24; Moric Mardetschlager. lekarno, prodajo strupa in izdelovanje so-dovice, Jurčičev trg, 2; Ivana Slapničar, žensko krojaštvo, Prisojne ulice 7. I i Nesreča. K<> je danes dopoldne nakladal na južnem kolodvoru na rampi ,10-letni hlapec Franc Mikuž, rodom iz Rakitne, hlode, mu je eden padel na levo nogo in mu jo pod kolenom zlomil. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Ij K ice na pomoč sta baje danes ob pol i ponoči čula dva gospoda pri Gruberjevem prekopu na Prtilah, potem pa, kakor da bi bilo nekaj padlo v vodo. C) tem obveščena policija je šla takoj na lice mesta, a ni bilo ničesar opaziti. Iskanje se danes nadaljuje. Ij Vaje z novimi topovi. Danes se je vrnila v Ljubljano iz tukajšnjega topniškega polka sestavljena vojna baterija, katera ie bila od t. m. v Krškem na strelnih vajah. Streljalo se jc ondi z novimi topovi. K tem vajam so bili poklicani tudi rezervni častniki in nekaj moštva iz rezerve. Topovi so se pokazali kot jako moderni in precizni, so jako umetno sestavljeni ter je moštvo napram sovražniku z debelimi železnimi ploščami za topom zavarovano, kar pri starih topovih ni bilo. Ij Živega rjavega hrošča je vjel danes zjutraj na Kodeljevem mladi Evg. Ogrinc in ga prinesel v naše uredništvo. lj Vojaški konj se je splašil. Ko jc danes zjutraj peljal topničar Albin Zalokar z vpreženim vozom po Čevljarskih ulicah, so se mu tam potrgala jermena, vsled česar se je konj splašil. V diru na Jurčičevem trgu ni zavil na most, ampak se zaletel naravnost v izložbeno okno urarja g. Krapeža, katerega mu je vsega razbil, kakor tudi notranje šipe ter ure, ki so bile v oknu razstavljene. Krape« ima baje 1000 kron škode. Jtalerske novice. š Štaierska deželnozborska voiivna reforma bo v prihodnjih dnevih sankcionirana. Zmiraj bolj je gotovo, da bodo de-želnozborske volitve meseca maja. š Smrtna kosa. Umrla je na Bregu pri Celju gospa Marija Rade i. Povila je pred kratkim dvojčke. — Pri Celju je umrla gospa J. S a n d e r 1 y, sestra bivšega župana Rakuša. — V Vuzenici je umri veleposestnik B r u d e r m a n. — Umrl je v ponedeljek v Gradcu ravnatelj drž. železniškega urada Avg. Rabccvvicz pl. Zubkouski. — Umrla je na Vranskem Si let stara Frančiška Musi. mati' duhovnov Jožefa in Alojzija Musi. š Virantov hotel v Žalcu jc kupila na dražbi neka nemška hmeljarska tvrdka iz Zatca na Češkem. Telefonsko m urzoiom poročile. MINISTRSKI SVET. Dunaj, 18. februarja. Včeraj se je vršil ministrski 'svet, ki se je bavil z novimi kreditnimi operacijami. Pri tej priliki je ministrski svet razpravljal tudi o zunanjem položaju. NEMŠKE STRANKE. Dunaj, 18. februarja. Danes je zboroval eksekutivni odbor nemških strank. Odbor se je izjavil za takojšnje sklicanje državnega zbora, izjavil je, da se mora narodnostno vprašanje na Češkem urediti, da pa je zadnje vladne jezikovne predloge odločno odkloniti. Izjavii se je proti iunktimu med sklicanjem državnega ali deželnega zbora, češ, da bi bil potem tudi za vsak drug deželni zbor uporabljiv tak iunktim. DR. URIEL VPOKOJEN. Dunaj, 18. februarja. Dr. Uriel je na lastno prošnjo umirovljen ter je dobil naslov tajnega svetnika. Njegov naslednik je vitez Kraztner, NADVOJVODA PETER FERDINAND. Dunaj, 18. februarja. Nadvojvoda Peter Ferdinand je iz Solnograda kot poveljnik 32. pešpolka prestavljen na Dunaj. VELIK POŽAR V SOLKANU. Gorica, 18. februarja.Noeoj je bil v Solkanu velik požar. Pogorela je hiša gostilničarja Miljavca. Na pomoč so prihiteli gasilci državne železnice in goriški gasilci. Gašenje je'bilo težavno, ker ni bilo vode na razpolago. Ljudstvo je vsled tega ogorčeno na solkansko županstvo. POZABLJIV1 JUSTH. Budimpešta, 18. februarja. Danes so nekateri govorniki v ogrskem državnem zboru ostro kritizirali avstrijski državni zbor in predsednika dr. NVeiskirchnerja. Ko je predsednik Justh rekel nekemu govorniku, naj mirnejše govori, pričeli so klicati poslanci neodvisne stranke: Predsednik avstrijskega državnega zbora ogrskih poslancev ni branil. Justh je nato izjavil, da mu predsednik avstrijskega državnega zbora ne more biti vzor ter je končno dejal: Bog cybvaruj našo deželo pred prizori, ki so se dogodili v avstrij- skem parlamentu! Justh je očivhlno pozabil na še burnejše prizore za časa Fe-jervar.vja v ogrskem državnem zboru. PROGRAM HILMI-PAŠE. Carigrad, 18. februarja. Novi veliki ; vezir je 17. t. m. prebral v zbornici svoj i program. Glede na zunanjo politiko je iz-: javil, da bo sledil mirovni smeri ter upa | v k ljub vsem težkočam, da bo zamogel iz-; ogniti se vsakršni vojni nevarnosti. Tež-i koče, ki so še nedavno pretile, se bodo i kmalu poravnale. VOJSKA? Peterburg, 18. februarja. Baje je minister za zunanje zadeve Izvoiskij dejal, da utegne vsak hip izbruhniti vojska med Avstrijo iu Srbijo. Avstrožrsko »Novo Vreme« hujska javnost, češ, Avstrija bo vsak čas Srbijo okupirala. (Nam se prav zdi, da bi krogi »Novega Vremena« radi umetno napravili konflikt.) B0LOVV UPA, DA BO MIR. Berolin, 18. februarja. Na banketu agrarnega sveta je kancler Biilow po-vdarjal pomen francosko-nemškega sporazuma ter obiska Edvarda VII. v Berolinu in dejal, da upa, da se bo balkansko vprašanje mirno rešilo. ANGLEŠKI KRALJ PRIDE TUDI V ISCHL? London, 18. februarja. Baje angleški kralj namerava poleti zopet posetiti cesarja Franca Jožefa v lschlu, preden se poda v Marienbad Kajjelj jenja z uživanjem Scottove emulzije. Zdravniki, babice in stariši pripozna-vajo to s tisoči potrdili. Scottova emulzija pomaga z intenzivno močjo, ki izvira iz najboljših sestavin in iz originalnega Scottovega ravnanja. Splošno zdravje se zboljša že po porabi prve steklenice Scottove emulzije. Cena originalne steklenice 2 K 50 vin. :: Dobi se v vseh lekarnah. Pristna U s to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Scottovega ravnanja. TRZNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 18. februarja. Pšenica za april . . . 13 01 Pšenica za oktober 1. 1909. . . . 11 11 Rž za april I. 1909....... 1051 Oves za april . . 8 82 Koruza za maj i. 1909..... 7-45 Efektiv: 5 višje. Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni sin, brat in nečak, gospod Rafael Kavčič trgovski akademik včeraj ob 7. uri zvečer po dolgem, mučnem trpljenju, v 20. letu svoje dobe, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega ln ljubljenega pokojnika se bode vršil v petek dne 19. t. m. ob pol 4. iz hiše žalosti sv. Petra nasip št. 57. na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri sv. Petru. Ljubljana, 18. febr. 1909. Rodbina Kavčič. DflTMH 50.000 PAROV ČEVLJEV I rUbUKl 4 pare čevljev za samo K 7"— Vsled plačilnega zastanka nekaterih velikih tovarn sem bil poverjen prodajati večje zaloge čevljev globoko pod lastno cono. Prodajam torej dva para moških in dva para ženskih čevljev na zadrgo iz rjavega ali črnega galoširanega usnja z močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša oblika. Velikost po številkah. 441 1 Vsi Sllr|e pari stane|o samo K 7--. PoSilja se proti povzetju. - Zamena dovol|ena ali denar nazaj. F. Vfindisch, izvoz čevljev, Krakov E/34. ■«» cl afc M< dvonadstropna hiša na Marij« Terezije cesti pod jako ugodnimi pogoji. Pritlični prostori so jako ugodni za goslilniško obrt z zračnimi klptmi. vrtom in salonom. — Več se poizve pri g. Alojziju Accoto, Trnovski pristan, št. 14 v Ljubljani. ?4i 7 Zohuolo. 1-1 Sočutje, katero se je javilo v tako mnogobrojnem spremstvu našega nepozabnega ljubljenca k večnemu počitku, nam je bilo v veliko tolažbo in je nas zelo ganilo. Izrekamo vsem, ki so blagovolili izkazati poslednjo čast predragemu rajniku, svojo najtoplejšo zahvalo. Bog jim plati! Rodbina pl. talile. Zahvala.457 Povodom bolezni in smrll našega predragega,srčno ljubljenega soproga, očeta, brata in svaka gospoda Leopolda Verhovc c. kr. postnega kontrolorja v p. izrekamo tem potom zahvalo vsem, ki so se nas spominjali s tolažili ob tej nenadomestni izgubi. Posebno se zahvaljujemo darovalcem prekrasnih vencev in vsem udeiežnikom pogrebnega sprevoda, ki so blagemu ranjkemu izkazaii zadnjo čast. Ljubljana, dne 18. febr. 109. Žalujoči ostali. Meteoroiogično poročilo. Vljina n. morjem 306*2 m ired. zračni tlak 7361) mm. g £aa upa 3 , aovanj« Stan|e barometra v mm Tempe ratura po Celzija Vetrovi Nebo m M s Se S »s? < > 17 9 zveč. 743-7 - 16 sl. szah. jasno o-o 18 7. zjutr 2. pop 36 7 -90 36 3 1 - 0 2 si. jvzh sl. svzh. del. obl. jasno Srednja včerajšnja temp. — 3 6', norm. — 0'0>. Ostanki izredno fini, 40 m K 22-— dobro rabni, 40 m „ 17*— UGODEN NAKUP : 0JS~ Vrorel ostankov ie nt poiilja]n, -jja SpeciaIno| blago 328 Vzoroi zastonj I CEFIRI kanafasi, oks-fordi, postelj« n>ne in sploh vse tkanine lastnega izdelka po najnižji ceni pošilja |Speolalno blago 5-3 Tzoroi zastonj I vsak dan sveža. Stegno netto 9 funtov =4'/J kg K 3'30 pošilja v najboljšo zadovoljnost Marija Naglerowa, Fotfwoioczyska, (Avstrija) štev. 15. B 439 1-1 OSIP SUCHANEK, prva mehanlina In ročna tkalnica in razpoiiljalnlca na prutki meii, NOVI HRADEK v NOV MŽSTU NA METUJI. Dobroidoča 433 2—2 trgovina z mssanim blasovn se prode. Potrebni kapital K 20.000. Ponudbe pod R. IN. na upravo tega lista. Št. 1455. 445 3-1 azpis ustanov. Podpisani deželni odbor razpisuje štiri ustanove po 700 K za visokošolce na tehniki, ki bi bili voljni po dovršenih študijah stopiti v deželno službo. Tozadevne primerno opremljene prošnje, katerim mora biti priložen zlasti reverz, s katerim se prosilec zaveže stopiti po končanih študijah najmanj za deset let v deželno službo, je vložiti pri podpisanem deželnem odboru najdalje do 15. marca 1.1. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 16. februarja 1909. , PRIPOROČILO Udano podpisana vljudno naznanjava, da nama je izročil gosp. Karol Lenče, posestnik in vino-tržec na Laverci, v svoji hiši v Ljubljani m ,pri Lozorju' na Sv. Jakoba trgu. Postregla bodeva p. t. gostom s prav izborno pijačo in dobro kuhinjo, ter sprejemala goste na opoldansko hrano k mesečnemu abonementu. Usak torek In soboto velika pojedina raz-različnih, doma narelenih Izvrstnih klobas. Prosiva za mnogobrojni obisk in se najtopleje priporočava. l»an In Franla Holeiek, bivši kletar in kuhinjski mesar v hotelu „UNI0N" 444 2-1 v Ljubljani in hotelu „EUR0PA" v Reki. IE UB