19. štev. V Kranju dne 9. maja 1908. IX. leto. Političen in gospodarska list. Stana sa Kranj t dostavljanjem na dom 4 K, po posti xa celo leto 4 K, ta pol leta S K, nt drage države stane 5*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine te ne ozira. — Uredniftvo in oprav* ni!tvo je na pristavi gosp. K. Florjana v «Zvezdi». Izhaja vsako soboto ===== zvečer == Inserati se računajo sa celo stran 60 K, ta pol strani 80 K, sa četrt strani 80 K. Inserati ae plačujejo naprej. Za manjša oznanim se plačuje za pstit-vrsto 10 via., če ta Uaka enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravniitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi ia novice. — Dopisi naj ae izvolijo frankirati. — Rokopisi a« o« vračajo. Trgovska pogodba s Srbijo. Nase čitatelje bo gotovo zanimala natančnejša vsebina tistega dela pogodbe med Avstrijo in Srbijo, ki urejuje izvoz srbske živine in mesa v Avstrijo. Te določbe so nekak del velike pogodb«-, ld ae peča večinoma a trgovskim razmerjem med obema državama in ki nas ne zanima tako močno. Pač pa so važne določbe, po katerih se naj v prihodnje uravna izvoz Živine iz Srbije. V prvem članku se določa, da sme Srbija poftiljati v Avstrijo konserve t skatljicah, čreva suha in osoljena, spuščeni loj in spuščeno svinjsko mast, jajce, smetano, surovo maslo in sir. V drugem članku se navaja, da se volno, ki ni omita, loj, ki ni spuščen, in pa rogove, kosti, kože, parkelne, dlake in ščetine le tedaj sme uvažati v Avstrijo, če v kraju, iz katerega se vse to pošilja, ni nobene živinske bolezni. Za ta slučaj treba je posebnega dokaza, da je to vse od zdrave živine in iz kraja, kjer ni nalezljive bolezni. Tretji članek določa, da se sme uvoz osoljemh kož, rassekanega mesa, ki odgovarja našim pred« piaom, dalje enokopitne Sivine in pa kuretine s Srbskega v Avstrijo za brani ti samo tedaj, če nastane v tistih krajih Srbije živinska kuga ali kaka druga nevarna nalezljiva živinska bolezen, ki bi se na ta način lahko razširila na našo domačo živino. Zato se mora to dokazati s izpričevalom srbskega živinozdravnika. Gleda enokopitarske živine mora biti posebej potrjeno, da v krajih, odkoder pride, že skozi 40 dni ni take bolezni, ki bi se mogla prenesti. Pri kuretini se zahteva tako potrdilo za zadnjih 14 dni in more kuretino pregledati tudi avstrijski živinosdravnik na meji, ki lahko ukaže, da se za- kolje, če izve, da je v tistih krajih, iz katerih pride nalezljiva bolezen. Najvažnejša točka pa je četrta, kjer se določajo pogoji, pod katerimi je dovoljen uvoz zdravih svinj in govedi. Ta živina se mora pripeljali s potrebnimi živinozdravniškimi potrdili o zdravju takoj v klavnice, ki stojijo sicer še na Srbskem, vendar pa v bližini meje. Tam se sme živina preiskati tudi od avstrijskega živinozdravnika in se mora potem zaklati. V takem zaklanem stanu, še popolnoma sveža, se sme potem ta živina poslati na večje avstrijske sejme, ki se bodo še določili Na tak način zaklanih svinj, govedi pa se tudi ae sme več vpeljati v Avstrijo kakor 70 tisoč svinj in 20 tisoč govedi. To so poglavitne določbe, dočim nas nadaljni odstavki ne zanimajo več posebno. Jasno je, daje v boju med Avstrijo in Srbijo zmagala avstrijska industrija. Ta hoče seveda kolikor mogoče svojih izdelkov poslati v Srbijo, dočim je Srbija, ki se peča večinoma z Živinorejo, zahtevala, da se ji dovoli nvoz živine v Avstrijo. Ko je Avstrija zabra-nfla uvoz živine, je pa Srbija zaprla svojo mejo avstrijskim industrijskim pridelkom, tako da je bila oškodovana avstrijska industrija Naši tovarnarji so se seveda začeli bridko pritoževati in uplivati na našo vlado, naj vendar dovoli Srbiji, da sme pošiljati vsaj nekaj živine v Avstrijo. Agrarci avstrijskih dežel in kmetski poslanci pa so zopet zahtevali od vlade, da se naša meja za srbsko živino popolnoma zapre. Ker je sedaj naša vlada dovolila uvoz zdrave srbske kuretine, enokopitne živine, potem masti, črev i. t d. skoro brezpogojno, govedi in svinj pa v zaklanem stanu do 35 tisoč, oziroma 70 tisoč, se kmečki interesentje postavljajo po robu, Ta zadeva pride seveda še pred avstrijski državni zbor, kakor pa se kaže, ima vlada precej upanja, da te ta pogodba a Srbijo sprejme v celem obsegu. Ko se bode vršila o tem razprava v državnem zboru, bomo o stvari še poročali. Korošec. Gospodarski del, b □□□□ □ Narodno gospodarstvo. Dalje. 3. Trgovinske (g o s p o d s k e) kurze. Miren razvoj gospodarstva, poljedelstva, industrije ali trgovine vznemirijo večkrat potresi, ki povzročijo, da zastane naenkrat vsa produktivna delavnost. Kmet ne more niti z malim vspehom več obdelovati zemlje ali pa ne more več prodati svojega blaga med ljudi, najsi tudi znižata svoje cene. Imamo poljedelske, industrijske, trg o< vinske krize v o. p. b., železnične, denarne in kreditne krize. Kaj je vzrok tem pojavom ? Zgodi se, da tako nastajanje produkcije ali kupčije nastane le slučajno ali le na enem kraju. Ko je n.pr, trtna ui uničila naše dolenjske vinograde, je nastala kri za v gospodarskem življenju v teh krajih. Ljudje se niso mogli radi kakovosti ondotne zemlje takoj poprijeti druge delavnosti; za to se je veliko Dolenjcev izselilo, ker jih ni mogla zemlja več prerediti. Oh gradbi karavanske in bohinjske železnice se je nekaterim obmejnim vasem vzela večina njihovega polja. Seveda se je to polje odkupilo, ali nekaj posestnikov se ni moglo privaditi na nov način življenja — tujski promet, vožnje, novi obrti i. t d. — in ti so se izselili v druge kraje, da bi mogli zopet živeti kot kmetje kakor poprej. Tudi posledico slabih letin (draginje lakote) v prejšnjih časih, lahko štejemo v to vrsto kriz. PODLISTEK. Brodkovskl odvetnik;. Slika lz sedanjega življenja moravskega. Češki spisal Vaclav 8eneš-Šumav»ky; poslovenil Avgust Petrfč. Dalje. Med tem je prihajal Albrecht korak za korakom v občini do vpliva in moči. Delal je kakor pajk, ki razprede na vse strani svoje mreže in lovi vanje svoje žrtve. Najkijučje samo mu je bilo prijazno pri dosezanju njegovega cilja. Kratko po volitvah je obolel nekega večera župan Pejčoh nevarno. Starikavi občinski zdravnik, ki je bil sam bolan, hi mogel prispeti na pomoč, do drugega zdravnika je bilo nekoliko ur hoda, a bolnikovo stanje se je slabšalo vsako minuto. Tu se je spomnila prestrašena Karla, da je »prišel mladi Svozil, sin oskrbnikov, ki je napravil pravkar doktorat, pred nekoliko dnevi domu. Poslali so ponj, in mladi mož je prihitel malo po polnoči k postelji bolnikovi, pri kateri sta ga pričakovali v neizrekljivi razburjenosti županja in Karla. Mladi Svozil je preiskal bolnika in povedal, da je njegovo stanje resno, vendar ni opustil nade, da ga reši. Ostal jerejšnjem stoletju. Prva večja železnica na celini e bila proga Linc-Budčjovice, ki je bila končana leta 1832. Koncem 1. 1906, ozir. 1907 pa je bila dolžina vseh železnic v posameznih državah že ta-le: C/5 8 00 6 tj eo C O. KO 8 00 oo Na vsem svetu je bilo 1. 1900 železnic v dolžini 790.125 kilometrov. Železnice grade ali države same ali pa zasebniki, toda vselej si države pridrže neko nad-zorovalno oblast tudi nasproti zasebnim železnič-nim podjetjem. Ta državni upliv se javlja v podeljevanju, v določbah glede gradbe, obrata in voznih tarifov. Vožnja po železnici se odlikuje po svoji hitrosti, varnosti, točnosti in udobnosti; po železnici se morejo prevažati velike mase blaga in velika množina ljudij; železnice se lahko grade na vsakem kraju. V tem tiči veliki narodno-gospodarski pomen železnic. S pomočjo železnice so se šele mogla ustanoviti velika industrijska središča, ker se dobrine, ki so potrebne za produkcijo In kon-sumpcijo, morejo prevažati v poljubni množini, hitro, točno in ceno. Železnice podpirajo industrijo, one so tudi večkrat povod, da nastanejo nove vrste podjetb. Železnicam s pomorskimi cestami vred se imajo marsikatere dežele zahvaliti za svoje bogastvo, ki ga jim dajo gozdi, premog, železo in druge rude. Ta vozila so tudi provzročila, da se cene posameznim živilom na svetu kolikor možno izenačujejo in se ni treba več bati hude draginje in lakote. Ker imajo železnice služiti narodnemu gospodarstvu, je tudi lahko odgovoriti na vprašanje, ali naj drŽava ali zasebnik gradi železnice. Zasebnik gleda, da gradi kolikor možno ceneje, čeprav pri tem trpi varnost, in nastavlja kolikor možno visoke tarife, da ima od podjetja več dobička. Država pa mora skrbeti za to, da z gradbo primernih železnic povzdigne narodne-gospodar-stvo, čeprav je prepričana, da kaka proga v začetku ne bo donašala dobička. Dandanes so države v resnici večinoma same pričele graditi železnice, stare železnice pa skušajo odkupiti. Samo Angleška in Zedinjene države imajo izključeno zasebne železnice. Pri nas v Avstriji so se prve železnice gradile pod državnim nadzorstvom, toda razne denarne zadruge in tedanja narodnogospodarska naziranja so državo privedla do tega, da je prvotne državne železnice prodala raznim družbam in ni gradila več novih železnic. Od 1. 1880 naprej je zopet prevladalo mnenje, da država gradi železnice sama. Le krajevne železnice prepušča zasebnim podjetnikom, deželam ali okrajem. 3. Pošto, brzojav in telefon dandanes skoro povsod oskrbujejo države. Velik napredek pri posti znači enotni porto (v Avstriji od 1.1861), s čimur so se mogle uvesti poštne znamke in poštni nabiralniki. Od 1. 1875 obstoji svetovno }) o š t n o društvo, kar omogočuje enotno ure-evanje vseh poštnih zadev in popolnoma prost promet med posameznimi deželami. Na mesto neštevilnih tarifov za mednarodni promet je stopila enotna taksa. Dopisnico je iznašel dunajski profesor Emanuel Hermann; uvedla se je v Avstriji 1. 1869. Brzojav in telefon sta razdaljo med posameznimi pokrajinami na svetu takorekoč odstranila in spojila države in dežele še neprimerno tesneje nego so to mogla storiti vozila. Dalje prih. * • * Tedenski sejem ▼ Kranja dne 4. staja 1908. Prignalo se je — konj, 148 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 6 domačih telet, — hrvaških telet, 216 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac in — buš. — Pitani voli 100 kg K 80*—, na polovico 100 kg K 76-—, za pitanje 100 kg K 72*—. — Pšenica K 10*80, Sroso K 7*50, rž K 950, oves K 8 — , ajda ; 875, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks — in krompir 2*30 za 50 kg. besnenj la volno v Miikovea. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da se bo letošnji semenj za volno v Miškovcu vršil dne 17. junija v skladišču tamošnjega kreditnega zavoda. _ mesta, ker ni mogel dobiti od odbora zadoščenja za neosnovane žalitve, ki jih je prenašal vsak dan od prvega svetovalca. Na to se je ponudil Albrecht, da bode vodil sam občinske račune, češ, da ima dovolj časa. Ponudba mu je bila sprejeta hvaležno. Vendar hitro so se pojavile posledice njegove dobre volje. Albrecht je začel voditi občinske knjige v nemškem jeziku, izgovarjajoč se, da ne zna dovolj češki. Prvič po nekoliko stoletjih, odkar so postale Brodkovice mesto, se je pojavila v občinskih knjigah nemščina. To je vendar vzdramilo nekatere člane k odpori. Vnela se je radi tega ostra bitka, v kateri je govoril energično Kubala proti Albrechtovi novotariji in branil pravico občinstva, da se vodijo knjige kakor že od pradavnih časov v če-Ikem jeziku. Albrecht je na splošno začudenje skromno priznaval svojo nezmožnost do knjigovodstva v češkem jeziku, in njegov izgovor, da ni hotel raz-zaliti meščanstva v njegovih domoljubnih čutilih je zopet ublažil neprijetni utis njegovega ravnanja Sklenilo se je, da se imenuje zopet občinski tajnik, in brez velikega truda se je posrečilo prvemu svetovalcu, da je bil izvoljen dosedanji pisar okrajnega sodnika, Franci. V njem je dobil Albrecht prekanjenega človeka, ki je bil neprecenljivo orodje za njegove nadaljne nakane, se« Naenkrat je začelo v saspalem mestecu novo gibanje. Iz Brna je priilo nekoliko gospodov, ki f nakupili zemljišča komaj pol ure od Hmdkovic na takozvanih Pasecah ob cesti, kjer so se nahajale škriljnate lege. Na to so prihajali inženirji in merili, tuintam dali kopati na štiri in pet sežnjev globoko in odvažali seboj razno kamenje, katero je bilo izkopano blizu površja, kakor tudi vzorce dolenjih leg. Prebivalcev se je polastila velikanska radovednost. V začetku so šepetali to drug drugemu v ušesa kot največjo tajnost, potem pa je postala javna tajnost, da se je ustanovila velika akcijska družba, ki hoče prav pri mestu kopati premog. Nekateri so majali nezaupno z glavami, drugi so se zopet udajali vročekrvno upom v bodoče splošno bogastvo. Prvi svetovalec Albrecht se je zanimal prav toplo za podjetje in predlagal v občinskem odboru, da naj nakupi občina sama del akcij. Vendar se je stari Kanjak, ki je prišel takrat prvič po volitvah v odbor, upiral z vso odločnostja nakupu akcij iz občinskega imetja. Po njegovem nazoru ni bilo mogoče, da bi se nahajal premog na Pasecah, ker so povsod okoli ilnata tla in more obsegati premog le neznaten košček. Albrecht mu je ugovarjal, da je na Pasecah po naziranju imenitnih poznavalcev in strokovnjakov prav gotovo premog, ki se bode dobival stoletja, in pozival ostale člane odbora, da naj glasujejo za njegov predlog in zagotovijo tako občini vsaj del dobička, ki ji je ušel vsled nepazljivosti in nevednosti prejšnjih upraviteljev mesta. — Slednjič se je pa vsprejel Albrechtov predlog z večino glasov kljub vsemu Kanjakovemu odporu. Na Pasecah pa je medtem delovala komisija as komisijo. Doktor Kubala je bil klican k vsaki [ in si je smel računati znatne dijete. Na to je bilo poklicanih nekoliko sto rudarjev in za njimi se je privleklo kakih dvajset židovskih rodbin, ki so odprle v mestu žganjame in prodajalna Denarja je bilo naenkrat v mestu kakor nikdar poprej, ker rudarji niso znali varčevati s svojo mezdo. A vsa slava ni trajala dolgo. Vrtali so na mnogo mestih, izkopali velikanske kupe napravljene zemlje in ikrilja, premog pa so dobili v tako mali množini in tako slabih legah, da so iz-poznali že v par mesecih, da se ne izplača kopati ie globje. Upravni svet podjetnikov je prodal svoje akcije v času, ko se še ni razglasilo, da so Brod-kovske jame pomnožile število .nesrečnih podjetnikov", od katerih je bilo osleparjeno lahkoverno občinstvo. — Ostali akcionarji z Brodkov« sko občino vred so trpeli znatno škodo, ker so postale jamske akcije čez noč ničvreden papir. Uvedla se je sicer preiskava, sam Albrecht je bil klican nekolikokrat k sodniji, vendar je zaspala polagoma vsa zadeva in do obravnave proti krivcem ni prišlo nikdar. V jamah se je nehalo delati, delničarji so se razkropili po vseh vetrovih sveta in na Pasecah so ostale le velike gromade izkopane zemlje, zmešane z drobnim premogovim prahom, apnencem, škriljem in kremenom; v Brodkovicah pa je bilo nekoliko novih žganjarij in židovskih prodajalnic, edini ostanek fga »narodno-gospodarskega pro-cvtta . ase Dalje prih, 1. prtloa» „Qortnleu" if. W It 1,1908. Proti letlU. Deželno pomožno društvo je izdalo sledečo navodilo, kako ravnati, da se ne raznaša tuburkoloza: Jfttka (plinoma tnberknlosa; jt ialeil)iva bolaira; okužimo M pa slasti i UUjnvki jeUdnin. — Jettčni, ki pazijo aa snaiiost, niso ■orani svofim bližnjim JetUte aa lahko ubranimo t — Jotika je ozdravljiva I Kako se ubranimo jetikeP Pljuvanje: Ne pljuvaj nikdar na tla! Ne kašljaj nikomur v obrazi Doma pljuvaj v pljuvalnik, ki je napolnjen z vodol Pljuvalnik se mora vsak dan izprazniti v stranišče ali v kanal, očistiti z vrelo vodo in zopet napolniti s svežo vodo. Perilo: Telesno in posteljno perilo bolnikov je treba zavijati v mokro rjuho, spravljati na varnem, nedostopnem kraj" in izkuhati ločeno od drugega perila Pometanje: Ne puščaj, da bi se pometalo brez škropljenja! T prahu so pogosto jetične kali, ki provzro-čijo jetiko. Tla je treba poškropiti z vodo. Metla mora biti ovita z mokro cunjo To cunjo je treba po pometanju izkuhati. Stanovanje bodi snažno 1 Hišno opravo snaži z mokro ruto. Zračenje: Zrači neprestano! Pozimi in ponoči imej, če možno, okno nekoliko odprto! Bolnika dobro odevaj! Hrana: Treba je dobre in tečne, raznovrstne hrane (mesa, prikuhe, zelenjave, močnatih jedi, kruha, sirovega masla, sira, mleka). Ne jej preveč naenkrat! Alkohol: Preobilno zauži vanje opojnih pijač (vina, piva, žganja, konjaka, ruma) je škodljivo. Pijanci največkrat obole. Otroci sploh ne smejo dobivati alkohola t zauživanje. Mleko: Mleko uživaj le prekuhano I Sirovo mleko lahko škoduj a Umivanje: Vsako jutro odrgni si vse telo z namočeno in ožeto ruto iz domačega platna. Nato se obriši s suho ruto. Vsako jutro ae izmij usta in grlo ter si osnaii zobe. Nohte imej čiste. Pogostoma se kopiji. Pred jedjo si umivaj roke! Poljubovanje: Otrok ne poljubljaj na usta Spanje: Jetičniki morajo biti sami v postelji, ker lahko okužijo vsakogar, ki bi ž njimi ležal mr Zlet gorenjskih sokolskih društev se vrši 15. avg.v Kranj. v Kranju, dne S. maja 1908. Drttfll itar ne pride do dela. Seja sledi seji, a vsaka je zgolj «formalna*. Citajo se interpelacije, čitajo se predlogi in potem se seja zaključi. Baron Beck si ae more zagotoviti dvotretjinske večine sa nujni predlog grom Kolovrata, ki zahteva znano zvišanje števila novincev za deželno hrambo. Šestnajst sasalkin lati«? s cesarjem Viljemom II. na čelu se je v četrtek pripeljalo na Dunaj, čestitat avstrijskemu cesarju ob šestdeset-letnici njegovega vladanja. Na Dunaju je bilo viied tega tanogo parade. Viljem je pozdravil Franca Jožefa V imenu vseh nemških vladarjev; avstrijski cesar je v svojem govoru naglasa!, da je njegov namen, ohraniti mir. PaalaiM iT. KtfoM je v pondeljek zjutraj v Pragi umri. Bil je član mladočeške stranke, v kateri je igral važno ulogo. Psflaiee Praao ie imenovan za nemškega ministra rojaka. Kakor je znano, je bil P rade na tem mestu do lanske jeseni, ko je bil imenovan Peschka Kasaare aa flrvatakasa se poostmjajo od dne do dna Baron Raneh in njegov famnlns Črnko vič besnita proti opoziciji bolj fanatično, nego je bilo v Khucnovih časih. Maščevati se ho-leta nad vvemi, ki niso pri zadnjih volitvah gfe* sovali za Rauchove kandidate. Uradniki in sodniki se predstavljajo «ix službenih ozirov», a v zadnjem času se je vlada spravila nad vseučilišče. Penzio-nirala je profesorja S u r m i n a, ki je tudi poslanec, potem je suspendirala profesorja poslanca drja. M anojlo viča in končno je odstavila še profesorja Carja in Sisica, ki nista hotela odobriti vladnega nasilja nad profesorji. Vseučiliski senat ni pokazal mnogo hrabrosti, a dijaki so sklenili, zapustiti zagrebško vseučilišče in oditi na avstrijske univerza Javne shode, ki so se hoteli pečali z vseučiliščnim vprašanjem, je policija prepovedala, celo zaupen shod je preprečila z orož-ništvom in z redarstvom. Med policijo in med občinstvom so bili hudi spopadi, resne demonstracije so na dnevnem redu. V Zagrebu je razburjenost tako velika, kakor v času bojev zaradi grbov. Rauchovo blazno nasUstvo kaže, da je njegov položaj res že do skrajnosti omajan in da se skuša le še z največjo brutalnostjo obraniti na površju. Toda s to metodo menda ne pojde, ampak prej pojde Rauch in njegovi podrepniki Na Ograaasa je končana velika sodnijska razprava, ki je zbudila povsod velikansko zanimanje. Poslanec L e n g y e 1 je očital bivšemu pravosodnemu ministru Polonyiju celo vrsto nepravilnosti in sleparij. Državno pravdništvo je vsled tega tožilo Lsngvela zaradi obrekovanja Obtoženec je nastopil dokaz resnice in kdor ima kaj objektivnosti, se ne more rešiti v tiska, da je počel Polonvi res razne nečedne reči. Zlasti je izrabljal svoj odvetniški položaj, da si je nakopičil veliko premoženje s sredstvi, katerih se odvotnik nikdar ne bi smel po-alužiti Vendar je bil Lengvel obsojen. Porotniki so očividno stali pod vplivom Folonyijeve stranke in njegovih prijateljev in nastop državnega pravdnika, ki je precej pozabil na nepristranost, je bil tak, da se ni čuditi, če so porotniki smatrali za svojo dolžnost, vsaj deloma oprati Polonvija. Na temelju porotniškega čudnega pravoreka je sodišče moralo obsoditi Lengvela, toda izreklo je kazen glokoko izpod zakonite najnižje kazni. Obsodba pa ni mogla izbrisati utiska, ki ga je napravila cela razprava Slovaški vodja VUaimir Harbai je bil pri porotnem sodišču v Budimpešti obsojen na dva meseca državnega zapora in na 1200 kron globe. Zidarja Jožefa Vahtleka je porota obsodila na tri mesece in na 60 kron globe. Oba sta obsojena zaradi «ftčuvanja zoper madžarsko narodnost*. Belgijska ibanloa je dne 8. t m. zaključila svoje zasedanja Snide se zopet 2. junija na posvetovanje o zakonskem načrtu zaradi Kongo-države. Portagalski kralj Masna! je v sredo prisegel na ustavo. Lizbona je bila vsa pod orožjem. V JuJno-amerikanakl državi Paru je izbruhnila revolucija V Limi so se ustaši polastili železnice in so prerezali brzojavne žica vlada je odposlala vojaštvo proti njim. V Alahabi v Indiji so zarotniki nameravali ubiti sodnika Kingoforda. Bomba je pa zadela voz, v katerem se je peljala Angležinja Kenndv s hčerko. Blati je mrtva, hči pa smrtno ranjena Policija v Kalkuti je našla mnogo bomb in streliva ter je zaprla mnogo ljudi. Dopisi. ta Bafft. Prišel je vendar enkrat dan, da nas je zapustil «dobri» dušni pastir, Jože Brajc Več let nam je bil za pokoro in pohujšanje, sedaj pa je vendar škof Bonaventura izprevidel, da Brajc nima ostanka v Sori. Sel je tisti kaplan, ki je opravljal službo rablja proti župniku Bercetu. V nedeljo se je odpeljal na shod v Presko, potem pa jo je kar polinoma odkuril proti Skofji Loki. Tam se je še drugi dan potikal in milo gledal po lepem sorskem polju, kjer mu je pšenica tak lepo cvetla Lepa, mastna službica je bila v Sori, to je Brajc vedel, zato se je tako težko premaknil iz Sore. Gospod Jože Brajc, lepo sorsko polje še stoji, tudi zvon }»ri cerkvi sv. Štefana nam še lepo poje, a odpel e sa vedno kaplanu Brajcu! Zupljani bi si bili še radi privoščili lepo odhodnico zanj, pa jo je kar skrivil popihal Par dni so visele zastave (stare cunje) od Sore proti Dragi v čast odhoda Jožetu Brajcu, pa lepo oko Brajčevo ni zrlo izza svetlih «Speglov» teh pomembnih zastav. Tako je na svetu, da je plačilni dan vsako soboto, za Brajca je bil pa predpretekli teden, ko je tako tihotapsko ušel iz Sore. Pripravljene smo imeli kupe, da bi jih zažgali v Čast, toda ajdovitt je dolgo čakala, predno se je zvedelo, da $s peljejo Brajčevo selitev, Pokadil se je dim za vse naokolo in upamo, da ne bode več Brajčka nazaj. Poboljša naj se pri sv. Antonu v poljanski dolini, kamor ga je škof dal za župnega upravitelja. Ako bode tam supljane grdil po € Slovencu» s tatovi in takimi lepimi imeni, kakor je že delal, potem bodo tudi tam kmalu ž njim obračunalL Opominjamo Poljance, naj le gledajo nanj in tudi na cerkvene račune! Tukaj je imel taks ključarje, ki ne znajo ne brati ne pisati. Mi smo sedaj obračunali z Brejcem in od sedaj je sorsko župnilča izročeno šele pravemu namenu. Kaj bodeta počela sedaj očka Smovc in senlška Zaba, tega ne vemo, vidimo pa« da se očka Smovc ravno tako klavrno drži, kakor takrat, ko je v pa-jaa/jib dajal krompir. U Žabo bodo pate še prišli časi, ko bode oral s kravo, 6e bode le hodil po tej poti, kakor sedaj. Brajc je tedaj šel. Vprašamo sedaj vse njegove podrepnike: Kaj dobrega nam je zapustil P Nasprotoval je gasilnemu društvu, mlekarni, kmetijski podružnici, pevskemu zboru, godbi in vsem drugim dobrim napravam. Ustanovil pa ni ničesar druzega, kakor sovraštvo, katero se sedaj gotovo poleže. Bog nas varuj takih dušnih pastirjev! Podhomski. ta Mojstrane. (Nekaj za tujski promet) Povsod se družijo javni činitelji, da pripravijo ob količkaj znatnih železniških postajah primerno dovozne ceste. Ne tako pri nas. Mojstrana je prvo središče za turistovski promet, ima tudi vsako leto mnogo letoviščnikov, nov hotel se je ravnokar otvoril, in sploh obiskujejo tujci bojjinbolj naše krajine. Vendar pa se boljši razvoj prometa naravnost onemogoča po silno neugodni zvezi, ki jo ima Mojstrana s postajo na Dovjem. Ko izstopiš na postaji, kar ne veš, kam bi ae obrnil. SIcer vodi neka neznatna pešpot po jarku ob železnici, toda slaba je in ob nočnem času, kar vodi ob potoku, naravnost nevarna, in kdor ne pozna kraja, se sploh ne upa spustiti na to pešpot, ali Sa jo ne zapazi. Prave cestne zveze pa sploh ni. Sedanja cesta vodi iz Mojstrane po nenavadno strmem svetu visoko gori proti vasi Dovje, pride končno do državne ceste, ki prihaja z Doviega, a pride bal v najhujši klanec te cesta Cela sveža tvori samo klance In napravlja velikansk, nepotreben ovinek okoli postaja Za promet je taka cesta naravnost neporabna. Zadnji čas je res, da se izvrši nova cesta, ki naj vodi od mojstranskega mostu čez železniško progo in potem vsporedna z železnico do postaje. Čujemo, da so že davno izvršeni vsi načrti in treba je le doseči njih odobritve in pripomoči prizadetih činiteljev, L j. deželnega odbora in vlade. Za povečanje tujskega prometa v triglavskem pogorju skoro ni nnjnejle zadeva in zato naj bi se pač naši poslanci ene kakor drage stranke zavzeli za hitrejšo rešitev. Umetnost in književnost □ □□□□ ^jr- 0 šolski reformi Spisal dr, Dragotin Lončar. Zaloga Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gena 40 vin., s pošto 60 vin. — Kdor se hoče poofiti o zadnjih dogodkih v ministrstvu glede preosnove posebno srednjih šol, naj si vsekakor prečita to zanimivo knjigo. Godovi prihodnjega tedna: 10. Njegoslav, Blažena, Bogomila; 11. Žiga, Levka, Tešimir, Tihomir, Sobieslav; 12. PanJcracrj, Stoj mir; 13. Servacij, Dragomir, Dragoalav; 14. Bonifacij, Svetolik, Sardona, Boris; 15. Zofija, Jaro-mira Berislav, Sonja; 16. Janez Nep., Mladena. Zgodovinski in slovstveni pregled m prihodnji teden. 10. maja. — 1501. Amerigo Vespucci nastopi drugo potovanje v Ameriko. —1631. Mesto Magde-burg razdero. — 1849. V Pragiiprogtase ohležoo stanja — 1859. f Nadvojvoda Janez v Gradca. — 1904. f Henri Morton Stanley. 11. maja. — 334. pred Kristom. Aleksander Veliki zmaga pri Graniku v Mali Aziji. — 1686. f Oto v. Gnericke, iznajditelj električnega stroja in zračne sesalke. — 1784. * Pesnik in pisatelj Urban Jarnik na Potoku na Koroškem. — 1809. Francoz] e bombardirajo Dunaj. — 1847. * Pisatelj pi. Florentin Horvat v Velikih Hribih v Tuhinjski dolini — 1905. f Hrvaški zgodovinar Iv. K. Tkalci«. 12. Maja. — 1809. Napoleon I. maršira drugič na Dunaj. — 1845. f A. W. Schlegei, prevajalec Sekspirja, — 1864. f Pisatelj I. Zemlja v Crmo-šnjicah. — 1872. f Pisatelj Valentin Mandelc v Karlovcu. — 1884. f Slavni češki skladatelj F. Smetana 13. maja — 35. pred Kristom. f Zgodovinar C. Sailustino Crispua — 1707. * Botanik Linné, 1717, * Cesarica Marija Terezija — 1779. — Mir V Teschenu, konec bavarske nasledstvene vojne. — 1796. * Češki učenjak P. Safafik. — 1869.♦ Pisatelj Janez Sašerj v Mokronogu. —> 1879. f Pisatelj Jožef Ogrinec v Vinkovcib. 14. maja — 1686. * Fizik Gab. Dan. Fahrenheit. — 1771. * Angleški socialistični pisatelj Robert Owen. — 1808. * Pisatelj in rodoljub dr. Štefan Kočevar v Središču. — 1868. V Avstriji izdajo državni Ijudskošolski zakon. 15. maja — 1626. Konec kmečka vojne. Bitka pri Frankeuhausenu. — 1647. Avgsbnrski intérim. — 1778. • Avstrijski državnik Metternicb. — 1800. Napoleon I. prekorači goro sv. Bernarda. — 1884. * Slavist Vatroslav Onlak v Celju. — 1867. Mehikanskega cesarja Maksimilijana vjemo t Queretaro. — 1882. f Pisatelj Matej TOnejec v Gorenjih Gorah pri Bledu. — 1907. Prve volitve v avstrijski parlament na podlagi splošne In enake volilne pravica 16. maja. — 1809. Napoleonm I. združi cerkveno (papeževo) drŽavo s italijanskim krsjtieetvora. — 1848. * Pesnik in rodoljub Iv. Nep. Besman na Otoka pri Mošnjah. Btjmi a* Gorenjskem prih. teden: 13. na Koprivniku, 16. v Moravčah, f Trtico. Novičar. . tasti. Inženir g. Rajmund GeOhofer v Kranju je premeščen k stavbenemu uradu deželne vlade. — Deželnovladni koncipist g. Raj ko Svetek je prestavljen iz Kamnika v Logatec, na njegovo mesto pride deželnovladni koncipist dr. H. Scbäffer is Krškega. Ali al tako?! Nas uradni ljubljanski ust je prinesel v eni zadnjih Številk poročilo, da so imeli koroški sodniki svoj izlet na vrbsko jezero in da so ae udeležili tega izleta tudi trije sodniki s Kranjskega No, mi pa povemo le to, da so hm* ti sodniki gg. : sodna svetnika dr. Wagner in Loschen ter sodnik « odvetnik » dr. Egger. Kaj, ko bi se bili Iii ti gospodje, ki — mimogrede omenjeno — tvorijo vodstvo kranjske defelne sodnije učit, kako bi ae korolka sodna praksa uvedla tudi na Kranjsko. Ali ni takoP! Obetati odbor kranjski je v svoji seji dne 6. mejnika L L razpravljal o zadevi kranjskega vodovoda. Gospod poročevalec, občinski odbornik dr. Edvard Savnik, je v obširnem govoru opisaval dosedanje delovanje občinskega zastopa z deželnim odborom in drugimi vplivnimi osebami, o pogajanjih s zastopniki a kr. poljedelskega ministrstva glede državnega prispevka o daljnih posredovanjih v »vrbo dosege ugodnejših pogojev in končnem vspehu, katerega je izpostava} gospod deželni glavar kranjski, Snklje, sam kateri je na prošnjo gosp. deželnega poslanca Cirila Pirca radovoljno prevzel kranjsko vodovodno vprašanje v svoje okrilje. Poroča, da je gladom posredovanja gosp. deželnega glavarja pri c. kr. finančnem in poljedelskem ministrstvu državna uprava pripravljena plačati državni prispevek iz melioracijskega fonda t treh ekrotih in sicer med stavbno dobo, t. j. do 2. januarja 1910, ako občina za to vloži prošnjo. To je povod današnje seje, oziroma posvetovanja in sklepanja ter predlaga končno, da občinski odbor naroči županstvu, da čimpreje vloži napominano prošnjo na c. kr. poljedelsko ministrstvo. Predlog je bil soglasno sprejet, nato pa seja zaključena ? deželni šolski Svat je občinski zbor na mesto dosedanjega zastopnika drja. Bleiweisa izvolil drja Tavčarja. To je sedaj edini zastopnik napredne stranke v deželnem šolskem svetu, kjer imajo klerikalci odločilno besedo in svojo moč, kakor je znano, že brezobzirno rabijo. Ptaysujaia nedolžnost V hudih časih živimo, v časih preganjanja in zasledovanja pravih spozna-valcev božjih. «Slovenec» od 2. t m. jadikuje, da je kranjski Pire dennnciral pobožna profesorja Jarca ter dr. Debevea dež. predsedniku, in da sta Pire ter dr. Tavčar šla celo k baronu Schwarzu, da dosežeta kaznovanje prof. Jarca, ki ga hočejo liberalci na vsak način uničiti in ga popolnoma ukloniti v liberalni jarem! Če ima hudobni Pire tudi že pripravljeno «rinko», da jo vtakne Jarcu skozi nos, ako se ne bo z lepa dal ukleniti v liberalni jarem, zaenkrat iz «Slovenca» še ni posneti. In čemu to preganjanje in zasledovanje patentiranih katolikov? «Slovenec» od minole sobote nam da točen odgovor na to vprašanje: c Kar se je očitalo obema profesorjema, ni vredno govora. Ako kdo v zasebnem pogovoru svetuje drugemu, koga naj voli, to ni bile nikoli nič kaznjivega, in proti obema ni mogel Pire navesti niti najmanjše nedostojnosti. Najhujše, kar se Irot Jarcu očita je sledeče: Oče nekega dijaka vpraša prof. arc*, èe ne bo njegovemu sinu škodovalo v šoli, ako bo on Pavslarja volil. Prot J arc je na to očeta poučil, da je volitev tajna in da ga zaradi nje nihče ne sme preganjati. Za tak pol. »zločin* naj bi bil prol Jarc kaznovan od dež. šolskega svetal Iz vprašanja očetovega se pa vidi ravno nasprotno, Dago kar hoče doseči liberalni denuncijant. Iz vprašanja se vidi, da se je volivec bal liberalnih profesorjevim svojega sina — dijaka. Âko je torej profesor Jarc poučil očeta djjakovega, je s tem storil svojo dolžnost kot učitelj, in bi zaslužil za to svoje dejanje pohvalo, ne pa kazni.* No, in sedaj je pač vsakdo prepričan, kaka krivica se dela nedolžnemu Jarcu! Storil je le svojo dolžnost kot učitelj, in mesto, da bi mu zato izkazali priznanje in ga potisnili takoj v osmi činovni razred ali ga saj spravili v terno za izpraznjeno met to v Ljubljani, pa predlaga vladni referent v dež. šolskem svetu, da naj se mu da ukor! Tako se na sveto dobro plačuje s slabim in le božja previdnost v podobi slovenskega liberalnega zastopnika v dež. šolskem svetu ie rešila Jarca krivične kazni. Pri vsem tem samo nekaj ni prav. Mična povestica o očeta-volilen, v kateri nastopa junak profesor Jarc kot dobrohoten volilni inštruktor in katero podaje «Slovenec» svojim pridnim otrokom kot bistvo Pirčeve «denuncijaaje», je namreč — îsntilljena! Pirčevo pismo na deželnega predsednika niti ne omeni a kaj iacega ah enakega Tam so le navedena dokazana in od obeh profesorjev priznana, nedostojna in nezaslišana dejstva kakor smo jih skoro dostavno objavili is pisma v zadnjem •Gorenjcu». — S podtikanjem so se tedaj hoteli oprati gotovi ljudje in zajedno so hoteli oblatiti svojega bližnjega «Slovenec» je tu uprizoril prav navadno lumparijo z namenom, da naslika liberalce »vodim «braveem», ki zajemajo svojo dušno hrano edinole is Uerikainih listov, kot podle obre« kovalce in denuncijanU, da jim predstavi profesorja Jarca kot nedolžno ovco in muftsnika svojega po« Wies in da obenem esumniči in denuncira libe- ralne profesorje kot nestrpne terorista, na katere naj ae izlije vsa jeza višje šolske oblasti. Če prof. Jarc ni sam zlegei tega kukavičnega jajca v -Slovencu«, je pač moral zanj vedeti. Brez njegove vednosti in njegovih informacij menda vendar ni «Slovenec» priobčil in komentiral izmišljenega dogodka, v katerem je glavna uloga odkazana ravno preganjani nedolžnosti, prof. Jarcu in katerega izrablja »Slovenec* v prvi vrsti zoper liberalne profesorje. To slednje označuje še najbolj podlost «Slovenčeve» pisave. Brez najmanjšega povoda se natolcujejo Jarčevi kolegi v prilog onemu Jarcu, ki je ponoči lazil krog volilcev in vplival posredno kot c. kr. profesor in slaati kot razrednik na očete, kojih sinovi pohajajo njegov razred. »Slovenec* seveda tako početje imenuje dostojno, kakor mu je dostojna vsaka podlost, da le posvečuje njegove namene. Klerikalno grožnja Klerikalci vedo prav dobro, da se ima prof. Jarc v Kranju zahvaliti le srečnemu slučaju, da je za enkrat odnesel pete. Zavedajo sa da Jarc kljub oprostilni razsodbi dež. šol sveta tiči globoko v blata, v katero je zagazil po lastni krivdi vsled svoje nadutosti in predrznosti. Zato se trudijo na vse kri pije, da bi ga saj nekoliko izvlekli iz blata in se pri tem čednem delu poslužujejo znanega klerikalnega recepta. Pregrehe svojega varovanca devljejo v nič, nasprotnike pa sumničijo, jih seveda obkladajo z denuncijanU prav tisti ljudje, katerim je ovaduštvo življenski pogoj in — lepo dennncirajo naprej. «Slovenec» od 2. t. m. preti z ozirom na Jarčevo afero, da bo navedel nebroj slučajev, kako so zlorabljali liberalni uradniki svojo uradno oblast in na dan volitve zanemarjali svojo službo. Znan mu je slučaj, da je neka učiteljica na dan volitve pozivala otroke, naj kličejo »Zivio Pire!» in da je bilo neko glavarstvo na dan volitve brez pisarjev, ker so vsi ušli v Ljubljano slavit liberalno zmago. Grozno! •Slovenec* hudomušno povprašuje, če hoče navesti imena. Kar nič se ne ženirajte, gospoda. Na dan z imeni! Ze danes prorokujemo, da bo »Slovenec* lepo molčal in stisnil rep med noge ali celo izjavil, da ne bo imenoval imen, ker noče nikomur Škodovati in že celo ne koga — denuncira ti. O Jarcu seveda trdi »Slovenec*, da je popolnem nedolžen, kajti C. Pire ga je brez povoda dennnciral in deželnega predsednika — «nafarbal»! C. Pire bo že vedel, kako naj prime »Slovenca* za to trditev za ušesa. V Kranju imamo sedaj pasji kontumac in nagobčniki so močno v veljavi. Iz sejo občinskega odbora v Bkofjl Loki dne 24. aprila t L Predseduje župan, notar Niko Lenček. Navzočih 16 odbornikov. Za overovatelje zapisnika imenuje župan odbornike Josipa Guzelja in Jan. Koširja Poročilo pregleda v alcev občinskih računov za leto 1907 vzame odbor, odobruje račune, na znanje. — Glede nekega občinskega sveta, o katerem neki posestnik trdi, da je njegova last, se stranka odkaže na pravdno pot — O prošnjah g. Frana Dolenca is Stare Loke kot novega posestnika na Stemarjih za gostilniško in fgakersko koncesijo sklene odbor, podelitev teh koncesij priporočiti okrajnem glavarstvu. — O zadevi ustanovitve nameravane nove šole v okolišu občine Zminec, sklene odbor priporočiti okrajnemu Šolskemu svetu, naj se napravi nova šola v vasi Brode, ker leži ta vas kolikor toliko v sredini. — Glede razdelitve in numeradje nekih hiš, ki so dosedaj pomotoma vštete med vasi Stara Loka, oziroma Zminec in Breznica, sklene se po poročilu in predlogu župana soglasno: Hiše, ki so dosedaj State pod vas Stara Loka, se priklopijo h kapucinskemu predmestju in dobi torej: 1. a) hiša Matevža Jegliča (d os. št. 18 v S. Loki) novo št 27 Kapucinsko predmestje; b) hiša Frančiške Vilfan (dosedaj št 19 v Stari Loki) novo št 28 Kapucinsko predmestje; c) hiša Antonije Fojkar (dosedaj št 48 v Stari Loki) novo št 29 Kapucinsko predmestje; 2. a) hiša Martina Tr novca (dosedaj št 58 p red m. Kar-lovec) novost 10Viucarje; b)hiša Janeza Okorna idosedaj št. 23 Breznica) novo št. 11 Vrečarje; I. Hiše, ki so dosedaj štele pod vas Zminec, se združijo v novo vas pod že obstoječim imenom »Podpulferca* in se k tej vasi priklop i je še neke blizo stoječe hiše, ki so dosedaj štele pod predmestje Karlovce, ki pa nimajo s tem predmestjem nobenega stika in se toraj od tod izločijo. Torej dobijo: a) hiša Martina Homana (dosedaj št 19 Zminec) novo št 1 Podpulferca; b) mlin Martina Homana (dosedaj št 80 Zminec) novo št 2 Podpulferca; c) hiša Ivane Miklav6č (dosedaj št 20 Zminec) novo št 8 Podpulferca; č) hiša Janeza Štigelca (dosedaj št 56 predm. Karlovec) novo št 4 Podpulferca; d) niša Marijance Kermelj (dosedaj št 60 predm. Karlovec) novo It 6 Podpulferca) e) Marjane Zaderšnik (dosedaj št 57 predm. Karlovec) novo št 6 Podpulferca; f) bila Jožefa Ber-nika (dosedaj št 61 predm. Karlovec) novo št 7 Podpulferca; g) hiša Antona Cadeža (dosedaj št 58 predm. Karlovec) novo št. 8 Podpulferca — Zupan poroča o akciji, ki se se vnovič pričela za zgradbo železnice Trata-Železniki, ter predlaga, da naj mestna občina Skofja Loka pokaže svojo naklonjenost za to idejo s tem, da prepusti kamenje iz Karanitmka brezplačno za gradbo železnice na razpolago. Predlog se soglasno sprejme. — Zupan poroča o zadevi že dolgo nameravane preložitve deželne ceste med kolodvorom na Trati in mestom, ter predlaga ker ni upanja, da bi s« trasiranj« proge v doglednem času brezplačno izvršilo od strani deželnega stavbenega urada, da se naj županstvu dovoli kredit do K 600— v to svrho, da se da trasiranj e, načrt in proračun napraviti po kakem inžineriu za plačo. Ta predlog se soglasno sprejeme. — Na dopis a kr. okrajnega glavarstva v Kranju glede vpeljave, oziroma povišanja pasje takse, sklene občinski odbor, da ne kaže povikšati te takse, ker je itak že dovolj visoka namreč K 6*— od vsakega psa. — Odbornik Lavrič kot načelnik ubožnega odseka poroča, da leže v ubožni hiši bolni 4 mestni ubožci, ter predlaga, da se naj najame kaka pripravna oseba za postrežbo teh bolnikov proti mesečni plači. On je tudi mnenja, da bi kazalo pri razpisu službe novega redarja v doti čne pogoje sprejeti določbo, da bo dotičm redar med drugim tudi moral prevzeti nadzorovanje ubožne hiše. Zupan odgovarja da se bo ta predlog vpoiteval pri reorganizaciji redarstva. ki se bo vršila tekom prihodnjih mesecev, kar se pa tiče postrežbe bolnikov, da naj g. predstojnik ubožne hiše začasno v lastnem delokrogu potrebno ukrene in v to svrho proti primerni plači najame kako pripravno osebo. Ker je g. Lavrič mnenja, da potrebuje uprava ubožne hiše sploh temeljite reorganizacije, predlaga odbornik Thaler, da naj se š to zadevo bavi odsek, ki je bi! v eni zadnjih sej izvoljen v svrho proslave letošnjega cesarskega jubileja. Predlog se sprejme in na to zaključi župan sejo. Občinski odbor ▼ Radovljici je imel svojo sejo minuli torek. Poročila nismo dobili nobenega Porodil se je dne 6. maja t L g. Vinko Pirnat, c. kr. davčni asistent v Kranju, z gospico Mici Bedenkovo, hčerko tukajšnjega gostilničarja in hišnega posestnika. Bilo srečno! Pramemba posesti Gospod Rudolf Kokalj, glavni zastopnik zavarovalne družbe «Dunav» Ltd., je kupil hišo št 35 v Kranju od g. Jož. Majdiča in pristavo g. Steinbauerja. Občina Zlatopolje v kamniškem okraju je dobila od poljedelskega ministrstva za napravo vodnjaka v vasi Leseno državno podporo 880 K. Vodnjak bo veljal 2200 K. Hranilnica In posojilnlls t Gorenji vasi pri Poljanah je — kakor smo že poročali — ustanovljena in se je vršila v nedeljo, dne 3. t m, ob 2. Jopoldne, otvoritev, pri kateri sta prisostvovala gg. ožef Jenko kot zastopnik »Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani* in Avgust Nadilo, tajnik in blagajnik okrajne hranilnice in posojilnice v Skorji Loki, da sta novemu načelstvu dala potrebna navodila za pravilno in redno postopanje zadruge. V načelstvo so izvoljeni sledeči gg.: A. Paleček, načelnik; Jakob Jezeršek, namestnik; F. Jelovčan, tajnik in blagajnik; M. Brence in S. Selak, odbornika. Uradni dnevi so vsako nedeljo in praznik od 2. do 4. ure popoldne. Načelstvo je sklenilo obrestovati hranilne vloge po 4 V, odstotkov, od posojil pa zahtevati po 6 odstotkov. Škofjeloški Sokol ima jutri v nedeljo popoldne svoj peš-izlet v Sore. Dramatični odsek Narodae čitalnice ▼ Kranja je zaključil letošnjo gledališko sezono z igro »Ve* harjevo telovišče» (spisal Karel Laufs, prevedel Naum), katera se je predstavljala v čitainiški dvorani dne 2. maja t l. in dne 3. maja 1.1. (drugič kot ljudska predstava.) Dejanje, polno zanimivih zaplelk, se suče okrog imovitega posestnika Filipa Zagorjana, čegar nelahko vlogo je izborno pogodil g. Zdravko Novak. Vsaka njegova kretnja vsaka beseda je bila na pravem mestu; posebno moramo pohvaliti njegovo izvrstno mimiko v obrazu; g. Novak mojstrski obvladuje mišičevje svojega lica in vrlo razume prilagoditi poteze svojega obraza vsakokratnemu položaju. G. Novaka je krepko podpirala njegova sestra, vdova Helena Cepičeva (gdč. Kani Sajovic); ljubeznivi v igri in kostimu sta bili njeni hčeri Baroka (gdč. Katrica Krč) in Francka (gdč. Vilma Golob). S priznano rutino je igral g. Adolf Depoli vlogo Davorina Zagorjana; takisto na svojem mestu so bili: Davorinov prijatelj slikar Milan Kislik (g. Kovačič), Mirko Nemir (g. Leopold Mikuš) in bivši godbeni vodja Vehar (g. Maksa Fock). Prav zelo sta nam ugajali ponosna in elegantna Veharjeva svakinja Amalija Fajfarjeva (gdč. Mara Polakova) in njena dražestna hčerka Dragica (gdč. Vida Polakova). In kaj naj rečemo o originalni pisateljici Olgi Strelovi, katero je predstavljala gdč. Slavica Orebek; vrline te igralke smo imeli že pri raznih igrah priliko opazovati; zdi se nam pa da se je ta večer s posebnim navdušenjem vglobila v svojo vlogo in jo vsestranski dovršeno igrala. Tudi manjše vlogo so bile srečno porazdeljene in so dotični igralci (gospodje Viktor Golob, Vekoslav Dular in Radivoj Celešnik) mnogo pripomogli, da je predstava tako dobro napela in našla pri navzočem občinstvu obilo zasluženega priznanja — Režijo igre je, spreta o vodil g. Leopold Mikuš, a pomočjo in svetom mn je neutrud-Ijivo stala na strani gdč. NuSa Sajovic — Po prvi predstavi se je vršil animiran ples; pri katerem je neutrudno igral tam bn rs Ud orkester Is Šiške pri Ljubljani. Po drugi predstavi pa so se selli dile-tantje v čitainiški bralni sobi k prijateljskemu sestanku in prebili skupaj nekaj veselih uric. — Omenjamo, da je dramatični odsek v letošnji se« ziji priredil devet vrlo Uspelih predstav. Hvala za to gre našim požrtvovalnim igralkam in igralcem, posebno pa le vnetemu režiserju g. Leopoldu Mi-košu. Le po začrtani poti naprej. Na veselo svidenje v jesenski sezoni, Ka Šmarletno gtrt napravi izlet jutri v nedeljo popoldne pevski zbor in »Drama ti eni odiek» »Narodne čitalnice* v Kranju. Olepševalne drnarve n Kranju je na zadnjem izvaorednem občnem zboru sklenilo, da hoče skrbeti tudi za promet « tujci v Kranju in njegovi okolici. Zato se obrača na vse one posestnike v Kranju, v Stražišcu, na Rupi, na Prim&kovem L t. d., ki imajo v poletnem fasu prazno eno ali več sob. s prošnjo, da blagovolijo naznaniti društvu svoja imena, število prostih sob in mesečno ceno posameznih sob. Društveni odbor je pripravljen, da bo posredoval med tujci, ki mislijo prebili poletne mesece v Kranju in njegovi okolici, ter med hišnimi posestniki, ki imajo na razpolago prazne sobe in prosta stanovanja. Društvo za otroško varstvo In sjssssstjstsj skrb v sodnem okraju Kranj sklicuje na 9. rožnika t L ob 1. uri popoldne v posvetovalnico mestne občine v Kranju svoj prvi občni zbor. Dnevni red: 1.) poročilo osnovainega odbora, 2.) volitev 7 odbornikov, 2 namestnikov in 2 pregledovalcev računov, S.) morebitni predlogi Dosedaj je oglašenih okrog 70 članov, med njimi 4 ustanovni ki po 100 K (gg. Vinko Majdič, Fran Omersa starejši, Alfonz Pire, Karel Poppo, Karel Savnik). »Sveža slovenskih zadrug v Ljubljani* je imela dne 7. t. m. svoj prvi občni zbor, katerega se je udeležilo 61 zadrug z 907 deleži. Občni zbor je otvoril predsednik g. Josip Lenarčič s krepkim nagovorom, o poročilu načelstva je govoril g. dr. Žerjav, o blagajniškem poročilu pa g. I. Rozman. V debati, ki se je razvila k posameznim točkam, so govorili gg.: deželni poslanec dr. Triller, učitelj Mermolja z Goriškega, nadučitelj Bertok iz Istre, Jekovec iz Bele Krajine, Jenko in Zupin iz Cerkljan, na kar je bil voljen odbor. Za Gorenjsko sta voljena gg. Lovro Snšnik iz Škofje Loke in Josip Jenko z Brnikov, v nadzorstvo pa g. Rud. Kokalj is Kranja. Jeseniški postajenačelnlk Kolerček pro-Vtrocil prelep. Učitelj Ziheri na Jesenicah je dne 7. t. m. na javnem koncertu priložil zaušnico znanemu denuncijantu Wallandu. Načelnik jeseniške postaje Koller je nato v službeni o ble ki naskočil Ziherla in pro vzro čil pretep. Res lep načelniki »Slovenski Meščan*, list klerikalcev po kranjskih mestih in trgih, prosjači pri naprednih zavodih za — inserate. Nsčeliucm okrajnega causeos odbora ksm-niskena je izvoljen gospod Župan Andrej Mejač, namestnikom g. Wiertschnigg. Zdravstveni okrožni sestop v Železnikih. Za načelnika je izvoljen g, Franc Košm el j, posestnik v Železnikih, za njegovega namestnika pa gospod Franc Demšar, posestnik v Zalem logu. Kraajtka podrnfnica slorenskega plaala-skegs društva priredi v nedeljo, dne 17. maja (v slučaju slabega vremena 26. maja) izlet čez Grmado v Skorjo Loko; dne 14. junija, oziroma 21. jun. Čez Sv. Jošt-Jamnik v Kropo ali Podnart in 28. In 29. junija ná Stol. Morebitni manjši izleti se prijavijo pozneje. ' Občinski ibor učiteljskega društva za kranjski šolski okraj je, kakor smo poročali natančneje že zadnjič, prihodnji četrtek, dne 14. maja popoldne ob dveh na Smarjetni gori; le v slučaju skrajno neugodnega vremena pa v prostorih dekliške šole v Kranju. Poročilo o knjigi »Kranjsko okrajno glavarstvo* je prevzel iz prijaznosti gospod profesor Fr. Komatar. Z ozirom na jako zanimiv vspored. pričakuje odbor polnoštevilne udeležbe. Nemška sola ? Tržiču. Nemški šolski kura-torij je ustanovil nemško enorazrednico, ki bo nastanjena v Klofutarjevi hiši v Tržiču. Nastavljena bo učiteljica Bortolotti. OMttsftkt liiltTt V Estojan so potrjene. Samo podžupanovega namestnika za Leše bo treba še izvoliti, ker je pri dotični volitvi imel vse glasove en sam mož, isti pa je bil v prvem razredu izvoljen za odbornika. linkejeevo hujskanje v Skorji Loki proti Sokolu že rodi sadove. Minulo nedeljo sta bila na živinskem trgu pri belem dnevu z nožem ©klana dva Sokola, in sicer eden nevarno. Vrlega katoliškega junaka, katerega je policaj izvlekel izpod postelje, so že d j ali pod ključ. Triglavska koča as Kredarici se letos znatno razširi, se napravi prizidek, kjer bo prostora za 7 novih spalnic Potrebni stavbeni materijal se že skoro mesec dni po strmem pečevjn spravlja pod vodstvom delavnega hriboiazca, g. župnika Aljaža, na odločeni prostor. ftmmm je na lastno prošnjo sodni kance-llst g. T. Tofant in Kranjske gore v Ilirsko Bistrico. Vrlemu možu bo gotovo vsakdo v Kranjski gori ohranil časten spomin. BfttlU mt. Ofelia In Metana pošiljajte tudi sicer nerabni stari denar, ki leži po blagajnicab, skrinjah in kotih, dela pa napotja Družba ga vpo-raM v koristi slovenske, L letošnji pomlsdsnskl illei telovadnega društva »Sokol* s ženskim oddelkom v Kranju se je vršil minulo nedeljo črez Visoko-Senčur-Kranj. Odkorakali smo — ll po iteran — ob 2. uri črez Visoko v Šenčur, kjer smo se ustavili za kratek premor pri vrlem gostilničarju g« Franu Kur altu. Po enoumem premoru smo zopet nastopili pot v Kranj. Prav zadovoljni smo bili s tem izletom in npno, da nam naš «Sotei» It vsfkrat nepravi kak tak popoldanski, oziroma celodneven izlet Pribiti pa moramo, da nismo med izletniki zapazili nekaterih Sokolov, na katere smo največ upali, in tem zakličemo: Na svidenje torej pri prihodnjih izletih 1 C Dmžba sv. Cirila in Metoda v LJubljani razpisuje s tem službo učitelja, oziroma nadučitelja na enorazredni ljudski šoli na Muti, ki jo namerava razširiti v mešano dvorazrednico. S to službo so združeni prejemki, katere imajo na Štajerskem učitelji-voditelji na dvorazrednih ljudskih šolah 1. razreda. Poleg tega prosto stanovanje, eventualno stanarino v znesku 300 K. Prednost imajo tisti, prosilci, ki so vešči delovanja na šolskem vrtu. Službo je nastopiti po počitnicah. Tozadevne prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili naj se pošljejo do 31. maja L L na družbeno pisarno v Ljubljani. V Okencih ob bohinjskem jezera kupuje neki hebrejski Dunajčan z imenom dr. Grossmann svet, da bi tam napravil zdravilišče. Ni dvoma, da bi se tako zdravilišče tamkaj sijajno obneslo. Ali pa mora tako stvar ravno tujec ustanoviti, ali mora žeti pri nas tujec, ki piide v deželo s sovraštvom v srcu do vsega, kar je slovensko t Opozarjamo na to nevarnost vrlo delujočo »Zvezo za promet tujcev* in sploh slovenske zdravnike. Menimo, da bi se še dal sestaviti konzorcij, ki bi na primernem mestu ob bohinjskem jezeru sezidal zdravilišče! Izžrebani so iz Gorenjskega naslednji porotniki za porotno sodbo, ki se prične dne 1. junija t 1., in sicer: Ivan Bergant, trgovec in posestnik v Stari Loki; Jakob Čeme, posestnik in lesni trgovec v Kranjski gori; Mihael Černe, posestnik in hotelir v Zelečah-Bled; Ignac Detela, posestnik vMoravčeh; Edvard Dolenz, trgovec in posestnik v Kranju; Edvard Hajek, trgovec v Kamniku; Anton Majdič, trgovoe v Kranju; Avgust Mali, posestnik v Beli peči; Jurij Pezdirnik, trgovec in posestnik na Dovjem; Ferdinand Polak, trgovec v Kranju; Vinko Resnian, strojar v Radovljici; Anton Vovk, posestnik na Gradu-Bled; in Josip Zupan, posestnik in lesni trgovec v Podkužah-Kranjska gora. Premeščen je z Jesenic v Trst gospod Feliks Benedek, pristav državne železnice. Ma Jelici je bila 13. aprila volitev župana in svetovalcev. Za župana je bil vtretjič izvoljen Anton Vilfan, gostilničar na Jezici; svetovalci so: Vinko Ahlin, Josip Skerlep, Franc Sitar, Franc Plevnik, Mihael Dimnik in Anton Lenča V Drsžgoiah pri ielesnikih, se je ustanovila hranilnica in posojilnica, ki je v naprednih rokah. Is Komendo te piše: V nedeljo. 26. aprila so napredni možaki z veliko slavnostjo prinesli gosp. nadučitelju Grmeku krasno častno diplomo za njegove zasluge. Samo v uniformi je bilo okolo 40 mož. Iz tega smo posneli, da se je trudil s vnemo za kmečko ljudstvo. Todi pri nas je jako priljubljen, celo tisti, ki so delali umetni veter, želijo biti njegovi prijatelji. Beg živi gospoda Grmeka in napredne Sorčane. Drobno novico. Mošenjski občinski odbor je imenoval častnim občanom gosp. Jos. Finžgarja za njegovo 42 letno delovanje v istem odboru. — V Savi je utonila v torek 12 letna deklica Košir is Plavža. — Vodovod v Preski se začne v kratkem graditi. Gradba je poverjena gosp. Ivanu Ogrinu, stavbinskemu mojstru v Ljubljani. —- Lambergerja, prvega škofa ljubljanskega, so minuli četrtek kopali v Begunjah. — Pogreša se 35 letni Anton Luznar, p. d. Bizjak iz Dolenje vasi pri Selcih. Bil je zelo vdan pijači. —- Občni zbor kmetijske podružnice v Šenčurju pri Kranju se vrši jutri v nedeljo ob 4. uri popoldne v ondotni šoli. — Strojni inženir je postal Joško Boncelj iz Železnikov. — Umrl je v Naklem 17 let stari Vinko Crnilec. v Podbrezjah pa je preminula Ivanka Potočnik. — Nerodni in globoki jarek nad Mošnjami in Brezjami nameravajo letos premostiti. Pot is Brezij na Radovljico bo na ta način mnogo krajša in lepša — Nova občinska pot se dela iz Brezij proti Lešam. — Pasji kontjmac je razglašen v vseh občinah kranjskega sodnega okraja in v mestu Kranj. ♦ * ♦ It barke ima Avstrija vendar še nekaj denarja. V Trstu sta sedaj v delu dve oklopnici po 14.600 ton. Oboroženi bosta vsaka s štirimi 80 5 cm topovi, osmimi 20 5 in 20 topovi po 10 5 cm. S tem stopa tudi naša monarhija v vrsto drugih držav, ker uvede kaliber 30*6 cm in zgradi prvič bojne ladje z nad 10.000 tonami, saj ravnokar dovršena divizija presega le malo 10.000 ton. Za tretjo oklopnico so tudi že pripravili gradivo, toda delati je ne začnejo, dokler ne odide ena a kopnega v svoj element Vzrok je, ker ni prostora Razen tega delajo eno kri Žarko s 8000 tonami, šestnajst tor-pedovk in dva podmorska čolna. Za mornarico izdajo to leto 67,000.000 K. Ljudskih sol v Bosni In Hercegovini je bilo leta 1905—8 naštetih 037 in sicer 263 javnih, ki jih vzdržujejo verske ločine, in sicer 70 pravoslavnih, 81 katoliških,^ 10 protestantovskih in 1 hebrejska Nanovo je bi o ustanovljenih 10. Šolarjev je bilo v tem letu 33.ii/8, in sicer 13.59? pravoslavnih, 13.341 katolktib, 5902 mohamedanskih, 1340 hebrejskih, a 61r$drugih veroizpovedanj. — Srbskih šol je 22, kjer »poučuje 22 učiteljev in 11 učiteljic { OcaSral Ttlrr je 4 nedeljo ponoči umrl v Budimpešti. Leta 1848 k Ttirr poveljeval v ogrski revoiocijaki armadi m je nekdaj zelo bogat, I umri Je ? velikani rirobaštvu. j . RsasT* Danes prilagamo cenjenim p. a naročnikom na Kranjskem vozni red, veljaven od 1. maja. '"Sjajajv Loterijska srečka dne 3. maja 1908 Gradec 49 57 47 48 33 Darila. UpravniStvo našega lista je prejelo: Za družbo sv. Oirtla in Metode je daroval namesto venca na krsto Ljudevita liatajca 10 k g. Jakob Bajželj v Stražišc" u pri Kranju. — Za isto družbo je nabral v veseli družbi pri Jelenu v Kranju g. Joško Benedek u Straiisča 1 Zahvala. < Vsem, ki ao nama povodom bolezni in nenadne smrti najinega nepozabnega očeta, gospoda 2tfO Karala Modrijana stali na strani in izkazali dragemu pokojniku častno zadnje spremstvo, predvsem £• slavnemu gasilnemu društvu v Kranju, kakor tudi g. ces. svetniku in županu Karolu Savnik u, izrekava najino najsrčnejšo zahvalo. V KRANJU, 6. mejnika 1906. S Uidovik ii M Mšlrlia , Iztol Je najnovejil žepni vozni red ki stane lično vesan 20 vinarje?. Dobiva «e parit 291 Fr. Igliču v Ljubljani, Mestni trg štev. 11, Antonu Adamiču v Kranju, Fr. Stiglicu v Radovljici, F. Papa v Skofji Loki, Eogelsberger (Raitharek) v Tržiču, na kolodvoru (transa) na Jesenicah, J. Koširju v Kamniku, Iv. Rusu na Bledu. Dečka za kegljišče sprejme takoj hotel Stara pošta, JzUtnUcont In p. n. druJtvom se priporočam za obilen obisk. Toči se primeni samo pristen Sromeljčan, GOssovo marčno pivo ter dobe gorka in mrzla jedila Za zabavo je tudi električen glasovir na razpolago. Z velespoštovnojem Fran Prevoršek 282 Oorlcane pri Medvodah. Heljslvo „M hotela frjlsf n ciljaj Bistrici se usoja častitemu občinstvu uljudno naznaniti, da se podjetje otvori v nedeljo, dne 17. maja. Povodom otvoritve s vira dne 17. t. na ljubljanska mestna društvena godba med table d' hote izbran program in zvečer priredi ista špecijelen 289 4—1 umetniški koncert Navedeni hotel bode vodil znan, izkušen strokovnjak, katerega dosedanje delovanje jamči v vsakem oziru za solidnost. Z odličnim spoštovanjem jnirsd Mil, Ñas Monopol 2 nsim I kolo it 6V cona s prostotekom in dvojnim svonšnim leiiSCess je najcenejši, najmodernejši X a in bogato ozajjsan stroj najboljše kakovosti. Najmočnejše s barvastimi črtami. Dober pnevmatik. Pismena garancija 1 leto. Navadnejsa kolesa cenejša. Vsak posamezni stroj se posije do meje prosto poštnine in eolnine. Vso tU dolao plati!« aapraj, mU. nek po povtetjG, Garancijske tast« tav« s* i i vri« hitro od nas« avstrijska odposUjalaueo. kolasih, vath dolov tu fono-niskjmi Glu.rii katalog i polog tpadajooib grafih ■ Čudovito saatonj in poštnino prosto. Multiplex viziQkolem industriji, Berili 704, Giiiciiier Sir. 15. R2 064117 Uel Jlirijí i Ljubljani Irtidrirske ilin, i blíüii jufitga kiMrora priporoča svoj dobronanl hotel. Priznano dobra restavracija, izvrstna kuhinja, h-borna domača, štajerska in istrska vina, vedno sveže pivo iz združenih pivo varen Želeo - Laiki trg ter pisanj sko pivo, — Vina v buteljkah. Velik senčnat vrt. MuofO nrejene ln ndobno opremljene sobo u tnjce. Cene smerne — dobrav postrežba. Za obilen obisk se priporoča Marija Novak 285 S-8 hotellrfca. 1SS-48 T6nn.es tovarna za stroje, železo in ko vin o livarn a v LJubljani priporoča kot posebnost Sfvge in vse stroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za zagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno - generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. + Brata HLAVRa isdelevstelja kirurg, instrumentov atelje sa ortop. aparate in bandale Cjubljana, preSernoM nt. 5 priporočata svojo veliko zalogo obvesfl za zdravstvo in bolniško po* strežbo, bifejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in inha-lacije s paro, sterilizirane obveze in bandaza, kakor tudi nogavic za krene žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate sa samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumi-je vi h stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandale se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 62—9 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zaiaaaja naročila a« lavraiifajo točno, hitro In diekretno. Galvanlcni ponlklovanl zavod s obratom na motor. Popravila aa lxvrauje{o tooao In oano. Svoji k svojim! 256 52-6 •taroanana narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenko GORICA u ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in Črnimi vini iz lastnih in drugih priananih vinogradov po ooni 30—50 vin. liter $ potem i ptaenjakiin pivom «prszdroj» iz sloveče češke »Meščanske pivovarne*, in tabornim proti vinskim pivom iz pivovarne kneza »chwarzenberga V Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovoom L vrsto, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 50 lit naprej franka goriška postaja. Na zahtevo pošilja tudi vzorce* GORICA a) GOBICA Narodno podjetje! Narodno podjetje! Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni uliel s državnega kolodvora. Zbira liičo trgovskega sveta in goriikih Slovencev. — Nad 30 sob sa tajee od K 1*90 vise. Velik vrt s verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Ved sob m klube in sklenjene družbe. Kegljišče. TOÓABNA a običajnimi gostilniškimi cenami aa jedi in pijače. Domača in tuja vina. — Plsensko in puntigamsko pivo. sss 5—1 Cene jato mtm. Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Vinko pirnat c. %r. davčni asistent JVfici pirnat rojena J$edenJ( poročena V JCraniu, S. dne majnika 1908. ($t*M kakega posebnega obvestila.) 217 Slaven 223 16—14 ker 6uva prtenino, vsled bleaoe6e beline, ki jo dobi prtenina, ker ne dobi prtenina po pranju prav nlkakaga duha, ker je sala pooeal in se pri pranju prihrani nt napa 6aaa i« 0% lf 8E0A0S» Absoluten neobhoJno potreben je za vsako dobro urejene goapodaretve. — Pazi naj se na sgo-rajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. — Dobiva so v trgovinah a dregerljatnl, kolonljalnlns blagom In nslloml Engros pri L. BMNLOS, DOKAJ, 1. Mttlherbastel S. SrioHel Sriotte! firiotle! ZtaftM o(o(«j IU< H !t;( A A :(A A H A :(;(•(:( :t A A A A A A A A A A A AA A\ II A A i :f I A AA AAA A f I ZUt« sftNiit: Itrll«, ?irii, lim IM. /,> Najboljše kosmetlčno ZObOčlstllno sredstvo Jzdefavatetj 0. Scydt 'Sjubljana, Spital.-SMtar.ut. 7 Šivalni stroji in kolesa ToTuolibt zalogi 180—48 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 Ipriporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na sahtevanje zastonj. Največja tovarniška aalogfa st Ha drobno in debelo! Ha drobno in dobolo I Za dame, gospode, deklice in dečke od najcenejše do najfinejše vrste, priporoča 8&laratex Fini dainski slamniki ao liipajo po najnovejši obliki. Popravila so točno invrinjajo. Svila, svileni trakovi, Hip, cvetlice ter Igle sa slamnike vedno v zalogi Oene bron konkurence! 52-6 Radi pozno serijo prodaja najnovejšo damsko, gosposko, dekliško, deško in otroško konfekcijo tndl pod knpno oono Angleško skladišče oblek 0. BernatOTiu, Uljai, Mestni tri ft S. 842 13—10 7 Blase VTlUtl il S|NMilffi Krili Predpasnik® Moderen Šerpe Pasove Ovratnika Hašence Jabots Srajce Perilo Otročje obiekce Krstne oprave !■ . SB» HO JU I f f I ZS DO "i 03 ■ *M a È * f I • i J 3 5 195 52-25 mt Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke filijalka iz Ljubljane 195 A. VIVOD-MOZETIG v KRANJU na g/lavnem trgu v hiši g. Pavilarja Priporoča sa pomlad ln poletje elegantne klobuke *m rfame in otroke pariške ln dunajske modele. Žalno klobuke. # Klobuke sprejemam v popravilo. ====== Zunanja naročila točno. ======== en 0 *> >oq i i m I 1 M J S I i « I f 9 0 M lesi 4H» a> et o ** "2 * a S Ž * a? Glace in svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnlke Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfum Martinova oesta 20 • £ a It II Martinova oosta 20 Postajališča električne cestne O* •*1 ** ejP zelenice pri šentpeteraki cerkvi LJUBLJANA ::: Zalagale!) društva c. kr. avstr. drž. uradnikov. Bogata 1*104» pohištva rsake vrtte r vaoh eonah. OgVa-dete, »like r mh ršllkoitlh. Popolna oprava za rilo. špooljalltota: Oostllnlikl atoli. Pohtitva Iz železa, otroško posteljo In vozički po vtakl oenj. Modmi Iz lična-toga omrotja, afri-danska trave sli Uma, prvo vrste rodno v zalogi, Za spalno ubo od 180 gld. naprej. Olvan t okmkl, Opran za Jedilno sobe, salone, predsobe, oole garniture. ipeoljallteto v nevestinih balah. Vo-11*1 prostori, pritlično In v I, nadstropju, čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 62 Aid. i a sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna mita, obešalnik, miza, atensko ogledalo, ZobotcMiM itilji Oton 5cydl pri ff. dr. E. OloboAialkii v llxai&ju ZOBOVJA, tudi ne da bi ta odstranile korenine, z ali brez nebno plošča, Iz KAVČUKA, kakor tUdI ZLATA, dalje VRAVNALNICE !n OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJ-NOVEJŠIH METODAH, . . PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 11147 to SPECUALI8T. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. POSOJILNICA V RADOVLJICI regiitrofani zadruga i omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V«7. ali z 17. amortizacijo, na menice pa po 6V«. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menico. Denarni promet v letu 1906.: Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. ure pop. isvzemšl nedelje pop. Poštno -hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 180—40 fetaji konzeroty «Goyenjca*. Qdtovftrn! tttodii* kivrt*)»v MiM'*< mméawkmwam m hânXtùH ln tiaak 1?. Pr, Unutftta v Kranju.