ISSN 0350-5561
9 .	^UUIt
za konec tedna
Pretežno jasno in še nekoliko topleje bo.
58 let
številka 13
četrtek, 31. marca 2011
Veselimo torej se ...
Velenje - V tem šolskem letu se izobražuje na šolah Šolskega centra Velenje blizu 4000 dijakov, študentov in drugih udeležencev. Med dejavnostmi, ki jih delajo prepoznavne v okolju, je maturantski ples. Letošnji se je zgodil na dveh večerih minuli vikend v Rdeči dvorani v Velenju.
Na njem so zaplesali dijaki, ki zaključujejo šolanje v enem od srednješolskih programov centra. Takih je 500. Med njimi jih bo predvidoma 18 opravljajo zaključni izpit, 230 poklicno in 153 splošno maturo. Pred zrelostnim izpitom, kot pravijo maturi, so se ti poveselili na 34. maturantskem plesu, na katerem ni manjkalo maturantske himne: »Veselimo torej se, mlada nam je duša ...«
Da bi jim bilo v življenju večkrat tako lepo.
■ Tp, foto mz
TEŠ ima vsa dovoljena, referenduma ne bo
Gre za strokovno odločitev, ki je ni mogoče prepuščati prebivalstvu
Termoelektrarni Šoštanj je uspelo pridobiti vsa potrebna dovoljenja za gradnjo šestega bloka. Zdaj imajo tudi gradbeno dovoljenje za hladilni stolp in glavni tehnološki objekt. Prejšnji teden so tako že začeli gradnjo hladilnega stolpa, ki jo je pridobilo kot najugodnejši ponudnik Primorje. Po besedah direktorja
mag. Simona Tota, so dela pospešili, saj želijo nadoknaditi izgubo časa, ki je nastala v zadnjih mesecih. V TEŠ vedno znova poudarjajo, da gre za nadomestni blok, s katerim bodo ohranili proizvodnjo na obstoječi ravni, izboljšali pa bodo izkoristke in manj onesnaževali okolje. Takšno mnenje je prevladalo tudi
v državnem zboru, kjer so v torek razpravljali o zahtevi za referendum za šesti blok. Večina je menila, da gre za strokovno odločitev, ki je ni mogoče prepuščati prebivalstvu, poleg tega pa je naložba tako daleč, da je ni več mogoče ustaviti.
■ mz
Gorenje in BSH grozita z odhodom v!
24 - 38
Več
preiskav v Vegradu
Prva zahteva za pregon dveh vodilnih (po neuradnih podatkih gre za nekdanjo direktorico Hildo Tovšak in njeno desno roko Branko Gabrijel) v nekdanjem Vegradu je sklenjena.
Kriminalisti pa so doslej spisali še šestnajst drugih kazenskih zadev, v katerih obtožujejo 9 vodilnih zaposlenih v Vegradu , osumljencev pa je še več iz drugih koncev Slovenije in tujine, v postopku pa je tudi še več kazenskih zadev.	■ mz
1,50 EVR
ItAIHO
Nič več »jaz tebi, ti meni«?
Bojana Špegel
»Slovenci smo bili tako priden narod, ta vlada pa bo poskrbela, da si ne bomo več upali pomagati niti sosedom. Kdo bo sploh še lahko gradil, če bo moral plačati čisto vsakega mojstra, vsakega delavca?« Tako se je pred dnevi spraševal stric, ko nam je, kot vsako leto, pomagal preorati vrt. Vprašanje je zanj, kije znal vedno priskočiti na pomoč, tudi sosedom v eni od primestnih krajevnih skupnosti, na deželi torej, povsem na mestu. Zame tudi, saj sploh ne vem, ali mu bom - zaradi v torek sprejetega zakona o preprečevanju dela na črno, ki močno omejuje tudi medsosedsko pomoč - sploh še upala reči, če pride pomagat. Pa čeprav ni zato nikoli zahteval niti evra!
Ob vseh reformah, kijih pripravlja vlada v zadnjih mesecih in ki, resnici na ljubo, vsakomur od nas jemljejo in nič ne dajejo, se resno sprašujem, ali so se preprečevanja sive ekonomije, kije v Sloveniji žal zelo razvejana, lotili na pravem mestu. Kako si naj povprečna slovenska družina, ki, recimo, doma dobi zazidalno parcelo, uspe plačati visoke komunalne prispevke, zgradi dom, če se bo po nekaterih ocenah kvadratni meter z novim zakonom podražil kar za 300 evrov? Doma pa imajo kar nekaj sorodnikov in prijateljev, ki bi lahko in znali pomagati. Kar spomnite se, kako so rasle hiše po Sloveniji. Gajba »pira«, dobra malica in udarniška akcija sodelavcev, znancev in prijateljev. Pa je bila prva plošča hitro »ulita«, po delu pa seje družba še zabavala. Prejšnji teden spremenjeni zakon o gradnji objektov bo vse to preprečil. Ali pa kršitelje krepko udaril po žepu. Po novem bomo lahko Slovenci v lastni režiji gradili le še lope in manjše objekte do 30 kvadratnih metrov, vse večje pa le preko zato registriranega izvajalca del. Institut medsosedske pomoči torej po novem 'odpade'. Če bodo koga zalotili, da tega ne upošteva, kazni ne bodo majhne - znašajo od 500 do 1.200 evrov. Objekta pa ne bo treba porušiti, zato bo verjetno marsikdo preprosto tvegal, v upanju, da ga nihče ne bo prijavil ...
Bomo pa lahko še naprej v lastni režiji obnavljali stanovanja, pa zato ne bomo na pomoč poklicali znanca ali soseda, ki delo obvlada. Ker tudi to v prihodnje ne bo šlo več, bo kaznivo. Četudi nam bi bil to pripravljen narediti brezplačno. Prijateljsko. Ker to zna in ker mu lahko vi uslugo kmalu vrnete, ker znate kaj drugega. Nič več po načelu »jaz pomagam tebi, ti boš pa meni.« In to ne velja le za gradnjo hiš, kot kaže, vas soseda frizerka kmalu ne bo več smela frizirati na domu. In še marsikaj ne bo več dovoljeno.
Da bodo pri nas res vsi začeli delati po črki zakona, izdajati račune in plačevati davke, bo treba storiti še kaj več! Dokler država ljudi ne bo znala stimulirati zato, ker so za opravljeno delo vedno in povsod zahtevali račun, tega zagotovo ne bo dosegel noben zakon. Pa naj bodo zagrožene kazni še tako visoke. Vsak pač gleda, da s tistim, kar zasluži, čim lažje preživi. Eni, in takih je v Sloveniji vsak dan več, pa brez tega sploh ne bi več zvezali meseca z mesecem. Zato bi se morali dela na črno lotiti drugače, bolj življenjsko!
PIZZKKMA ISTGRILL
PrU M***»?"
Kersnikova 13, Velenje
Tel.: 03/ 897 17 02, GSM: 040/ 843 888
pon. - čet 8.00 - 23.00. pet., sob.: 8.00 - 01.00 nad. 11.00-22.00
www.dimato.si
www.velenje.com/dimato
amopostrežni bife
(od pon. do pet. od 9. ure do 14. ure) Velika izbira jedi
samo 4.90 EVR
NEDELJSKA KOSILA
Samopostrežba kosil (od 12. ure do 15. ure) Sprejemamo rezervacije
samo 6.90 EVR
■
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

31. marca 2011
lokalne novice
Golte naj smučišče 2010/2011
Mozirje, 28. marca - Zimsko-letni turistični center Golte je na 20. izboru za naj smučišče, ki ga pripravljata uredništvo oddaje Dobro jutro Slovenija in podjetja Alpe Adria Media Marketing, osvojilo 1. mesto v kategoriji srednje velikih smučarskih centrov.
Izbor za Naj smučišče 2010/2011 je v jubilejni 20. sezoni potekal dobre tri mesece, smučarski centri pa so v njem prejeli bistveno več glasov kot prejšnja leta: smučarji in smučarke so za 87 smučišč oddali rekordnih 45.000 glasov, kar je več kot dvakrat toliko kot v preteklih sezonah. Za Golte pomeni to priznanje dodaten polet za prihodnje zimske sezone in tudi obvezo o ohranitvi, nadgradnji kvalitete smučišč ter ostalih storitev.
Vsekakor je k osvojenem prvemu mestu prispeval tudi na novo zgrajen hotel s štirimi zvezdicami, ki poleg smučarskih užitkov obiskovalcem ponuja tudi gastronomskoter wellness razvajanje.
■
Župan zahteva pojasnila
Velenje, 23. marca - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je na direktorja Zdravstvenega doma Velenje Jožeta Zupančiča naslovil pismo, v katerem pričakuje pojasnila o tem, ali je reševalna služba v Velenju ustrezno organizirana ter kakšni ukrepi so potrebni, da bi odpravili morebitne nepravilnosti. Tako se je odzval na trditve, da je s sedanjo prakso izvajanja reševalne službe v Velenju ogrožena varnost pacientov oziroma uporabnikov zdravstvenih storitev.
■	mkp
Koliko novincev bo v Vrtcu Šoštanj?
Šoštanj - Od 4. do 15. aprila bo v Vrtcu Šoštanj potekal vpis novincev. Trenutno je vanj v sedmih enotah (pet jih je v Šoštanju, ena v Topolšici in ena v Gabrkah) vključenih 373 otrok v 22 skupinah. To je največ v zgodovini Vrtca Šoštanj. V marcu je ponovno odprl vrata oddelek v enoti Bibica.
■	mkp
50 raziskovanih nalog
Velenje - Prve tri dni tega tedna so v prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra na Starem jašku v Velenju avtorji raziskovalnih nalog letošnjega gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline predstavljali svoje izdelke. Na razpis 28. gibanja je prispelo 50 nalog, od tega so jih 29 izdelali osnovnošolci, 21 pa srednješolci. Osnovnošolcem je pomagalo pri delu 30 mentorjev, dijakom srednjih šol pa 23. Naloge bo sedaj strokovno ocenilo 38 recenzentov.
Zaključna svečanost, na kateri bodo podelili priznanja avtorjem nagrajenih nalog, bo 14. aprila.
_ntp
Ura za Zemljo tudi v Šoštanju
Šoštanj, 26. marca - Občina Šoštanj se je v soboto od 20.30 do 21.30 vključila v projekt Ura za Zemljo. Na petih lokacijah v mestu so ugasnili javno razsvetljavo.
Za sodelovanje so se odločili na pobudo osnovne šole Frankolovo, ki skupaj s Poslovno-komercialno šolo Celje sodeluje v projektu European Schools for a living planet in projektu Earth Hour. Gre za globalno pobudo proti podnebnim spremembam, ki jo je leta 2007 pričela organizacija World Wildlife Fundation. Sprva je sodelovalo zgolj mesto Sydney, v letu 2010 pa že več kot 4.500 mest v 128 državah. V nekaj letih je ta projekt iz lokalnega prerasel v globalni dogodek, ki ga s simbolno gesto podpira vedno več ljudi.
■ mkp
Celjska bolnica z začasnima direktorjema
Celje - Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je na seji prejšnji teden obravnaval vlogi, prispeli na razpis za prosto mesto direktorja in strokovnega direktorja bolnišnice. Za direktorsko mesto se je prijavil dosedanji prvi mož bolnišnice Marjan Ferjanc, na mesto strokovnega direktorja pa Ratko Komadina, ki je to dolžnost opravljal pred mandatom Frančiške Škrabl Močnikove. Ta se na razpis ni prijavila.
Po predstavitvi programov omenjenih kandidatov so se na seji sveta zavoda odločili, da bodo imenovali le vršilce dolžnosti. Marjan Ferjanc je v.d-jevstvo za dobo največ enega leta sprejel, Ratko Komadina pa zavrnil. Zato so za vršilca dolžnosti strokovnega direktorja bolnišnice imenovali asistenta Dragana Kovačica, člana sveta zavoda in predstojnika Kardiološkega oddelka bolnišnice. To dolžnost bo opravljal do izbire kandidata, izbranega na ponovnem razpisu. Tega bodo objavili v teh dneh.
_ntp
Da bo Vinska Gora čista
Velenje - V svetu Krajevne skupnosti Vinska Gora so se na pobudo Planinskega društva odločili, da organizirajo čistilno akcijo. V njej bodo sodelovala društva in krajani, saj želijo kraj čim bolj očistiti.
Čistilna akcija bo potekala to soboto, 2. aprila, vse, ki so pripravljeni pomagati, pa vabijo pred Večnamenski dom ob 8. uri. Ob zelo slabem vremenu bodo akcijo prestavili za teden dni. Ko bo delo končano, bodo pri Večnamenskem domu pripravili srečanje z zakusko.
■
Ob svetovnem dnevu voda
Za izboljšanje oskrbe z vodo bodo v naslednjih letih v Šaleški dolini vložili veliko sredstev - Posebna skrb šaleškim jezerom
Velenje, 22. februar - Prejšnji teden je svet zaznamoval dan voda. Ta poudarja pomen vode kot naravnega vira, s katerim je potrebno varčno ravnati. Voda je nujno potrebna za preživetje vseh živih organizmov, kakovost voda pa pomembno vpliva na kakovost življenja ljudi. Tega se zavedajo tudi v Mestni občini Velenje, kjer nenehno iščejo načine, kako bi kakovost
voda še izboljšali in seveda prav vsem prebivalcem omogočili zanesljivo oskrbo s kakovostno pitno vodo.
Dolgoletna prizadevanja so omogočila izboljšano oskrbo s pitno vodo. Skupaj z občinama Šmartno ob Paki in Šoštanj ter Komunalnim podjetjem Velenje, d. o. o., so za projekt ''Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini'' uspešno pri-
dobili nepovratna sredstva Kohezij-skega sklada Evropske unije in države v skupni vrednosti 41,4 milijona evrov. V sklopu projekta načrtujejo gradnjo treh čistilnih naprav za pitno vodo, vzpostavitev daljinskega nadzora vodovodnega sistema in gradnjo 43,5 kilometra vodovodnega omrežja.
MO Velenje je lani podpisala Sporazum o sodelovanju v projek-
tu »Šaleška jezera - vodni vir in razvojni izziv Šaleške doline«. Partnerji pri projektu so Občina Šoštanj, Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje. Partnerji bodo skupaj za projekt v letu 2011 namenili 40.770 evrov, v lanskem letu pa je bilo za projekt namenjenih 80 tisoč evrov. Šaleška jezera so pomembna razvojna priložnost Šaleške doline zlasti z vidika razvoja turizma in rekreacije ter z vidika rabe vode v elektroenergetske namene. Končni cilj projekta je pridobiti konkretne predloge, kako izboljšati kakovost voda Velenjskega, Škalskega in Družmirskega jezera ter opredeliti primerno dolgoročno rabo jezer v rekreacijske, turistične in gospodarske namene. ■
Kri darovala tudi uprava
Šoštanj, 23. marca - V sredo je v Ravnah pri Šoštanju potekala krvodajalska akcija, ki sta jo organizirala Območja organizacija RK Velenje in Krajevna organizacija RK Ravne. Organizator teh akcij v Ravnah Jože Jančič je bil z udeležbo zadovoljen. Udeležilo se je je kar 88 krvodajalcev, med njimi del uprave Občine Šoštanj, tudi župan in poslanec Darko Menih, ki redno daruje kri. Jančič je napovedal, da bo naslednja krvodajalska akcija oktobra, in dodal, da je treba ljudi še spodbujati k darovanju krvi. Krvodajalskih akcij, kot opaža, se udeležujejo »standardni« krvodajalci, želel pa bi si, da pridejo tudi novi, predvsem mladi ljudje.	■
Župan in poslanec Darko Menih redno daruje kri.
Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o malem delu?
Na podlagi zahteve več kot 40.000 volilcev je Državni zbor za 10. april razpisal zakonodajni referendum o Zakonu o malem delu. Vprašanje, o katerem bodo na referendumu odločali volil-ci, se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o malem delu?
Podpise za referendum je začela zbirati Študentska organizacija Slovenije, podprli so jo sindikati.
Glasovanje o Zakonu o malem delu bo potekalo na voliščih, ki bodo odprta med 7. in 19. uro, predčasno glasovanje pa bo na posebnih voliščih na sedežih okrajnih volilnih komisij (upravnih enotah) potekalo v torek, sredo in četrtek, 5., 6. in 7. aprila. Tu lahko volilci vložijo tudi zahteve za posebne oblike glasovanja, za glasovanje po pošti iz Slovenije (do danes, 31. marca), glasovanje na domu, glasovanje na volišču zunaj svojega okraja in glasovanje na volišču, dostopnem za invalide (do 7. aprila).
■ mkp
Kaj bodo rekli trije modreci
Bo jutri vse res - Koristno nategovanje -Celjani dvakrat izpadli iz EPK - Savinjske kanalizacijske težave »po Vegradu«
Ce še držijo napovedi, naj bi se jutri sestali trije veliki, ki s svojimi ekipami odločajo o usodi trase hitre ceste3. razvojne osi med Velenjem in Šentrupertom. Sestali naj se ne bi le v Ljubljani in še enkrat položili na mizo vse argumente, ki govorijo v prid tej trasi, pa tudi tiste, ki tehtnico nagibajo v smer Velenje - Arja vas, odšli naj bi tudi na lice mesta. Dan za odločanje seveda ni najprimernejši. 1. april je, pa še petek po vrhu. Nekateri pravijo, da je bilo o tej trasi izrečenih že toliko norčij, da bi se jutri kljub »prazniku norcev« morali pogovarjati resno. Ne ravno smrtno resno, čeprav, kot pravijo, vrag je zdaj vzel šalo in čas je za resno odločitev. Zmanjkuje namreč potrpljenja in časa. Vtem primeru čas ni le denar, čas pomeni tudi razvoj. Ne le primera Gorenja in BSHHišnih aparatov, še mnogi drugi kažejo, da bo brez hitre ceste razvoj hitro odtekel drugam. Seveda je žalostno, da se o tako pomembni zadevi ne morejo niti sporazumeti ljudje v prizadetem okolju. Morda so tudi nekateri pri potrebi po pogovorih med Velenjem (Sašo) in Celjem pozabili na čas in se za usklajevanje mnenj odločili (pre)pozno.
Mnogi pravijo, da je pri tej zadevi - umeščanju trase, prišlo tudi do mnogega nepotrebnega nategovanja. Med različno zainteresirano javnostjo, pogosto po obrabljenem reku, da seveda nimajo nič proti trasi, če bo le dovolj oddaljena od njihovega dvorišča. O nategovanju druge vrste pa govorijo ta čas na naših največjih smučarskih centrih. Nategovanju sezone. Na Golteh in na Rogli. Ce zadnje vreme ni »zmočilo« načrtov, so si na našem najbližjem centru »zatrasirali« sezono smučanja kar tja do velike noči. Celo na Rogli so malo bolj skromni in naj bi jo končali sredi aprila. Na nižje ležečih smučiščih pa so sezono že zaključili. Tudi na Celjski koči, ki se skupaj z Goltmi ponaša s
priznanjem za lepo urejeno smučišče. Ceprav sezone povsod še ni konec, jo počasi že ocenjujejo. Najboljša povsod ni bila. Letos jo je razen vremena krojila še politika. Odločitev šolskega ministra, da bo slovenska mladež imela počitnice v enotnem času. Pa mnogi zagotavljajo, da je zaradi tega veliko smučarjev iskalo primerne bele poljane v tujini. Tudi na našem območju je bilo zadnji čas aktualno vprašanje, ali se bo tudi v katerem od našim mest odvijal EPK. Ne EPK kot Evropska prestolnica kulture, saj vemo, da bo ta praznik kulture v Velenju; gre za športni EPK - Evropsko prvenstvo v košarki. Ob začetku so celo v Velenju nekateripomišljali, da bi lahko bile tekme tudi tu. Dobili bi lahko kaj novcev za novo športno dvorano ob jezeru. Bolj realno so nekateri pričakovali, da bodo tekme evropskega košarkarskega prvenstva v Celju, saj imajo tam, razen nove ljubljanske dvorane Stožice, edini primerno dvorano. Pa Celjani v projekt niti niso resno zagrizli, saj so se prestrašili visokega zneska, ki bi ga po razrezu košarkarske zveze morali samo vložiti. Razen tega imajo v Celju prav v času, ko bi bile tekme, svoj znameniti mednarodni obrtni sejem. In če že morajo biti bitko z Ljubljano, da jim ga ne spelje, se mu ne morejo kar tako odpovedati zaradi košarke. Tako bo (verjetno) Celje ob kar dva EPK-aja. Pri kulturnem so izpadli, v športnega pa ne gredo za vsako ceno. O ceni in še čem pa še vedno razmišljajo v Spodnji Savinjski dolini. V občinah Žalec, Braslovče, Polzela in Prebold še ne vedo natančno, kakšno ceno bodo plačali zaradi finančnega zloma Vegrada. Ta bi namreč moral na območju teh občin zgraditi kanalizacijo, pa del ni končal. Kot tudi ne drugi »nesrečnež«, Cestno podjetje Maribor. Zdaj iščejo novega izvajalca. Vse naše gradbeništvo še ni propadlo, saj so se na razpis prijavila kar štiri podjetja. Upajo, da bodo zdaj pri izbiri imeli več sreče.
Pa še o malo drugačni sreči. Ceprav vsi niso verjeli v uspeh, se je poroka med zreškim Cometom in Swatyjem iz Maribora dobro iztekla. Skupaj so še uspešnejši in prav pred dnevi so v Zrečah povili 100-milijonto rezalno ploščo.
■ k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti).
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

DOGODKI
Brez vladnih ukrepov bo težko dvigniti dodano vrednost
Na skupščini Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice zastavili program, s katerim bodo skušali podjetjem pomagati pri njihovih razvojnih ambicijah
Mira Zakošek
Predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer je na skupščini najprej opozorila na slabo gospodarsko okolje, ki ga povzroča vlada, ki ni dosledna pri zagotavljanju pravne države. »Pravičnost Slovenci visoko cenijo, zato jih takšne stvari, kot so bile visoke odpravnine največje slovenske banke, razburjajo,« je dejala in dodala, da ravno ta banka ni dober
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica mora biti dober servis gospodarstva, so poudarili na skupščini.
servis gospodarstva. Od vlade pričakuje tudi, da bo začela odpirati vprašanje javnega sektorja, ki kljub krizi prav nič ne varčuje in se še naprej ohranja zatečeno stanje. Mirko Strašek (KLS Ljubno) je ob tem pripomnil, da morajo v podjetjih razmišljati povsem drugače, vedno
znova in znova, koliko bodo s posameznim poslom ustvarili dodane vrednosti. In to bi moralo biti v ospredju prav na vseh področjih. Slovenija bi morala namreč kar podvojiti dodano vrednost, režijo pa zmanjšati vsaj za 30 odstotkov.
Na skupščini so ocenili, da je bi-
la tukajšnja zbornica dober servis gospodarstvu, v prihodnje pa bodo pripravili še več aktivnosti za mala in srednja podjetja. V ospredje postavljajo inovacije, tudi letos bodo nagradili najuspešnejše. Pripravili bodo konferenco o kakovosti in varovanju okolja, razvojno konferen-
co Saša regije, razvojno konferenco lesarjev in posvet z delodajalci ter seveda številne izobraževalne oblike. Njihovi člani pa lahko seveda dobijo tudi vse brezplačne nasvete Info pike.
Svojo dejavnost financirajo iz članarine, ki je lani zaradi stečaja Ve-
grada in še nekaterih drugih upadla. Kljub temu so se odločili, da je ne bodo povečali, še naprej jo bodo pobirali v višini 0,06 odstotka od višine bruto plač, izplačanih v letu 2006.
■
Gorenje in BSH grozita z odhodom
Slaba cestna povezava je postala največja težava tukajšnjega gospodarstva - Na to znova opozarja Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, ki nikakor ni zadovoljna, ker se začetek gradnje vse bolj odmika
Mira Zakošek
Še posebej opozarjata na nemogočo cestno povezavo obe najuspešnejši in največji podjetji regije, Gorenje Velenje in BSH Hišni aparati iz Nazarij, ki sta tudi največja izvoznika. Ne izključujeta možnosti, da bi svoje nadaljnje razvojne ambicije zaradi tega prenesla kam drugam.
Na to so na novinarski konferenci opozorili predsednica zbornice dr. Cvetka Tinauer, direktor zbornice Franci Kotnik, član uprave Gorenja Drago Bahun in Anton Ploštajner iz BSH Hišni aparati. Nikakor ne morejo razumeti, da se razprava o umestitvi te ceste vleče tako dolgo in da so se zdaj našli drugi (Celjani), ki načrtovani trasi nasprotujejo. Celjska gospodarska zbornica se je namreč zavzela za traso Velenje--Arja vas, s čimer pa nikakor ne bi razrešili želja celotnega gospodarstva Savinjsko-šaleške regije. Zgornja Savinjska dolina bi tako ostala še naprej v obrobju, s čimer bi bile seveda še naprej okrnjene tudi njene priložnosti za turistični razvoj.
Predsednica zbornice dr. Cvetka Tinauer je zato pozvala vodstvo Regionalne gospodarske zbornice
Celje, da se soočijo z argumenti, ob tem pa menila, da tukajšnjemu okolju nikakor ne bi smeli jemati pravice, da se odloči za najbolj sprejemljivo varianto. Ob tem je poudarila veliko gospodarsko moč tega okolja, ki zaposluje več kot 18 tisoč delavcev, od tega kar 11 tisoč v predelovalni industriji, ki ustvari polovico dodane vrednosti regije. In ravno ta industrija je odvisna od ustreznejše cestne povezave. Menila je tudi, da se zaradi slabe cestne povezave tako malo študentov (kar 14 000 jih ima regija) vrne v to oko-
lje, le okoli tisoč. »Nedopustno je, da ne bi prisluhnili gospodarstvu, ki daje kruh ljudem v tej regiji. Če ne bo ustreznih prometnih povezav, se
V BSH so proizvodnjo in število zaposlenih v zadnjih petih letih podvojili, podvojile' pa so se tudi prometne težave
bojim preselitve proizvodnih zmogljivosti iz regije na druge lokacije. Želimo si, da bi gospodarski interesi dobili ustrezno veljavo,« je med drugim dejala Cvetka Tinauer.
Drago Bahun iz Gorenja je po-
udaril pomen večje povezanosti Gorenja z osrednjo Slovenijo, brez tega si nadaljnjega razvoja na tukajšnji lokaciji tudi ne znajo predstavljati. »Če tega vprašanja ne rešimo, bo Gorenje najbrž svoj razvoj iskalo na drugih lokacijah zunaj Savinj-sko-šaleške regije. Velikost težave je ponazoril s podatkom, da iz Gorenja odpelje oziroma pripelje dnev-no150 tovornjakov, kar pomeni, da odpelje oziroma pripelje tovornik na vsaki dve minuti in pol, ob konicah pa še pogosteje. Skupaj je imelo lani Gorenje 12 000 kamionskih
prevozov, poleg tega pa se 7000 zaposlenih na lokaciji v Velenju pripelje v službo z 2500 avtomobili in številnimi avtobusi. In takšnega prometa obstoječa cesta že dolgo ne zdrži. To vemo vsi, ki se vozimo po njej, ki radi rečemo, da potrebujemo za 17 km od Velenja do Arje vasi skoraj toliko kot za nadaljnjih 65 do Ljubljene. Mačehovski odnos do tega vprašanja je Bahun označil tudi za neprijazen odnos države do odpiranja novih delovnih mest.
Anton Ploštajner iz BSH Hišni aparati Nazarje je dejal, da na lokaciji v Nazarjah sploh nimajo urejene infrastrukture. Od leta 2006 je družba proizvodnjo vrednostno podvojila, imajo čez 1200 zaposlenih, država pa v tem obdobju ni naredila nič za infrastrukturo v Savinj-
sko-šaleški regiji. Zaradi slabe prometne povezave imajo v BSH težave tudi s pridobitvijo potrebnega strokovnega kadra, ki so od drugod po obstoječi cesti ni pripravljen vo-
Gospodarska zbornica si pred težavami gospodarstva ne bo zatiskala oči
ziti. Glede na to, da so povsem odvisni od cestnih povezav, saj v Zgornji Savinjski dolini ni železnice, bodo tudi oni prisiljeni iskati nove proizvodne lokacije. Iz omenjenih razlogov so svojo službo marketinga že preselili, na preselitev pa čaka tudi že njihov razvojni oddelek.
Aktivnosti za čimprejšnjo razgrnitev trase hitre ceste od Velenja do Šentruperta, ki jo podpira tukajšnje okolje, je torej treba pospešiti. Razprave se vlečejo kot jare kače, težave gospodarstva pa so zaradi tega vse večje. In čeprav politika lahko čaka, gospodarstvo ne more!
■
Samo iz Gorenja odpelje oziroma pripelje tovornjak vsaki dve minuti in pol.
Vlada je premalo učinkovita
Predsednik gospodarske zbornice Slovenije mag. Stojan Bider upa, da jim bo vlada vendarle prisluhnila
Skupščine Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice se je udeležil tudi predsednik GZS mag. Stojan Binder, ki je med drugim dejal, da niso zadovoljni z ukrepi vlade. Po njihovem mnenju je premalo učinkovita in premalo uspešna. Preveč se usmerja v socialne projekte, na razvoj in gospodarstvo pa pozablja. »Zato pričakujemo, da bodo vsaj v zadnjem delu vladanja poskrbeli za tiste ukrepe, ki bodo bistveno izboljšali pogoje za gospodarjenje,« pravi. Binder je podprl tudi oba osrednja projekta tukajšnjega okolja, izgradnjo tretje razvojne osi in ob tem poudaril, da je ta cesta temeljnega pomena za razvoj regije. Poziva vse odgovorne, da strnejo moči in pripomorejo, da se trasa čim hitreje umesti v prostor in se tudi čim prej zgradi. Zavedati se je treba, da gospodarstvo mora ohraniti konkurenčnost, s tako slabo cestno povezavo pa mu to vse težje uspeva.
Kot elektroenergetik dobro pozna slovenski energetski sistem in prepričan je, da je šesti blok termoelektrarne Šoštanj nujno potreben, saj si slovenske energetike brez tolikšne zmogljivosti, kot je je zdaj v Šoštanju, ne zna predstavljati. Nikakor ne more razumeti dogajanja v zvezi s to inve-sticijeo, ki ima zdaj že vsa potrebna dovoljenja, še vedno pa nima »soglasja« vlade in poroštva države. »Vse to se mi zdi nenormalno in zelo čudno, logično bi bilo, da bi odprta vprašanja razčistili, preden je gradnja stekla,« pravi.
In kako vidi letošnje leto?
»Upali smo, da smo dno dosegli že lani, pa ni tako. Mislim, da bo doseženo letos. Izvozno usmerjeno gospodarstvo se namreč pobira, naročil imajo dovolj in tudi z likvidnostjo nimajo težav. Na drugi strani pa imajo podjetja, ki poslujejo v Sloveniji, izjemne težave. Moram reči, da tudi zadnja zakonodaja, ki naj bi izboljšala likvidnost, ne bo pomagala razrešiti prav nobenih vprašanj.«
■
juijijiljuuj>
IJ^J^uiiiiotti
Mag. Stojan Bider: »Gospodarstvo na boljšo cestno povezavo ne bo moglo več dolgo čakati.«
"»«t AS	31. marca 2011
Iz občine Šmartno ob Paki
Da bodo tudi otroci imeli kaj videti
V Mozirskem gaju letos od 20 do 30 novih vrst tulipanov -Pozornost tudi obnovi nekaterih objektov v gaju - Razstava buč hkrati tudi državno tekmovanje za najtežjo bučo
Tatjana Podgoršek
Pred dobrimi tridesetimi leti je bil desni breg Savinje na obrobju Mozirja zaraščen z gostim grmičevjem, med katerim so se bohotila divja odlagališča odpadkov. Po zaslugi podjetnih domačinov, predvsem vrtnarja Jožeta Skornška in njegovih somišljenikov, se danes tu na 7 hektarjev veliki površini razprostira idiličen park cvetja in etnoloških objektov. Ko zacveti še več kot dvesto tisoč tulipanov in še enkrat toliko sadik preostalega spomladanskega cvetja oziroma milijone cvetov, ljubiteljev narave v parku ne manjka. Tudi letos bo cvetlična oaza sprostitve, ki jo je v teh letih obiskalo že več kot 1,5 milijona obiskovalcev, odprta od sredine prihodnjega meseca.
Božo Plesec iz Ekološko-hortikul-turnega društva, ki bdi nad parkom cvetja, je povedal, da ko bo sonce sijalo dalj časa, bo mozirski gaj zacvetel v vsem svojem sijaju in bo prava paša za oči. Mavrico barv bo tokrat dopolnilo še od 20 do 30 novih vrst tulipanov, ki bodo krasili gredice v parku. Sami so seveda najbolj ponosni na gredico, posajeno s tulipanom Mozirski gaj, ki raste le v tem parku. »Vso kvoto, ki jo je bilo možno zakupiti na Nizozemskem, kjer so omenjeno vrsto tulipana vzgojili, smo lani odkupili.«
Poseben značaj dajejo parku tudi
etnografski objekti: kmečka hiša, kovačija, slovenski kozolec, čebelnjak, preužitkarska hiša, žaga ve-necijanka, mlin, kašča, kapelica sv. Valentina in Krančeva hiša. Nekatere med njimi nameravajo letos obnoviti. V zadnjih letih so uredili več tematskih vrtov: japonski vrt, vrt dišavnic, zdravilnih zelišč in skalnjak z alpskim cvetjem. Tudi tovrstno »ponudbo« nameravajo še obogatiti.
Po zagotovilih Boža Plesca ostajajo zvesti tradicionalnim prireditvam. Letos načrtujejo tri razstave: poleg razstave tulipanov med prvomajskimi prazniki še avgusta razstavo cvetja ter razstavo buč, ki jo bodo letos dopolnili še z državnim tekmovanjem za najtežjo bučo. Prepričan je, da bodo ponudili obiskovalcem kar nekaj še posebej zanimivih primerkov tega sadeža. Med njimi tudi do 400 kilogramov težko bučo.
»7 hektarjev velika površina je povsem obdelana, zato si prizadevamo pridobiti še dodatna zemljišča in na njih poskrbeti za ponudbo, ki bo še popestrila dogajanje v parku cvetja. Poseben poudarek bomo v prihodnje namenili otrokom, da bodo tudi ti imeli kaj videti. Idej nam ne manjka. Že pri prvi letošnji razstavi bomo pripravili kakšno zanje zanimivo atrakcijo, da bodo imele družine še en razlog več za ogled Mozirskega gaja. Ob tem seveda
ne bomo zanemarili osnovnega poslanstva gaja - hortikulturno ozave-ščanje obiskovalcev. Ti so doslej že lahko prenesli na svoj balkon ali v vrt kakšno našo idejo.«
Z lanskim obiskom upravljalci parka niso najbolj zadovoljni. Bil je namreč slabši od predhodnega leta. Razloge pripisujejo slabemu vremenu in posledicam gospodarske krize.
■
REKLI SD ...
Božo Plesec glede primerjave Mozirskega gaja z Volčjim potokom: »Mozirski gaj se ne more primerjati z njim. Volčji potok je več kot 200 let star botanični vrt in je pod spomeniškim varstvom. Takratni direktor slednjega Miha Ogo-revc - človek, ki je narisal naš gaj, je dejal, da je mozirski park cvetja otrok Volčjega potoka. Med sabo se ne dopolnjujeta, ker je mozirski park cvetja, park slovenskih vrtnarjev. To tudi ostaja. Vsekakor pa upravljalci Volčjega potoka vedo, da ljudi privabljajo barve, zato si tudi oni prozadevajo za tako smeri.«
Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka
Na zadnji seji občinskega sveta je svetnica Mateja Ažman (SLS) ob obravnavi letošnjega občinskega proračuna predlagala, da bi lokalna skupnost namenila ob rojstvu otroka višjo enkratno denarno pomoč, kot je trenutna, in sicer namesto dosedanjih 100 evrov 150 evrov. Za vsakega nadaljnjega otroka v družini pa naj bi iz občinskega proračuna namenili 200 evrov. Po njenem prepričanju se mlade družine ne odločajo za povečanje ali ustvarjanje družine zaradi finančnih težav in bi morala lokalna skupnost aktivno družinsko politiko spodbujati tudi s finančnimi ukrepi.
Njenega amandmaja svetniki niso sprejeli. V razpravi so poudarili, da občina izvaja aktivno družinsko politiko tudi z zagotavljanjem vključevanja otrok v dejavnost vrtca, s stanovanjsko politiko, prizadeva si za večjo varnost otrok, za kakovostne pogoje bivanja in podobno.
Lani se je v občini rodilo 36 otrok, v letošnjem občinskem proračunu pa je za enkratno denarno pomoč ob rojstvu predvidenih 3500 evrov.
Nov pravilnik
Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki sprejeli nov Pravilnik o plačah in plačilih občinskih funkcionarjev, nagradah članov občinske-
ga sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Po zagotovilih občinske pravnice Darje Grudnik so s tem uskladili določbe pravilnika z veljavnim Zakonom o lokalni samoupravi.
Novost v pravilniku so predvsem določbe glede višine sejnine občinskim svetnikom in predsednika nadzornega odbora za udeležbo na seji občinskega sveta. Ta je od dosedanje višja za 20 odstotkov ali za 5 evrov.
Dodane so tudi nagrade za predsednike in člane stalnih odborov in komisij, ki jih imenuje občinski svet kot svoja delovna telesa. Gre za sejnine za udeležbo na seji stalnega odbora ali komisije. Do sedaj so predsedniki in člani teh
opravljali svoje delo povsem ljubiteljsko.
Opozorila so zalegla
V okviru aktivnosti programa prometne varnosti v lokalni skupnosti preverjajo tudi, kako upoštevajo priporočila za večjo varnost starši otrok, vključenih v tamkajšnji vrtec.
Nedavna analiza je pokazala, da so opozorila zalegla. Od 82 pripeljanih otrok sta bila namreč le 2 otroka nepripeta (ali 2 odstotka). Lani je bilo takih kar 24 odstotkov, leta 2009 26, pred tremi leti pa 31 odstotkov pripeljanih otrok.
■ tp
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tfel.: 03 898 49 70, w
sluJar
/p -o^ Prodaja, servis, rezervni deli!
VELIKA IZBIRA VRTNEGA ORODJA
-	motika
-	lopata prekopna - "štiharica"
-	vile prekopne
-	grablje kovinske
PREK0PALNIK TEX 500/BS SADIKE
solata, zelje, peteršilj, jagode...
VELIKA IZBIRA
-	semenskega krompirja (maris bard, desiree, romano...)
-	semena vrtnin, cvetlic in zelišč
-	čebulice (begonije, dalije, lilije, gladiole...)
10,80 € 14,20€ 17,80 € 8,50 €
380,00 € UGODNO!
že od 0,72 €/kg že od 0,75 € že od 1,50 €
Z vami in za vas!
Z blokom 6 za nadaljnji razvoj TEŠ, čistejše okolje, energetsko neodvisnost Slovenije in proizvodnjo
■ U m ■ W	■■	■	■	■	w	■*MU
električne energije na varen in konkurenčen način
Pretežna dejavnost Termoelektrarne Šoštanj, ki zaposluje cca. 500 ljudi, je proizvodnja električne in toplotne energije. Z inštalirano močjo 779 MW proizvedemo povprečno tretjino energije v državi, v kriznih obdobjih pa pokrivamo preko polovice porabe. Povprečna letna proizvodnja električne energije se giblje med 3.500 in 3.800 GWh. Povprečna letna proizvodnja toplotne energije, za daljinsko ogrevanje Šaleške doline, znaša 400 - 450 GWh. Poleg tega TEŠ skrbi tudi za sistemske storitve (primarna regulacija, sekundarna regulacija, rotirajoča rezerva...) in ker se življenjska doba obstoječih blokov TEŠ 1-5 že izteka, saj so že dotrajani, neekonomični, tehnološko zastareli in okoljsko manj ustrezni (po letu 2016 pa okoljsko neustrezni), bomo zgradili nadomestni 600 MW blok 6, ki bo zagotovil proizvodnjo električne in toplotne energije v obsegu obstoječe, poleg tega pa bo izvajal tudi vse navedene sistemske storitve.
Glavni dolgoročni cilj TEŠ je izgradnja nadomestnega bloka 6 in v zvezi s tem je povezan tudi nadaljnji razvoj TEŠ v prihodnjih letih ter ohranitev delovnih mest v TEŠ, Premogovniku Velenje in v povezanih dejavnostih. Z blokom 6 bomo lahko tudi v prihodnje zagotavljali proizvodnjo električne in toplotne energije na zanesljiv, varen in konkurenčen način ter zagotavljali energetsko neodvisnost Slovenije.
Tehnološko, energetsko in ekološko visoko učinkovit blok 6 bo za proizvodnjo enake količine električne energije, kot jo proizvedejo obstoječi bloki TEŠ, porabil do 1.000.000 ton (30%) manj premoga na leto, zmanjšali pa se bodo tudi izpusti CO2, in sicer do 1.200.000 ton (35%) na leto. To zmanjšanje CO2 predstavlja približno 8% vseh toplogrednih emisij Slovenije. Blok 6 v primerjavi z obnovljenima blokoma pomeni tudi manjše emisije žveplovih oksidov in dušikovih oksidov.
Izgradnja bloka 6 bo omogočala TEŠ ekonomično poslovanje, v prihodnje pa vlaganje v nove tehnologije in v iskanje novih načinov proizvodnje z različnimi viri energije.
»V okolje Šaleške doline smo »vpeti« že vse od leta 1956, trudimo se, da z lokalno skupnostjo delamo z roki v roki in se iz dneva v dan prizadevamo za še večje sožitje podjetja in okolja z različnimi družbeno odgovornimi aktivnostmi. Predvsem pa že vse od pričet-ka ekološke sanacije v 80. letih skrbimo za nenehne okoljske izboljšave, ki jih bomo še dodatno izboljšali prav z izgradnjo bloka 6«.
Pred kratkim smo z namenom, da vsak posameznik lahko kar se da hitro in pregledno pridobi najnovejše podatke o projektu Blok6, aktivirali tudi novo Facebook stran z naslovom InfoBlok 6 TEŠ, ki jo najdete na povezavi: http://www.facebook.com/update_security_info.php?wizard=1#!/Infoblok6.
Na tej strani lahko najdete najnovejše informacije, članke, gradiva in video posnetke v zvezi z blokom 6. Skupini InfoBlok6 se lahko pridružite kot aktivni član in na strani sodelujete s svojimi komentarji in predlogi ter na svoj Facebook profil dobivate najnovejša obvestila.

DOGODKI
HSE in TEŠ soočila pristaše in nasprotnike šestke
Na okrogli mizi »Nadomestni blok 6 - potešite svojo radovednost« so predstavniki HSE in TEŠ predstavili argumente za gradnjo šestega bloka TEŠ - Prisluhnili tudi tistim, ki so proti
Mira Zakošek
Skupina HSE in Termoelektrarna Šoštanj sta pripravila okroglo mizo z naslovom »Nadomestni blok 6 -potešite svojo radovednost«. Nanjo so povabili številne goste, tudi tiste, ki so v slovenski javnosti najbolj proti tej naložbi.
Ta delovni dogodek je tudi začetek praznovanj ob letošnji desetletnici HSE. Ocenjujejo, da je bilo to uspešno obdobje, v katerem so uresničili številne pomembne nacionalne energetske projekte. Eden takšnih pa je seveda tudi šesti blok.
Zbranim ga je predstavil direk-
tor Termoelektrarne Šoštanj mag. Simon Tot, ki je posebej poudaril, da ne gre za novo, ampak nadomestno naložbo, ki bo zagotavljala varno, zanesljivo, ekonomično in okolju prijazno proizvodnjo električne energije. Ta blok bo namreč v celoti nadomestil proizvodnjo dosedanjih
petih blokov in še naprej zagotavljal Sloveniji od tretjine, ob konicah pa celo polovico potrebne elektrike.
Dosedanji bloki bi bili po letu 2016, ko bo začela v Evropi veljati nova okoljska zakonodaja, nesprejemljivi. Z novim bodo zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida za 35
odstotkov, za približno toliko pa tudi ostale emisije in prašne delce. Z boljšim izkoristkom bodo dosegli, da bodo za enako količino proizvedene elektrike pokurili 30 odstotkov manj premoga. Gradnjo bodo financirali s krediti, ki jih bodo odplačali do leta 2032. Pomembno
Okrogle mize so se udeležili najvidnejši slovenski energetiki in okoljevarstveniki.
je vsekakor tudi to, da računajo na domači energent, kar pomeni elektriko tudi ob morebitnih mednarodnih zapletih.
Direktor Tot je predstavil tudi argumente, da morebitna obnova četrtega in petega bloka ni sprejemljiva. Ob upoštevanju stroškov, povezanih s prekinitvijo že sklenjenih pogodb, bi namreč veljala kar milijardo evrov, ki jih ne bi imeli kje dobiti, saj evropska investicijska in razvojna banka projektov s premajhno učinkovitostjo nista pripravljeni financirati. Poleg tega bi v tem primeru dobili energetska projekta le za dvajsetletno obdobje in to le s 36-odstotnim izkoristkom. Zaradi obnove bi izpadla enoletna proizvodnja, pojavila bi se težave na Premogovniku, pa tudi HSE bi imel težave zaradi ohromljene tržne dejavnosti.
Direktor HSE mag. Matjaž Janežič je predstavil uspešne poslovne rezultate lanskega leta, ko so dosegli skoraj milijardo evrov prihodkov, dobrih 100 milijonov čistega poslovnega izida in dobrih 300 milijonov evrov dodane vrednosti. Sloveniji so zagotavljali kar 80 odstotkov energije. Rast pa načrtujejo tudi za letos, ko naj bi prihodki presegli milijardo, proizvedli pa
naj bi 7,7 TWH elektrike. Ob tem je tudi Janežič poudaril nujnost šestega bloka TEŠ, ki se bo finančno pokrival sam in torej ne bo financiran z davkoplačevalskim denarjem, izpolnjeval pa bo tudi vse kriterije ekonomske, energetske in okoljske učinkovitosti.
Seveda je bilo predstavljenih tudi mnogo nasprotnih mnenj, izrečenih pa tudi mnogi sprenevedanj, ki jim drugače tudi ni mogoče reči, saj mnogi, ki se v polemikah na to temo pogosto pojavljajo, še vedno »nimajo« vseh podatkov. Tako bi Mihael Tomšič, ki je bil nekoč celo minister za energetiko, iz Holdinga izločil nezdrave dele (mislil je na TEŠ, ki proizvaja predrago elektriko - pa zagotovo ve, kakšna je struktura samooskrbe). Mihael Se-kavčnik je podprl to gradnjo, prav tako tudi Mišo Alkalaj, ki se na drugi strani zavzema tudi za izgradnjo nuklearke. Odločno je šesti blok podprl tudi predstavnik ekoloških gibanj Karel Lipič. Proti pa sta bila, kot sta v javnosti že velikokrat povedala, tudi Gojko Stanič in Vili Kovačič. A so bili argumenti proti neprepričljivi.
■
Zadovoljni s številom prijav
Za zdaj več prijav od predvidenih prostih mest le športni oddelek programa gimnazije - Prenos prijav možen do 15. aprila
Tatjana Podgoršek
Sredi prejšnjega tedna se je iztekel rok za oddajo prijave za vpis v srednješolsko izobraževanje. Na Šolskem centru Velenje (ŠCV) so za šolsko leto 2011/2012 razpisali za novince 632 mest v 21 srednješolskih izobraževalnih programih.
Z vpisom so - po besedah Gabrijele Fidler, šolske svetovalne delavke na gimnaziji - večinoma zadovoljni, saj je število prijav večje od analize namer, ki so jo med osnovnošolci v Šaleški dolini opravili de-
cembra lani. Za vpis v programe ŠCV se je odločilo 67 odstotkov osnovnošolcev iz občin Velenje in Šoštanj.
Kot še pravi Fidleijeva, ugotavljajo, da je število prijav bolj enakomerno razporejeno med programi kot lansko leto, nekoliko manj prijav so prejeli za programe rudarstvo in geotehnologija, avtoserviser in za umetniško gimnazije - likovna smer. Precej večje zanimanje v primerjavi z lanskim pa je za športni oddelek programa gimnazije. Glede na število prijavljenih kan-
didatov bodo vpisali en nadnorma-tivni oddelek športnikov (22 dijakov), ostalim kandidatom za športni oddelek pa bodo predlagali vpis v splošni oddelek gimnazijskega programa.
Glede na zadnji dve leti beležijo manj prijav na Elektro-računalni-ški šoli, vendar so glede na demografske podatke zadovoljni. Tokrat se je za program elektrotehnik prijavilo nekoliko več učencev, se je pa zmanjšalo število prijav za program tehnik mehatronike. Podatki za programa elektrikar in tehnik
računalništva so primerljivi s prejšnjimi leti.
Na Šoli za storitvene dejavnosti se je v primerjavi z lanskih letom povečalo zanimanje za program ekonomski tehnik, v ostalih programih pa je število prijav približno enako. Na Rudarski in Strojni šoli je za spoznanje manjše zanimanje za vpis v rudarske poklice in program avtoserviser, v porastu pa je število prijav v program okoljevarstveni tehnik. V ostalih programih je število vpisanih primerljivo z lanskimi prijavami.
Natančnejše podatke o vpisu bo ministrstvo za šolstvo in šport objavilo na svojih spletnih straneh 4. aprila. Tega dne bomo na Radiu Velenje pripravili oddajo v živo. Začeli jo bomo ob 15. uri.
Rok za prenos prijave je 15. april. Do tega datuma lahko osnovnošolci spremenijo svojo vpisno željo in
Gorenje Gostinstvo, d.o.o. tttla fy^rhßtHtßttt
Odlična za:
-	poročni obred in praznovanjelporoke;
-	družinsko ali poslovno kosilo,^večerjo;
Komeu tea naj
prenesejo prijavo v drug program ali v enak program na drugo šolo. Po tem datumu prenos prijave ne bo več mogoč do zaključenih izbirnih postopkov v programe, bo omejitev vpisa.
fftio
Ut1
p
dpi"
mu
10S.6 »h, CELJE 107.0 VELENJE
P
MESTNA OBČINA
VELENJE
Mestna občina Velenje vabi na
JAVNO OBRAVNAVO
Osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje, ki bo
v sredo, 6. aprila 2011, ob 17. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje).
Prijazno vabljeni.
0
MESTNA OBČINA
VELENJE
objavlja
OBVESTILO
o zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 2011.
Obvestilo je objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si - V središču).
Pobude zbiramo do vključno ponedeljka, 9. maja 2011, do 12. ure.
■
GOSPODARSTVO
"»«t AS
31. marca 2011
■	g V ••	W	V	■	■ •	•
Letošnji načrti se bolj pogumni
BSH Hišni aparati Nazarje kompetenčni center v Evropi za proizvodnjo malih aparatov na motorni pogon za pripravo hrane in za pripravo kave ter toplih napotkov - Novi izdelki, novi ljudje, dodatni prostori - Dislocirana razvojna enota tudi v Ljubljani
Tatjana Podgoršek
Tovarna BSH Hišni aparati Nazarje z rezultati poslovanja v preteklem letu ostaja »lomilka« gospodarske krize. Ob koncu leta 2010 so namreč zabeležili več kot dvo-številčno rast prodaje (13-odstotno) in prihodkov v primerjavi z letom 2009, prav tako so na obeh področjih presegli plan za dvoštevilčni odstotek. Kot zatrjujejo vodilni, so izjemne številke dosegli s posodobitvijo proizvodnje, naložbami v višini več kot 10 milijonov evrov ter z zaposlitvijo novih ljudi, predvsem strokovnjakov s tehničnega področja. Decembra lani so predali na Prihovi svojemu namenu tudi nove prostore invalidskega podjetja
Letošnji proizvodni cilji so še bolj pogumni, ne toliko po količinski proizvodnji kot vrednostno. Ciljajo namreč na izdelke z višjo dodano vrednostjo. Za uresničitev zahtevnih načrtov nameravajo za naložbe nameniti še več kot lani (preko 11 milijonov evrov), od tega dobro polovico za nove izdelke (kavni aparati, Tassimo, mali kuhinjski aparati).
Ne po naključju, pravijo v tovarni. V razvojnih programih so predvideli obogatitev ponudbe na trgu z več novimi izdelki pri malih hišnih aparatih na motorni pogon ter razširitev in okrepitev kompetenc pri aparatih za pripravo kave in napitkov. S tem bodo svoj položaj znotraj skupine BSH in pri konkurenci okrepili. Postali naj bi edini kompe-
tenčni center za proizvodnjo malih aparatov na motorni pogon za pripravo hrane ter aparatov za pripravo kave in toplih napitkov v Evropi. Izdelke obeh skupin so namreč razvili in izdelali v Nazarjah.
Razvoj in proizvodnja izdelkov z višjo dodano vrednostjo zahtevata temu primerno prestrukturiranje proizvodnje, spremljajočih služb ter
Lani je tovarna proizvedla več kot 6,5 milijona aparatov ali za blizu milijon več kot leta 2009 in za 15 odstotkov več od načrtov.
Lani so na Prihovi svojemu namenu predali nove proizvodne prostore invalidskega podjetja.
nove sodelavce. V zadnjih treh letih so število slednjih povečali za 450 (med njimi več kot 80 strokovnjakov s tehničnega področja). Danes BSH Hišni aparati Nazarje zaposlujejo že preko 1100 delavcev. Letos naj bi na novo zaposlili vsaj še 40 ljudi, predvsem za potrebe razvoja, tehnologije, prodaje in drugih strokovnih področij. Kot še napovedu-
jejo, bodo tudi zaradi neugodne lokacije podjetja oblikovali razvojno enoto v Ljubljani. S tem naj bi zagotovili večje možnosti zaposlovanja tehničnih strokovnjakov, hkrati pa izboljšali možnosti sodelovanja z ra-zvojno-raziskovalnimi ustanovami.
Zaradi tako intenzivne širitve podjetja, vlaganj v nove izdelke in opremo bodo vlagali tudi v prestrukturiranje obstoječe in v nove prostorske zmogljivosti za sestavo izdelkov in izdelavo polizdelkov. Poleg najema prostorov v Ljubljani bodo z dograditvijo novih prostorov obstoječe prostorske zmogljivosti povečali za približno 1300 kvadratnih metrov,
V prihodnje naj bi proizvedli več izdelkov z višjo dodano vrednostjo.
namenili pa jih bodo predvsem konstrukcijski, laboratorijski in spremljajočim službam.
Poleg zapisanega, pravijo v nazar-skem BSH-ju, še naprej utrjujejo in širijo mrežo. Januarja letos so odprli že svojo tretjo podružnico. Hrvaški in srbski se je pridružila še sofijska v Bolgariji.
BSH Hišni aparati Nazarje naj bi postali edini kompetenč-ni center za proizvodnjo malih aparatov na motorni pogon za pripravo hrane ter aparatov za pripravo kave in toplih napitkov v Evropi.
■
Podjetni petek v Gorenju
Kaj mladim utira pot do zaposlitve?
Velenje, 25. marec 2011 - Sodelavci Zavoda Nefiks so skupaj z Društvom mladinski ceh v okviru projekta Omrežen.si v petek pripravili Podjetni petek v velenjskem Gorenju. Navdušil je udeležence in gospodarstvenike.
Povezava z gospodarstvom je žal ena najšibkejših točk slovenske izobraževalne in zaposlovalne politike. Podjetni petek je eden redkih načinov, da mladi spoznajo delovne procese in delovanje velikih podjetij. Še bolj pomembno je, da iz
Projekt Podjetni petek je bil zasnovan iz zaznane potrebe mladih, ki ob vključenosti v formalni sistem izobraževanja pogrešajo večje povezovanje z gospodarstvom. V Gorenju so jim na stežaj odprli vrata.
prve roke, od kadrovnikov in strokovnjakov na področju zaposlitvene pismenosti, izvedo, kaj se od njih pričakuje ob iskanju zaposlitve. Irena Vodopivec, izvršna direktorica za kadre in izobraževanje v podjetju Gorenje, je po srečanju z mladimi iz vse Slovenije povedala: »Ena najbolj pomembnih vrednot v Gorenju je zagotovo znanje. Izobraževanju in usposabljanju posvečamo veliko pozornosti in zaposlene spodbujamo, da pridobivajo novo znanje. V Gorenju imamo na letni ravni
skoraj 100.000 ur usposabljanja, kar predstavlja skoraj 16 ur usposabljanja na zaposlenega, 144 štipendistov in 293 študentov ob delu. V lanskem letu smo omogočili 185 dijakom in študentom opravljanje obvezne študijske prakse. Podjetni petek je eden od dogodkov, s katerim omogočamo mladim, da se srečajo s predstavniki vodstva in se pobliže seznanijo z različnimi procesi in področji dela v Gorenju.«
Zavod Nefiks kot vodilna slovenska organizacija v beleženju ter pro-
mociji neformalnega znanja ter razvoja zaposlitvene pismenosti opozarja na nujnost sodelovanja mladih z gospodarstvom. S tem se strinja tudi udeleženka Nataša Fink, študentka 4. letnika ALUO: »Menim, da v času študija vse premalo razmišljamo o prihodnosti in tem, kako bi nanjo lahko vplivali. Sama
sem se za udeležbo na Podjetnem petku odločila iz radovednosti. Želim izvedeti, kako izgleda resnično življenje po končanem šolanju in prav mi bo prišla kakršna koli informacija. Podjetni petki se mi zdijo odličen način priprave na čas po končanem formalnem šolanju.«
Mladi v Sloveniji se žal po zaključ-
ku šolanja soočajo z visoko brezposelnostjo in pomanjkanjem delovnih izkušenj, podjetja pa opozarjajo tudi na visoko neskladje ponudbe in potreb po kadrih na trgu dela. Vse navedeno ima daljnosežne negativne posledice za pridobivanje zaposlitve, osamosvajanje in življenje posameznikov.	■
Da bo do velike noči čisto
V marcu so se lotili izrabljenih in zapuščenih odpadnih vozil, v aprilu se bodo odpadne električne in elektronske opreme
Franci Lenart:»Električna in elektronska oprema ni navaden
odpadek.«
Milena Krstič - Planinc
Začetek pomladi je čas čiščenja, doma in v okolju. Družba Karbon se pridružuje vsem akcijam, ki se jih ljudje lotevamo, tako doma kot v okolici. Letos so se dejavno lotili dveh akcij, rednega letnega zbiranja izrabljenih in zapuščenih motornih vozil po občinah, ki sodijo pod njihovo koncesijsko območje. To zajema preko 60 občin.
Akcija je potekala ves marec in jo bodo, kot pravi direktor družbe Karbon Franci Lenart, podaljšali v april, če se bo izkazalo, da bo to potrebno. V naravi je izrabljenih zapuščenih vozil še vedno veliko, čeprav od leta 2004, ko se je v Sloveniji vzpostavil red v ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili, število
zapuščenih vozil v naravi počasi le upada. »Vendar še vedno letno zberemo nekaj sto teh vozil samo na našem koncesijskem območju ali skoraj tisoč vozil v Sloveniji. Zato menimo, da je potrebno te akcije še vedno nadaljevati. Iz vozil, ki ostanejo v naravi, lahko odtekajo nevarne snovi, kot so olja in ostale tekočine, in onesnažijo podtalnico, kar pa seveda posledično pomeni tudi nekakovostno pitno vodo.«
1. aprila pa se začenja akcija zbiranja odpadne električne in elektronske opreme. »Ne gre za navaden odpadek, ampak poseben odpadek, ker v veliki meri vsebuje težke kovine, nevarne snovi in lahko hlapljive pline, zato je potrebno te odpadke ločeno zbrati od ostalih. Običajno gre tudi za večje kosovne odpadke,
ki pa vseeno v akcijo, ki poteka zdaj, ne sodijo.« Akcije se bodo lotili podobno, kot so se jesenske. Potekala bo skoraj do velike noči, do 22. aprila. V tem času lahko občani Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki oddajo električno, elektronsko opremo v enega od obeh centrov, bodisi v Karbon na Partizanski 78 ali PUP Saumbermacher na lokaciji Zbirnega centra na nekdanjem odlagališču, vsak delovni dan, v dopoldanskem času ali ob sobotah, tudi dopoldne. »Dve soboti, 9. in 16. aprila, pa se bomo približali občanom na tere-
nu, ko bomo prisotni v krajevnih skupnostih na lokacijah, o katerih bomo krajane seznanili z obvestili.«
Občane pa bodo k zbiranju odpadne električne in elektronske opreme dodatno spodbudili tako, da bodo vsi, ki bodo dostavili kakršenkoli elektronski aparat, veliki ali mali, hladilnik, računalnik ali star sesalec, izpolnil nagradni kupon, s katerim bodo ob zaključku akcije sodelovali v nagradni igri za nov hladilnik.
■
Virtualna predstavitev Premogovnika
Podzemno pridobivanje premoga prvič na svetu predstavljeno virtualno
Velenje, 25. marca - Virtualna tehnologija doživlja v zadnjih letih silovit razmah, česar se zavedajo tudi v Premogovniku. Na spletni strani www. rlv.si so dodali rubriko virtualna predstavitev, ki obiskovalcem omogoča interaktivni vpogled v dogajanje na podzemnih deloviščih. Gre za prvo takšno predstavitev metanske jame na svetu.
Projekt temelji na interaktivnih 360 prostorskih slikah. Z virtualnim sprehodom lahko obiskovalci doživijo vizualno izkušnjo in potujejo iz prostora v prostor ter tako aktivno doživljajo dogajanje pod zemljo. Interaktivna 3D-slika omogoča, da si vsebino po svojih željah ogledujemo v vseh smereh. Gre za nazorno predstavitev, ki je pomembna predvsem z izobraževalnega vidika. Uporabniku omogoča podroben prikaz posameznih delov jamskega prostora in tudi opreme. Prikazane so vse ključne točke in oprema: pripravsko in odkopno delovišče, črpališče, drobilnik premoga, vrtalni stroj, viseča dizelska lokomotiva, ranžirni vlak, napredovalni stroj, sedežnica, podajalnik jeklenega ločnega podporja, demonstracija uporabe dihalnika ob povečani koncentraciji plinov, nadzorna soba idr. Vizualizacija je avtorsko delo Boštjana Burgerja. Virtualno predstavitev Premogovnika Velenje si lahko ogledate na spletni povezavi http://www. rlv.si/si/VRRLV/nacrt.html.

POGOVOR
Energetika ključna za prihodnost
Cena premoga 2,25 evra za gigajoul do leta 2015 je za Premogovnik Velenje povsem dosegljiva, vedo pa tudi, kaj vse je treba postoriti, da jo bodo dosegli
Milena Krstič - Planine
Za Premogovnikom Velenje je že štirinajsta strateška konferenca, ki je bila usmerjena v razvoj tako matične družbe kot njenih hčera, pravi direktor Skupine Premogovnik dr. Milan Medved. Potekala je dva dneva, prvi je bil namenjen premogovniku, drugi hčerinskim družbam. Bolj konkretno?
»Strateška konferenca je potekala v dve smeri. Prva je nadaljnja racionalizacija stroškov proizvodnje premoga in doseganje našega dela naloge ob izgradnji bloka 6, torej, da do leta 2015 ceno premoga pripeljemo na 2,25 evra za gigajoul. Ta cena je za nas povsem dosegljiva, vemo pa tudi, kaj vse je treba postoriti, da jo bomo dosegli. Druga smer je nadaljnji razvoj naših hčerinskih podjetij. Če želimo na eni strani optimizirati stroške proizvodnje premoga, želimo po drugi strani povečati prihodke na zunanjih, tujih trgih. Pri tem smo unikatni v slovenskem prostoru, najbrž pa tudi širše, v evropskem.«
Hčere bodo za razvoj skrbele same
Eno in drugo je povezano.
»Nekateri tega ne razumejo. Če se v premogovniku tega ne bi lotili z dveh plati, na eni strani z racionalizacijo stroškov, na drugi pa s povečevanjem prihodkov, bi nas bilo v krovnem podjetju, ki se ukvarja z osnovno proizvodnjo premoga, še vedno zaposlenih nekaj tisoč in tudi cena premoga bi bila bistveno višja, kot je danes. Precejšnje napore smo vlagali in jih še, da smo določen del dejavnosti prestrukturirali tako, da s kadri in zmogljivostmi, ki smo jih »dobili« s hčerinskimi podjetji, delamo stvari, ki niso v neposredni povezavi z osnovnim procesom in proizvodnjo premoga. Mogoče kdo zunaj regije to težje razume, vendar je taka naša usmeritev tudi za prihodnost.«
»PV je »state-of-the-art«, najvišja stopnja v razvoju orodij, tehnik in znanja.«
Dr.
So med tistimi, ki to težje razumejo, tudi v Holdingu?
»Upam, da ne.«
Da se bodo hčerinske družbe lahko razvijale, da bodo lahko šle v čim večji meri na zunanji trg, bodo morale vlagati. Bo v razvoj vlagal Premogovnik, torej mati, ali bodo za to morale poskrbeti hčere same? »Predvsem bodo za to morale poskrbeti hčere same. Na strateški konferenci smo to jasno zastavili. Naše hčere so na nek način odrasle, torej morajo same financirati svoj razvoj. Za morebitne nove projekte bo potrebno poiskati druge strateške partnerje in z njimi nadaljevati investicijsko zgodbo.« Kako pa ste zadovoljni z učinkom hčera?
»Zelo. Zadnja tri leta, zdaj bo že četrto, iz leta v leto povečujejo tako imenovano zunanjo realizacijo. Kljub vsem težavam ali zahtevnosti leta 2010, recesijskim ter drugim ta-
kšnim in drugačnim zgodbam smo v Skupini Premogovnik Velenje poleg prihodka od prodaje premoga za energetske potrebe ustvarili še 30 milijonov evrov drugih prihodkov. Za letošnje leto je naš načrt še bolj ambiciozen, sega preko 37 milijonov evrov.«
Zadovoljstvo z grenkim priokusom
Ste se pa v zadnjem letu ukvarjali predvsem z dokazovanjem že dokazanega, s tem, kolikšne so zaloge premoga in kakšna je kakovost, kurilna vrednost. Mednarodna recenzija zalog je potrdila vse tisto, kar ste trdili. Ste zadovoljni?
»Zadovoljstvo je, a ima kljub temu grenak priokus. Premogovnik sistematsko zbira podatke o zalogah premoga že od leta 1960, vrtalna dela in zbiranje podatkov o vrtinah pa že celo stoletje. Kljub sistematsko zbranim podatkom, rednemu obveščanju tudi ministrstva, pristojnega za rudarstvo, sedaj je to ministrstvo za gospodarstvo, ki ima za to namen direktorat za energijo, kljub vsem uradnim podatkom smo bili deležni različnih manipulacij celo pri najodgovornejših ljudeh. Najbolj, kar nas je motilo, pa je bilo to, da takrat, ko je kdo izražal dvom o naših podatkih, tudi uradnih, predvidenih po slovenski zakonodaji, niso pustili, da bi na pristojnih organih, recimo na nadzornem svetu HSE in še kje, te dileme pojasnili. Nenazadnje tudi od direktorata za energijo nismo dobili nobenega vprašanja v zvezi z zalogami premoga, v medijih pa smo lahko brali njihova popolnoma napačna tolmačenja, dezinformacije, podatke, iztrgane iz konteksta o tem, da ni premoga, da kurilna vrednost ni ustrezna ... «
Odgovori na vsa tri ključna vprašanja pozitivni
Mednarodna revizija je zdaj opravljena, naročil jo je holding. Kako je potekala?
»Recenzenti, ki so prišli, so temeljito pregledali naše delovanje, obiskali tudi jamska delovišča, pregledali vse možne arhive podatkov, kart, kemičnih analiz in tako naprej ter izdali uradno potrdilo.« Kaj piše v njem?
»To, kar smo pričakovali in kar smo že sami navajali. Odgovori na vsa tri ključna vprašanja so bili pozitivni. Prvič - da je na razpolago dovolj premoga za obratovanje bloka 6 v predvidenem režimu v investicijskem programu; drugič - da imamo zelo natančno metodo napovedovanja kurilne vrednosti, s katero dokazujemo, da bomo lahko potrebno kurilno vrednost dosegali tudi do konca obratovanja bloka 6; in tretjič - da po strukturi stroškov samih Premogovnik Velenje nič ne odstopa od podobnih objektov v Evropi, rudarskih objektov v Evropi, ter da je na voljo dovolj dokazov, da je cena, o kateri ves čas govorimo,
dosegljiva. Najbolj od vsega pa nas je razveselila končna, sklepna ugotovitev, da Premogovnik Velenje predstavlja referenčno točko za premogovništvo v Zahodni Evropi. Če da takšno oznako nemška revizijska hiša, je zadovoljstvo toliko večje.«
Milan Medved: »Cela Slovenija bi lahko bila ponosna na to, da ima na svojem teritoriju tak energetski biser.«
Pomeni to, da je zdaj skeptikom, kritikom, dvomljivcem, zmanjkalo streliva?
»Večini seveda. Tako kot v drugih zgodbah pa se vedno najdejo nejeverni Tomaži. Nekateri še vedno dvomijo, čeprav je takih vse manj.« Zakaj mislite, da še dvomijo, če pa je vse črno na belem in zdaj tudi mednarodno »požegnano«?
»Ob navedbah o količini plina v Petišovcih se lahko samo nasmihamo.«
»Eden od razlogov je lahko ta, da se absolutno ne spoznajo na stvar, o kateri govorijo, želijo pa jo komentirati. Najde se tudi kak tak, ki dvomi iz čiste zlobe. Najbrž pa so tudi takšni, ki dvomijo, ker jih pač motivira nekaj drugega. Kaj, pa naj si vsak sam razlaga. Kakorkoli, mi smo o premogu rekli vse, kar je potrebno. Ta del zgodbe v zvezi s premogom in blokom 6 je s tem, upam, tudi zaključen.«
Stroka ne ve, kaj bo pisalo v Nacionalnem energetskem programu
Potem je zdaj primeren čas, da rečemo še kakšno o nastajanju Nacionalnega energetskega programa. Večkrat poudarjate, da vam ni jasno, kako tak program lahko sploh nastaja, če v pripravo ni vključena stroka. »To ni samo moje mnenje, ampak mnenje številnih uglednih energetskih strokovnjakov, profesorjev, energetskih menedžerjev, strokovnih delavcev, ki so odrinjeni od nastajanja programa. Namesto da bi bil program, ki je eden ključnih dokumentov za bodočo slovensko
energetsko oskrbo, predmet diskusije široke strokovne javnosti, se to ne dogaja. Do nas prihajajo zelo različne informacije o tem, kaj bo v energetskem programu pisalo. Prav s tem namenom je bila pred kratkim na GZS delavnica, na kateri so sodelovala praktično vsa strokovna združenja v Sloveniji. Skupna ugotovitev je bila, da se - vsaj po naših informacijah - Nacionalni energetski program dela na napačnih predpostavkah, ki ne predvidevajo prave rasti porabe. Govori se tudi, da naj bi bil eden od scenarijev brez bloka 6, kar pa je po mnenju, ne samo mojem ampak tudi po mnenju številnih drugih, absurdno.«
Eni pravijo, naj namesto bloka 6 do leta 2030 delajo kar stari bloki.
»To je pa račun brez kr-čmarja, na katerega ne bomo mogli pristati. Če bi šli na referendum, ki so ga nekateri o bloku 6 napovedovali, bi se referendumsko vprašanje moralo glasiti: »Ali ste za to, da se električna energija še proizvaja v Šaleški dolini?« Če bi bili za, potem je blok 6 nujnost, če bi bili proti, pa bi bilo treba tudi stare bloke zapreti. Vsi, ki delamo s premogom, vemo, da premog škoduje okolju. To je jasno. Ker pa bo premog tudi v prihodnje nujen v energetski oskrbi, ga je treba uporabljati samo v modernih termoenergetskih napravah, ne pa v nekih iztrošenih blokih, ki so že na meji obratovalne zanesljivosti in škodujejo okolju.« Vseeno je težko razumeti, da ima stroka s tega področja v nastajanje Nacionalnega energetskega programa le toliko vpogleda, kolikor se o tem govori.
»To je tudi pripomba mojih kolegov, tudi nekaterih uglednih profesorjev, ki so to tudi javno povedali. Prepričani smo, da bi moral biti Nacionalni energetski program najprej prediskutiran v strokovni javnosti, šele potem bi lahko šel v splošno razpravo, kjer bi iskal konsenz široke množice. Skrbi nas pa predvsem to, da ne bo Nacionalni energetski program, kot se je v preteklosti že zgodilo, naredil napovedi na napačnih predpostavkah.«
V slovenskem energetskem prostoru je veliko dobrih idej
V teh dneh se v javnosti govori, da odhajate v upravo HSE.
»Čiste špekulacije. Kot direktor Premogovnika skupaj s sodelavkami in sodelavci uresničujem program, ki smo ga postavili leta 2007, in kar nekaj dela nas še čaka. Premogovnik je na zelo pomembni razvojni točki. Povsem jasno nam je, v katero smer gremo, jasno pa nam je tudi, kaj vse je za to potrebno narediti. Veliko dela nas še čaka.« Potreben pa bi bil tudi kak »pospešek« z vrha...
»To pa vsekakor. Več medsebojne podpore bi si želel znotraj energetskega sektorja. Več povezovanja in angažiranja za skupne cilje. Pa več
veljave bi morali dati stroki. Holding Slovenske elektrarne se je po še ne desetih letih delovanja dobro utrdil v evropskem elektroenergetskem trgu. Slovenski energetiki nismo nič slabši od evropskih, mogoče smo celo boljši, ker delamo v bolj zahtevnih razmerah. To dokazujemo v obeh vidikih delovanja trga, tako v proizvodnem kakor tudi tržnem. V slovenskem energetskem prostoru je veliko dobrih idej, tako v proizvodnji kot distribuciji, prenosu ... in strokovnjaki, ki v tem delajo, so izvrstni. Slovenska energetika ima pomembno nalogo. Zadnji dogodki v svetu pa potrjujejo, da si je treba čim več prizadevati za preskrbo z lastnimi viri. S tem ne mislim samo na blok 6, ampak tudi na nadaljnje delovanje Nuklearne elektrarne Krško, nadaljevanje gradnje hidroelektrarn, na ostale obnovljive vire energije ... « Plin v Petišovcih pri Lendavi? Ministrica Radičeva je v Bruslju v začetku meseca dejala, da je odkritje nahajališča plina v Pomurju zelo spodbudna novica za Slovenijo.
smatra, da bo to reševalo energetsko prihodnost Slovenije? Želel bi si, da bi bilo v Petošovcih toliko plina ali pa še več, kolikor pa mi je znano, so bile zaloge že davno raziskane. Vse bolj se mi zdi, da gre tukaj za špekulacije, povezane z dokapitalizacijo investitorja, ki hoče podatke o razpoložljivosti plina prikazati veliko lepše, kot so v resnici.«
»Namesto da bi bil program, ki je eden ključnih za bodočo slovensko oskrbo, predmet diskusije široke strokovne javnosti, se to ne dogaja.«
Če, potem bi se referendumsko vprašanje moralo glasiti: »Ali ste za to, da se električna energija še naprej proizvaja v Šaleški dolini?«
»Ob navedbah, ko enkrat v časopisih prebereš, da naj bi ga bilo 11 milijard kubičnih metrov, čez dva dni samo še 8 milijard, pa še to ni potrjeno, se v Premogovniku lahko samo nasmehnemo. Mi smo po dolgoletnem zbiranju podatkov, izračunavanju zalog premoga in stalnem poročanju pristojnim morali na koncu, da je nekdo uvidel, da je zalog premoga toliko, kot pravimo, narediti celo mednarodno revizijo. Tu pa nekdo, ki s čistim zavajanjem javnosti govori o številkah, še povsem nedokazanih, samo na podlagi nedokončanih vrtalnih del ... In na podlagi tega celo kdo
Slovenija bi morala biti ponosna
Smo v tem pogovoru spregledali
kakšno stvar, ki bi jo radi poudarili, pa o njej niste bili vprašani?
»Rad bi poudaril, da Šaleška dolina še naprej ostaja energetska dolina ob vseh drugih dejavnostih, ki so že nastale iz premogovništva ali ob njem. Energetika je še vedno ena ključnih dejavnosti tudi za prihodnost. Vključuje kakovostna delovna mesta tako v proizvodnji električne energije kot premoga. Premogovnik je po mednarodnih ocenah BAT tehnologija ali kot nekateri rečejo »state-of-the-art« tehnologija najvišja stopnja v razvoju orodij, tehnik in znanja na nekem področju. Torej, najboljše od najboljšega. Cela Slovenija bi lahko bila ponosna na to, da ima na svojem teritoriju tak tehnološki biser. V Premogovniku Velenje pa se zavedamo tudi tega, da je premog eno ključnih varoval tudi v spreminjanju svetovne energetske slike. Lahko bi rekel celo to, da bi se marsikdo lahko Šaleški dolini zahvalil, da njeni prebivalci želijo še naprej živeti s tako velikima energetskima gigantoma, kot sta elektrarna in premogovnik.«
Premogovnik na uglednem seznamu »50 veličastnih«
Bonitetna hiša iz Ljubljane je v februarju objavila seznam petdesetih najbolje ocenjenih slovenskih družb v letu 2010. Na ugledni seznam veličastnih slovenskih družb se je uvrstil tudi Premogovnik.
Tudi tokrat sta družbe ocenjevali Bonitetna hiša i in bonitetna hiša Dun & Bradstreet. Uvrstitev na seznam »50 veličastnih« bo zabeležena v bonitetnem poročilu družb, kar pomeni, da bomo uvrščene družbe deležne boljših nabavnih pogojev z daljšimi odplačilnimi roki, ugodnejših bančnih kreditov, manjših zavarovalniških premij, večjega zaupanja investitorjev ter zaradi manjših stroškov poslovanja tudi boljšega tržnega položaja. Bonitetna informacija je najbolj razširjen in preizkušen pripomoček pri upravljanju s komercialnimi tveganji, ki ne odpravlja tveganja, ampak ga zelo uspešno meri. Objava seznama pomeni javni izraz priznanja za odlične rezultate in uspešno poslovanje, hkrati pa vabilo družbam, da postanejo naši poslovni partnerji. Sodelovanje z družbami, ki so uvrščene na seznam, pomeni minimalno tveganje - verjetnost, da družba, ki ima najboljši rating, ne plača dogovorjene obveznosti, je namreč neznatna (3 %).
Pogoje za preverjanje podjetij je v začetni fazi izpolnilo nekaj tisoč poslovno najatraktivnejših slovenskih družb. Izmed teh so bile izbrane tiste, ki so po višini kapitala v najvišjem razredu in imajo dodeljen najugodnejši faktor tveganja. Pri nadaljnjem ocenjevanju so bili upoštevani presoja dolgoročne perspektive, finančnih kazalcev, poslovnega trenda in plačilne discipline. Upoštevana je bila tudi višina dobička, vendar ne kot odločujoči dejavnik.
Premogovnik Velenje deluje v okolju kot družbeno odgovorno podjetje, kar potrjujejo številne nagrade in priznanja: v okviru projekta Horus so dve leti zapored prejeli priznanje za družbeno odgovorno podjetje, že tri leta zapored prejemajo nagrado Zlata nit za najboljšega zaposlovalca. Več let zaporedoma so prejeli nagrado za energetsko varčno podjetje in so zmagovalci En.odmeva 2011 za najbolj
prodorno energetsko podjetje v Sloveniji v razredu velikih podjetij.
■
■
DOMA IN PO TUJEM

31. marca 2011
Ü
Od srede do torka - svet in domovina
a
a
Sreda, 23. marca:
Ponoči je svoj obisk pri nas zaključil ruski predsednik vlade Vladimir Putin. Po slovesni večerji in druženju s slovenskimi gospodarstveniki na Brdu pri Kranju je sprejel povabilo gostitelja Pahorja za nočni sprehod po Ljubljani.
Sodišče je zavrnilo prošnjo vlade, da naj izda začasno odredbo, s katero bi zamrznili nadaljnje kupovanje patrij.
Socialni partnerji so se dogovorili, da vlada glede predlogov pakta za evro oblikuje osnutek zavez in ga takoj posreduje v pregled sindikatom in delodajalcem.
Slovenski in hrvaški predsednik sta se »v duhu
Sodišče je zavrnilo prošnjo vlade o zamrznitvi kupovanja patrij.
iskrenega prijateljstva« srečala na delovnem posvetovanju na Otočcu.
Teden dni po začetku protirežimskih protestov v Siriji je tamkajšnja policija v mestu Dara ustrelila šest protestnikov, 20 pa ranila.
Republikanski člani ameriškega kongresa so zatrdili, da je posredovanje v Libiji protiustavno, ker predsednik Obama ni zanj pridobil privolitve kongresa.
Iz tretjega reaktorja japonske jedrske elektrarne Fukušima je začel znova izhajati dim, zaradi česar so se pristojni odločili za začasen umik zaposlenih.
Četrtek, 24. marca:
Zavod za zaposlovanje je začasno ustavil napotitve brezposelnih oseb v priprave na samozapo-slovanje, saj je zmanjkalo denarja za subvencije za samozaposlene.
Vlada je predlagala izločitev urada za varstvo konkurence izpod okrilja ministrstva za gospodarstvo ter njegovo preoblikovanje v samostojno
Pahor meni, da je Thaler z odstopom ravnal prav.
Voditelji držav članic Evropske unije so sprejeli sveženj ukrepov za zaščito evra, tudi pakt za evro plus in dogovor o stalnem mehanizmu za stabilnost skupne valute.
Na protivladnih protestih v jemenski prestolnici Sana se je zbralo na tisoče ljudi, ki so od predsednika Alija Abdulaha Saleha zahtevali odstop.
V	Beogradu se je na protestih zbralo okoli 10 tisoč učiteljev, zdravnikov, policistov in drugih javnih uslužbencev. Zahtevali so višje plače in boljše delovne razmere.
V	Siriji so se protirežimski protesti iz mesta Dara, od koder je slišati streljanje, razširili tudi v prestolnico Damask. Opozicija poziva k vsedr-žavnim demonstracijam.
Sobota, 26. marca:
Ves svet se je pridružil pobudi Ura za Zemljo, namenjeni ozaveščanju o podnebnih spremembah.
Na Japonskem so reaktorje v jedrski elektrarni Fukušima začeli hladiti s sladko vodo, medtem pa je močno narasla stopnja radioaktivnega joda
Voditelji EU so se srečali v senci padca portugalske vlade.
in neodvisno agencijo.
Premier Borut Pahor je predstavil vrsto ukrepov, s katerimi bi Slovenija izpolnila zaveze iz pakta za stabilnost.
Francoski lovec je uničil libijsko vojaško letalo, ki je kršilo prepoved poletov.
Po eksploziji na avtobusni postaji v Jeruzalemu so izraelska letala ponoči izvedla tri napade na Gazo.
Voditelji Evropske unije so začeli z vrhom, ki je potekal v senci padca portugalske vlade, sicer pa so največ časa namenili reševanju evra in razmeram v Libiji.
Kitajska je sklenila, da bo v skrbi za zdravje svojih prebivalcev od 1. maja naprej prepovedala kajenje v javnih prostorih. A v službi bo to ostalo dovoljeno.
Petek, 25. marca:
Premier Borut Pahor se je prvič odzval na ko-rupcijsko afero v Evropskem parlamentu in dejal, da je prav, da je Thaler odstopil.
Ministrica za obrambo je opozorila, da bi bil lahko posel s Patrio zaradi odškodninskih tožb na koncu lahko vreden blizu milijarde evrov.
Mandatno-volilna komisija tudi po tretjem nadaljevanju seje ni končala razprave o sestavi in imenovanju predsednika preiskovalne komisije o zadevi Patria.
z opozicijo o svojem odhodu, izključil pa je takojšnji sestop.
Zveza Nato se je odločila, da bo prevzela poveljstvo nad vojaško operacijo v Libiji.
Ponedeljek, 28. marca:
Protikorupcijska komisija je ugotovila, da garancija Zdravstvenega doma Izola za posojilo Mabre inženiringa ustreza definiciji korupcije.
Izvedeli smo za strašljivo novico iz črne kronike - moški v Ljubljani je skozi okno devetega nadstropja vrgel svojo petletno hči, nato je skočil še sam.
Nadaljevala se je afera Baričevič. Iz dokumenta državnega tožilstva je razvidno, da so na kraju tragedije našli sledove krvi tretje osebe, preiskovalna sodnica pa je zavrnila izdajo odredbe pregleda telefonskih pogovorov, ki bi lahko razjasnili okoliščine dogodka.
Poslanci so obravnavali novelo zakona o preprečevanju dela na črno, pri čemer so se največkrat ustavili pri definiciji sosedske pomoči.
Stopnja joda v morju je alarmantno
narastla.
v morju ob nuklearki.
Libijski uporniki so ponovno zavzeli strateško pomembno mesto Adždabija, nato še Brego. Franciji so se zahvalili za pomoč, a poudarili, da ne želijo tujih sil v državi.
Na stotine Sircev se je zbralo na protestih v mestu Deraa v podporo večjim političnim svoboščinam.
V Londonu je 250 tisoč ljudi protestiralo proti varčevalnemu programu britanske vlade in krčenju socialnih pravic. Nekatri so se spopadli s policijo.
Na ulicah štirih največjih nemških mest je okoli četrt milijona ljudi zahtevalo zaprtje nemških in vseh drugih jedrskih elektrarn na svetu.
Nedelja, 27. marca:
Ministrstvo za šolstvo je pripravilo spremembe v osnovnem šolstvu. Kot smo brali, bi tudi najmlajši šolarji po predlogu ostajali v šolah šest ur, šole pa bi jim zagotovile tudi kosilo. Po predlogu bi v drugi razred osnovne šole uvedli prvi tuj jezik.
Afera Baričevič še ni (čisto) pozabljena.
Minister Svetlik je poudaril, da bo ta še naprej dovoljena, le omejena.
V	drugem reaktorju jedrske elektrarne Fukušima se je delno talila jedrska sredica, severni del Japonske pa je ponoči stresel nov potresni sunek z magnitudo 6,1.
Koalicijske sile so ponoči prvič bombardirale Gadafijevo rojstno mesto Sirta, libijski uporniki pa so sporočili, da so medtem zavzeli mesto.
V	samomorilskem bombnem napadu na gradbeno podjetje na vzhodu Afganistana je bilo ubitih več kot 20 ljudi, najmanj 50 pa je bilo ranjenih.
Torek, 29. marca:
Poslanec SD Luka Juri je izjavi, da mu je za glas proti pri zakonu o malem delu manjši študentski servis ponudil 20 tisoč evrov. Čeprav je sam dejal, da je šlo za šalo, je stik z njim že navezala protikorupcijska komisija, on pa se je odzval z besedami, da se je naredilo »velikega slona tam, kjer tudi muhe ni.«
Kriminalisti so se vrgli v preiskavo nekaterih lanskih poslov Petrola. Neuradno so mediji poročali, da gre za posle, povezane s prevzemom 160 tisoč evrov terjatev do SCT-ja.
Obrtniki so izrazili pričakovanje, da bodo za-
Poveljstvo nad vojaško operacijo v Libiji je prevzela zveza Nato.
Nemška kanclerka Angela Merkel je na volitvah v eni najpomembnejših zveznih dežel, Baden-Württemberg, doživela hud poraz.
V Jamnu je dolgoletni predsednik Ali Abdulah Saleh po večtedenskih protestih začel pogajanja
Ko se šali Luka Juri...
koni, ki zadovoljujejo njihove zahteve, sprejeti do 13. aprila in napovedali, da v nasprotnem primeru ne izključujejo zapore slovenskih cest.
Avstrijsko ustavno sodišče je sporočilo, da mora biti na avstrijskem Koroškem dvojezično označenih 12 novih krajev, nove table pa morajo postaviti do 30. septembra letos.
Ameriški predsednik Barack Obama je v nagovoru državljanom branil vojaško posredovanje v Libiji, a obljubil, da bo vloga ZDA v njem vse bolj omejena.
Da bi oblast pomirila protestnike, ki že več tednov vztrajajo na ulicah sirskih mest, je odstopila celotna sirska vlada, predsednik Bašar Al Asad pa se je odločil za vztrajanje na položaju.
žabje*
perspektiva
Gozd
Kaja Avberšek
"Gozd ponazarja strah pred ljubeznijo. Drevesa so bitja nasprotnega spola. Med njimi se lahko skrijemo ali iščemo pot. Med nevihto ste v gozdu varni. Strela udari le v drevo, ki stoji na samem. Gozd pomeni strah pred izbiro," sem prebrala na stotriinosemdeseti strani knjige Noro življenje Evalda Fliserja. In si prebrano zapisala, ker... mi je bilo všeč. Ker imam rada gozd. In ker sem enkrat celo rekla, da bi bila rada gozdarka. (Vendar sem že pred tem rekla, da bom ilustratorka in uresničilo seje to, prvo... zaenkrat.)
Za začetek vam bom povedala o gozdu na poti do Menine planine. (V nadaljevanju pa še o kakšnem drugem.) Na srednje lep sobotni dan se z zelenim avtom z dravograjsko registracijo odpeljemo mimo Kamnika proti prelazu Črnivec, naravno mejo med Gorenjsko in Štajersko. Tam zgoraj seje leta 2008 razdivjala strašanska ujma in razdejala 700 hektarjev gozda, leta 1942pa so na tem mestu borci Kamniškega bataljona uničili eno prvih okupatorjevih postojank na Gorenjskem in Štajerskem. Česa vsega gozdovi ne vidijo in ne slišijo!
S Črnivca bi bilo do Menine planine 4 ure hoda, pravi virtualni vodič na stricu Guglu. Morda je to za mojo (leno) luknjo v kolenu čisto majčkeno preveč. (Resnica je pa tudi ta, da nam je pomlad, ubogim majhnim ljudem, že začela krasti energijo za svoje lastno razkošno cvetenje in bohotenje z eksplodirajočimi hormoni.) Peljemo se naprej, v Dravograd. O, kako velika cerkev! O, kakšna kupola, to pa ni navadna cerkev! Katedrala svetega Mohorja in Fortunata ... renesančna osnova z baročno kuliso... gimnazijska učna snov, pa te imam! Prijazni Zgornjesavinjčan s sumljivo vrtečimi se očmi in lončkom jegličev v plastični vrečki nas v mehkobnem narečju (nje, mljeko, smjetana; pri zadnjih dveh besedah se zadnji samoglasnik izgovori polglasniško) napoti na kavo v enega od lesenih stožcev lokalne picerije, ki ima vonj po kremšnitah in kjer sije nežno sonce skozi hladen vetrič. (Začenjamo počasi, lagano sportski; saj vesta - včasih paše.) Dva kažipota sta, odločimo se za pot preko Borovnice. (Sliši se bolj slastno kot Semprimož.) In začne se gozd... Polja telohov, belih, rožnatih in zelenkastih, trobentice, plavčki, vijolice, podlesne vetrnice, lapuh, vsega nebroj med smrečjem in bukovjem. "Bukve so med vsemi drevesi najbolj erotične," pravi sohribolazka. "Zakaj? Saj falično je vse, kar raste navzgor!" "Samo poglej, kako se tistele tri objemajo, prva poljublja drugo in tretja..." (Dialoga ne bom nadaljevala, da se izognem morebitnim zgražanjem.)
Tla palčkovo-vilinskega gozda so tako prijetna za hojo, mehka, kot bi bila amortizirana. "Poglej, vislice za palčke!" se navduši zgoraj omenjena sohribolazka, kije, izgleda erotično-morbidno razpoložena in kaže na obokano korenino, ki štrli iz zemlje.
Kmalu najdemo pravo gozdno kopalnico - na smrekovem deblu visi zrcalo, ob njem na eni strani brezzobi glavnik (medvedje so se česali s prevelikim zanosom), na drugi pa naščeperjena zobna ščetka (lisice so si preveč vneto drgnile zobe). "Čas je za potratno potico!" In res, na poseki, na mizi iz velikanskega smrekovega štrclja, posutega z žagovino, potratimo kar nekaj časa.
Potem pa spet: gozd, gozd, gozd, od traktorjev razrite poti, drevesna debla ležijo vsevprek in smola nežno veje iz njih. Zgoraj (končno!), na čistini, pa je še od zime utrujena trava posejana z žafrani in veter nas odpihne na domači šnops in čaj iz nostalgično zvenečih lončkov. "Tudi po Golovcu* se razprostirajo preproge žefrana!" "Ampak na Golovcu je šum ceste omniprezenten!" Pa je res. In spomnim se gozda nekje nad velenjskim smetiščem, vedno se mi je zdel divji, rahlo zanemarjen, blaten. A hkrati privlačen in skrivnosten. Od tam seje proti naši hiši na Erjavčevi vlekla elektrika, tam sem našla ogromne zvončke in sladke kostanje, tam smo se z bratom igrali partizane in Nemce... Se motim, ali bodo tam zgradili avtocesto?... *Golovec: ljubljanska vzpetina
VEGATEL
inovativna IP telefonija

• BREZPLAČNI POSLOVNI	
TELEFONSKI SISTEM	
• KLICI GARANTIRANO	Hf M^ßtjL
CENEJŠI KOT PRI	
TELEKOMU	
• 03 777 0077

TURIZEM
Vse se prepleta v eno zgodbo, ta pa vleče v isto smer
Razvoj turizma na Solčavskem močno povezan z večnamenskim središčem za trajnostni razvoj - Krepijo povezavo s sosednjimi, tudi čezmejnimi območji - Lani za 5 do 10 odstotkov manj gostov
Tatjana Podgoršek
»Zimska sezona, ki se izteka, je bila na Solčavskem slaba predvsem zaradi vremenskih razmer. Nekajkrat smo poskušali urediti tekaške proge, a niso »zdržale«. Nekaj časa je obratovalo tudi smučišče, vendar premalo, da bi se nastanjeni gostje zadržali na Solčavskem dalj časa. Nimamo zbranih še vseh podatkov, koliko je bilo slednjih manj v pri-
merjavi s preteklo sezono. Ocenjujemo pa, da od 5 do 10 odstotkov,« je na kratko označil zimsko sezono 2010/2011 na Solčavskem Marko Slapnik, direktor Centra Rinka -zavoda za turizem in trajnostni razvoj. Na vprašanja o pripravah na letošnjo letno sezono in nekaterih načrtih v turizmu, ki predstavlja za to območje Zgornje Savinske doline daleč največjo možnost razvoja, je Slapnik takole odgovoril:
Za Solčavsko je bolj kot zimska pomembna letna sezona. Snujete kaj novega?
»Praktično se že celo zimo pripravljamo na spomladanski in poletni turizem predvsem zato, ker bomo prihodnji mesec odprli večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega - center Rinka. Ta bo imel v prihodnje velik vpliv na razvoj turizma na našem območju. V objektu sredi vasi Solčava
bo namreč informacijsko središče, multimedijska dvorana, »navigacijska razstava« po Solčavskem. Z njo bomo usmerjali obiskovalce, turiste na ključne točke, ki naj bi si jih po določenih temah ogledali. V Rinki bo še promocijsko-prodajni prostor za izdelke Solčavskega, ki smo jih oblikovali v tri zgodbe: izdelki iz volne, druga je lesna zgodba o solčavskem gorskem lesu, tretja pa ku-linarično-živilski izdelki, pri katerih bomo poskusili na osnovi tradicije pripraviti nekaj novih, tudi za turizem zanimivih izdelkov.«
Kaj pa že utečeni programi?
»Ostajajo v dosedanjih okvirih, le da se vsakemu pridruži še dejavnost Rinke. Omenil bi morda nekoliko
Izkoristite dan in se prepričajte o lepotah narave in brezmejnih razgledov v osrčju gora! Vabimo vas, da se nam pridružite in z nami preživite počitnice ali enodnevna potepanja. Za vas smo pripravili nogo dopustniških aktivnosti in zanimivih destinacij.
Hotel Golte je s svojo izjemno ponudbo idealen za organiziranje poslovnih sestankov, konferenc ali čutne sprostitve v wellness centru in masažnem salonu.
Z nami praznujte svoje obletnice, poroke, obhajila, birme ali krste. Vabimo vas na nedeljska kosila, ki vas bodo zagotovo prepričala o izvrstnem gastronomskem doživetju na najvišje ležem hotelu v Sloveniji.
Pridružite se nam in postanite del naše sestavljanke.
GALEB
drugačen način vodenja skupin v programu etno-animacijskih in doživljajskih aktivnostih, pri katerih so v ospredju prizadevanja, kako spodbuditi doživetja v naravi predvsem pri otrocih. Nekaj ciljnih skupin bomo obravnavali posebej, pa o tem morda kdaj drugič. So še v povojih in tudi z njimi nameravamo še okrepiti čezmejno povezavo.« Kateri programi so najbolj zanimivi za turiste?
»Izvajamo jih več, vsak se na nek način dotika turizma, ni pa izključno turistični. Turizem na Solčavskem se namreč močno prepleta z ostalimi gospodarskimi panogami, zato ga je potrebno gledati od gozda do končnega uporabnika. Nadejamo se, da bo najbolj zanimiv prav projekt Stara nova Rinka, ki je tesno povezan s projekti Harmonija treh dolin, Brezmejna doživetja narave (tega izvajamo v sodelovanju z avstrijskimi partnerji, s projektom Leader. Skratka, vse se prepleta v eno zgodbo, ta pa vleče v isto smer. Spodbudno je, da se za zgodbe vse bolj ogrevajo tudi domačini.« Nekateri Solčavsko imenujejo kar Logarska dolina.
»Logarska dolina je del Solčavskega, del Zgornje Savinjske doline, del Savinjsko-šaleške regije ali del Kamniško-Savinjskih Alp. Prizadevamo si okrepiti povezave, eni in drugi. Zato se predstavniki podje-
Marko Slapnik:»Dnevnih obiskovalcev naštejemo blizu 100 tisoč na leto, niso pa vsi zabeleženi. O nastanjenih turistih pa za lani še nimamo zbranih vseh podatkov..«
tja Logarska, d.o.o., in tudi drugi ponudniki v Logarski dolini ter na Solčavskem srečujemo in dogovarjamo s ponudniki ter projektnimi menedžerji v Železni kapli na Avstrijskem, z Jezerskim, Črno na Koroškem, s predstavniki Zgornje Savinjske in Šaleške doline oziroma Savinjsko-šaleške turistične desti-nacije, s aktero smo partner. Tudi to je eden od projektov, ki nastaja.«
Mercator za varno hišo Velenje
Velenje - V velenjskem centru Mercator so v soboto pripravili bogat Pikin dan za vse imetnike njihove kartice Pika. V sklopu Pikinega dne pa so ob 15. uri pripravili tudi dobrodelni dogodek. Skupaj z enim najpopularnejših slovenskih pevcev Janom Plestenjakom so Varni hiši Velenje predali donacijo v obliki Mercatorjeve darilne kartice v višini 1.000 evrov z Jano-vim motivom in naloženim dobro imetjem. Na dogodku je Jan Plestenjak podpisoval tudi svoj najnovejši album.
Uc/wn/
SVET PERILA
perilo • pižame • kopalke • nogavice posteljnina • oblačila za prosti čas
Bogat izbor znamk: Galeb, Snelly, Calida, Lisca, Triumph, Pounje, Polzela, Odeja...
200 m2 ponudbe za vaš izbran okus. Preverite! Od vrhunskih kreacij, do cenovno izredno ugodnih modelov.
Aprilska ponudba,
ki velja od 1. do 30. aprila 2011:
Vzameš 3, plačaš 2
Pri nakupu najmanj treh izdelkov Galeb iz redne ponudbe, vam priznamo popust v višini najcenejšega izdelka.
ODEJA
-30%
Določeni označeni artikli Odeja - 30%
Tekstilna hiša Velenje, Kidričeva 12 (v stari Nami), Galeb Trade, d.o.o., tel: 03 5871 723
Vabimo vas v Vrtec Velenje
V Vrtcu Velenje bomo od 4. - 15. aprila 2011 vpisovali otroke za šolsko leto 2011/12 (vpis otrok za september in oktober 2011)
Otroke lahko vpišete vsak delavnik od 6. - 16. ure v
enoti NAJDI HO JCA, Prešernova 3. Vpisno dokumentacijo lahko dobite na sedežu organizacijske enote Najdihojca ter na spletni strani Vrtca Velenje www.vrtec-velenje.si. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št.: 03/898-24-00 in 03/898-24-22
■

KULTURA
"»«t AS
31. marca 2011
Večer posvečen materam in dobrodelnosti
22. dobrodelna prireditev Bolero navdušila vse v dvorani - Zbrali že preko 6.700 evrov, akcija pa še ni končana
Velenje, 24. marca - Na predvečer materinskega dneva je Festival Velenje v kulturnem domu pripravil tradicionalno dobrodelno prireditev Bolero 2011. Zbrana sredstva so organizatorji namenili v dobrodelni sklad pri Mestni občini Velenje za pomoč socialno šibkejšim posameznikom in družinam iz Šaleške doline. V okviru sklada deluje namreč Šaleški dobrodelni odbor s predstavniki vseh treh občin Šaleške doline, v odboru pa so predstavniki vseh najpomembnejših humanitarnih organizacij, društev in skupin, od Karitasa in Rdečega križa do Centra za socialno delo Velenje ...
Na letošnji dobrodelni prireditvi so se v več kot dveurnem programu predstavili Prifarski muzikanti, Time to Time (družina Kozlevčar), Jazz Station, Irena Tratnik in Blaž Jurjev-čec, Tanja Ravljen in Gregor Deleja, Rok Šošter, Martina Zapušek in Mira Slemenšek, skupina BIT, Plesni studio N Velenje in Alya, voditelj dogodka pa je bil Jože Galič.
Program letošnje prireditve je tudi
tokrat pripravil upokojeni sodelavec Marjan Marinšek, pri izvedbi pa je prvič sodelovala Regionalna kulturna naveza Triangel. Organizatorji so veseli, da so se v izvedbo letošnjega dogodka vključili tudi otroci enot Vrtca Velenje, ki so za vse obiskovalce pripravili drobna darila - lične in lepe glinene cvetove. Pri zbiranju sredstev pa so sodelovala mnoga podjetja in posamezniki iz lokalnega okolja, saj
prostovoljni prispevki ob zbrani vstopnini predstavljajo pomemben vir prihodkov dobrodelne akcije.
Akcijo še vedno lahko podprete z donacijo na dobrodelni račun pri MOV, št. 01333-6000000925, sklic 00 37531212-032011 (namen nakazila: Bolero 2011). Do ponedeljka dopoldne je bilo zbranih preko 6.700 evrov.
Lutke na obisku
Šmartno ob Paki, 24. marca - Da imajo otroci radi lutke, ni nobena skrivnost. Zato je res lepo, da so po dolgih letih prejšnji četrtek spet pripravili območno srečanje lutkovnih skupin, kar pomeni, da lutkarstvu vse več pozornosti namenjajo tudi v našem okolju. V šmarški dvorani Marof so se predstave začele že ob zgodnji 8. uri, a dvorana je bila ves čas polna. Predstave so si namreč ogledali otroci iz vrtca in nižjih razredov šmarške osnovne šole.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Velenje, in Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki, ki sta pripravila območno srečanje, sta na odru najprej gostila Lutkovno gledališče Velenje s predstavo Snežinka in Rožica. Za njimi so igro z naslovom »Bremenski mestni godci« predstavili člani lutkovne skupine zverinice iz OŠ Gustava Šiliha Velenje. Tretjo predstavo so odigrali osnovnošolci šole Blaža Arniča iz Luč. Očarali so s »Čudno čarovnico«. Iz Slovenskih Konjic je na srečanje prišla skupina OŠ Dravinja Dravinjska župca, ki se je
Lutkovne predstave so navdušile otroke iz vrtca in osnovne šole v Šmartnem ob Paki.
predstavila z igrico »Kdor ne uboga, ga tepe nadloga«. Lutkovna skupina IQ iz Slovenskih Konjic pa se je predstavila z lutkovnim projektom C.I.P.R. Vse predstave si je ogledal tudi strokovni spremljevalec srečanja Matevž Gregorič, ki
bo izbral najboljše predstave za predstavitev na regijskem srečanju lutkovnih skupin.
■ bš
Hjnnmfifggi
Timinmf
-LUK'» * k.'JF I t
SODELUJTE V NAGRADNI IGRIOD 28.3.D0 30.4.2011
in odpotujte z nami na izlet na Dunaj,kjersebo218majazbraio več kot 400 zvestih kupcev Mercator ja, nagrajencev nagradne igre Z Mercator jem na Dunaj!
w Si H*Li»
Z MERCATORTEM NA DUNAT!
KJE SO TISTE STEZICE, KI SO VČASIH BILE? ZDAJ PA IMAMO JEZERA IN LIGNITNE GORE.
Bojan Pavšek
No, pa ga imamo baje dovolj! Lignita namreč. Tako naj bi pokazala oz. dokazala ponovna študija o naravnih zalogah lignita. Podrobnosti so mi sicer neznane, zato se ne bom spuščal globoko v njene rezultate. Raje se bom zamislil zgolj »površinsko«. V času mastodontovih sprehodov po habitatu, kije z olesenelostjo svoje vegetacije omogočil nastanek tretjerazrednega goriva, je bila pokrajina prvin ska. Ob delovanju različnih zemeljskih dejavnikov je prevzemala takšne in drugačne podobe, in ko je prišel čas človeka, sije ta izbral ugodne lokacije za svoje bivanje. Šaleška dolina je z vrsto naravnih in topografskih danosti postala ena od njih. Življenje je teklo dalje po principih posameznega časovnega obdobja, vse dokler ni prišla na vrsto industrijska revolucija in z njo tudi povsem nov pogled na svet. Moderne tehnologije, stroji in človeška pamet so omogočili razmah, katerega sadove uživamo še danes. Seveda pa načelo zemeljskega ravnotežja stremi k temu, da ima vsak plus tudi minus. In tako smo za lagodnejše življenje potrebovali tudi bistveno več »naravne« energije, kije bila pogosto akumulirana na neznanih lokacijah in s tem skrbno varovan zaklad narave. Tudi kletni prostori Šaleške doline so nedvomno spadali med njene skrivnosti. Naključno odkritje lignitnih zalog smo si prilastili. Izkopavanja in način rudarjenja je bil na začetku v mejah lokalnih potreb. Vendar se človeški apetiti pri tem niso ustavili. Kopičenje blagostanja je namreč v človeški naravi, še posebej takrat, ko ti ga narava ponuja dobesedno na pladnju. Toda vsaka akcija ima svojo reakcijo in ta se je najprej pričela kazati v obliki drobnih lužic na območju Družmirja. In puf! Družmirje je izginilo. Vse seje odvijalo bliskovito hitro. Lužice so postale jezera, ki bodo kmalu največja v Sloveniji. Ni slab rezultat, če vemo, da smo štartali iz nič. Slabo pa je to, da se bodo večala še naslednjih petdeset let in še dlje. In v svoje vodno nederje bodopotegnila še marskikaj. Ce si želite muzej premogovništva ogledati tudi na prostem, naj vas pot vsaj enkrat mesečno vodi okrog Družmirstegajezere.Enkraalnoste opazili manjšo luknjo, drugič bo tam zazäalavelii<e.kotanja,goje, po katerem ste gazili pozimi, bo izginilo in ptice bodo svoja domovanja selile pogosteje, kot jim to narekuje njihov nagon. Ja, pokrajina se spreminja z izjemnim pospeškom. In vse to s človeškim delom nekje globoko pod njo.
Kljub temu, da sem se rodil prepozno, si večkrat poskušam predstavljati, kako bi izgledala Šaleška dolina, če pod njo ne bi zapeli krampi in lopate. Ni težko najti pokrajin, kjer si neregulirane reke utirajo pot skozi travnate doline, obdane s pestrim nizkim hribovjem, katerega gozdovi procesirajo svež, neoporečen zrak. Vem, da v tej zgodbi tudi Velenje nikoli ne bi bilo takšno, kot je. Tudi razcvet modernizma in masovne gradnje zavoljo rudarstva bi nas obšel. Zgodba o elektrarni ne bi dosegla niti gostilniških šankov, kar nas ne bi vsakodnevno uvrščalo med medijske prvake. Bila bi pa to destinacija, vredna ogleda in bivanja v njej ravno zaradi svoje naravne brezmadežnosti in odličen primer industrijske ničnosti. Še posebej dandanes, ko je takšnih oaz, ki ne prispevajo h globalnemu segrevanju, vse manj. Cas neustavljivo teče in obratne poti zaenkrat še ne poznamo. Lahko pa zavestno krojimo usodo svoje prihodnosti. Poudarki o rekodnih izkopavanjih so tudi podatki o rekordnem spreminjanju Šaleške doline. Zato se s takšnimi številkami mogoče ni dobro preveč hvaliti.
Klub temu da je ta članek prežet z idealizmom o sanjskem svetu, je njegov namen spodbuditi ljudi, da pogledajo na svet okoli sebe še iz druge perspektive. Naj postane njihov horizont meja med ustvarjenim in vizijo za naprej. Očišče naj predstavlja točko, kjer ponovno zaženemo možgane in jim predstavimo novo, širšo sliko, ki bo vključila v kontekst tudi zavest o umirajoči materi zemlji. V nasprotnem primeru bo izmaličena Šaleška pokrajina doživljala le post festum lepotne intervencije, kiji nikoli več ne bodo povrnile slave izpred obdobja lignitnih deponij.
■
■
Kupon za sodelovanje v nagradni igri prejmete na blagajnah vseh prodajaln v Mercator Centru Velenje, Šaleška cesta 1, Velenje ter Supermarketu Tržnica Velenje, Kidričeva 45, Velenje.
H Mercatornajboljši sosed

PAGINA
\AdUmQkU IDÜ CASOpnsDOl
Sem človek, ki ima rad svoboden poklic
Vesna Glinšek iz Hrastovca pri Velenju je naša radijska in časopisna sodelavka že kar nekaj let. Sama pravi, da prijateljuje z obema medijema že iz svojih gimnazijskih let. Pridružila se je naši ekipi v poletnem času, nato pa vsako poletje za 14 dni. Njeni novinarski, predvsem radijski prispevki, so bile na začetku najpogosteje ankete med sošolci, sčasoma pa se je lotevala še kakšnih drugih tem. Da bi se čim bolje »znašla« pred radijskim mikrofonom, se je udeležila tudi izobraževanja pri znani napovedovalki, mode-ratorki in učiteljici v Šoli za govor Idi Baš.
»Moram priznati, da se v prihodnosti vidim v novinarskih vodah. Sem človek, ki ima rada svoboden poklic. Ni mi težko zvečer na kakšno prireditev, popoldan-
Vesna Glinšek v studiu Radia Velenje: včasih je pred mikrofonom, drugič v prostoru za pripravo »zvočnih zapisov.«
ski dogodek. Težje bi prenašala kakšne časovne in prostorske »omejitve«. Nekaj izkušenj sem si v novinarstvu z vsakoletnim počitniškim delom in tudi med letom pri pokrivanju nekaterih dogodkov že nabrala. Ljudje me danes toliko poznajo, da me nekateri kar pokličejo. Če ne ti, pa sama pokličem za kaj takega, kar sem spremljala. Seveda pa moram prej končati študij slavistike s književnostjo - nepedagoška smer. Končno gre proti koncu.«
Vesnina velika ljubezen so konji, kar ni težko ugotoviti v pogovorih o njih ali pri poročanju s konjeniških prireditev. Če kje, ji časopisni urednik Stane Vovk pri slednjem rad pove (tako kot ostalim članom redakcije): »To ste odlično napisali, le za pol skrajšajte«.
■ Tp
... na kratko...
ROBIN GIBB
Koncerta ustanovnega člana slovite skupine Bee Gees v Stezicah ne bo. Tako je propadel tudi tretji poskus, po lanskem novembru in letošnjem februarju, da bi v Ljubljani videli enega od slovitih bratov Gibb. Povpraševanje po vstopnicah za koncert 61-letnega pevca je bilo izjemno skromno.
MARS
Mars Ljubljana - Zagreb Trans Europe festival bo letos potekal v četrtek, 26. maja, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Osrednji festivalski dogodek bo potekal na ploščadi Fontana, kjer bodo na glavnem odru nastopili Moby, TBF, Darkwood Dub in Rotor!
BIG FOOT MAMA
Ljubljanska rock skupina Big Foot Mama je začela pripravljati material za svoj sedmi studijski album. Novo ploščo je napovedala uspešnica Pot iz trnja, še to pomlad pa lahko pričakujemo tudi novi single.
ELVIS JACKSON
Na turneji po srednji Evropi ni šlo brez težav. Pevcu Budi se je na koncertu v Bregenzu odkrušil zob, v Švici ga je zapustil glas, zaradi česar so morali odpovedati koncert v Muenchnu, v Plznu na Češkem pa so vlomili v njihov tour bus in jim ukradli nekaj dokumentov. Vozilo se je kasneje še pokvarilo. Sicer so na turneji uspešno odigrali 12 koncertov.
PAPIR
Srajca je naslov nove skladbe, ki jo skupina te dni predstavlja kot novi single s plošče Po viharju. Skupina, v kateri prepeva Maja Keuc, se s skladbo nagiba v svetlejšo smer swing jazza. Sredi karnevalskega Ptuja so posneli material za videospot, ki ga bodo predstavili v aprilu.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	GITARSI - Dobri moj andjele
2.	SHAKIRA feat. PITBULL - Rabiosa
3.	MAŠA - A me maš malo rad
Srbska skupina Gitarsi je nastala v začetku lanskega leta z željo predstavljati akustično in klasično pop glasbo z elementi flamenka. Zasedbo sestavljajo štirje šolani akustični kitaristi, ki so nase opozrili na srbskem radijskem festivalu s skladbo Dobro došla srečo. Pospešeno pripravljajo svoj prvenec, na katerem bo tudi njihov single Dobri moj andjele, zmagovalna skladba tokratnega izbora pesmi tedna na Radiu Velenje.
0ESTVICA DOMAČE GASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Kvintet od oka - Komaj čakamo pomlad
2.	Gorenjski kvintet - Moja zvezdica
3.	Ansambel Pogled - V tvojem objemu
4.	Primorski fantje - Pomlad
5.	Slovenski zvoki - Ti si mi vse
6.	Ansambel Vihar - Tvoja
7.	Igor in zlati zvoki & Irena Vrčkovnik - Moj Šocej
8.	Katrca - Mamica
9.	Boris Kopitar - Ko sva se spoznala
10.	Ansambel Rubin - Dolenjska
www.radiovelenje.com
Glasbene novičke
Eltonovo slovo od filmske dive
Ob smrti hollywoodske filmske dive Elizabeth Taylor se je od nje na sebi lasten način poslovil tudi britanski glasbenik Elton John. Na koncertu v Pittsburgu ji je posvetil pesem Don't Let The Sun Go Down On Me. Elton se je z Elizabeth Taylor zbližal
riero je začel leta 1970 s skupinama I Duca in Le Nuove Luci, Leta 1983 pa je izšel njegov prvi album Un po' di Zucchero. Njegov idol je Joe Cocker, s katerim sta skupaj nastopila na več koncertih. Poleg Joe Cockerja je sodeloval še z drugimi znanimi glasbeniki, kot so Paul Young, Sting, Randy Crawford, Pavarotti, Jovanotti, Eric Clapton, Tom Jones in drugi. Novembra lani je Zucchero izdal nov studijski album Chocabeck, ki je delo producentov Dona Wasa in Brendana O'Briena, na albumu pa je mogoče slišati tudi dueta z Brianom Wilsonom in Bonom. Zucchero je v svoji karieri prodal več kot 40 milijonov albumov.
Vanilija je No one
Maja Keuc, zmagovalka letošnje Eme, je v oddaji Spet doma prvič javno zapela angleško različico zmagovalne skladbe Vanilija, ki v angleščini nosi naslov No one. Skladbo bo v angleščini zapela tu-
predvsem zato, ker sta bila oba dejavna v organizaciji za boj proti aids. Eizabeth se je namreč odkrito začela boriti proti tej bolezni že zelo zgodaj, ko tega ni bil pripravljen še nihče. Za Eltona je bila neverjetna ženska, ki jo je imel čast osebno poznati.
Jan Plestenjak: Osebno
Po uspešni turneji, ki jo je Jan Ple-stenjak zaključil z nastopom na viktorjih, je zdaj predstavil še novi album Osebno. Svoj že enajsti album je predstavil 25. marca v živo na nacionalnem radiu, mini koncert, na katerega je bila povabljena le peščica oboževalcev, pa je začel z novo uspešnico Punca. Z albuma Osebno je predstavil še pesmi Navaden par, Doma in Ona sanja o Ljubljani, zapel pa je tudi nekaj starih uspešnic. Na novem albumu je sicer deset skladb in bonus skladba - Punca v duetu z Nino Pušlar.
Koncert za nov klavir
Šoštanj, 2. aprila - V Šoštanju deluje dislocirani oddelek glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje. Oddelek obiskuje okoli 200 učencev, ki se izobražujejo v vseh nivojih osnovnega glasbenega izobraževanja.
Zaradi želje po kakovostnem izobraževanju morajo nenehno skrbeti za vzdrževanje obstoječih inštrumentov in nabavo novih. Učenci in učitelji glasbene šole so se odločili, da bodo v soboto, 2. aprila, ob
V	Stožice prihaja Zucchero
V	ljubljanskih Stožicah bo 31. maja nastopil legendarni italijanski glasbenik Zucchero. Glasbeno ka-
di v Düsseldorfu, Maja pa priznava, da ji taka verzija pesmi tudi bolj ustreza. 19-letna pevka se sicer intenzivno pripravlja na svoj nastop na Evroviziji. Te dni pripravljajo scenski nastop, skupaj z njo bodo namreč v Nemčijo odpotovale tudi štiri spremljevalne vokalistke, precej dela pa ima tudi z obleko.
18.00 v športni dvorani v OŠ Šoštanj organizirali veliki koncert, na katerem bodo zbirali sredstva za nakup novega klavirja. Nastopili bodo učenci glasbene šole, združeni v pevski zbor in pihalni orkester, ansambel Dori ter gostji Anika Horvat in Sanja Mlinar Marin. Prireditev bo povezovala Bernarda Žarn.
Vsi, ki se boste odzvali vabilu, boste pomagali, da šoštanjski oddelek glasbene šole dobi nov klavir, ki si ga učenci in učitelji močno želijo.
■ bš
Postanite naročnik	W	X	\ 1	3	i
Za naročnike do 8 številk zastonj! A					
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar osem številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
RADIO VEL6NJ6
SPORT, OBJAVA

31. marca 2011
Doživeli pravo učno uro
Košarkarji Elektre imajo v prvih krogih izjemno težek razpored
Najprej so se v Tivoliju pomerili z Union Olimpijo in izgubili, v nedeljo pa so se odpravili na še eno zahtevno gostovanje v dvorano Leona Štuklja.
Šoštanjčani so se pred tekmo zavedali, da se v Novo mesto odpravljajo z minimalnimi možnostmi za uspeh, kljub temu pa se niso vnaprej predajali, upali so na namreč na utrujenost domačih košarkarjev, ki so
morali odigrati nekaj zaporednih težkih tekem, vendar varovanci Aleksandra Džikica pred svojimi obiskovalci niso dovolili nikakršnega presenečenja.
Začetno vodstvo po trojki Jeršina je pripadlo gostom iz Šoštanja, nato pa so domačini prevzeli vajeti igre v svoje roke in hitro pokazali, kdo bo imel tokrat glavno besedo na igrišču. Po prvi četrtini so vodili za deset, ob polčasu pa že za več kot dvajset točk. Tekma je bila tako praktično že odločena.
V drugem polčasu so košarkarji Elektre skušali sicer znižati visok zaostanek, vendar se jim je uspelo le malo približati, resneje pa zmage Krke niso uspeli ogroziti. Dušan Hauptman, trener Elektre, po srečanju ni
bil zadovoljen: »V Novem mestu smo tokrat doživeli pravo učno uro dobre in kakovostne košarke, saj so košarkarji Krke tekmo vzeli maksimalno resno in profesionalno ter nas od prve minute praktično šolali. Na svoje fante sem jezen, saj so, tako kot v prejšnjem krogu Lige Telemach za prvaka, začeli izjemno slabo v napadu, je pa tudi res, da je Krka prikazala izredno dobro obrambo.«
Krka je bila prepričljivo boljša v večini statističnih prvin. Skok so tako Novomeščani dobili z 41 : 23, izjemno slabo pa so Šoštanjčani metali proste mete, saj so jih od 27 poskusov zadeli le 13.
Najboljši strelec srečanja je bil Salih Nuhanovič z 20 točkami.
■ tr
Bodo nadaljevali zmagoviti niz?
V sobotnem 25. prvenstvenem krogu bo Rudar gostoval v Kranju - Proti Prijedorju spet šepala učinkovitost
Nogometaši velenjskega pr-voligaša Rudarja so prvenstveni odmor zapolnili z igranjem mednarodne prijateljske tekme, ki je trenerju Robertu Pevniku služila za uigravanja za sobotno gostovanje v Kranju. Gostili so moštvo Rudarja iz Prijedor-ja, ki je trenutno četrti v tako imenovani 'premier' ligi Bosne in Hercegovine in z golom branilca Nenada Novakoviča zmagali z 1 : 0.
Priložnost za igro so dobili vsi igralci, razen Aleš Jeseničnik in Rusmin Dedič, ki sta počivala zaradi bolečin, prvič pa je imel priložnost v prvem moštvu za-
dnjih nekaj minut tudi mladinec Boris Topič. Zasedba, ki je igrala v drugem polčasu, je pokazala všečnejšo igro, a manjkali so zadetki. Priložnosti za to je bilo predvsem v drugem delu precej, vendar je kar nekaj nevarnih žog Mirze Mešica, predvsem pa Damjana Trifkoviča, zletelo mimo okvirja vrat ali pa so končale v rokah gostujočega vratarja. So napadalci hranili svoje strelske sposobnosti za sobotno tekmo 25. prvenstvenega kroga, ko bodo gostovali v Kranju?
Trener Robert Pevnik: »Upam. Na trenutke smo po-
kazali odlično igro. Morali smo zmagati z višjim izidom, saj smo imeli še nekaj zelo lepih priložnosti. Pomembno pa je, da smo igrali zelo zavzeto, pa čeprav je bila to le prijateljska tekma. Vse delamo tako, da bomo v soboto v Kranju spet pravi, da bomo v pravem trenutku na pravem mestu. Vemo, da to ne bo lahka tekma, kot nista bili prejšnji s Primor-jem (6 : 0) in Domžalami (3 : 1). Triglav igra doma zelo dobro. Za nas bo to nov zrelostni izpit. Verjamem v fante, da bodo tudi na tej tekmi željni zmage.«
Skratka, želijo nadaljevati zmagovito, najbrž po bi bili zadovoljni že s točko.
To bo tretja tekma teh dveh nasprotnikov v prvenstvu. Oba sta zmagala na svojem igrišču. V 7. krogu so bili Gorenjci boljši z 1 : 0, v 16. pa Rudarji kar s 5 : 0. Bo v soboto neodločeno?
Plesec Pevnikov pomočnik
Novi Rudarjev trener Robert Zevnik je dobil tudi pomočnika. Do konca te sezone bo to 41-letni Roman Plesec, dosedanji trener moštva Koroške gradnje (Slovenj Gradec), ki tekmuje v Štajerski ligi. Plesec je igral v preteklosti tudi za Velenj-čane, Rudarjev dres je nosil dve sezoni od 2000/2002). Nazadnje je bil trener Slovenj Gradca oziroma Koroških gradenj, ki tekmujejo v Štajerski ligi.
■ vos
Branko Tamše: »Športno je verjeti!«
Rokometaši Gorenja doživeli boleč poraz v Nemčiji -Drevi derbi v celjskem Zlatorogu s Pivovarno Laško
Rokometaši Gorenja so na gostovanju v Nemčiji v prvi četrfinalni tekmi pokala Evropske rokometne zveze doživeli enega najhujših porazov v zadnjem času. Rokometaši Göppinge-na bodo na nedeljsko povratno tekmo v Rdečo dvorano prišli s prednostjo visokih 13 golov. Velenjčani so dobro, kot so zatrjevali pred odhodom, preučili igro nasprotnika - Nemcev, vedeli, da je to ena najboljših nemških ekip, da pa bodo poraženi z dvoštevilčno razliko, seveda ni nihče pričakoval. Očitno so igralci podlegli pritisku, ki ga je v dvorani ustvarilo več kot tri tisoč gledalcev. Velenjčani so bili domačim enakovreden nasprotnik le prvih nekaj minut, do izida 3 : 3, nato so igrali prav nasprotno, kot so se dogovorili.
»Igrali smo tako, kot ne bi smeli. Domači so izkoristili vse tiste napake, na katere sem igralce vseskozi opozarjal: da ne smemo prehitro zaključevati akcij, ne prehitro streljati ... S tem smo jim omogočali hitre nasprotne napade in lahke zadetke. Približno tako smo igrali v prvih minutah, nato pa smo začeli nerazumljivo grešiti. Nekaj žog je zletelo v prazno, preveč je bilo tehničnih napak in ob polčasu smo zaostajali že za deset golov, s čimer je bila tekma odločena,« je po prihodu domov pojasnjeval poraz trener Branko Tamše. Igralci Gorenja so se v nadaljevanju domačim približali na 6 golov zaostanka. Poraz s 'samo' toliko goli razlike bi bil za velenjske rokometaše velik uspeh. Toda domači so znova zaigrali na vso moč in si do konca priigrali razliko, ki velenjskim rokometašem ne daje nobenega upanja za napredovanje med štiri najboljša moštva v tem tekmovanju. Pa čeprav, kot je dejal Branko Tamše, upanje umira zadnje in hkrati dodal: »Poraz s toliko zadetki je res visok. V nedeljo bi moral biti nek nori dan, zgoditi bi se moral čudež, da bi uspeli. Športno je verjeti. Skušali se bomo čim bolje pripraviti nanje in storiti vse, da jim pripravimo čim večji odpor. Skratka, ne predajamo se.«
Drevi s Celjani
Vsekakor bodo po Göppingenu vso pozornost usmerili državnemu prvenstvu. Drevi bodo v 3. tekmi končnice za prvaka na novi zelo zahtevni preizkušnji. V dvorani Zlatorog se bodo udarili z domačimi pivovaiji. Že sinoči pa sta bili tekmi med Cimosom Koprom in Loko ter med Trimom in Mariborom.
Za Velenjčane je ta tekma zelo pomembna, saj bi se z morebitnim porazom njihova prednost pred drugim Cimosom (če v Kopru ne bo presenečenja) stopila na točko razlike. Branko Tamše: »Vsaka tekma v državnem prvenstvu je pomembna, če ima klub visoke ambicije. Takšna bo tudi današnja. To bo nov derbi, temu primerno pa pričakujem, da bodo domači zaigrali na vse ali nič. A zmagati bomo želeli tudi mi. Želim si, da bi bila to lepa predstava, na koncu pa bomo videli, kdo je bil bolj razpoložen.
■ vos
Konkurenčna prihodnost s pomočjo Abiture ABITURA
Odločitev za izobraževanje lahko pomembno vpliva na možnost napredovanja na delovnem mestu - Prav tako je pomembna za pridobitev želene zaposlitve - Znanje, sposobnost in veščine so ključni del naše konkurenčnosti - Izobraževalni programi Abiture vam lahko pomagajo
V okviru Abiture delujeta Srednja poklicna in strokovna šola s programoma Trgovec in Ekonomski tehnik, ter Višja strokovna šola s programoma Ekonomist in Poslovni sekretar. Programa Višje strokovne šole se izvajata v Celju in Zagorju (na Zasavski ljudski univerzi). Diplomanti v samo dveh letih pridobijo VI. raven izobrazbe in naziv ekonomist/--ka oziroma poslovni/-a sekretar/-ka. Izjemen poudarek je na povezovanju teoretičnega in praktičnega izobraževanja. Pridobljeno znanje in kompetence vas bosda pripravila na samostojno in odgovorno izvajanje nalog na delovnem mestu. Programi ponujajo veliko izbir-nost, tako da lahko izberete znanje po svoji meri.
Prilagoditev individualnim potrebam
Abitura izvaja vse programe kot izredni študij. Delo prilagajajo tako, da lahko uspešno študirate ob delovnih obveznostih in družini. Istočasno poslušate le en predmet, kar vam omogoča osredotočenje na posamezno snov in sproten študij.
Strokovnost in odlični pogoji
Pohvalijo se lahko tudi z odličnimi materialnimi pogoji. 14 predavalnic je opremljenih z najsodobnejšo multime-dijsko opremo, knjižnica pa zagotavlja
vso strokovno literaturo za potrebe študija. Predavatelji so priznani strokovnjaki iz gospodarstva, ki prenašajo svoje bogate izkušnje iz prakse in jih združujejo s sodobnim znanjem.
Vseživljenjsko učenje -novo na Abituri
Znanje, ki ga pridobimo med rednim študijem, danes hitro zastara, zato so vedno bolj pomembni programi vseživljenj-skega učenja. V svojem programu vseži-vljenjskega učenja vam Abitura ponuja znanja, ki so neposredno uporabna v vsakodnevni praksi in pri razvoju kariere. Ponudbo bodo še razširili in jo prilagodili potrebam časa.
Prijateljsko ozračje -prijazni in spostljivi odnosi
Tudi družabnemu življenju na šoli namenjajo veliko pozornosti. Zadnji pomemben dogodek, ki vsem ostane v spominu, je prav gotovo podelitev diplom, nepozabno pa je tudi brucovanje na začetku in piknik ob zaključku študijskega leta. Pri Abituri poleg zagotavljanja in uresničevanja kakovosti izobraževanja, ki se je zavedajo vsi zaposleni in jo uresničujejo, verjamejo tudi v pomembnost dobrih medčloveških odnosov, tako v formalnih kot neformalnih situacijah. Več kot 2000 zadovoljnih študentov lahko to le pritrdi.
Abitura, d.o.o., Lava 7, 3000 Celje
03 428 55 30, 03 482 55 32/www.abitura.si
Multimedijske predavalnice so dobro opremljene za zanimivo
predstavitev učne snovi.
Diplomanti Abiture praznujejo uspešen zaključek študija. Bogato založena knjižnica ponuja potrebno gradivo za uspešen štuc

SPORT IN REKREACIJA
13
Visoka zmaga Šoštanja
Nogometaši Šoštanja so tudi pred domačim občinstvom pomladanski del prvenstva začeli po pričakovanjih. S 4 : 1 so premagali ekipo Carere Optyil iz Ormoža.
V	prvem delu je še kazalo na izenačeno srečanje, v 29. minuti pa so preko Spasojeviča Šoštanjčani povedli z 1 : 0. Na 1 : 1 je izenačil Zadravec v 37. minuti in tudi postavil izid polčasa. Takoj na začetku drugega dela je Umihanič povišal na 2 : 1 iz enajstmetrovke, v 73. minuti je zadel Vejizo-vič, končni izid srečanja pa je v 84. minuti postavil Umihanič.
V	soboto bodo gostovali v Zavrču.
Šoštanjčani ostali drugoligaši
Igralci Šoštanja so v zadnji tekmi s 5 : 3 premagali Pivovarna Laško in ostali v ligi. Breme odgovornosti ni dopuščalo lepo igro, a kljub temu smo videli kar nekaj dobrih potez, tako domačih kot gostujočih tekmovalcev. Domači prvi par je po izredno borbeni igri gostom odščipnil pomembno točko. Pri izidu 1 : 1 so domači vodili za 18 kegljev. Gostujoči drugi par je hitro nadoknadil izgubljene keglje, razliko pa povečal v svojo korist. V zadnjem nizu pa je sledil preobrat domačega para, ki sta osvojila še eno točko, razliko pa sta preobrni-
la v svoj prid. Tako je domači tretji par odšel na steze s prednostjo 40 kegljev pri rezultatu 2 : 2. Domači so v tej igri potrebovali le še točko in obdržati prednost v kegljih. Po odlični igri najboljšega domačega igralca jim je to tudi uspelo. Veselje na domači klopi in med gledalci je bilo nepopisno
Veronika Mohorič državna prvakinja v judu
Prejšnji vikend je bilo v Slovenj Gradcu državno prvenstvo za mlaj-
še dečke in deklice U-13.
Prvenstva so se udeležili tudi trije tekmovalci iz Judo kluba Velenje.
Najbolj uspešno je tekmovanje zaključila Veronika Mohorič, ki je zmagala v svoji kategoriji +57 kg in postala državna prvakinja; Miha Slatnar in Urban Tepej sta osvojila
5. in 7. mesto v svojih kategorijah.
■
Kadetska državna rekorda Nastje Govejšek
V soboto, 26. 3., in v nedeljo, 27. 3., so najboljši plavalci Plavalnega kluba Velenje nastopili na Ravnah. Na letošnjem že 38. mednarodnem mitingu je nastopilo 300 plavalcev iz 24 klubov iz Avstrije, Italije, Makedonije in Slovenije. Velenjski plavalci so kljub poškodbi Tine Meža in smoli Žige Cerkovnika tekmovali zelo uspešno. V disciplini 50 m delfin je Nastja Govejšek dvakrat izboljšala svoj (29,16) državni rekord za kadetinje. V predtekmovanju je dosegla čas 29,12 in v finalu 29,00. Njen doseženi rezultat je tudi absolutni klubski rekord. V plavanju se redko dogodi, da bi plavalci ali
plavalke iz enega kluba osvojili(e) prva tri mesta. To se je na Ravnah dogodilo v disciplini 100 m delfin. Zmagala je Nastja Govejšek pred Katarino Črepinšek in Nino Drolc. Zmagala je še Nastja Govejšek na 50 m prosto in Katarina Črepinšek na 200 m delfin. Med dobitnike medalj sta se uvrstili tudi Nina Drolc in Kaja Breznik. V A finale so se uvrstili še Tamara Govejšek Jana Kora-dej, Aljaž Guzej in Igor Dukanovič.
■ Marko Primožič
Zasavsko-savinjska liga v namizem tenisu
Končan je redni del dvokrožne-ga ekipnega prvenstva v Zasavsko-Savinjski ligi v namiznem tenisu, kjer nastopa 16 ekip (Gomilsk, Rogaška Slatina, Dobova, Petrovče, Hrastnik, Vrhovo, Celje, Tabor, Radeče, Brwstanica, Šoštaj, Marija Gradec, Rmske Toplic, Radeče in Vlenje). Liga je razdeljena v dve kakovostni skupini. V A skupini nastopa tudi Tempo A, ki je letos po šestih zaporednih osvojitvah najboljše ekipe tokrat z okrnjeno postavo zasedel sredino lestvice. V ekipi so nastopali Ivan Zera, Zoran Gajšek, Boris Močilnik ter Mumin
Mahmutovič.
V B-skupini pa je tokrat samo z enim porazom prepričljivo zmagala ekipa Tempo B in se uvrstila v skupino A. V ekipi so nastopali Alfred Vodušek - vodja, Slavko Kovač, Rado Rednak, Jusuf Salkič, Janez Pejovnik, Janez Škerlak ter Boris Rampre. Na drugem mestu v skupini je ekipa Šoštanja, ki se bo v kvalifikacijah pomerila z ekipo Pe-trovč, ki je v skupini A zasedla sedmo mesto.
■ dak
Karate klub Shotokan prvi na pokalni tekmi
V soboto, 26. 3., je Karate zveza Slovenije s pomočjo organizacije Karate kluba Samurai Sežana v športni dvorani v Sežani organizirala 1. pokalno tekmo v borbah, katah in ekipnih katah za starostne kategorije do 18 let. Tekmovanja se je udeležilo preko 380 tekmovalcev iz 44 klubov. Še posebej so se izkazali Shotokanovci, saj so osvojili 9 zlatih, 2 srebrni in 4 bronaste medalje.
Tekmovanje so odprli najmlajši tekmovalci, med katerimi je slavil Aljaž Gajšek. Med malčki je bil 1. Tomaž Hudales, 2. Niklas Tam-
še, med mlajšimi dečki 1. Antonio Štruc, med kadeti 1. Ermin Mujd-žič. Kate, mlajše deklice: 1. Špela Mežnar Pisanec, 2. Brina Lucija Štruc, 3. Dajana Lakič. Ekipno v kategoriji malčki so slavili Tomaž Hudales, Niklas Tamše in Lan Je-zernik, v kategoriji mlajše deklice: 1. Brina Lucija Štruc, Špela Mežnar Pisanec in Dajana Lakič. Odlično pa so se odrezali tudi v borbah. V kategoriji starejše deklice je s konkurenco pometla Kiti Smiljan, med mladinci je bil 1. Žan Mark Jure-kič, med mlajšimi dečki 3. Antonio Štruc, starejši dečki - 3. Blaž Gajšek, mlajše deklice - 3. Brina Lucija Štruc.
Na 1. pokalni tekmi pa je bila tudi podelitev priznanj za naj karateista/ karateistko med kadeti in mladinci ter naj klub. Karate klub Shotokan je osvojil v skupnem seštevku za leto 2010 tretje mesto, za kar sta zaslužna trenerja Alisa Redžič in Su-lejman Redžič s svojo vztrajnostjo, trudom in znanjem, ki ga prenašata na člane kluba.
■
■
■
Tako so igrali
Liga Telemach - liga za prvaka, 2. krog
Krka - Elektra Šoštanj 77 : 54 (60 : 39, 43 :22, 18 : 8) Elektra Šoštanj: Horvat 2, Jeršin 6 (2-7), Bilič 9 (1-4), Lelič 2 (2-2), Lekič, Miljkovič 5 (2-4), Nuhanovič 20 (6-10) Vrstni red: 1. Krka Novo mesto, 2. Zlatorog, 3. Union Olimpija vsi 4, 3. Hopsi Polzela, 4. Helios oba 3, 5. Maribor
Messer, 6. Geoplin Slovan, 7. Polzela. 8. Elektra Šoštanj vsi po 2
Štajerska liga, 15. krog
Šoštanj - Carrera Optyl Ormož 4 : 1(1 : 1)
Strelci: 1:0 Spasojevič (29'), 1 : 1 Zadravec (37'), 2:1 Umihanič (46', 11m), 3:1 Vejizovič (73'), 4:1 Umihanič (84')
Šoštanj: Mušič, Oblak (od 70' Hudarin), Gegič, Šlutej (od 56' Obu), Koca, Vukančič, Vasič, Kurnik (od 89'
Mahmutovič), Umihanič, Spasojevič (od 76' Linič), Vejizovič (od 86' Gajič) Vrstni red: 1. Zavrč 43, 2. Šoštanj 37, 3. Tehnotim Pesnica 29, 4. Pohorje 26, 5. Šmarje pri Jelšah 25, 6. Marles Hiše 24...
Prijateljska tekma
Rudar Velenje - Rudar Prijedor 1:0 (1:0)
Strelec: 1:0 Novakovič (13). Rudar Velenje: Jahič (od 46. Savič, od 76. Hertelendi), Jelečevič, Roj, Cipot
(od 58. Berko), Novakovič, Tolimir (od 58. Korun), Mujakovič (od 46. Kramar), Trifkovič, Bratanovič (od 46. Kelenc), Čadikovski (od 46. Mešič), Rotman (od 83. Topič).
1. SŽNL, 12. krog
ŽNK Rudar Škale ŽNK Maribor 4:0 (2:0)
ŽNK Rudar Škale: Strassnig, Bric, Marolt, Sadikaj (od 89. Blazinšek), Zagajšek, Založnik, Levačič, Sevšek (od
89. Gomboc), Žganec (od 88. Antolič), Murič (od 72. Wieser), Robnik Strelke: 1:0 Murič (5), 2:0 Žganec (12), 3:0 Murič (47), 4:0 Levačič (87);
Drugi izidi: ŽNK Jevnica - ŽNK Slovenj Gradec 1:0 (0:0), ŽNK Krka - ŽNK Dornava 6:0 (2:0), Velesovo K. Jerič - ŽNK Pomurje Beltinci 1:11 (0:6) Vrstni red: 1. Krka 34 (62:3), 2. Rudar Škale 24 (40:12), 3. Jevnica 23 (36:20), 4. Sl. Gradec 21 (35:17), 5. Pomurje 20 (49:25), 6. Maribor 10
(20:32), 7. Velesovo 4 (9:81),. 8. Dorn-vava 2 (9:70).
Kegljanje, 2. liga vzhod, 18. Krog
Šoštanj : Pivovarna Laško 5:3 (3191:3151)
Šoštanj : Mandelc - 516 (0) Sečki -538 (1), Arnuš - 547 (0), Novak - 523 (1), Fidej - 553 (1), Petrovič - 515 (0).

AD
erme topolšica
Wellness Center Zala
terme-topolsica.si
Tel 03 896 31 OO | Fax 03 896 34 OO info@t-topolsica.si
Ob predložitvi tega oglasa vam v aprilu nudimo 15 % popusta na vsa razvajanja v Wellness centru Zala.
MODROBDDA KRONIKA
Začetek sojenja velenjskemu bombašu
Na celjskem okrožnem sodišču začetek sojenja Bojanu Poplazu, ki je obtožen nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem in eksplozivom in povzročitve splošne nevarnosti
Velenje, 23. marca - Velenjski policisti so se v sredo popoldan nemudoma odzvali obvestilu na Operativno komunikacijski center Celje, da se v Velenjskem jezeru, pod naseljem Kunta Kinte, utaplja ženska. Policista, kriminalista v ci-vilu, sta ob prihodu na kraj nekaj metrov stran od obale v vodi opazila utapljajočo žensko. Oblečena sta skočila v hladno vodo in jo potisnila do obale, kjer sta jo iz vode potegnila policista iz patrulje.
Za žensko so nato poskrbeli v Zdravstvenem domu Velenje in Bolnišnici Celje. Ženska je, kot kažejo zbrana obvestila po dogodku, najverjetneje hotela narediti samomor.
"»«t AS
31. marca 2011
Spomladanska
gorišča
Adil Huselja
Prve spomladanske dneve in prijazno sončno vreme so skazile zlovešče novice iz oddaljene laponske, kjer so doživeli eno najhujših katastrof. Po rušilnemu potresu in uničujočem popotresnem valu (cunamiju) na prizadetem območju ni ostalo (skoraj) nič. Več kot deset tisoč ljudi je umrlo, na seznamih pogrešanih pa je več kot sedemnajst tisoč ljudi. Katastrofalne posledice so že sedaj ocenjene kot najdražje v zgodovini, čeprav se drama v jedrski elektrarni Fukušima Daiiči še vedno ni končala. Strokovnjaki in reševalci še vedno odpravljajo poškodbe na reaktorjih, da bi ustavili uhajanje nevarnih radioaktivnih snovi. V času pisanja tega članka pa je radioaktivni oblak nekje nad nami, saj je pred nekaj dnevi dosegel Evropo.
Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost spremlja stanje radioaktivnosti in nas je že pred prihodom radioaktivnega oblaka seznanila, da je ta močno razredčen in da so izmerjene koncentracije radioaktivnih snovi komaj zaznavne. Toda ob strokovnih ocenah se pojavljajo tudi številne špekulacije in dezinformacije, ki so marsikoga prestrašile ali vsaj spravile v kočljiv položaj. Ce so posledice potresa in cunamija vidne, se zlovešče sevanje ne vidi in ne čuti, razen če nismo izpostavljeni vrednostim, kot so te dni bili izpostavljeni reševalci, ki izpostavljajo svoja življenja za svoje sonarodnjake oziroma cel svet. Poleg tragičnih posledic na Japonskem in škodljivem sevanju tudi v drugih delih sveta bodo posledice potresa pustile pečat tudi v varstvu okolja. Poškodbe reaktorjev v omenjeni jedrski elektrarni so predramile tako zagovornike kot nasprotnike jedrske energije predvsem zaradi dejstva, da se je to zgodilo na Japonskem, kjer so strokovni in vsi ostali standardi med najvišjimi v svetu. Bolj kot radioaktivni oblak pa v teh dneh čutimo posledice spomladanskega pospravljanja na travnikih, vrtovih in okolici hiš. Glavni razlog je kurjenje suhe trave, vej, listja in drugih odpadkov, s katerim se dodatno onesnažuje in obremenjuje naše okolje. Čeprav dim oziroma emisije snovi niso tako nevarne kot snovi, ki trenutno prihajajo z Vzhoda, pa vendarle negativno vplivajo na okolje. Še posebej, če se poleg bioloških odpadkov kurijo tudi predmeti ali snovi, ki povzročajo škodljive ali celo nevarne posledice za okolje in ljudi. Škropljenje suhe trave ali odpadkov z nevarnimi snovmi, da bi odpadki res zgoreli, je skrajno nevarno in neodgovorno početje. Nevarno zaradi konkretne nevarnosti za zdravje in življenje tistih, ki ob odprtem ognju uporabljajo tovrstne snovi, neodgovorno pa zaradi negativnega vpliva na okolje in zdravje ljudi. Nihče ne ve, koliko nevarnih in okolju škodljivih snovi se uniči v ognju, zaradi česar bi morale pristojne institucije tej problematiki nameniti dodatno pozornost. Odveč je zapisati, da so za določena dejanja predpisane visoke denarne kazni. Dokler se ne bomo zavedali, da s svojim početjem uničujemo okolje, ki nam omogoča življenje, se stanje ne bo izboljšalo in zakonske določbe bodo bolj ali manj ostale le mrtve črke na papirju. Podobno velja za kurjenje v strnjenih naseljih. Tudi če se kurijo le biološki odpadki, se valeči dim širi daleč naokoli, poleg tega pa se zadira v notranjost stanovanj in hiš. Dimu so najbolj izpostavljeni najmlajši in najstarejši, poleg njih pa vsi tisti z zdravstvenimi težavami ali omejitvami. Zato bi bilo prav, da ne zgolj zaradi zakonskih omejitev ali predpisanih kazni, ampak zaradi počutja in zdravja ljudi ne kurimo v naseljih. Tasko bomo prispevali tudi k boljši požarni varnosti in razbremenitvi gasilcev, ki so tako zaradi požarov kot naravnih nesreč v zadnjih letih čedalje bolj zaposleni. Torej, namesto v ogenj smeti raje odvrzimo v kanto ali odpeljimo na smetišče. Sosedje in ostali meščani vam bodo zelo hvaležni. In med njimi sem tudi jaz.
■
Na prehodu zbil deklico
Velenje, 22. marca - V torek zvečer se je v prometni nesreči, ki se je zgodila v semaforiziranem križišču Šaleške in Rudarske ceste, poškodovala deklica. Na prehodu za pešce jo je zbil voznik osebnega avtomobila, ki ji je izsilil prednost.
Tatvini v Ravnah
Šoštanj, 22. marca - V torek zjutraj so policisti v Ravnah najprej obravnavali tatvino in poškodovanje tuje stvari, popoldan pa še eno tatvino. Dopoldan je neznanec na parkirnem prostoru pri gostišču v Ravnah iz tovornega vozila vzel akumulator in namerno poškodoval oba sprednja žarometa. Samostojnega podjetnika je oškodoval za 500 evrov.
Popoldan pa je pri sanatoriju storilec demontiral več kovanih starinskih zunanjih svetilk v vrednosti okoli 2.500 evrov.
Izsiljeval prednost
Velenje, 23. marca - V sredo popoldan je počilo v krožišču Kidriče-
Celo sredo je »tečnaril«
V sredo, 23. marca, se je 26-letni fant, stari znanec policije, že dopoldne nedostojno vedel. V Kitajskem centru v nakupovalnem
■	centru v Velenju je namerno poškodoval razstavljeno sliko. Prislužil si je plačilna nalog in kazensko ovadbo. Zvečer je v trgovini Sport 2000, prav tako v Nakupovalnem centru v Velenju, vzel nahrbtnik in hotel z njim oditi iz trgovine, ne da bi ga plačal. Tudi za to dejanje sledi kazenska ovadba.
Potem pa so se z njim srečali še ponoči, ko je z air soft pištolo streljal v vrata večstanovanj-ske zgradbe na Lipi. Policisti so mu pištolo zasegli, sledi odločba o prekršku, hkrati pa a so mu napisali še plačilni nalog.
Po tem, ko so končali uradne postopke, so ga odpeljali na pregled k dežurnemu zdravniku, ki ga je hospitaliziral v psihiatrično
■	bolnišnico.
Zakonca nedostojna do sosede
■	V sredo, 23. marca popoldan, sta se na Vodnikovi v Šoštanju zakonca nedostojno
Na celjskem sodišču se je začelo sojenje 50-letnemu Bojanu Poplazu, ki je osumljen, da je v noči na 1. september lani na vhodna vrata
ve in Koroške ceste. Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti in vožnje pod vplivom alkohola trčil v voznico osebnega avtomobila.
Ukradel peč za sušenje hmelja
Polzela, 24. marca - V četrtek je bilo v Podvinu pri Polzeli vlomljeno v stanovanjsko hišo. Storilec je ukradel peč za sušenje hmelja, vredno okoli 400 evrov.
Eden prevozil rdečo
Velenje, 25.marca - V petek dopoldan se je v križišču Rudarske in Šaleške ceste, pred Mercatorjevim centrom, zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti trčil v drugega voznika osebnega avtomobila. Oba sta zaradi lažjih telesnih poškodb sama iskala zdravniško pomoč v dežurni ambulanti. Policisti so pri pregledu kamer video nadzora centra Mercator ugotovili, da je eden od v nesreči udeleženih voznikov prevozil rdečo luč.
Začetek motoristične sezone
Policisti motoristom ob začetku motoristične sezone svetujejo, naj bodo izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti. Asfaltna površina je
vedla do sosede. Plačilni nalog bosta prejela naknadno.
Marihuana pri policistih
V	četrtek, 24. marca zvečer, so na Ljubljanski cesti v Velenju pri postopku dvema mlajšima moškima zasegli prepovedano drogo, enemu zavitek z marihuano, drugemu pa pet zavitkov.
V	ponedeljek, 28. marca popoldan, so v Sončnem parku v Velenju pri postopku zasegli zavitek marihuane mladoletniku. O tem so obvestili njegovo mamo, ki je bila pri postopku tudi navzoča.
Odrasla hči ji je grozila
V	petek, 25. marca zjutraj, so policisti obravnavali prijavo mame, ki je povedala, da ji je med prepirom v stanovanjski hiši na Šlandrovi poti odrasla hči grozila z napadom na življenje. Okoliščine kaznivega dejanja ogrožanja varnosti policisti še ugotavljajo.
Ogrožal dekletovo varnost
V	petek, 25. marca ponoči, so policisti posredovali v stanovanju na Aškerčevi v Velenju,
poslovne stavbe Vegrada nastavil ročno bombo, ki pa se k sreči ni aktivirala. Poplaza so sicer aretirali 21. septembra. Slabe tri mesece po
kljub lepemu vremenu še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je na voziščih več udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še niso na ravni tistih iz prejšnjega leta.
Pogrešajo kable
Žalec, 28. marca - V Zaloški gorici na območju Policijske postaje Žalec je bilo konec minulega tedna vlomljeno v skladišče. Pogrešajo za okoli 12.000 evrov.
Topolšica, 28. marca - Lastnica zasebnega podjetja je v ponedeljek policistom prijavila, da je storilec z odprtega skladišča pri gospodarskem poslopju v Topolšici vzel skoraj 200 kovinskih armiranih palic. Z dejanjem je oškodoval zasebno podjetje za 1.400 evrov.
Delovna nezgoda v Šoštanju
Šoštanj, 27. marca - V nedeljo dopoldan se je v Šoštanju v delovni nezgodi huje poškodoval 52-letni državljan Bosne in Hercegovine. Zdravi se v celjski bolnišnici.
Po ogledu, ki ga je opravila ogledna skupina SKP Celje, je bilo ugotovljeno, da je 52-letni delavec, zaposlen pri pogodbenem samostojnem podjetju, čistil pepel okoli transportnega traku v Termoelektrarni Šoštanj. Trak je delavca zgrabil za
kjer je pijan mlajši moški razgrajal in ogrožal dekletovo varnost. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, ampak se je do njih vedel nedostojno, so ga pridržali. Ob odhodu so mu napisali plačilni nalog za tri prekrške.
Nasilen do žene in tašče
V	petek, 25. marca, so policisti posredovali v stanovanju na Cesti Simona Blatnika, kjer je 28-letni moški doma, pred otrokom, izvajal nasilje nad 24-letno ženo in 47-letno taščo. Kršitelja so najprej pridržali, potem pa mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Čaka ga tudi kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilje v družini.
Udaril ga je znanec
V	petek, 25. marca, so policisti šli v dežurno ambulanto. Tam je zdravniško pomoč iskal mlajši moški, ki ga je pred Mladinskim centrom udaril znanec in ga lažje poškodoval.
Prespala pri policistih
V	soboto, 26. marca ponoči, se je v večsta-novanjski hiši na Partizanski cesti pijana ženska žaljivo vedla do stanovalke. Ker se ob prihodu policistov ni pomirila, so jo pridržali do iztreznitve.
Razgrajal na bencinskem
aretaciji „Vegradovega bombaša" je celjsko tožilstvo 8. decembra na okrožno sodišče vložilo obtožnico zoper Poplaza zaradi kaznivega dejanja po členu 307/II in I ter čl. 314/II Kazenskega zakonika. 307. člen govori o kaznivem dejanju nedovoljene proizvodnje orožja in eksploziva ter prometa z njima, 314. člen pa o kaznivem dejanju povzročitve splošne nevarnosti. Obtožencu grozi več kot deset let zapora, od aretacije pa je v priporu. Obdolženi, ki se je v preiskavi branil z molkom, je tokrat spregovoril in zanikal krivdo iz obtožnice. Povedal je, da bombe ni niti nastavil niti izdelal, da nikoli ni bil v Vegradu in da ni bil nikoli poslovno povezan z Vegradom.
■ Gordana Posnnig
rokav obleke in mu stisnil desno roko. Krike je slišal sodelavec in ustavil transportni trak.
Poškodovanega delavca so z reševalnim vozilom prepeljali najprej v dežurno ambulanto velenjskega zdravstvenega doma, nato pa naprej v Bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da je utrpel hude telesne poškodbe. O dogodku so obvestili dežurnega delovnega inšpektorja.
Nepravilno čez Kidričevo
Velenje - V soboto popoldne je pešec nepravilno prečkal Kidričevo cesto, voznik osebnega avtomobila pa ga je zadel. V dežurno ambulanto ga je peljal voznik. Tam so ugotovili, da je utrpel lažje telesne poškodbe.
Pogrešajo zbirke
Žalec, 27. marca - V nedeljo zvečer je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Petrovčah. Lastniki pogrešajo zbirko albumov s kovanci in znamkami večje vrednosti.
Iztirili vagoni
Velenje, 28. marca - V ponedeljek popoldan so se na industrijskem tiru v bližini železniške postaje Velenje iztirili trije vagoni. Strojevodja pri prestavljanju železniške kompozicije naj ne bi upošteval vseh predpisov. Gmotna škoda, ki je pri tem nastala, znaša 10.000 evrov.
servisu
V	soboto, 26. marca ponoči, je v lokalu na bencinskem servisu Petrol 2 razgrajal pijan moški. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali do iztreznitve.
Tudi besede bolijo
V	nedeljo, 27. marca zvečer, so šli policisti v Šmartno ob Paki, kjer je v stanovanjski hiši doma 35-letni partner pred otrokom izvajal verbalno nasilje nad 36-letno zunajzakonsko partnerko. Potrebni postopki sledijo.
Kazen bo plačal lastnik psa
V	ponedeljek, 28. marca, se je po Zgornjem Šaleku potikal večji črn pes. Pes je pobegnil iz boksa, ki je last krajana. Ta bo po pošti prejel plačilni nalog.
Odpeljali so ga v zapor
V	ponedeljek, 28. marca, se je pred lokalom na Starem trgu 35-letni stari znanec policije nesramno in žaljivo vedel do svojega dekleta. Kršitelju so napisali plačilni nalog, pri tem pa ugotovili, da je zoper njega sodišče izdalo odredbo za privedbo na prestajanje zaporne kazni, zato so ga odvedli v zapor. Ob predaji je kršitelj grozil policistu, zaradi česar si je prislužil še ovadbo za kaznivo dejanje ogro-
Vredno pohvale
Pohvalo si zasluži občan, ki je v soboto, 26. marca dopoldan, policistom izročil bančno kartico, ki jo je našel v reži ban-komata v Intersparu v Šaleku. Lastnici so kartico policisti že vrnili. Pohvalo si zasluži tudi občan, ki je v soboto, 26. marca, popoldan policistom izročil
žanja varnosti.
Nesramen do peške
V	ponedeljek, 28. marca zvečer, so policisti obravnavali prijavo Velenjčanke. Do nje se je nesramno vedel neznani voznik terenskega avtomobila znamke audi, črne barve, z zatemnjenimi stekli, z mariborskega registrskega območja. Povod za takšno obnašanje voznika je bilo peškino prečkanje Partizanske ceste pri trgovini Hofer, zaradi česar je moral voznik ustaviti.
Pri delu motil policiste
V	ponedeljek, 28. marca, je domačin povratnik v Rečici ob Paki motil policiste, ki so opravljali ogled kraja prometne nesreče z gmotno škodo. Najprej so ga s plačilnim nalo-
dve registrski tablici, ki ju je s sosedi našel pri čiščenju okolice stanovanjskega bloka na Šercerjevi cesti v Velenju. Policisti so po preverjanju po evidencah ugotovili, da sta bili ukradeni.
Pohvala pa gre tudi občanu, ki jim je v ponedeljek popoldan izročil prometno dovoljenje, ki ga je našel. Lastniku iz Velenja so ga policisti že vrnili.
gom napotili s kraja, a se je vrnil. V drugo pa so ga vzeli s seboj in ga po izpustu iz pridržanja opremili še z enim plačilnim nalogom za tri prekrške.
Nedostojen do natakarice
V	ponedeljek, 28. marca, se je v lokalu Huda lukna v Starem Velenje do natakarice nedostojno vedel gost. Ker mu ni postregla z alkoholno pijačo, je razbil tudi nekaj kozarcev.
Glasba na Bračičevi
V	ponedeljek, 28. marca, so šli policisti zaradi kršitve nočnega miru dvakrat v stanovanje na Bračičevo v Velenju. Lastnika stanovanja so najprej opozorili, potem pa napisali plačilni nalog.
Iz policistove beležke
VI PIŠETE
15
Zlata poroka
zakoncev
Melanšek
»Življenje nas je učilo, da bistvo ljubezni ni v tem, da se dva gledata, temveč da skupaj zreta v isto smer.« (Antoine de Saint-Euxpery)
V soboto 19. marca, sta v družbi najbližjih sorodnikov in najdražjih prijateljev Marija in Jože Melanšek slavila zavidljiv jubilej - zlato poroko. Poročni obred v prelepi dvorani obnovljene Vile Bianca je bil prav posebno doživetje. Med drugim tudi zato, ker ga je na svojstven način vodil g. Franc Žerdin.
Melanškova sta se spoznala, ko je on kot mlad učitelj in ravnatelj osnovne šole služboval v Belih Vodah. Poleg aktivnosti v krajevni skupnosti so ju vedno družile gore. Še danes pohodi v hribe ter pozimi smučanje pomenijo krepitev in ohranjanje zdravja in sreče.
Osebno srečo in uspehe sta seveda vedno zelo dobro znala in znata deliti s prijatelji in družino. Svoj način življenja sta prenesla na pod-
mladek: hčerko Irmo z možem Romanom, sina Iztoka z ženo Darjo ter vnuke Leo, Mojco, Majo in Tita. Želimo, da ju še vrsto let spremlja-
jo zdravje, sreča, lje do življenja in
dobra volja, vese-
pozitivna energija.
■
Mnenja in odmevi
Odziv na poročilo o konferenci o TEŠ 6
Šmartno ob Paki, 28. 3. 2011
V časopisu »Naš čas« je bilo dne 24. 3. 2011 objavljeno poročilo o konferenci z naslovom »TEŠ 6«, ki jo je organiziral regijski odbor SLS in na kateri so obravnavali tudi problem umestitve trase hitre cesta od Šentruperta do Velenja. Na konferenci naj bi predsednik nadzornega sveta DARSa dr. Milan Medved in predsednik območnega odbora SLS g. Herman Arlič opozorila na razočaranje tukajšnjih prebivalcev nad delovanjem oz. zavajanjem civilne iniciative iz Braslovč glede umeščanja trase po varianti F-2.
Civilna iniciativa Šmartno ob Paki (zbranih ima več kot 700 podpisov občanov, v njej pa sodelujejo tudi podporniki iz občine Polzela)
in vaški odbor Podgore sporočata zgoraj omenjenima predsednikoma in ostalim zagovornikom trase F-2, da enako v celoti odklanjata predvideno traso in bosta storili vse, kar je legalno mogoče, da do nje ne pride. Kot smo že večkrat poudarili, nasprotujemo varianti F2 predvsem zaradi poslabšanja bivanjskih razmer velikega števila prebivalcev ob načrtovani trasi in siceršnjega negativnega vpliva na okolje in prostor, ki ga povečuje načrtovani klanec iz obeh smeri trase. Kot dodaten element nasprotovanja pa nastopa še v zadnjem času predvidena ukinitev vodovarstvenih območij v občini Šmartno ob Paki, s čimer bodo občani v celoti odvisni od tujih vodnih virov iz relativno oddaljenih krajev. O strokovnosti podatkov civilne iniciative Braslovče pa so se državljani
Slovenije lahko sami prepričali ob spremljanju oddaje »Preverjeno«, v kateri so svoja mnenja soočali strokovnjaki, ki so opravili prvo (odklonilno) oceno trase, in strokovnjaki, ki so jo kasneje potrdili. Največ komentarjev, ne samo v našem okolju, se je glasilo: »Saj to ni mogoče!«
P. s.:
1. Razumemo zahtevo gospodarstvenikov po cesti. Nerazumljivo oz. politično pa se sliši, ko zahtevajo ravno določeno traso. Še posebno to velja za Zg. Savinjsko dolino,
ki ji načrtovana trasa po mnenju mnogih ne bo v ničemer koristila.
2. Člani civilne iniciative Šmartno ob Paki in vaškega odbora Podgore odklanjamo metodo groženj, uporabe anonimnih pisem in podobnega, do česar menda prihaja v zadnjem času in se od njih ograjujemo. Za civilno iniciativo Š/P: predsednik Jože Gruber Za vaški odbor Podgore: predsednik Damjan Ločičnik
radio@alfa
<5 io
iS
O (M 'S OO
<0 CO
www.hyundai.si
AC KRfiLJ
www.hyundai-kralj.si
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Kleparsko-ličarska dela za vse znamke vozil. Cenitve poškodovanih vozil za Zavarovalnice:
Triglav, Adriatic Slovenica, Tilia, Generali, Zavarovalnica Maribor.
Brezplačno nadomestno vozilo za čas popravila in avtovleka do 30 km ob menjavi 4 pnevmatik gratis zunanje čiščenje ■ avtooptika za osebna vozila 35 evr - zunanje čiščenje 5 evr
Info: 051 622 493
A«C,JA
Zgodilo se je ...
od 1. do 7. aprila
■	2. aprila 1913 se je v Št. Rupertu na Koroškem rodil narodni heroj Miha Pintar Toledo, ki
je padel 3. junija leta 1942 v Lokovici;
■	2. aprila 1961 so Velenjčani poleg kotalkališča začeli z udarniškim delom urejevati velenjski Sončni park;
■	2. aprila 1996 je velenjska glasbena skupina Šank Rock izdala ploščo z naslovom Poglej v svet, ki so jo posneli decembra leta 1995 v New Yorku;
-	3. aprila 2001 je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič na poslanskem večeru v Velenju gostil mandatarja Republike Slovenije Boruta Pahorja;
-	4. malega travna 1883 je mariborski podjetnik Karl Scherbaum v svojem parnem mlinu napeljal električno razsvetljavo s 36 žarnicami; to je bila prva električna razsvetljava na Slovenskem;
-	4. aprila 1981 so krajani Skorne-
ga v Penku dobili nov vodovod;
-	5. aprila 1896 so se v Atenah začele prve olimpijske igre moderne dobe; obudil jih je baron Pierre de Coubertin, ki je kot zgodovinar dobro poznal razvoj antičnih olimpijskih iger, kot pedagog pa pomen športa pri vzgoji mladega človeka; na olimpijskih igrah so lahko nekaj časa sodelovali le moški, ženske lahko na igrah sodelujejo od leta 1900, prve zimske olimpijske igre pa so pripravili leta 1924;
-	5. aprila 1971 so na oddelku za gospodarstvo občine Velenje razgrnili osnutek zazidalnega načrta arhitektonske zazidave za območje Šalek in Bevče pri Velenju;
-	na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, se je z letalskim napa-
dom na Beograd začela druga svetovna vojna na tleh bivše Jugoslavije; nekaj dni kasneje so nemške enote vkorakale v Šaleško dolino, kjer se je čez štiri leta s podpisom delne nemške kapitulacije pravzaprav tudi končala druga svetovna vojna pri nas; zanimivo je tudi to, da je napad na Beograd vodil nemški letalski generalpolkovnik Alexander Löhr, ki je 9. maja 1945 v Topolšici podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških enot za jugovzhodno Evropo in enot armadne skupine E;
- 7. in 8. aprila 1978 je bila v Zavodnjah lokalna mladinska delovna akcija, na kateri so kopali jarke za nov vodovod.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
oroskon
Oven od 21. 3.do21. 4.
V prvi polovici aprila, ki se pričenja jutri, bodo planeti res na vaši strani. Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgčas in to niti za trenutek. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s samim sabo, s svojimi zahtevami, željami in idejami. Drugi bodo v tistem času predvsem vaši spremljevalci, z njimi pa se ne boste imeli ne časa ne volje ukvarjati. V tem času boste spočetka precej uporniški, kasneje pa boste spoznali, da je zadevo bolje peljati nekoliko bolj diplomatsko. Teden pred nami bo za vas poln odličnih idej, kako izboljšati svoj položaj. Če ne boste naredili nič konkretnega, se nič ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej, nekaj idej
je namreč povsem realnih.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Ta teden se vam je že zdelo, da se je življenje močno umirilo. A zatišje ne bo več dolgo trajalo. Veliko skrbi boste imeli na finančnem področju, saj obeti ne bodo dobri. Ne bo prvič, pa tudi zadnjič ne. Si boste pa zato naredili plan, da končno pospravite in dokončate stare, zanemarjene in nedokončane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri načrtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. To vam bo prineslo dober občutek in veselje, potem pa tudi dovolj ustvarjalne energije, da boste preostanek meseca speljali v veliki meri po svojih željah. Pazite pa na pošto, da ne spregledate datuma neke zelo pomembne uradne zadeve. Če ga boste, bo
udarec po žepu res velik.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Najraje vse delate sami, saj se težko zanesete na druge. Zal pa tokrat vsega ne boste mogli opraviti sami. V naslednjih dneh se boste bolj kot s seboj in s svojimi potrebami ukvarjali z drugimi, zato bo teden za vas precej naporen. Jezilo vas bo, ker se prav nič ne bo premaknilo iz mrtve točke. Tudi vaše delo bo zato zastalo. Če boste še tako jezni, spremeniti ne boste mogli prav nič. Vseeno vam dela ne bo manjkalo, saj se vam bo ob tem zapletu začelo odpirati na drugih področjih. Nerodno bo, ker boste prehitri, zato lahko komu to gre krepko v nos. Da boste to diplomatsko rešili, se bo treba kar potruditi, ni kaj. Na finančnem področju bo vse dobro. Celo o večji investiciji boste spet resno razmišljali.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Zadnji dnevi v marcu vam niso bili preveč všeč. Pa ne po vaši krivdi. Tudi vi se boste namreč bolj kot s sabo v teh dneh morali ukvarjati z drugimi in njihovimi težavami, v katere se boste težko vživeli. Zato ni izključeno, da boste tokrat krepko jezni sami nase. Zdelo se vam bo, da ste do vseh preveč dobri, da preveč popuščate. Pravzaprav bo to kar držalo, saj se zgodba ponavljala. Znova in znova. Morda vas vto žene občutek, da vas bodo imeli ljudje raje, če boste pridni in skrbni. Napaka! Čeprav pregovor pravi, da se dobro z dobrim vrača, v tem primeru to ne bo šlo skozi. Prej bo šlo za to, da nekdo odkrito izkorišča vašo dobroto. Odprite oči in temu naredite konec. Pa ne jutri. Bi lahko kdo zaradi datuma čisto narobe razumel.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Na novo zaljubljeni boste v naslednjih dneh srečni, kot že dolgo ne. Tudi zato, ker ste čustva dolgo skrivali, kot vse kaže pa je prišel čas, ko bo to spregledal tisti, ki se mota po vaši glavi že nekaj mesecev. Dobesedno se vam bo zdelo, da se vam odpira nebo. Pa čeprav na poti do srečnega konca ne manjka ovir, saj se boste za nekaj časa verjetno znašli v ljubezenskem trikotniku. Tega si nikoli niste želeli, a tokrat boste pripravljeni tudi na to. Slabe vesti ne boste imeli. Bi bila tudi povsem odveč. Strah vas bo le, če ste vse skupaj preveč idealizirali, dokler ste si zvezo samo močno želeli. Kot kaže, bo tudi ta strah odveč. Zvezde vam bodo pomagale, ni kaj!
Devica od 24. 8. do 23.9.
Zvezde vam tudi sicer le redko napovejo zatišje ali celo dolgčas. Mars bo te dni imel močan vpliv na vas. Napoveduje vam velike premike na področju ljubezni ali pa otrok. Zna se zgoditi, da boste pričeli novo razmerje ali pa se bo v obstoječem dogajalo kaj zelo dramatičnega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Boste pa nekoliko zmedeni. Ne boste namreč vedeli ali delate prav ali povsem narobe. Čeprav vztrajnost za vas ni ravno značilnost, boste tokrat trmasto vztrajali pri nekaterih odločitvah. Uspelo vam bo dokončati vse planirano in začeto. V naslednjih dneh boste doživeli toliko sprememb kot že dolgo ne. Nobena ne bo slaba.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Veliko truda boste vlagali v dom in odnose med najbližjimi sorodniki, saj vas bo grizla slaba vest. Glavnina dogajanja se bo žal spet vrtela okoli denarja, ki vam, resnici na ljubo, veliko pomeni. Zadnje čase vam kar polzi skozi prste. Pa to ne bo edini problem. Čaka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti. Vse bo šlo kot po maslu. V drugi polovici tedna se boste pomirili in pričeli skrbeti še za druga področja v življenju. Na ljubezenskem področju bo manj nemira, posvetili se boste bolj odnosom doma kot pa prijateljem in znancem. Tudi zato, ker v zadnjem času niste spoznali nikogar, ki bi vam pognal kri po žilah. Prišel bo, ko boste najmanj pričakovali.
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Na pragu pomladi ste postali odločni, kot že dolgo ne. Me drugim se boste v teh dneh odločili, da se boste odslej šli zares - ničesar ne boste počeli kar tako. In vse, kar boste začeli, boste tudi dokončali. Največ težav boste imeli s tem, da se dnevno umirite, poiščete ravnovesje v sebi in si priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. Tudi če vam kdo reče, da si vzemite urico časa zase ali za nabiranje energije s sedenjem na sončni terasi, si tega ne boste privoščili. Ker se tako ne znate iti. In to je trenutno največja napaka, ki jo delate. Telo vam bo kmalu sporočilo, da ste že predolgo napeti. Slej kot prej se to odrazi prav pri zdravju. Ne zatiskajte si oči, ko se telo oglasi. Ukrepajte.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Kar se tiče uspeha pri delu, kariere in vašega statusa v družbi, bo vse odlično. Pravzaprav še bolje, kot si lahko želite. Pa čeprav ste bili še pred nekaj dnevi zelo skeptični do tega. Sicer ni vse zlato, kar se sveti, zato dnevi ne bodo ne enolični in ne enostavni. A sedaj veste, da se bo trud vendarle poplačal. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, ne bo nič čudnega. Preveč boste namreč delali, da bi se lahko sprijaznili s tem, da nekateri ne izpolnijo svojih nalog. Vsako prosto minuto izkoristite za delo v naravi, še bolje pa bo, če poskrbite tudi za redno telesno aktivnost. Hrbtenica vam bo hvaležna. Pa vaši živci tudi.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
Čeprav ste vse doslej mislili, da se vas finančne težave ne bodo dotaknile, boste že prve dni v aprilu spoznali, da je vaš račun vse tanjši. Vsekakor bo pretanek za vse vaše želje in potrebe, saj ste jih zadnje čase precej povečali. Treba bo zategniti pas, ni kaj. Če ga ne boste, boste do poletja zlezli v tak minus, da ga še dolgo ne boste mogli spravit v red. Če razmišljate o kreditu, bodite previdni. Dobro se pozanimajte, v pogodbah berite tudi droben tisk. Kar se ljubezni tiče pa bo za vas najlepše tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta. Se zavedate, da tudi zato, ker se niste prav nič pripravljeni spremeniti? Zato tega ne morete pričakovati niti od partnerja.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Poskušali se boste držati vseh dogovorov, saj tako lažje spite. Zal se jih drugi ne bodo, zato spanec v naslednjih dneh vseeno ne bo najbolj miren. Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravočasno končali dela, ki vam veliko pomeni. Tudi zato, ker gre za preizkus, ki lahko močno spremeni vašo prihodnost. Sploh, če si želite zamenjati delovno mesto. Čeprav večjih sprememb v življenju nimate radi, so včasih te nujno potrebne. Pritiski v službi vas namreč že nekaj časa žalostijo, predvsem pa močno utrujajo. Odlične ideje o tem, kako se lahko izvlečete iz tega, še ne bo, čeprav se rešitev že kaže. In to tam, kjer si želite.
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
V začetku aprila se boste ukvarjali predvsem z domačimi zadevami, bodisi v vašem zakonu bodisi s starši, domom oziroma nepremičninami. Premislite o nečem, kar vam je večkrat predlagala tudi vaša prijateljica. Prevečkrat ste jo zavrnili ali pa preprosto niste odgovorili. Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti zadirčni. Ze na daleč se vam vidi, da ste nervozni. Raje se poskusite sprostiti in pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Sreča bo v tem mesecu namreč na vaši strani, tudi finančne težave se bodo končale. Predvsem zato, ker boste končno dobili plačilo za delo, ki ste ga že zdavnaj opravili. In ker boste vsak evro dvakrat obrnili.
OBJAVA
"»«t AS
31. marca 2011
INTERSPORT
PRIPOROČA
NAKUP SEZONE
SPOfiTT TO Ttte
PeoPte
NAKAMURA Ženska kolesarska maja Salo ali moška Bardolino
100 % poliester, žepi na hrbtni strani, odsevnik, zadrga spredaj.
2495
NAKAMURA Kolesarske hlače Marseille
80 % poliamid, 20 % elastan, kolesarski vložek, odsevni logo, moške ali ženske.
22-95
VINTERSPORT
PRIREDITVE
17
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 21. mar. 2011 do 27. mar. 2011 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 21. mar. 2011 do 27. mar. 2011 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
PARfUrOUA
<MAyiV_ WORLD
tXPBESS
Frizerski salon
V frizerskem salonu Beauty world Express smo za Vas pripravili izjemno ugodne pakete za ureditev vaše pričeske.
Ženski Express Beauty hair umivanje, nega, striženje in fen frizura za samo 14,99 € kar 50% ceneje!
Moški Express Beauty hair umivanje, striženje in
mmmmummssmssm
DROGeeue	PARPuroije
KUPON
za žensko striženje
Velja v mesecu aprilu. S kuponom prejmete žensko suho striženje brezplačno.

VELENJE
Četrtek, 31. marec
16.30 in 18.30 Dom kulture Velenje Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov: Pozdrav pomladi 2011 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Potopisno predavanje: Od Floride do Niagare - z avtobusom po vzhodni obali ZDA 19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert: kitaristov, harfistov in citrarjev
Od 10.00 do 18.00 Mercator center Velenje Turistično društvo Mala Nedelja-Radoslavci se predstavi
Petek, 1. aprila
16.30 in 18.30 Dom kulture Velenje Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov: Pozdrav pomladi 2011 18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Bralno-debatni krožek: Cool knjiga 21.00 eMCe plac
Klubski večer: Ambiental music
Sobota, 2. aprila
11.00 Mercator center Velenje
Dober dan, zdravje! Brezplačne meritve krvnih vrednosti 8.00 do 13.00 Mercator center Velenje
Ekološka tržnica 8.00 - 13.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 10.30 Dom kulture Velenje
Sobotne lutkarije: Škratek Prehladek 21.00 eMCe plac (Rdeča dvorana) Koncert/predizbor Mladi neuveljavljeni bendi
Nedelja, 3. aprila
10.00 Mercator center Velenje
Lumparije, Lump sadi rožice - v delavnici bomo sadili rožice v plastične lončke, ki jih bomo okrasili tako, da jih bomo lahko pobarvali in polepili. 17.30 Rdeča dvorana Velenje Rokomet - moški pokal EHF RK Gorenje : RK Frisch auf goeppingen 18.00 Dom kulture Velenje
Abonma nedeljsko gledališko popldne
Komedija: Politika bolezen moja
Ponedeljek, 4. aprila
7.00 - 14.00 Restavracija pod Jakcem
Krvodajalska akcija 10.00 Mladinski center Velenje - Efenkova Delavnice za otroke in otvoritev razstave: Igraj se z mano
Kdaj - kje - kaj
11.00 Avla Mestne občine Velenje
Odprtje razstave: Razstava krožka Kaligrafija
18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Seminar: Uvod v Land mark Forum
Torek, 5. aprila
7.00 - 15.00 Restavracija po Jakcem Krvodajalska akcija za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana 17.00 Vila Mojca Velenje
Ustvarjalnica za otroke in starše: Torkova peta 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje: Preživeti z evrom na dan
Sreda, 6. april
7.00 - 14.00 Restavracija po Jakcem
Krvodajalska akcija 9.30 Dvorana Centra Nova
2. mednarodni generacijski festival »Skupnost smo ljudje -prostovoljstvo za vse generacije« 13.00 in 18.00 Dom kulture Velenje Glasbeno plesni spektakel: Ole 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanje: Preživeti z evrom na dan
Četrtek, 7. aprila
7.00 - 14.00 Restavracija po Jakcem
Krvodajalska akcija ŠOŠTANJ
Četrtek, 31. marca
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju
Klepet pod pustim gradom
Sobota, 2. aprila
x Okolica Šoštanja
Delovna akcija, obnova planin. poti 10.00 Dom krajanov Skorno - Florjan Izdelovanje različnih rož iz krep papirja, delavnice 18.00 OŠ Šoštanj, športna dvorana
Koncert: Za črno bele tipke 19.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Šoštanj : Helios Domžale (3.
krog 1. SKL Lige Telemach - Liga za prvaka)
Ponedeljek, 4. aprila
19.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Predavanje: Slovenska mitologija
Torek, 5. april
17.00 Dom kulture Šoštanj, preddverje Ustvarjalnica za otroke in starše: Torkova peta
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 31. marca
16.30 Nova dvorana CMT - Marof
Plesno gibalna delavnica za otroke (predšolska skupina)
18.00 Nova dvorana CMT - Marof
Plesno gibalna delavnica za otroke (mlajša šolska skupina)
Petek, 1. aprila
15.00 Nova dvorana CMT - Marof
Plesno gibalna delavnica za otroke (starejša šolska skupina)
19.00 Hiša mladih, Pilates
Sobota, 2. aprila
10.30 Hiša mladih
Ustvarjalna delavnica za otroke
Nedelja, 3.aprila
Od 10.00 do 17.00
Prireditveni prostor ob Hiši mladih Motosrečanje z blagoslovom motorjev
Ponedeljek, 4. aprila
16.30 Nova dvorana CMT - Marof
Plesno gibalna delavnica za otroke (predšolska skupina)
18.00 Nova dvorana CMT - Marof
Plesno gibalna delavnica za otroke (mlajša šolska skupina)
18.00 Hiša mladih, Svetniška pisarna
19.00 Nova dvorana CMT - Marof
Plesno gibalna delavnica za otroke (starejša šolska skupina)
Torek, 5. aprila
18.00 Hiša mladih, Joga
Koledar imen
Marec/sušec
31 • Četrtek: Benjamin
April/mali traven
1.	Petek: Hugo, Teodora
2.	Sobota: Frančišek
3.	Nedelja: Ljuba
4.	Ponedeljek: Izidor
5.	Torek: Vincenc
6.	Sreda: Viljem
Lunine mene
U aprila, ob 16:32 prazna luna (mlaj)
Kam na izlet?
Sobota, 2. 4.: Čistilna akcija in nedelja, 3. 4.: Otvoritev zavarovane plezalne poti - učnega poligona in naravovarstvene table Gonžarje-va peč ob 9.30 h pod skalovjem v Vinski Gori. Dostop peš - parkiramo pri cerkvi. Vabljeni!
Peli bodo pomladi
Velenje, 31. marca - Danes se v velenjskem Domu kulture začenja letošnja območna revija pevskih zborov in vokalnih skupin. Začeli bodo, kot vsako leto, otroški in mladinski pevski zbori, ki jih je v Šaleški dolini ne le veliko, tudi zelo kvalitetni so. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Šaleške doline bosta zato tako danes kot jutri popoldne pripravil po dva koncerta (danes ob 17. in 19. uri, jutri pa ob 16.30 in 18.30), skupaj torej štiri. Koncerte bo povezoval Tomaž Potočnik, strokovno pa jih bo spremljala Alenka Goršič Ernst, ki bo izbrala zbore za nastop na regijskem srečanju. ■ bš
CITYCENTER Celje
Četrtek, 31. marca - Bio tržnica Nedelja, 3. aprila ob 11.00 - Pravljične urice v Džungli
Vikenda še neuveljavljenih glasbenih skupin, akademski ples, ugodnosti ...
Za začetek s program napolnjenega meseca aprila se bomo v prostorih eMCe placa sproščali in uživali ob zvokih prijetne in mirne ambientalne glasbe. Za prijetno vzdušje bo od 21. ure poskrbel DJ Laid Back Mouse, ki prihaja iz sosednje Avstrije.
Mladinski center Velenje in Šaleški študentski klub tudi letos ponujata nove priložnosti za mlade glasbenike, tokrat v sodelovanju z eMCe placom in Mladinskim
Centrom Krško. Razpisujemo natečaj za vse mlade, zapostavljene, neuveljavljene in neuslišane glasbene skupine.
Mladi glasbeniki se bodo potegovali za nastop na Festivalih Kunigunda, 21. Festivalu DMK in Generator festival, zmagovalec pa bo dobil brezplačno snemanje demo posnetka in video spota. V soboto, 2. aprila, boste lahko v prostorih eMCe kluba spremljali naslednje skupine: Sumo Rider (Cerknica), Arthem (Bled), Valar (Ljubljana), Black Fish (Izola) in Prerock (Ljubljana). Naslednji vikend, v petek in soboto, boste lahko ponovno spremljali mlade skupine in jih spodbujali, nagrajevali z aplovzom in bili priča novorojenim zvezdam.
V petek, 8. aprila, se bodo predstavili Hi-Ride (Velenje), The Fugitives (Velenje), Skupina Is (Maribor), Can Of Bees (Dravograd), A Bit of All (Žalec). V soboto pa skupine THC (Velenje), Preprosto Črni (Šmartno ob Paki), Jawbreaker (Polzela), Dog Dryer (Cerkno) in What a View (Hoče). Ob koncu prediz-bora bomo razglasili zmagovalca. Leto je naokoli in ponovno je tukaj Akademski ples. Letos se bo tradicionalni dogodek Šaleškega študentskega kluba odvijal v soboto, 16. aprila, ob 20. uri v restavraciji Jezero v Velenju.
Ne pozabite na ugodnosti, ki vam jih ponujamo! S ŠŠK izkaznico lahko koristite popust pri
plačilu članarine v Knjižnici Velenje (namesto 6,26 evrov samo 3). S člansko izkaznico pa lahko koristite tudi 30-odstotni popust v Termah Topolšica. Ne pozabite na najcenejšo izdelavo diplomskih in seminarskih nalog v Podjetju Optiprint, d. o. o., popust v optiki Podgoršek, cenejši najem igrišča z umetno travo ob velenjskem jezeru. Nogometni klub Rudar Velenje vsem članom ŠŠK-ja nudi brezplačen ogled domačih tekem 1. SNL in še mnogo več!
Naj vas spomnimo (o tem smo podrobno pisali v prejšnji številki) še na naš fotografski natečaj, ki ga Šaleški študentski klub razpisuje v okviru festivala Dnevi mladih in kulture z naslovom Titovo Velenje.
■ Nastja Stropnik Naveršnik
KINO VELENJE • SPORED
MOJA NEPRAVA ZENA
(Just Go With It)
Romantična komedija, 116 minut Režija: Dennis Dugan; igrajo: Adam Sandler, Jennifer Aniston, Nicole Kidman, Brooklyn Decker, Bailee Madison, Antoinette Nikprelaj, Nick Swardson, idr. Petek, 1. 4., ob 18.00 Sobota, 2. 4., ob 20.15 Nedelja, 3. 4., ob 20.15
PRAVI POGUM
(True Grit)
Western, drama, 110 minut Režija: Ethan Coen, Joel Coen; igrajo: Jeff Bridges, Matt Damon, Josh Brolin, Hailee Steinfeld, Barry Pepper, Dakin Matthews, Jarlath Conroy, Paul Rae, idr. Petek, 1. 4., ob 20.15 Sobota, 2. 4., ob 19.00- mala dvorana Nedelja, 3. 4., ob 18.00
JAZ BI TUDI
(Yo, tambien)
Romantična drama, 103 minute Režija: Alvaro Pastor, Antonio Naharro; igrajo: Lola Duenas, Pablo Pineda, Antonio
Naharro, Isabel Garcia Lorca, Pedro Alvarez Ossorio, Consuelo Trujillo, idr. Petek, 1. 4., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 2. 4., ob 18.00 Nedelja, 3. 4., ob 19.00- mala dvor.
MALI NIKEC
(Le petit Nicolas)
Družinska komedija, 91 minut Režija: Dean DeBlois, Chris Sanders; igrajo: Maxime Godart (Nikec), Valerie Lemer-cier (Nikčeva mama), Kad Merad (Nikčev oče), Sandrine Kiberlain, Francois-Xavier Demaison, Michel Duchaussoy idr. Petek, 1. 4., ob 18.15 - m. dvorana
Nedelja, 3. 4., ob 16.00 - otr. matineja
Festivali: Rim 2009, Dubaj 2009, Quebec 2010! S podporo Ministrstva za kulturo!
Naslednji vikend, od 7. 4. do 10. 4. 2011 napovedujemo:
slovenski komediji VESNA IN TO SO GADI (ogled prost), slovenski dokumentarec NEVIDNI, animirano pustolovščino RANGO, komedijo DEBELA MAMA: KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN ter fantazijsko komično dramo RICKY
Cene: redne predstave 4 evr; otroška matineja 3 evr
OBVESCEVALEC
»"Has
31. marca 2011
Nagradna križanka Terme Dobrna
± Terme Dobrna
Navdihujemo življenje
T: 03 78 08 110 www.terme-dobrna.si
Adamov dan v Termah Dobrna je vsak torek.
SAMO ZA MOŠKE!
Znižane cene nekaterih storitev v masa-žno lepotnem centru in salonu za nego las, happy hour v Deželi savn, popust na vsa piva in sladko presenečenje.
MASAŽNO LEPOTNI CENTER HIŠA NA TRAVNIKU: Adamova masaža telesa (80 min), nega obraza ZANJ (60 min), refleksna relaksacijska masaža celega telesa (50 min), Tanita -analiza telesne sestave. SALON ZA NEGO LAS: 15% popust na barvanje las, 25% popust na profesionalno nego las Rene Furterer (5080 min), fen frizura s pranjem las, oblogo za lase in oblikovanjem, DEŽELA SAVN: Happy hour med 19.00 in 21.00 uro, 10 % popust na vsa piva, ob koriščenju 3-urne ali celodnevne savne v Deželi savn vas čaka sladko presenečenje.
Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 11. aprila 2011 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Terme Dobrna 13«. Izžrebali bomo 3 nagrade: celodnevno vstopnico v Deželo savn za eno osebo.
Nagrajenci križanke »Terme Dobrna 11«, objavljene v tedniku Naš čas dne 17. marca 2011, so: Polonca Herlah Krevh, Podkraj 46 d, 3320 Velenje; Jana Hudomal, Ravne 181, 3325 Šoštanj; Helena Makšan, Praprotnikova 25, 3330 Mozirje. Nagrajenci bodo prejeli bon za celodnevni vstop v Deželo savn za eno osebo priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: INTIMNA NEGA
KAIHO VELENJE
ČETRTEK, 31. marca
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 1. aprila
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 2. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov novo leto; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polep-šajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 3. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 4. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 5. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Šolski radio Raček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 6. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
S 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
UM l;IS ni limoni
# m Of/ ■ m	^^SPORTS	parfumerije
BIGBRflG
I NTERSPAR
MANGO sök*
GEOX
DIHA
stiefelkönig ^MovTesselT
® mim
Z AR A OKaTdi dm
Iii
P KOPITARNA®
I I I C E 1 I 1 I
STEN @ TIME'	3<S&
KRAGOUVIKÄKRAGOIJVIK
TRANSPORT
CP'^

SawnCreatina
Jones
.ir.
@ ACCESSORIES
GARDENIA
111 I I I I I i
wmm^ mmt Bershka
W
4) banka celje	V^i ji' TAltVWEill
o r s ay l'Occitane
EN PROVENCE
fei	S		
PI	H		O Samsonitef
©Mladinska knjiga
promod
CoffeeRepublc
Street One
Optika ip Claras
^Rustika
1

SWAROVSKI
r7=n
^jyjjgJ ČČCim @ comshop
V : • ^
Celje

1200
1BON
. Vse hajbolisß
Darilni boni so lahko lepo darilo za vse priložnosti
Darilni bon je odlična priložnost za najbolj enostaven nakup. Na voljo je v posamični vrednosti po 10 EUR in 20 EUR. Oglasite se pri informacijski točki Citycentra Celje, kjer vam jih bomo izročili v darilni embalaži, pripravljene, da razveselijo vaše najbližje.
NAJDETE NAS NA FACEBOOKU
www.city-center.si
Vse najboljše

OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
NUDIMjm
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
rSTIKI-ROZNANSTvfl
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse osamljene. Tel.: 03 57 26 319 Gsm: 031 836 378, 031 505 495, Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, Prebold
PREPROST osamljen, komunikativen podjetnik z otrokom si želi zveste, prijazne punce. Gsm: 041 859 096, Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, Prebold
OMOGOČANO brezplačna spoznavanja ženskam do 48. leta, ostale plačajo 14 evrov, za neomejeno ponudb 2 leti. Gsm: 031 505 495, Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, Prebold PUNCE in gospe vseh starosti, poklicev, postav in pričakovanj od vsepovsod si želijo trajnih rezmerij.
Tel: 090 62 86 (1,99 evra/min.), Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, Prebold
PODJETNIKI, upokojenci, delavci, kmetje, študentje, intelektualci, vdovci in drugi zanimivi moški vas želijo spoznati. Tel.: 03 57 26 319, Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85, Prebold
nepremkNinB
ODDAM 3-sobno popolnoma obnovljeno in opremljeno stanovanje z lastnim vhodom v hiši v Velenju. Gsm: 041/610-774
habit
nepremičnine
Ha WL d jojo„ KecsnIKova 11, Velenje
rAZNO^h
ZAMRZOVALNO omaro beko, 85 l, z garancijo in konvenkcijsko pečico ter avtosedež concort ultimaks (od o do 18 kg) prodam. V okolici Šoštanja. Gsm: 051 249 982 FANTOVSKO kolo (do 10 let) in rolerje rocher (št. 38 - 40) prodamo. Tel: 03 58 75 808
pRIDELKyHH
KUPIM seno. Gsm: 041 832 315 SUHA mešana drva z možnostjo dostave prodam. Gsm: 031 606 147
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
2-sobno	stanovanje na Goriški v Velenju,4/5 nad, 59 m2, adapt. 2010, kuhinja, jedilnica, dnevna, spalnica,predsoba, kopalnica, balkon, klet. Cena 68.000 evr.
3-sobno	, prostorno, stanov. na Goriški v Velenju, 86,5 m2, vis. pritl., let.1981,obsega kuhinjo z jedilnico, 2 spalnici, dnevno sobo, kopalnico, predsobo in klet. Cena 87.000 evr.
3-sobno stanovanje, Kardeljev trg, 2/4 nad., 77 m2, obnovljeno 2008, v manjšem bloku, mirna soseska, bližina vrtca. Cena 98.000 evr.
2-sobno stanovanje na Gorici v Velenju, ob vrtcu, 65 m2, 5/5 nad., l.1998,obnovljeno. Obsega dnevno sobo, kuhinjo z jedilnico, spalnico, kopalnico, balkon. Cena 73.000 evr.
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje.
OSMRTNICA
Zapustila nas je dolgoletna sodelavka
HELENA TAJNIK
iz Šoštanja
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
KS Šoštanj
DEŽURSTVA
Oddamo utečen dnevni bar poleg Avtošole Relax. 041 708 879
Barbara Lah, s.p. Goriška cesta 57 3320 Velenje
VRTNICE, sadike, domača proizvodnja, ciprese vseh velikosti, razne cvetlice prodaja Dolinšek - Bevče, tel.: 03 58 70 600, gsm: 041 354 575 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883
fZVAü
PRODAJA mladih nesnic, ki že nesejo in petelinov v nedeljo, 3. 4. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202 BREJO kravo sivko, dobra molznica, prodam. Gsm: 051 382 825
Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA^ELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
IZOSOZDRAVniki
2. in 3. 4. - VLASTA ŠTERBENK, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 61, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
BffigSiJ
Dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
ZAHVALA
Z veliko žalostjo sporočamo, da nas je zapustil dragi ati, tast, dedi, brat, boter, stric in sosed
VIKTOR GLAVNIK
9. 5. 1942 - 16. 3. 2011
Ni besed, s katerimi bi se lahko zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v teh težkih trenutkih, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše, denarno pomoč in drugo. Hvala g. Pribožiču za opravljen cerkveni obred, Lokoviškim pevcem in gasilcem, govornikoma g. Volku in g. Lambizerju, zvonarjem, ki so zvonili na Gori Oljki, rudarjem, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, patronažni sestri Lesjak, g. Stuparju, dr. med., Bolnišnici Topolšica, Pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: sinova Milan in Miran z Renato, hči Marjanca s Silvotom, še posebno pa vnuki
Urška, Matic, Sebastjan in ostalo sorodstvo
Adijo, očka ljubljeni, ljubezen naša ti sledi! Naj bosta mir in Bog s teboj! Uživaj blaženi pokoj!
ZAHVALA
Za vedno je odšel naš dragi oče, dedi, pradedi, tast in brat
FRANC KORBER
iz Gavc, Šmartno ob Paki 29. 9. 1926 - 21. 3. 2011
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam kakor koli pomagali v težkih trenutkih in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala za darovane svete maše, molitve, cvetje in sveče. Iskrena hvala dekanu gospodu Napretu za darovano mašo in pogrebni obred. Hvala gospe Zdenki za prelepe besede slovesa, pogrebcem, moškemu pevskemu zboru, praporščakom, PGD Šmartno ob Paki in okoliškim gasilskim društvom ter Pogrebni službi Usar.
Vsi njegovi
ZAHVALA	
MILOŠ LEŽAIČ - MIŠO	
Hvala vsem, ki ste bili ob slovesu z nami.	
	Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in brata
ANTONA PRAPROTNIKA
16. 5. 1947 - 25. 3. 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje in v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali. Posebno zahvalo izrekamo Premogovniku Velenje, Mestni občini, rudarski častni straži in godbi, govorniku za lepe poslovilne besede, sostanovalcem Lipe ter duhovniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Dušan z družino, hčerka Vlasta z družino in ostalo sorodstvo
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage
ŠTEFKE ZLOBKO
29. 12. 1955 - 21. 3. 2011
smo spoznali, da ste z nami delili bolečino in žalost številni sorodniki, prijatelji, njeni sodelavci, sosedje in znanci. Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, številnim prijateljem, sosedom in stanovalcem Goriške 43, 41 in 39. Prisrčna hvala njenemu kolektivu Lekarne Velenje za izkazano pomoč in sočustvovanje. Iskrena hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke, izvajalcu Tišine, govornikom
za ganljive čustvene besede slovesa. Prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo cenili in spoštovali, jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni mnogo prerani zadnji poti. Žalujoči: mož Jože, hčerka Sonja, sestre Ljuba, Frida in Marica ter brata Martin in Vlado z družinami

31. marca 2011
Športna profesorica in trenerka plavanja Katja Praznik je bila v soboto zelo lepo urejena. Pa ne le zato, ker je bila med nominiranci za naziv Naj prostovoljka v MO Velenje, ampak tudi zato, ker je iz Vile Biance takoj odhitela v Rdečo dvorano. V soboto je bila namreč tudi ponosna mama maturantke Ajde. Ne dvomimo, da je bil sobotni dan za Katjo tudi nekaj posebnega.
Oba sta Ograjenškova - Jože, upokojeni policist in predsednik Krajevne skupnosti Vinska Gora, Metka - tajnica na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki. S čim je Jože pritegnil takšno Metkino pozornost? O dogajanju v šmarškem športnem centru, ki sta si ga oba ogledala, o vremenu, najbrž ne. Bolj se čvek nagiba k temu, da ji pripoveduje, kako je bilo na tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v Sapporu ali kako je potrebno lobirati zato, da dobro »prideš skoz.«
»Tako, še na tole sporočilo odgovorim, potem bom pa tole napravo shranil v žep,« si je rekel novi vodja Urada za negospodarske javne službe na MO Velenje Drago Martinšek. Mestna svetnica Marijana Koren, s katero sta dolga leta delila tudi klopi v mestnem svetu, pa ni rekla nič. Odkar je upokojenka, ji pa res ni treba, da bi bila vedno in povsod dosegljiva. Z mislimi je bila verjetno že pri naslednjem potovanju, ki so zanjo v zadnjih letih prava strast.
Prvoaprilska
Ob izmenjavi mnenj in tehtanju argumentov naj bi si vsi trije »prizadeti« ministri ogledali tudi predlagano traso hitre ceste 3. razvojne osi med Šen-trupertom in Arjo vasjo. Mnoge zanima, za koga bo to 1. april.
Hudoje
Res je hudo, če reševalna služba res koga ogroža.
Varovanje Zemlje
Za varovanje matere Zemlje so nekateri v soboto vsaj za eno uro ugasnili luči. Nekateri drugi želijo za Zemljo še vedno ugasniti kar celo elektrarno.
Spet vsak po svoje
Odnos do okolja ni nič drugačen, kot je sicer s stvarmi v državi. Lani smo imeli enotno akcijo čiščenja Slovenije, letos jo občine spet pripravljajo vsaka po svoje. Kot da res ne velja več, da je v slogi moč.
Ministrove korenine
Kaj koristi Zgornjesavinj-čanom, če so ugotovili,
da segajo korenine ministra za promet na njihovo območje. Tudi ob tem velja, da je kovačeva kobila dokaj bosa.
Nekateri stojijo
Kazalce na urah smo res prestavili za eno uro naprej. Za mnoge druge kazalce smo veseli, če stojijo. Če že ne gredo celo nazaj.
Nove potrebe
Tudi v Velenju ljudje male potrebe ne bodo smeli opravljati na javnih mestih. Velika potreba bodo zato nova stranišča.
Čakanje tako in drugače
V Mercatorju si prizadevajo, da pri njih kupci čim manj čakajo. Tudi njihovi delavci iz velenjskega skladišča si ne želijo, da bi bili dolgo na čakanju.
Gozd in drevesa
Pravijo, da v Velenju nekateri ne le zaradi gozda, ampak še zaradi česa drugega ne vidijo dreves. Ali jih nočejo več videti.
Novi Feniks
Gorenje je v Nemčiji res pogorelo. Lahko iz rokometnega pepela poleti v Velenju?
BISERI maturantskega plesa
No, pa je mimo. Konec je vročičnega iskanja tkanin, čevljev, dodatkov, prepričevanja staršev, kaj želite obleči, koga boste povabili ... Kakor koli: USPELO VAM JE!
Pretekli vikend je bilo Velenje nabito s pozitivno, veselo in razigrano energijo. Komisija je imela težko nalogo, saj ste bili VSI enkratni in neponovljivi . Nekateri ste si upali več, drugi manj. Večina vas je bila klasično elegantna, nekateri pa so le malo bolj izstopali s svojim stilom in izvirnostjo. Slednje vam bomo v Našem času tudi predstavili. Danes si boste lahko ogledali prvih šest od skupno 18 maturantov. Fotografije si lahko gledate tudi na www.volonte.si.
Za svojega favorita lahko glasujete s kuponom, ki je priložen. Enega od vas bomo tudi nagradili z vikend paketom v Zrečah, ki ga podarja agencija AB.
Foto Zdene, Celje, Studio f4, Velenje
1.	Sabina
2.	Maja
3.	Ivan
Modni oblikovalki Jelena Stevančevič in Petra Meh
KUPON št. 1
Glasujem za:_
Ime, priimek In naslov:_
Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri«.

GRADIMO
Trenutno največ parcel v zasebni lasti
Cene parcel za individualno gradnjo naj bi se ob zmanjšani komunalni opremi v MO Velenje bistveno znižale - Stara vas bo bodoča industrijsko-podjetniška cona
Velenje, 28. marca - V MO Velenje že nekaj let večstanovanj-skih novogradenj ni bilo, sedaj pa je v mestu kar nekaj gradbišč, kjer predvsem zasebni investitorji gradijo bloke. Tudi parcel za individualno gradnjo naj bi bilo v občini ogromno, a so večinoma v zasebni lasti, zato morajo bodoči novograditelji dogovore o odkupu opravljati individualno, z lastniki.
dnja se z rahlimi zamudami izvaja na območju Gorice, kjer na mestu nekdanjega trgovskega centra raste objekt z garažno hišo in več kot 100 stanovanji. Kupec teh bo v večini Stanovanjski sklad RS, v najem pa jih bodo dobili naši občani. Pričakovali smo, da bo objekt končan v letu 2013, vendar vse kaže, da bo bolj realno leto dokončanja 2014,« nam je na vprašanje, kako
razumnih cenah, se že nekaj časa posvečajo temu, da bodo lahko zainteresiranim ponudili parcele za gradnjo. »Sprejeli smo Prostor-skoureditvene pogoje (02) za področje Škale - Harstovec. Gre za bodoče naselje individualnih hiš, ki ga bomo počasi začeli komunalno urejati, lokacija pa je lepa in zanimiva. Sprejeli smo tudi lokacijski načrt za Vinsko Goro II. V izdela-
Vse to po Arličevih besedah pomeni, da sicer trenutno občanom občina Velenje ne more ponuditi urejene parcele za novogradnjo, jih bo pa lahko v doglednem času. Najprej na območju Škale - Hrasto-vec, kjer naj bi v kratkem začeli izgradnjo ceste in novih dovozov do območja zazidljivih parcel, ki bodo komunalno povsem urejene. »Pripravljamo spremembe odloka o
Travnik pod staro elektrarno ne bo namenjen individualni gradnji. S spremembo v thenološki park bodo tu atraktiven
lokacije ob novi hitri cesti ponudili podjetnikom.
bolj obdavčili. »Žal to ni bilo izvedljivo, saj bi morala imeti občina sprejeti načrt komunalne opreme ob takih parcelah. Na območjih, kjer tega načrta nimamo, ne moremo zaračunavati višjega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Po mojem pa se bodo za prodajo parcel odločali, ko bo država uveljavila nov davek na premoženje.« Sicer pa informacije, kje v občini so proste zazidalne parcele, dobite tudi v uradu za prostor na MO Velenje. Pravkar pripravljajo kataster vseh zazidljivih parcel v občini, končan pa naj bi bil v mesecu aprilu letos. Ko bo delo končano, bo znano tudi natančna številka zazidljivih parcel.
V Stari vasi ne bo naselja
Mnogi se zagotovo še spomnijo načrtov MO Velenje, da travnik pod staro elektrarno v Stari vasi spremenijo v naselje individualnih hiš, področje ob cesti od Stare vasi proti restavraciji jezero pa namenijo obrtniško-podjetni-ški coni. Idejni projekti, ki so jih pred leti predstavljali javnosti, so bili že dokaj natančno zasnovani. A se sedaj krepko spreminjajo. V Stari vasi novega naselja individualnih hiš ne bo, bodo pa to področje, po katerem naj bi tekla tudi v
ponudijo obrtniku ali podjetniku, ki bi želel postaviti poslovno stavbo in z gradnjo začeti takoj? »Cono smo načrtovali tako, da bo dostop do področja tehnološkega parka mogoč iz obeh strani, zato gradnja hitre ceste ne bo vplivala na potek novogradenj na tem področju. V tem trenutku povsem komunalno urejene parcele za gradnjo industrijsko-podjetniških objektov nimamo. Če pa bi investitor sam izvedel del komunalne infrastrukture, pa bi lahko hitro rešili tudi to vprašanje.«
Industriji in podjetništvu pa naj bi v prihodnosti namenili tudi področje stare separacije in starega izvoznega jaška Premogovnika Velenje. »Z direkcijo za železnice smo dosegli dogovor, da bo možno prestaviti železniški tir, prizadevamo pa si pridobiti tudi dovoljenje za prestavitev struge reke Pake, ki bi jo speljali preko jezera. S tem bi sprostili ogromno območje, od Klasirnice do sedaj še delujočega izvoznega jaška, ki bi ga v celoti namenili industrijsko-podjetniški coni,« dodaja Arlič.
Premiki ob jezerih
Velenje močno računa na razvoj turizma, kar povezuje tudi z investicijami v turistično-rekreativno ob-
A tudi pri tem se premika; že kmalu bo lahko tudi velenjska občina na trgu ponudila kar nekaj parcel za individualno gradnjo. Prizadevajo pa si tudi, da čim prej uredijo obrtno-podjetniško cono in tako omogočijo razvoj manjših in srednjih podjetij. Podrobnosti nam je razkril Maks Arlič, vodja Urada za urejanje prostora na MO Velenje.
Stanovanja za trg še letos?
»Drži, sedaj kar nekaj let novogradenj s stanovanji za trg v občini ni bilo, kot veste, pa na Selu gradijo štiri stanovanjske stolpiče. V vsakem bo 39 stanovanj. MO Velenje se je s pogodbo zavezala, da bo odkupila en blok, torej 39 stanovanj, ostali trije pa bodo na trgu. Po zagotovilih investitorja bodo bloki končani do konca leta 2011. Skoraj verjetno bodo letos tudi vseljivi. Še ena večja novogra-
kaže pri večstanovanjski gradnji v občini in kdaj lahko zainteresirani pričakujejo na trgu prva nova stanovanja, odgovoril Maks Arlič. Dodal je, da se počasi premika tudi pri začetku gradnje novih blokov ob Cesti talcev, ob pešpoti ob reki Paki. Zasebni investitor bo, ko bo objekt končan, vsa stanovanja ponudil na trgu.
MO Velenje je že v preteklih letih uspešno reševala stanovanjska vprašanja občanov in občank, ko bodo končane vse naštete investicije, bo lahko ugodila prošnjam številnih prosilcev za najem nepro-fitnega stanovanja.
Prve parcele v KS
«
Škale - Hrastovec
Ker so se v MO Velenje v preteklih letih velikokrat srečali z očitki, da domačinom, ki bi radi gradili doma, občina težko pomaga do parcel na dobrih lokacijah in po
vi je idejni projekt za ureditev ob močja v središču kraja, kjer bomo prav tako uredili zazidalne parcele. Novogradnje načrtujemo tudi na območju Šentilja, kjer je idejna zasnova bodočega naselja individualnih hiš v zaključni fazi izdelave.«
Stanovanja v novih blokih na Selu naj bi bila vseljiva letos pozno jeseni. En stolpič bo
odkupila MO Velenje, ostale bo investitor prodal na trgu.
SIMPLY CLEVER
SKODA
I^V

W
< s i ~< >
" -


■/m j'
!■ - > —»
I * • - '
■■■	Sä*
-•■v---?-'-1:-. ■■	L. ' -"
t. m-As§
y p- wV \	r	-
. ' - m" * t*
t-.'*;
komunalnem prispevku za bodoče novograditelje. V načrtih opremljanja zazidalnih območij smo imeli prebogato opremo, zato so bile za mnoge parcele v MO Velenje predrage. Odločili smo se, da bomo v prvi fazi zagotovili skromnejšo komunalno ureditev zazidalnih območij, s tem pa se bo komunalni prispevek znižal.
Nastaja kataster zazidljivih parcel
Na MO Velenje so v preteklih letih razmišljali, da bi lastnike zazidljivih parcel k prodaji spodbudili tako, da bi nepozidana zemljišča
zemljo vkopana trasa hitre ceste, namenili za razvoj obrti in podjetništva. »To področje bomo spremenili v tehnološki park, zato bo to področje namenjeno izgradnji poslovnih con. Ker bo dostop do hitre ceste povsem blizu, bo lokacija zelo atraktivna.« Za to področje so že opravili javno razgrnitev in javno obravnavo, v zaključni fazi je izdelava podrobnega osnutka občinskega ureditvenega načrta. Končan naj bi bil aprila letos. »V načrtu smo upoštevali tudi vse odmike, ki so potrebni zaradi gradnje hitre ceste na tem področju,« je še dodal Arlič.
In kaj lahko na občini trenutno
Radosti za vso družino
Škoda Yeti Family za 16.666 €
Povprečna poraba goriva in emisija CO2: 6,8 1/100 km, 159 g/km.
IZBERI I TESTIRAJ I ODPELJI
www.ŠkodaUgodno.si
PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 3Z Z0
V	Rakovi gosi 8 his
V	prvem nadstropju MO Velenje so javno razgrnjeni načrti za gradnjo 8 individualnih hiš na območju Rakove goše. Štiri hiše naj bi stale takoj pod Stanetovo cesto, še štiri pa po dolžini zemljišča. Večino dreves bodo posekali, nekakšen zeleni pas naj bi ostal ob vrtcu. Ob javni razgrnitvi lahko občani podajajo tudi svoje pripombe.
močje ob Šaleških jezerih. »V tem trenutku pridobivamo potrebno dokumentacijo za postavitev večnamenskega prireditvenega prostora z garderobami in velikim pokritim odrom. To bomo zagotovo uresničili, s tem pa omogočili organizacijo velikih prireditev. Žal se ob tem ukvarjamo z zemljiščem nad čolnarno, kjer naj bi zrasel vodni park. Prizadevamo si, da zemljišče, ki je po odprodaji SCT-ja v zasebni lasti, pridobimo nazaj,« je povedal naš sogovornik. Kar pa se novih športnih objektov ob jezerih tiče, torej gradnje novega športnega parka, nam je povedal: »Projekti so fantastični, žal pa je takšna tudi cena. Zato so zaenkrat ostali še kot ideje. Poskušali bomo pridobiti gradbena dovoljenja za posamezne objekte. Ko bodo časi takim gradnjam bolj naklonjeni, računamo, da jih bomo tudi realizirali, morda tudi s kakšnimi tujimi partnerji.«
■ Bojana Špegel

31. marca 2011
Zeljni vsakega, ki želi graditi
Kakšne možnosti v občini Šoštanj imajo občani, da pridejo do neprofitnih stanovanj, in kakšne, če želijo graditi?
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Stanovanjska problematika v občini Šoštanj je pereča, ugotavlja podžupan Viki Drev, ki je v občini zadolžen za javne gospodar-
ske zadeve. A dodaja, da se napovedujejo lepši časi. Po dveh letih je v pripravi nov razpis za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem ter pogodba za odkup šestih stanovanj, z občinskim prostorskim načrtom pa
bodo omogočili tudi novogradnje.
»Ob stoletnici mestnih pravic Šoštanju bomo obnovili Trg bratov Mravljak, kjer je teh šest stanovanj, ki jih bomo odkupili in upravičencem tudi dodelili,« pravi podžupan.
»Letos pripravljamo pogoje za gradnjo v delu Pohrastnika v smeri proti Topolšici, od krožišča desno. Računamo, da bomo prostorskouredi-tvene pogoje sprejeli še letos, tako da bo v tem predelu možno graditi.«
Metleče in Pohrastnik iz zraka (foto: P. Vidmar)
Nizki komunalni prispevki za spodbudo
»V občini Šoštanj je ogromno prostora, kjer bi bilo možno graditi, vendar gre v večini za zasebna zemljišča. Novogradnje skušamo spodbujati s sorazmerno nizkimi komunalnimi prispevki, ti so namreč od občine do občine različni. Dobesedno željni smo vsakega, ki želi graditi na našem območju,« pravi.
Sprošča se prostor, kjer je bila gradnja zaradi eksploatacijskega polja Premogovnika prepovedana. »Ta prostor je za nas izjemno pomemben. V Metlečah je predvidena tako individualna kot industrijska gradnja, pa tudi blokovna v smeri proti Topolšici.«
Občina ima v lasti
125 stanovanj
Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, SI - 3254 Podčetrtek T 03 829 78 36, info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com
Občina Šoštanj ima v lasti 125 stanovanj. Zadnji razpis za pridobitev stanovanj so objavili pred dvema letoma. Nanj so prejeli 65 vlog. Do danes so stanovanjsko vprašanje rešili polovici, nekateri med njimi so si ga, resnici na ljubo, rešili kar sami.
V Šoštanju je v pripravi nov razpis. »Vse, ki še čakajo, bi radi ponovno točkovali, obenem pa dali možnost za pridobitev stanovanja tudi novim prosilcem,« pravi Andrej Volk, višji svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor v Občini Šoštanj. »Na tem razpisu pričakujemo najmanj 60 vlog. Odraz socialnih razmer v občini so velike potrebe po neprofitnih stanovanjih, saj so ta cenejša kot najemniška pri zasebnikih.«
Andrej Volk: »Pričakujemo najmanj 60 vlog za neprofitna stanovanja.«
Verona Hajnrihar: »OPN predvideva zaokrožitev treh sosesk.«
Peter Vidmar: »Stavbnih zemljišč je dovolj, a so v zasebni lasti.«
V	dveh letih 15 stanovanj
V	sklopu novega razpisa bodo podelili tri stanovanja, ki jih imajo trenutno na voljo, računajo pa tudi na stanovanja Stanovanjskega sklada, ki so sicer med dražjimi. »Dejstvo je, da so najemnine za ta stanovanja višje, zato se ljudje s težavo odločajo za ta najem.« V Šoštanju računajo, da bi v naslednjih dveh letih lahko prosilcem zagotovili 15 ne-profitnih stanovanj. V to število so zajeta stanovanja, ki jih bo Občina kupila, dobila ali jim jih bodo najemniki vrnili.
Trg je zaprt in zelo tog
V	občini Šoštanj je veliko zanimanja za individualno gradnjo, a kaj, ko se v praksi pojavijo težave, pravi Peter Vidmar, višji svetovalec za okolje in prostor. Na dolgi rok se nameravajo s pripravo prostorskih aktov tem zadregam izogniti.
»Stavbnih zemljišč je dovolj, a kaj, ko so v zasebni lasti. Zasebniki pa se branijo prodaje. Ta trg je zaprt in zelo tog. Občina zelo težko zagotavlja stavba zemljišča za gradnjo. Nadejamo pa se, da bomo letos ali pa prihodnje leto s prostorskimi akti odprli del območja Metleč, Po-hrastnika, v smeri proti Topolšici, skratka izkoristili trenutne resurse, ki jih imamo na razpolago, da bo torej možna gradnja tudi v preostalih delih občine, ampak v omejenih površinah in v skladu s prostorsko zakonodajo. Računamo, da bomo odprli precej več možnosti, kot jih je sedaj, vendar pa so postopki dolgotrajni, kar je tudi kandidatom za gradnjo težko razumljivo.«
Parcele bodo v Pohrastniku
Jesen bo glede možnosti gradnje lepša. V Šoštanju si prizadevajo, da bi bila gradnja stanovanjskih objektov na območju Pohrastnika možna še letos. Na voljo bo najmanj šest parcel, seveda pa je vse odvisno od prostorske razporeditve, ki bo vidna v kratkem času. Občina bo te parcele tudi javno ponudila interesentom.
V pripravi Občinski prostorski načrt (OPN)
Prostor občine Šoštanj urejajo prostorski akti, ki so trenutno v veljavi. Nekatere spreminjajo in dopolnjujejo, tako da bo gradnja možna tudi na določenih parcelah, ki so v lastni Občine, dolgoročno pa nastaja OPN. Zajema prostor celotne občine in se trenutno nahaja v fazi pridobivanja smernic, predpriprave dopolnjenega osnutka. Smo na polovici poti. Kar se tiče gradnje, bo ta zaokrožena na obstoječa naselja. Predvideva se zaokrožitev in dopolnitev treh sosesk, soseske mestnega jedra, Pohrastnika in Metleč. Za Metleče pa že zdaj pripravljamo podrobnejši prostorski načrt za blokovno gradnjo, ki je v fazi priprave predloga,« pravi višja svetovalka za arhitekturo Verona Hajnrihar.
Viki Drev: »Ob ureditvi Trga bratov Mravljak bo Občina pridobila šest stanovanj.«


GRADIMO
Stanovanjske potrebe dokaj »pokrite
23
«
V sedmih občinah Zgornje Savinjske doline skorajda brez vlog za pridobitev neprofitnih stanovanj - Možnosti za individualno gradnjo najmanjše trenutno v Gornjem Gradu in Lučah
Tatjana Podgoršek
Kljub gospodarski krizi tudi na Upravni enoti Mozirje, pod katero sodijo vse občine Zgornje Savinjske doline, ugotavljajo, da lani ni bilo manj zanimanja za možnost individualne gradnje. Tudi župani občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava vsaj doslej med prednostne naloge niso uvrščali potrebe po zagotavljanju dodatnih občinskih stanovanj. V omenjenih občinah smo preverjali, kakšne možnosti imajo občani za morebitno rešitev stanovanjskega vprašanja.
Občina Mozirje
Župan mozirske občine Ivan Su-hoveršnik je povedal, da ima lokalna skupnost več kot 10 neprofitnih stanovanj in v tem trenutku so vsa zasedena. »Glede tega ni hudega povpraševanja. Bolj občane zanimajo odkupi stanovanj. Če se bomo dogovorili s Stanovanjskim skladom RS, bi morda na Podrožniku, kjer načrtujeta izgradnjo stanovanjskih blokov podjetji PV Invest iz Velenja in Probit iz Slovenskih Konjic, kupili še kakšno neprofitno stanovanje. V občini imamo Materinski dom, v katerega prihajajo žene z otroki iz cele Slovenije. Nekatere med njimi pa prosijo za neprofitno stanovanje, vendar mora občina poskrbeti
za svoje občane.« Po besedah Suho-veršnika načrtujeta omenjeni podjetji izgradnjo 4 blokov, vsako po 2 bloka s približno 70 stanovanji. PV Invest je tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja in naj bi se že letos lotil gradnje po fazah, Probit pa ima projekt končan, gradnjo naj bi začel že pred enim letom, ima pa finančne težave.
Občani, ki bi radi rešili stanovanjsko vprašanje z gradnjo hiše, imajo nekaj možnosti za to. Še več pa jih
bodo imeli po sprejetju občinskega prostorskega načrta, ki ga pripravljajo že nekaj časa. Sprejeli naj bi ga še pred letošnjo zimo.
Občina Nazarje
Po zagotovilih direktorja uprave Občine Nazarje Sama Begiča imajo v lokalni skupnosti potrebe po stanovanjih pokrite. Če pride kakšna vloga, jo uvrstijo na seznam za prijavo na razpis. V tem trenutku ima
občina 30 stanovanj, v glavnem so zasedena, pripravljajo pa se še na izgradnjo enega bloka v Nazarjah. V njem nameravajo odkupiti še kakšno stanovanje, sploh če po pokazal pripravljenost za sodelovanje pri tem tudi republiški stanovanjski sklad.
Sicer pa ima občina za gradnjo individualnih hiš na voljo še 4 komunalno opremljene parcele za samostanom. Za stanovanjsko gradnjo pripravljajo še območje z 8 parce-
jo kar nekaj zemljišč za gradnjo hiš in drugih objektov.
Občina Ljubno
Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno, je zadovoljen glede stanovanjskih vprašanj občanov. Za tiste, ki želijo graditi individualne hiše, imajo na voljo več parcel, kot je povpraševanje. Z obstoječim številom neprofitnih, torej občinskih stanovanj, pa za zdaj tudi v celoti
lami, vendar imajo težave z enim od lastnikov, zato je vprašljiva pridobitev gradbenega dovoljenja.
Občina Rečica ob Savinji
»Občina je lastnica 3 neprofitnih stanovanj in so zasedena. Vlog za rešitev stanovanjskih vprašanj na občinski upravi nimamo. So pa svetniki na zadnji seji občinskega sveta ob obravnavi občinskega razvojnega načrta predlagali, da bi bilo potrebno predvideti tudi pogoje za pridobitev stanovanjskih zmogljivosti,« je povedala Majda Potočnik, direktorica uprave Občine Rečica ob Savinji.
Možnosti za individualno gradnjo, po kateri je več povpraševanja, so za zdaj majhne. Potočnikova je pojasnila, da pripravljajo občinski prostorski načrt, kjer pa predvideva-
mlje, a se še nismo odločili, kaj bomo z njo. V občinskem glasilu smo pred časom povabili občane , da povedo svoje želje, potrebe, namere pri stanovanjskem vprašanju, a na vabilo k sodelovanju nismo dobili niti enega odgovora, predloga, razmišljanja. Škoda, saj bi nam bila v veliko pomoč pri pripravi strategije, razvoja pri tem.« Vlog za neprofitna stanovanja nimajo.
Občina Luče
pokrivajo potrebe. »Pride kdaj kdo, ko mora nekoliko počakati na razpis, da dobi streho nad glavo. Se nam je pa že tudi zgodilo, da smo morali razpis ponoviti, ker nismo prejeli niti ene vloge,« je povedal Naraločnik.
Občina Gornji Grad
Tudi v Občini Gornji Grad prošnje za rešitev stanovanjskega vprašanja katerega od občanov, po zagotovilih Stanka Ogradija, tamkajšnjega župana, nimajo. Nekaj zanimanja kažejo posamezniki za individualno gradnjo. Želje jim bodo lahko izpolnili po sprejemu občinskih prostorskih aktov, ki se jih lotevajo. Bo pa morda kateremu od resnih kandidatov prav prišla kakšna parcela na območju Tičje-ka. Na voljo bodo še letos, so pa zemljišča v zasebni lasti. »Lokalna skupnost ima sicer nekaj svoje ze-
»Bolj slabo lahko pomagamo občanom v tem trenutku pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja. Občinskih stanovanj imamo malo in so zasedena. Smo se pa zadeve lotili sistemsko in upamo, da bomo v prihodnje pri tem uspešnejši. Sicer pa ljudje tu in tam sprašujejo - kakšna mlada družina, posamezniki, prevelikega navala pa ni,« je dejal župan Občine Luče Ciril Rosc.
V	tem trenutku bi težko pomagali občanom, ki bi radi rešili stanovanjsko vprašanje z izgradnjo individualne hiše. Parcel praktično ni, občinske prostorske akte pa pripravljajo že skoraj 3 leta. Kot pravi Rosc, verjame, da so občani nezadovoljni, še bolj nezadovoljen pa je tudi sam, ker namenjajo temu vprašanju kar precej energije in časa, želenih rezultatov pa ni. Če ne bo prišlo do kakšnih zapletov, bi se »dalo zidati« čez približno 2 leti, predvsem v Krnici.
Občina Solčava
V	Občini Solčava so se za ustavitev negativne demografske slike med drugim odločili za komunalno ureditev parcel za individualno gradnjo na območju Medice pred vasjo Solčava. Tu so uredili 9 parcel, za katere je - zagotavlja tamkajšnji župan Alojz Lipnik - precejšnje zanimanje. »Sprejemljiva je cena komunalno urejenega zemljišča. Želimo si, da bi jih kupili ljudje, ki bi tu stalno živeli, ne pa da bi si morebiti uredili vikend.«
Povpraševanja po neprofitnih stanovanjih so, a so ta, ki jih ima lokalna skupnost v objektu, kjer je sedež občinske uprave, polna. Po zagotovilih Lipnika iščejo možnosti za še kakšno socialno stanovanje. Priložnosti za to se kažejo in trudili se jih bodo v najkrajšem možnem času izkoristiti po zmožnostih.
■
Večjih težav ni
V Občini Šmartno ob Paki neprofitna stanovanja zasedena, za individualno gradnjo še proste parcele
Tatjana Podgoršek
Avto Center Celeia
Mariborska 107, Celje, tel.: 03 / 42 54 600 www.ac-celeia.si
Avto Center Celeia, PE Jakopec Kosovelova 16, Velenje tel.: 03 / 8971 460
V občini Šmartno ob Paki beležijo v zadnjih nekaj letih precejšen priliv novih občanov. Po nekaterih podatkih naj bi lokalna skupnost leta 2003 štela 2909 občanov, sedaj pa naj bi jih bilo 3184 oziroma 3214.
Tamkajšnji župan Alojz Podgoršek zatrjuje, da je povpraševanje
po reševanju stanovanjskega vprašanja z individualno gradnjo še vedno precejšnje. Razlog za to pripisuje dejstvu, da v občini zagotavljajo potrebno infrastrukturo. Bolj se za izgradnjo hiše ali odkup kakšnega praznega objekta zanimajo od drugod kot sami občani. »Na voljo imamo še nekaj parcel za individualno gradnjo, še več se jih nadejamo
po sprejetju občinskega prostorskega načrta, ki je v izdelavi. Čeprav najbrž kar nekaj pobud, ki so jih za spremembe podali občani, ne bo sprejetih.«
Tisti, ki pa bi radi rešili streho nad glavo z vselitvijo v neprofitno stanovanje, pa morajo v tem trenutku nekoliko počakati. Občina ima blizu 40 neprofitnih stanovanj in so vsa zasedena. Za vsako prosto stanovanje mora objaviti razpis, kar pa glede na majhnost okolja tudi ne traja predolgo. »Moram pa reči, da kakšnih večjih potreb glede teh stanovanj nimamo. Tu in tam se pojavljajo posamezniki, ki bi se radi preselili v občinsko stanovanje iz takšnih in drugačnih razlogov, ni pa med prosilci družin,« je še dejal Alojz Podgoršek.	■
"^ČAS
31. marca 2011
Pomlad in prijaznejše vreme vabita, da se lotimo različnih opravil pri urejanju doma, od obnove do novogradnje. Zato so nam ideje in nasveti vedno zelo dobrodošli. Pred vami je tradicionalna pomladna priloga tednika naš čas »DOM«, v kateri bo vsakdo našel nekaj zase.
V tej zanimivi prilogi smo zbrali nasvete, ideje ter ponudnike različnih storitev na tem področju. Če morda še ne razmišljate, da bi se lotili takšnih del, kupili stanovanje ali gradili hišo, je prilogo dobro shraniti, saj vam bo z njo veliko lažje takrat, ko bo takšna želja dozorela.
FIRS	p® 03 898 35 00 © info@first.si www.first.si
FIRŠT-ROTOTEHNIKA, s.p., Radegunda 54, 3330 Mozirje PE VELENJE - PRODAJA, PROIZVODNJA, SERVIS Koroška cesta 56a, 3320 Velenje	
Proizvodni program za ogrevalno, solarno, sanitarno in klima tehniko	
	
Bodoni
zavese za Vaš dom
Vrtne garniture
Vrtne ograje
Balkonske ograje
Protihrupne ograje
Stenske in talne obloge ter brune
Proizvodnja - prodaja - montaža
rrrrm
Lesarstvo s stoletno tradicijo.
Stari trg 26 3320 Velenje
03 897 49 80 041 728 017
SALON KERAMIKE	
TAUi r».	| V CELJU!
SALON KERAMIKE Kidričeva c. 6, Celje Tel.: 03 491 22 11 Fax: 03 491 22 10 Gsm: 041 659 547 www.tapro-grosist.si	j •Kopalniška oprema •Keramične ploščice (notranje in zunanje) •Armature •Sanitarna keramika
TA HIP: razprodaja kopalniškega pohištva	
31. marca 2011
""Hias
PRILOGA DOM
25
=)
LL1
O
zakoličbe objektov in komunalnih naprav urejanje mej in parceliranje geodetski načrti (M 1:500) za potrebe lokacijske dokumentacije in tehničnih prevzemov objektov geodetski načrti komunalnih vodov spremembe vrste rabe - vris objektov v kataster izdelava etažnih načrtov za vpis stanovanj v zemljiško knjigo nastavitev in vzdrževanje topografskih plasti geografskih informacijskih sistemov
izdelava projektov izvedenih del za komunalne vode in naprave svetovanje
elaborati etažne lastnine
pravno svetovanje s področja nepremičnin
Ko mi je sosed Rudi povedal, da že več kot 10 let uporablja toplotno črpalko Termo-tehnika Kronovšek...
... in da si je samo iz prihrankov lahko zamenjal gospodinjske aparate, se nisem mogel upreti misli, da tudi sam kupim toplotno črpalko. Ko pa mi je še povedal, da izdelajo letno več kot 3.500 toplotnih črpalk in jih od tega preko 500 izvozijo tudi v Avstrijo in Nemčijo ter nekaj celo v daljno Novo Zelandijo, me je prepričal o izvrstni kvaliteti.
Se isti dan sem odšel k njim, kjer so mi prijazno in strokovno svetovali in dogovorili smo se za toplotno črpalko za ogrevanje cele hiše.
Zdaj vem, da bom na ta način, v enakem času kot sosed,
lahko prihranil za spodoben avto.
do 70 % prihranka
Izkoristite subvencije EKO SKLADA za toplotne črpalke- do 2000 €
Zakaj toplotne črpalke Termo-tehnika Kronovšek ?
-	razvite in izdelane v Sloveniji
-	TČ za vse potrebe - preko 230 modelov- moči do 500 kW
-	osebni pristop in strokovno svetovanje - tudi na terenu
-	preko 250 monteijev po vsej Sloveniji
-	odziven in strokoven servis ter tehnična podpora
Pokličite ali se osebno oglasite v:
V
termotehnika
KRONOVŠEK
Termo-tehnika d.o.o.,Orla vas 27/a 3314 Braslovče, Tel.: 03 703 16 28 www.termotehnika.com
Desa Ramšak, s. p. ^^m^mr
GSM: 041/ 768 995, tel.: 03 897 5831 "
pmpini
Zoran Gregom,
GSM: 041/ 249 222, tel: 03 897 25 00 Trg Mladosti 6,3320 Velenje
Del. čas za stranke:
vsak delovnik od 7.00 - do 15.00, ob sredah od 7.00 - do 16.00.
MMONT
PVC / ALU okna in vrata Zimski vrtovi Ograje in ograjna vrata
Telefon: 02/ 80 55 700
ALMONT PVC, d.o.o.
Kolodvorska ul. 39,2310 Slovenska Bistrica
www.almont.si 6fe
info@almont-pvc.si	S^Qf^P^fiO

«
Novo energetsko varčno okno Almont 88 Pasiv +
V	podjetju ALMONT PVC, d. o. o., so v želji, da bi svoje izdelke še bolj približali kupcem, izbiri PVC oken in vrat dodali novo energetsko varčno okno ALMONT 88 PASIV +. Z ustrezno trislojno zasteklitvijo (Ug = 0,5 W/m2K) dosežejo toplotno izolativnost celotnega okna (Uw do 0,75 W/m2K), zato ga kupcem svetujejo predvsem pri novogradnjah, ustreza pa tudi vsem zahtevam pri gradnji pasivne hiše.
V	svojem programu imajo tudi ALU stavbno pohištvo in opažajo, da se kupci pogosto odločajo za kombinacijo PVC oken in ALU vhodnih vrat. Z namenom, da bi nakup ALU vhodnih vrat omogočili širšemu krogu kupcev, so iz celotnega nabora vhodnih vrat izbrali nekaj tipov in jih ponudili po akcijski ceni. Izbiro vrat po akcijskih cenah si lahko ogledate na spletni strani www.almont.si.
V	mesecu aprilu bodo odprli prenovljen prodajni salon v Slovenski Bistrici, kjer bo na ogled celoten prodajni program podjetja ALMONT PVC, in sicer:
-	PVC okna in vrata;
-	ALU okna in vrata;
-	senčila (rolete, žaluzije, pliseji);
-	komarniki;
-	ograje in ograjna vrata.
Pri izbiri najbolj optimalne rešitve za vaš dom, vam bodo njihovi strokovnjaki brezplačno svetovali in ob izbiri njihovih izdelkov izvedli brezplačne izmere.

Vsak četrtek vaš!
UDOBEN NAČIN OGREVANJA Z LESOM


Uplinjevalni kotel na polena -Logano SFV
Vrhunski model v svojem razredu, ki vam zagotavlja ueinkovito, vareno in enostavno ogrevanje.
moei: 20kW, 30kW, 45kW in 60kW
Mnogi mu zaupajo, zaupajte mu še vi
Internet: www.buderus.si e-mail: buderus@kovintrade.si tel: 03/42 88 602, 604 fax: 03/ 42 88 622, 623
Buderus

31. marca 2011
Bofši pogled nasvet
Okna, vrata, senčila in zimski vrtovi najvišje kakovosti.
OKNA - VRATA - SENČILA - ZIMSKI VRTOVI
PVC program
Izberite prava okna za boljši pogled na svet. Narejena, da ustrežejo vašim individualnim željam in izpolnjujejo visoke zahteve arhitektov. Cenovno dostopna, energetsko varčna ter izbrana in izdelana po vaših željah.
Zimski vrtovi
Z AJM zimskimi vrtovi lahko kar doma pričarate bivanje v prestižnem zimskem letovišču, poleti pa se skrijete pred močnim soncem in soparo.
Senčila
Pokažite samo to, Idar hočete in spustita v svoj dom toliko sdetlobe, kot sami želite;. AJM sončila bode- za-temn.la a polbpšalavaš Pom. Vaša okna in stekla bodo zaščitena pred vremenski mi vplivi, dom pa dodat no toptatno in zoočno izoliran.
ALU program
Materiali, ki sledijo novostim, klasična izdelava in zanesljiva dobava. Velika izbira na enem mestu. Za dom ali poslovni prostor. AJM ALU program je zelo dobra izbira.
Vrata
Pestite svoje skrbi pred vhodnimi vra^. Pri nas tahkoizbirate med bogato paleto različnih m odelovvh o-dni h vrat. Pa naj bo osnova PVC ali aluminij.Provzaasa vaod njih vam zagotavljamo varnost zanesljivosti vrhunsko kakovost.
Police
Podrobnosti naredijo umetnino popolno. K pravi izbiri okna spada tudi prava izbira okenske police. Nudimo zunanje in notranje okenske police. Izbirate lahko med različnimi materiali in oblikami vseh dimenzij v kombinaciji s številnimi barvnimi odtenki.
PROIZVODNJA IN TRGOVINA
AJM-okna-wata-seacila, d-coc Kozjak nad Pesnimo j SI-2211 Pesnica od Mariboru t: +386 (0)2 655 04n7 +386 (0)2 655 04 08 +386 (0)2 655 04 09 +386 (0)2 655 04 10 f: +386(0)2 656 16 11 e: prodaja@ajm.si i: www.ajm.si
AJM -predstavništvo Ljiiiiana
Šmortmsko cesta 105, SM ovo Laubljasa Vs +3V6 dO), 024 28 01 +306(0)1 044 60 72 +386 (0)1 547 95 81 +386 (0)1 547 95 80 f: +386 (0)1 541 45 26 e: ajm-lj@ajm.si
AJM - predstavništvo Kranj
Cesta Staneta Žagarja 53, SM-000 Kranj t: +386 (0)4 234 28 08 f: +386 (0)4 234 28 09 e: ajm-kr@ajm.si
AJM - predstavništvo Celje
Leveč 8,
S1-3301 Petrovče t: +386(0)3 492 11 00 f: +386 (0)3 547 25 96 e: ajm-ce@ajm.si
Zastopništva v Sloveniji
Artiče, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Kamnik, Koper, Kozina, Lesce, Litija, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič, Murska Sobota, Ptuj, Solkan, Velenje
Kmalu 2x v Celju. Od aprila še v novem prodajno razstavnem salonu v Cefeiaparku!

www.ajm.si
PESTER
S previdno izbiro oken do prihrankov energije
V času vsesplošne gospodarske krize tudi energetski viri postajajo vse težje dosegljiva dobrina. Z modro odločitvijo pri izbiri oken pa lahko privarčujemo veliko energije
Podjetje AJM okna-vrata-senči-la iz Pesnice pri Mariboru je vodilni slovenski proizvajalec stavbnega pohištva iz umetnih mas. V svojem prodajnem programu ponuja široko izbiro oken in vrat iz PVC in ALU materialov, izdelanih v skladu z evropskimi usmeritvami na področju učinkovite rabe energije.
V AJM-ju ponujajo bogato paleto PVC in ALU oken in vrat, zimskih vrtov, senčil, polic ter drugih pripadajočih izdelkov. Nenehno si prizadevajo za energetsko učinkovitost in visoko kakovost svojih izdelkov. Zato ne preseneča, da so njihova okna in vrata narejena po evropskih smernicah učinkovite rabe energije in cer-tificirana pri ustreznih institucijah. Proizvodnja se odvija po standardu kakovosti ISO 9001:2008, okna AJM pa so atestirana s certifikatom o zrako-propustnosti in vodopre-pustnosti po standardu SIST EN 14351-1:2006. Podjetje ima tudi certifikat Znak kakovosti v gra-diteljstvu, ki ga je ozdak Zavod za raziskavo ms-teriala in konstrukcije iz Ljubljane.
Prihranek energijedo 36 % letno
Danes so najbolj ponosni na svoj zadnji PVC izdelek, okno AJM 8000 energeto®, ki ga odlikujeta odlična toplotna in zvočna izolacija ter visoka energijska
učinkovitost. Poleg tega ima ener-geto® še številne druge lastnosti, ki mu dajejo prednost pred konkurenco. Je brez obremenjujočih kovinskih ojačitev in zato veli-
Prodajni program podjetja AJM si lahko ogledate v njihovih prodajnih salonih v Pesnici pri Mariboru, Ljubljani, Kranju in Celju. V Celju bodo od aprila naprej za vas na razpolago na dveh lokacijah, obstoječi v Levcu se bo pridružil nov razstavno-prodajni salon AJM v Celeiaparku. Za vsa vprašanja in brezplačne izmere so na voljo na brezplačni številki
080 14 01.
ko lažji. Ima vitkejšo linijo, kar omogoča večji vpad svetlobe v prostor. Krilo okna je zlepljeno s steklom s posebno maso, kar mu daje trdnost in zato to okno postavlja tudi nova merila v varnosti. Notranjost profila je zapolnjena s posebno izolacijsko peno, zaradi česar ima zelo nizko toplotno prehodnost. S pomočjo opisanih lastnosti dosega AJM 8000 energeto® najboljši rezultat toplotne izolativnosti znotraj svojega razreda (Uw = do 0,61 W/m2K) in omogoča prihranek energije do 36 % letno. Ob opisanih lastnostih velja energeto® za odlično rešitev za gradnjo nizko-energijskih in pasivnih hiš.


PRILOGA DOM
27
Č^mfam^	KEMO ^PLAST
Ustvarite svojo simfonijo iz izdelkov svetovno znanih proizvajalcev talnih oblog:
•	vinil
•	linolej
•	guma
•	tekstil
•	gotovi parketi
•	laminati
•	pluta
•	orientalske preproge
•	tekači in predpražniki, letve, profili
•	materiali Thomsit za vgradnjo talnih oblog
Po želji naročite naš orkester, ki vam ponuja:
■	strokovno svetovanje
■	vgradnjo vseh vrst talnih oblog
Razstavno-prodajni salon Ljubljana
BTC, Hala 10, Šmartinska 152,1000 Ljubljana t. 01 541 90 01, ljubljana@kemoplast.si
Razstavno prodajni salon Šentjur
Drofenikova 7, 3230 Šentjur t. 03 746 42 00, info@kemoplast.si
Razstavno prodajni salon Šenčur
Šenčur pri Kranju t. 04 595 11 80, sencur@kemoplast.si
Razstavno prodajni salon Novo mesto
Center Rialto Bršlin t. 07 393-36-30, novomesto@kemoplast.si
PARKET se že stoletja izkazuje kot odlična talna obloga na najrazličnejših področjih uporabe, tako v stanovanjskih prostorih kakor tudi v drugih objektih. Edinstvena lepota, njegova toplota in estetski videz navdušujeta vse več ljudi. S starostjo pa še pridobiva svojo lepoto in atraktivnost.
Gotovi parketi so postali trend, saj so rešili težave in prispevajo h krajši izvedbi ter zagotavljajo vrhunsko kakovost površinske obdelave in možnost polaganja na klik (utor se zaskoči v pero brez lepljenja). Proizvodni programi podjetij We-itzer iz Avstrije ter Tarkett iz Srbije in Švedske obsegajo masivne, dvo-in troslojne gotove parkete, športna tla ter letvice, ki zaključijo neko bivanjsko enoto. V programu Weitzer pa najdete tudi kompleksne rešitve lesenih stopnišč.
LAMINATI veljajo za največjo konkurenco parketu, saj so odpornejši na obrabo, mogoče jih je preprosteje položiti in na koncu so tudi cenejši. Prednost laminata je, da ga lahko položimo na obstoječo talno oblogo in pod njega damo debelo penasto folijo (2 do 3 mm), ki delu-
je kot dober zvočni in toplotni izolator. Bodimo pozorni na klasifikacije (na primer: razred 31 - primeren za vse stanovanjske površine in manjše obremenitve v javnih prostorih), termično prevodnost, antistatičnost, nevsebovanost formaldehidov, slabšo gorljivot Cfl-s1.
Za proizvode Quick Step vam vodilni proizvajalec laminatov Unilin Flooring iz Belgije nudi 20-25-letno garancijo. Na voljo imate tudi laminat Lagune, ki je primeren za mokre prostore (razred 32) in ima robove posebej zaščitene proti vlagi.
VINILNE TALNE OBLOGE so v Sloveniji še vedno v samem vrhu prodaje. Poznamo jih več vrst in se razlikujejo po različni obdelanosti materialov. Groba delitev je na heterogene (poznane kot topli podi) in homogene vinilne talne obloge. Inovativnost proizvajalca Tarkett
čiščenja in vzdrževanja.
TEKSTILNE TALNE OBLOGE in PREPROGE (itisoni in tapisoni -razlika je v obdelavi), ki so narejene iz kvalitetnih sintetičnih vlaken: po-liamidnih (nylon 6.6), poliakrilnih, poliesternih in akrilnih ter seveda
(vodilnega svetovnega proizvajalca talnih oblog) se izraža v novi kolekciji homogenih vinilnih pododv IQ Gemstone. Inovativni iQ PUR za celotno površino v celotni življenjski dobi ne potrebuje voskanja niti po-liranja in kljub temu ohrani odpornost proti madežem in nečistoči. Tu pride v poštev dejstvo, da vgradnja predstavlja le 8 odstotkov vseh stroškov, vse ostalo so skupni stroški čiščenja in vzdrževanja. Tako Tar-kettova usmerjenost v konstrukcijo površinske zaščite talne obloge zagotavlja 30 odstotkov nižje stroške
naravnih vlaken - živalska (volna in svila) in rastlinska (bombaž, lan, sisal, kokos, juta, papir, morska trava ...). Za objekte moramo paziti, da talna obloga vsebuje določene kvalitete. Test GuT nam pove, da talna obloga ne vsebuje okolju in zdravju škodljivih snovi. Tu je še oznaka TFI, ki pove, da je tekstilna talna obloga trpežna in kvalitetna. Kupec lahko po številki atesta na inštitutu v Aachnu preveri verodostojnost podatkov. Važno je vedeti, da je talna obloga antistatična, težko gorljiva, impregnirana s Scotchgard ali Teflon zaščito.
V našem programu boste našli proizvode visokokvalitetnih itiso-nov, tapisonov in preprog firme Norddeutsche Teppichfabrik iz Nemčije, Lano Carpets iz Belgije, Dura Tufting iz Nemčije, Maltzahn Carpets iz Nemčije in Daljnega vzhoda ter Mc Three Carpets iz Belgije.
Razmisljate o ureditvi dvorišča?
Z asfaltnimi zmesmi iz lastne proizvodnje asfaltiramo dovozne poti, dvorišča, parkirišča, lokalne ceste ... Urejene asfaltne površine bodo vaši hiši ali poslovnemu objektu v ponos, hkrati pa so obstojne in nezahtevne za vzdrževanje.
V času od aprila do avgusta je naša ponudba še posebej ugodna.
Gradite ali obnavljate hišo?
Kvalitetne betone vseh vrst vam pripeljemo na vaše gradbišče in jih vgradimo:
•	podložni betoni
•	betoni za plošče, nosilce, stebre,...
•	betoni za estrihe
•	betoni odporni proti solem in zmrzali
•	prevoz betonov
•	črpanje betonov
Pri nas lahko dobite tudi vse vrste
•	tamponov za izvedbo nasipov, gradnjo cest, poti, bankin, (0-45 mm, 0-125 mm in sejani odpad)
•	lomljenec za oblaganje, gradnjo opornih zidov, regulacijo strug
•	kameno moko za uporabo v kmetijstvu -zmanjšuje kislost tal
•	pesek vseh granulacij (0-4 mm, 4-8 mm, 816mm, 16-32 mm)
KAMflH
KAMNOLOM IN BETONARNA
Pokličite za ogled in izdelavo ponudbe!
Kamnolom Podgora
Podgora 16 • 3327 Šmartno ob Paki GSM: 051 627 243 • T: 03 588 50 79 F: 03 588 50 99
E: info@kamteh.si • kakovost@kamteh.si

31. marca 2011
ARHENA
PROJEKTIVNO PODJETJE
arhitekt Marijan KAC, s.p., Efenkova 61, 3320 Velenje
projektiranje objektov krajinska arhitektura prostorsko načrtovanje strokovno svetovanje
artiena@siol.net 03/897 5076 041/406269 041/446732
Sonce greje NAJCENEJE
-	Solarni sistemi
-	Kotil na drva
-	Kotil na pelete
-	Toplotne črpalke
Uredimo vam dokumentacijo za pridobitev subvencije Eko Sklad-a.
Solarni SET-200L Basic.... že od 1.880,00 € Solarni SET-300L Basic.... že od 2.430,00 €
AKCIJA:
04SG
Praprotnikova 35, Mozirje Tel.: 03/ 839 26 60 Fax: 03/ 839 03 61 info@asc2000.si www.asc2000.si Delovni čas: vsak delovnik od 7h - 17h, sobota od 7h - 12h
TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE
Cenjene stranke obveščamo, da se 8. 4. selimo na novo lokacijo, na KOROŠKO CESTO 48 V VELENJU.
Tajništvo Habit d.o.o. in Stanovanjsko podjetje Velenje d.o.o.
tel.: 03 777 0 350 info@habit.si Reklamacije tel.: 03 777 0 364 Nepremičninski posrednik tel.: 041 665 223 Dežurna številka tel.: 041 646 721
Ekotrade d.o.o., Otiški vrh 53 2373 Šentjanž pri Dravogradu Slovenija
tel: 028786797 faks: 028786796 mob: 041321246
e-mail: prodaja@ekotrade.si spi. stran: http://www.ekotrade.si
® 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
Prihranite do 50 % pitne vode
Z uporabo deževnice lahko prihranite do 50 % pitne vode. Pitna voda postaja zelo draga zadeva. V zadnjih 20 letih se je procentualno podražila več kot vsa goriva: cene bencina so se v tem obdobju dvignile za cca. 150 odstotkov, cena pitne vode pa za kar 350 odstotkov. Z okoli 130 litrov porabe vode na dan po osebi je to kar precejšen strošek in velika obremenitev za okolje. Vedeti moramo, da v današnjih časih pitna voda do naših pip ne priteče sama od sebe. Za zmanjšanje porabe pitne vode in s tem zmanjšanje mesečnih stroškov ter zmanjšanje obremenjevanja okolja lahko tudi mi nekaj storimo. Z uporabo deževnice za splakovanje WC školjk, pranje perila, pranje avtomobila in zalivanje vrta prihranimo do polovice dragocene pitne vode, ne da bi pri tem trpelo naše udobje.
Vse za dobro kvaliteto vode
Večina gospodinjstev še vedno uporablja dragoceno pitno vodo za WC kotličke, pranje perila ali zalivanje vrta. Z enostavno vgradnjo podzemnega rezervoarja, npr. CARAT, ter dodatne opreme pridobite enostaven ter cenovno ugoden sistem za uporabo deževnice. Glede na vedno višjo cene vode se vam nakup hitro povrne. Za normalno delujoč sistem potrebujete: rezervoar s teleskopskim pokrovom, ki je poravnan s terenom, filter, s katerim se deževnica, preden le-ta vstopa v rezervoar, očisti, ter črpališče za distribucijo vode do porabnikov. Rezervoarji so dovolj močni, da jih lahko ob pomanjkanju prostora na vrtu vgradimo tudi v parkirišče ali dovozno pot. Še več informacij o sistemih za deževnico poiščite na teh straneh.
Enostavna priključitev ter izvedba
Priključitev dveh največjih porabnikov pitne vode, WC kotlička in pralnega stroja na sistem za izrabo deževnice priporočamo vsem novograditeljem in vsem, ki se lotevajo večjih gradbenih posegov v hiši (prenova kopalnic ipd.). Za uporabo deževnice v hiši je potrebna namestitev dvojnih cevovodov do porabnikov. Za tiste, ki želijo uporabljati vodo samo za zalivanje, pranje avtomobila in čiščenje okrog hiše, pa poleg namestitve rezervoarja z vgrajenim filtrom in potopnim črpališčem ponujamo tudi elemente za enostaven in udoben odjem vode kjerkoli na vrtu.
Visoko kakovostne biološke čistilne naprave
Ekološka osveščenost vodi v iskanje čistejših, energijsko manj potratnih in za naravo manj obremenjujočih rešitev. Biološke čistilne naprave so nadomestilo za klasične greznice, ki so ekološko nesprejemljive. Iz biološke čistilne naprave priteče prečiščena voda in zato ne obremenjuje okolja, kot ga klasična greznica. Prednost je tudi v tem, da je z biološko čistilno napravo manj stroškov, medtem ko je treba klasično greznico mesečno čistiti, kar narekuje tudi mesečen odvoz.. Investicija v biološko čistilno napravo je skoraj enaka investiciji v primerno veliko greznico z zaprtim sistemom, ki je sicer še dovoljena, je pa manj primerna zaradi višjih stroškov mesečnega odvoza oz. čiščenja. Ob izpolnjevanju nekaterih zahtev pa je možno vašo staro greznico preurediti v čistilno napravo. Čeprav se zdi odstranjevanje odpadnih vod iz gospodinjstev zaradi številnih uredb, zakonov in predpisov, ki se jih mora upoštevati, na prvi pogled zapleteno, je zadeva dokaj enostavna. Pri nakupu bodite previdni, saj je ponudba čistilnih naprav na slovenskem trgu velika. Pred nakupom se prepričajte, ali naprava ustreza vsem predpisom, ki se ta trenutek zahtevajo ob vgradnji čistilne naprave (potrdilo o skladnosti, certifikat o moči čiščenja, certifikat o vodotesnosti rezervoarjev, certifikat o nosilnosti rezervoarja). S pravim partnerjem in pravilno izbranim sistemom boste trajno pridobili, saj ne bo drage kanalščine kot tudi visokih stroškov čiščenja odpadnih voda iz klasičnih greznic. Pokličite naše strokovnjake in skupaj bomo našli primerno rešitev za vas.	■
<Bio(bš%e čistiCne naprave
NOVO !!!!
biološka čistilna naprava,ki deluje brez elektrike
J

m\ßw M
ARMEX ARMATURE d.o.o.
C^S^	Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 2A
TEL. 01/78 69 270 ali 051 / 652 - 192 E-mail: info@armex-armature.si
www.cistilnenaprave-dezevnica.si

PRILOGA DOM
29
SPLOSNO STEKLARSTVO FRANC MAJORANC, s.p.
www.majoranc.si
>

,mm
:ian
mM
"Jaz bi rumeno, mama naj ima rdečo, očka pa modro!"
ALU STAVBNO POHIŠTVO
okna • vhodna vrata
PVC STAVBNO POHIŠTVO
vhodna vrata • okna Veka
STEKLA
izolacijska stekla -LASTNA PROIZVODNJA
•	ogledala • varnostna stekla * ornamentna stekla • jedkano steklo
•	steklene plošče MADRAS za vrata
FRANC MAJORANC, s.p. • Cesta Leona Dobrotinška 21 • 3230 Šentjur E: franc.majoranc@siol.net • T: 03 746 12 90 • F: 03 746 1 2 95 • M: 041 629 572
STREHA TONDACH® JE SISTEM !
V podjetju TONDACH se že dolgo zavedamo, da za kvalitetno streho ni dovolj samo strešnik. Šele skupaj s keramičnimi in nekeramičnimi originalnimi dodatnimi elementi nam uspe izvesti kvalitetno in trajno rešitev, za zaščito naših domov.
Na prvi pogled, brez utemeljitve zakaj, je strošek nakupa strehe z vsemi dodatnimi elementi res nekoliko višji. A preračunano na dolgi rok je streha cenejša, lepša in tudi bolj kvalitetna.
Streha zahteva celovito rešitev. Vsaka delna rešitev, se slej ko prej pokaže kot slabost in problem na strehi. Kupcem TONDACH® kritine želimo ponuditi najboljše možne rešitve in zagotoviti brezskrbnost bivanja. Naj zadovoljstvo traja iz generacije v generacijo. Življenje pod streho TONDACH® naj bo srečno in mirno. Streha TONDACH® naj bo vaš ponos in veselje.
Keramični in nekeramični originalni dodatni elementi za streho.
t ^ * t
Tondach Slovenija d.o.o., Boreci 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru. tel: 02 588 86 16, 02 588 86 17, 02 588 86 18, fax: 02 588 86 50 e-naslov: prodaja@tondach.si, info@tondach.si
MODRA ŠTEVILKA
(((•Ö8Ö8Ö86) www.tondach.si
Brezplačna tel. št.
Dtopclom
skupina
Za male in velike mojstre.
OD TEMELJEV DO STREHE
ftp O ŠTAJ N E R
www.postajner.si,www.topdom.si
Izšel je novi katalog topclom v katerem so nove
ZNIŽANE AKCIJSKE CENE
ZA IZDELKE VSEH PROGRAMOV
-	GRADBENI MATERIAL
-	ORODJA, BARVE IN LAKI
-	KOPALNIŠKA OPREMA -VRTNI PROGRAM ...
Akcijske cene veljajo samo do 30. aprila 2011 oziroma do razprodaje zalog!
Poštajner, d.o.o.
Ravne 21,3325 Šoštanj,
tel.: 03 897 09 90; GSM: 041441448, e-pošta: info@postajner.si Delovni čas: ponedeljek - petek: 7.00 - 09.00; sobota: 7.00 -15.00
ZAVAROVALNICA MARIBOR
NOVOST NA SLOVENSKEM ZAVAROVALNEM TRGU
PRIZMA Hibrid
Danes za jutri
Z osebnim zavarovanjem ZM PRIZMA Hibrid ste pripravljeni na prihodnost. Inovativna rešitev ZM PRIZMA Hibrid zavarovanje - varčevanje - donos -varnost.
www.ZavarovalnicaMaribor.si • 080 19 20
i\\m\ i
'M, ill'

POSTANITE NAROČNIK
in prejmite do 8 številk zastonj!
dostava na dom, niqa cena, do osem številk zastonj, ugodnejšo tudi cene malih oglasov in zahvali
In kje se naročite? Po telefona 03 89017 50 ali e-mailu press@nascas.si

31. marca 2011
EKOlucionarno!
Biološka čistilna naprava nove generacije
10+ razlogov ZA
1.	NE POTREBUJE ELEKTRIKE
2.	NE POVZROČA IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV
3.	NI AKTIVNEGA BLATA
4.	DO 10X CENEJŠE OBRATOVANJE
5.	NE POSEGA V VIDEZ OKOLICE (PODZEMNI VKOP)
6.	PRIMERNA ZA ČIŠČENJE VSEH VRST ODPADNIH VODA
7.	NESLIŠNA
8.	NI NEPRIJETNEGA VONJA
9.	HITER ČAS OBDELAVE ODPADNE VODE (DO 6 UR)
10.	TAKOJ PRIPRAVLJENA ZA IZPUST V NARAVO ALI KANALIZACIJSKI SISTEM
+ NARAVA OČISTI SAMA
Pokličite že danes in si zagotovite svojo biološko čistilno napravo H2E.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadolina.si
Z VAMI IN ZA VAS
C^KnrKtjLjf g
f II k« «k« ■
ROTOMOULDING Q
EKO GE
KAKO DELUJE ČISTILNA NAPRAVA H2E?
Velike čistilne naprave, dolga kanalizacijska omrežja in draga črpališča predstavljajo za majhne kraje in občine, posebno tiste z razpršeno poselitvijo, znaten finančni zalogaj, ki presega njihov občinski proračun. Zato le-te iščejo možnosti sofinanciranja iz kohezijskih sredstev, saj gradnja zahteva ogromne investicije in pogosto ni ekonomsko upravičena. Ustreznejša rešitev na področjih razpršene gradnje je gradnja manjših kanalizacijskih sistemov, ki se zaključujejo z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, katerih kapacitete je mogoče povečevati hkrati z naraščajočim številom prebivalcev na poselitvenih območjih. Prav tako je v skladu z migracijami prebivalstva čistilno napravo H2E možno enostavno prestaviti na nova poselitvena območja.
Čistilna naprava H2E je zaradi svoje revolucionarne tehnologije in modularnega principa, ki zajema od treh populacijskih enot pa vse do največjih zahteva-
nih kanalizacijskih sistemov za naselja in mesta, uporabna za vse vrste odpadnih voda pri stanovanjskih, gospodarskih, industrijskih, občinskih, pristaniških in ostalih objektih:
stanovanjska naselja, hotelski kompleksi, restavracije, kmetijski objekti, bazenski kompleksi, šole,
golf igrišča, nakupovalna središča, kemična, živilska, mesno predelovalna, papirna, tekstilna in farmacevtska industrija.
H2E čistilne naprave so zasnovane tako, da čim bolj enostavno in ekonomično rešujejo ekološka vprašanja ter zaščitijo naravo tam, kjer so se standardne rešitve čiščenja odpadnih komunalnih voda do sedaj izkazale za neuspešne. Vzpostavljeni procesi v čistilni
napravi H2E so popolnoma drugačni kot v klasičnih, že uveljavljenih čistilnih sistemih. Že v prvem delu čistilne naprave - primarnem usedalniku - se vzpostavi proces hidrolize oziroma biološke preobrazbe, s katero akumuliramo proste protone in ione. S tem postopkom preprečimo nastanek žveplovega dušika oziroma amonijaka, kar posledično onemogoči nastanek neprijetnih vonjav. Hidroliza se prične že z zagonom čistilne naprave H2E, ko vnesemo biološki preparat, ki vsebuje rjave morske alge (ascophyllum nodosum) in rdeče rhodo bakterije.
Rdeče bakterije brez vsebnosti žvepla so zelo uspešne v procesu anaerobio-ze. Pri njihovem dihanju namreč velik del ogljika iz organskih spojin skozi cikel trikarbokislinih kislin oksidira v CO2.
Rdeče bakterije tako iz dihalnega metabolizma organskih spojin pridobivajo energijo, kar povzroča skoraj popolno
asimilacijo ogljika, ki se nahaja v organskih substratih. Rodovi teh bakterij lahko napadejo ali biološko razgradijo strupene ali težko presnovne produkte, kot so npr. ogljikovodiki, ksioli, fenoli ali površinsko aktivne snovi (surfaktanti).
Proces razgradnje organskih snovi v odpadni komunalni vodi se nadaljuje v drugem delu čistilne naprave - biofiltru, v katerem je nosilec mikrobiološkega čiščenja izredno porozna vulkanska kamnina kristobalit. Nanj se naselijo mikroorganizmi, in sicer na 1cm3 približno kar 100.000.000 mikrobov (površina enega polja znaša približno 1km2, volumen pa 10.000 cm3).
V	biofiltru se dokončno zaključita procesa razgradnje organske snovi in filtracije odpadne vode:
V	anaerobnem dihanju se realizira metabolični vzorec, v katerem se lahko uporabi anorganski prejemnik elektronov, ki ni kisik. Maščobne kisline
se z uporabo nitrata namesto kisika kot oksidacijskega agenta ali končnega prejemnika elektronov pretvorijo v CO2.
Poenostavi se proces (de)nitrifikacije, kar zagotavlja izdatno odstranitev/izkoriščanje dušikovih spojin.
Sulfidni ion S2-, ki je vir žvepla za sintezo beljakovin, lahko tako biološko kot tudi kemično oksidira v sulfat.
Sestavljeni ogljikovi hidrati se razkrojijo v sladkorje, ti pa v ogljikov dioksid.
Beljakovine se razkrojijo v peptide in aminokisline, potrebne za razmnoževanje bakterij.
Minerali se raztopijo v vodi in odtečejo skupaj z njo.
Rezultat biološke razgradnje in filtracije je visoko kakovostno očiščena voda ter skoraj v celoti obdelano blato z do 90-odstotno sposobnostjo razgradnje.
INFORMACIJE IN NAROČILO
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadolina.si
TPC Šoštanj
Metleče 7 3325 Šoštanj
Branko Tajnik, gsm: 041 813 949
KT Šmartno ob Paki
Šmartno ob Paki 138 3327 Šmartno ob Paki Tanja Jurič, gsm: 041 858 202
KZ Šaleška dolina, komerciala
Metleče 7 3325 Šoštanj
Marjan Sevčnikar, gsm: 041 666 476
31. marca 2011
""šfAS
PRILOGA DOM
STUDIO *VARIA
Salon Kuhinja d.o.o. PE STUDIO VARIA Celje MARIBORSKA 68
PE STUDIO VARIA Novo Mesto FOERSTERJEVA 10
telefon: +386 (0) 3 49 00 604 telefax: +386 (0) 3 49 00 605 www.varia.si info@varia.si
• •• •
• • •••
PV INVEST "
d.o.o.
Nepremičnine, naložbe, urejanje okolja in geodetske storitve
Za nove naložbene ritme
nej
Udobje bivanja bo kmalu dobilo nove oblike.
Za vas pripravljamo dva stanovanjska projekta.
[STANOVANJSKO NASELJELIPA»
Novi arhitekturni trendi v stanovanjskem naselju Lipa pri Velenju, le streljaj od mestnega vrveža a obenem v zelenem objemu narave. Zaključena soseska šestih stanovanjskih objektov, ki bodo zagotovili visoko kakovost bivanja in uresničili izzive sodobnega načina življenja. Vsi objekti bodo imeli možnosti individualne finalizacije.
IK ZAHOD
V bližini starega mestnega jedra s prelestnim razgledom na okoliško hribovje pripravljamo za vas v 4 stanovanjskih blokih 64 stanovanj. Izjemna lokacija, ki zagotavlja tako bivanje v naravi (bližina smučarskega središča, sprehajalnih poti) kot hiter dostop do vseh avtocestnih povezav in ostalih storitvenih dejavnosti (šola, vrtec, zdravstveni dom, trgovina). Kompromisi med življenjem v naravi in ustrezno infrastrukturo, ki zagotavlja kakovost bivanja sodobne družine, tako ne bodo več potrebni.
Zaselek Savinjski log
Zaselek »SAVINJSKI LOG« je novozgrajeno naselje na Bregu pri Polzeli s sodobno gradnjo in infrastrukturo. Nahaja se v občini Polzela in je od avtoceste Ljubljana-Maribor oddaljen le streljaj, tj. 1,5 km, od centra Polzele pa dober kilometer.
Polzela in Breg pri Polzeli z ožjo in širšo okolico ima s svojo lego v Spodnji Savinjski dolini pomembno vlogo v geografsko-prometnem, zgodovin-sko-kulturnem in gospodarsko-kmetijskem smislu, in sicer že od rimskih časov pa vse do danes. Je pomembno prometno križišče, ki povezuje cestne poti s celjske kotline v Šaleško dolino in Zgornjo Savinjsko dolino. Z neposredno bližino avtoceste je Ljubljana dosegljiva v pičlih 30 minutah, Celje v 10 minutah in Maribor v 35 minutah.
Na deset tisoč kvadratnih metrih stavbnih zemljišč so zgrajene štiri dvo--stanovanjske hiše (dvojčki) in trinajst enostanovanjskih hiš, z vso novo sodobno prometno in komunalno infrastrukturo, kot so voda, elektrika, kanalizacija - čistilna naprava, mestni plin, telekomunikacije, ulice z javno razsvetljavo in pločnik.
Hiše so klasično grajene, nudijo sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in urejeno okolico.
Naselje že »živi« svoje življenje. Še vedno pa obstaja ZADNJA možnost takojšnjega nakupa hiše, saj je na voljo SAMO nekaj enot enostanovanjskih hiš ( v V. gr. fazi), na parcelah v velikosti cca 495 m2 in ima 153,00 m2 netto stanovanjske površine.
Zaselek Savinjski log vam nudi številne ugodnosti in možnosti, kot so bližina šol, vrtca, pošte, zdravstvene postaje, banke, trgovskih centrov, glasbene šole, zgodovinskih spomenikov, muzejev, športnih centrov in prelepe okolice (ne le s pogledom na izletniške točke, temveč z možnostjo poho-dništva, kolesarjenja, planinarjenja, rekreacije), lahko pa tudi postanete član katerega od društev, ki so v svoji številčnosti in raznovrstnosti fenomen in snamenjena interesom vsakega prebivalca.
Zanesljivo lahko trdimo, da je zaselek Breg pri Polzeli kraj, kjer smo zgradili dom, ki ga ga s kančkom svoje izvirnosti lahko uredi vsak zase, po svoji meri, za družinsko srečo.
■ Fani Kolenc
jV_/\,
r:
j\
i\j\ jljjt_xv_r^j\_rs_iv_rr_rsJ
J^lnu nu liajiaauu .ÜM
MAVRIC d.o.o. Podjetje za gradbeništvo
Podvrh 18,3330 Mozirje GSM: 041 694 263, 031 317 398, www.mavricdoo.com
Renoviranje starih objektov
Koroška cesta 62b, 3320 Velenje, tel.: 03/899 66 40, 03/899 65 56, e-mail: info@pvinvest.si; www.pvinvest.si

31. marca 2011
Ukrepi proti zastajanju odpadnih in meteornih vod
Zbiralni vodi in priključki, ki vodijo od sanitarne opreme do pokončnega voda, morajo biti čim krajši
Za odvajanje odpadnih in meteornih vod uporabljamo hišno kanalizacijo. Najpogostejše odvajanje odpadnih voda je iz kopalnice, kuhinje, stranišča, skratka od povsod, kjer so nameščeni umivalniki z odtoki. Meteorne ali padavinske vode pa ob nalivih pritekajo s streh, se zbirajo na dvoriščih, raznih platojih in terasah.
Zbiralni vodi in priključki, ki vodijo od sanitarne opreme do pokončnega voda, morajo biti čim krajši. Na zunanji strani objekta se, z določenim padcem, priključijo v javno kanalizacijo. Tako se izognemo morebitnemu zastajanju odplak v ceveh. Za preprečitev prehoda neprijetnega vonja mora biti vsak odtok opremljen s smra-dno zaporo, ki jo namestimo neposredno za sanitarno opremo ali pa jo ta že vsebuje, npr. straniščna školjka.
Zastajanje
Zastajanje nastane zaradi zamašitve v odtočni ali hišni kanalizaciji, če je:
-	sistem za odvajanje odpadnih voda zamašen;
-	odvodna zmožnost v cestni javni kanalizaciji, če je na primer pri velikem nalivu preobremenjena.
Pri tem narašča vodna raven, po principu veznih cevi v kanalizacijskem sistemu, do ravni zastajanja.
Tu pride do izstopa odpadnih voda pri globlje ležečih in nezavarovanih odtokih ter pri odvodih za meteorne vode. Še posebej je nevarno pri mešalnih sistemih zaradi preobremenitve vodnih instalacij ob močnem de ževju.
Pri povratnem zastoju v kanalizacijskem sistemu nivo vode naraste tako visoko, dokler ne prestopi cestnega jaška. Višino ceste določi upravni organ na višini, ki je določena kot "zastojna višina".
Raven povratnega zastajanja
Najvišjo možno raven povratnega zastajanja določi za to pristojni organ. Na splošno velja za gornji rob zastajanja cesta ali cestni robnik na priključnem mestu. Prostor v globini, kjer leži prostor za od-
vod meteornih voda, mora biti z zgornje strani zavarovan.
Vse do zastojne ravni ležeče naprave za odvod odpadnih voda se odvajajo z naravnim padcem. Vse pod ravnijo povratnega zastoja le-
žeče odtoke za odpadno vodo ali deževnico so zaščiteni s primerno zaščito proti povratnemu zastoju.
Zaščitni ukrepi proti zastajanju
Priključitev hišne kanalizacije na javno je dovoljena samo s soglasjem komunalnega podjetja. Prošnji za soglasje je treba dodati ustrezno projektno dokumentacijo.
V projektni dokumentaciji so poleg položaja objekta in količine
odpadnih voda razvidni še profili kanalov in padci, razdalje med jaški. V projektni dokumentaciji morajo biti vključeni tudi vsi detajli priključitve na javno kanalizacijo.
Kanalske vode hišne kanalizacije moramo položiti dovolj globoko, da jih zaščitimo pred zmrzovanjem in dinamično in statično obtežbo. Izkope moramo narediti v predvidenem padcu (večji od 2 odstotkov) in dno jarka izravnati. Celotno kanalsko omrežje naj bo iz kakovostnih cevi. Stike med cevmi je treba zatesniti.
Za nove kanale in obnovo obstoječih uporabljamo cevi iz poli-vinilklorida (PVC), poliestra, modularne litine, betona in keramike. Nekatere občine prepovedujejo vgradnjo betonskih cevi za odvod odpadnih voda. Skoraj vse cevi so okrogle, na eni strani imajo za stik obojko, druga stran je ravna z utorom. Cevi polagamo in zasipavamo sproti. Polaganje cevi začnemo na spodnjem koncu cevovoda, da lahko vodo odvajamo iz jarka in že priključenih kanalov. Zaradi boljšega tesnjenja cevi so obojke obrnjene proti zgornjemu delu cevi. Skrbno in s spojnim materialom moramo v jaških napraviti ležišče cevi, še posebno pri zadrževanju vej. Po končanem polaganju in zasutju cevi opaže izvlečemo previdno, da ne premaknemo položene kanalizacije
Vir: http://www.instalater.si/cla-nek/226/Ukrepi_proti_zastajanju ■ Pripravil: Jure Beričnik
1 ri	•••	i	V •
Mizarji in domači mojstri
V naših krajih je tradicija že od nekdaj povezovala ljudi in les, zato so se med nami vedno pojavljali domači mojstri. Naše želje po vedno novih izdelkih v stanovanju so mojstre vzpodbujale k izdelavi in preurejanju našega pohištva. S pojavom novih materialov in okovij so se pokazale neomejene možnosti izvedbe idej, s tem pa je veliko domačih ognjišč zažare-lo v novi podobi.
Mogoče sami še ne veste, kakšne možnosti bi bile pri vas doma. Mnogi mizarji že vrsto let poznajo podjetje "Hoby les" (maja letos praznujejo že 20. obletnico njihove prve trgovine) in z njihovo pomočjo so ustvarili nove inovativne izdelke ali popravili in obnovili stare ter dotrajane. Zato je obisk takšne specializirane trgovine z okovjem za mizarje in domače mojstre skoraj obvezen za vsakogar. V Hoby lesu lahko najdete pohištveno okovje, kljuke, ročaje, laminatne pode in lesene letve, stiroporne stropne obloge, lepila, lake in barve ... Skratka skoraj vse, kar potrebuje mojster. Najde se tudi ročno in strojno orodje za obdelavo lesa, pa kuhinjski pulti, košare za elemente in različni obešalniki za lažje sortiranje v elemente.
Če mojstra, ki bi potreboval vse to, nimate doma, vam v Hoby lesu pomagajo pri načrtovanju pohištva in po vaših merah izdelajo vgradne omare, otroške in dnevne sobe, spalnice, opremijo garderobne sobe in hodnike ... Pri njih izdelano pohištvo vam dostavijo in zmontirajo, po želji pa tudi odstranijo staro.
Trgovine Hoby les lahko na našem področju obiščete v Škofji vasi pri Celju in v Nazarjah.	■
(g) Hoby les, d.o.o., Škofja vas 3 b Tel.: 03/ 42517 00 PE Nazaije, Prihova 46 Tel.: 03/ 839 50 90

PRILOGA DOM
33
♦ M/t&ff
S»
■ ■ f
"JÄ».' "
' 1 A tfc**
m 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo
Za vas že vrsto let, v navečji kopirnici v regiji, profesionalno izvajamo vezave vseh vrst zaključnih nalog (diplomske, podiplomske, magistrske ali doktorske naloge)!
k u
Kopirnica HTZ, Rudarska cesta 6, Velenje, Tel.: 03 898 21 88.
Termoizolacijske fasade
Za vas izdelujemo najlepše termoizolacijske fasade iz stiropora in kamene volne že za 24,90 evr. za m2 in strojne omete že za 6,80 evr. za m 2, vključno z materialom. Pri izolaciji starih, obstoječih fasad pomagamo pridobiti subvencije iz sredstev Eko sklada, (cca. 2.000 evr.). Akcijska cena za fasado 14 cm stiropor je 33,20 wvr. za m2, z 10-letno garancijo.
Izdelava toplotnoizolacijske fasade iz stiropora - 14 cm, cena vključuje: nakup in dostavo materiala, zaščito objekta, postavitev in rušenje gradbenega odra, barvno študijo objekta, lepljenje stiropora, sidranje stiropora, če je potrebno, postavitev PVC vogalnikov, utapljanje rabitz mreže, drugi nanos lepila, prednamaz, grobo čiščenje in odvoz odpadnega materiala.
V	ceno fasade je vključena izdelava cokla v naslednji sestavi: nakup in dostava materiala, zaščita objekta, barvna študija objekta, lepljenje stiro-dura, sidranje sirodura, če je potrebno, postavitev PVC vogalnikov, postavitev negativov, utapljanje rabitz mreže, drugi nanos lepila, grobo čiščenje in odvoz odpadnega materiala.
V	podjetju N-gradnje izvajamo dela po celotni Sloveniji.
Pokličite in se prepričajte o naši ugodni ponudbi!	■
S pomočjo športne plastenke aquavallis lahko pijete vodo kjerkoli v naravi
Si lahko v današnjem času predstavljate, da bi ob tolikšni stopnji onesnaženja narave lahko brez nevarnosti za okužbo ali zastrupitvijo pili vodo iz bližnjega potoka ali jezera? Sliši se neverjetno, s pomočjo športne plastenke AquaVallis pa vam je to omogočeno.
Strokovnjaki iz podjetja HTZ Velenje in programa AquaVallis so razvili ustrezen filtrni sistem, ki iz vode uspešno odstranjuje viruse, bakterije, težke kovine, klor, slab okus in ostale umazanije, ob tem pa življenjsko potrebni minerali, kot sta kalcij, magnezij in drugi, ostanejo v vodi.
Na programu AquaVallis se že nekaj let ukvarjamo s filtracijo in pripravo pitne vode, konec lanskega leta pa smo na trg poslali nov produkt - športno plastenko oz. bidon AquaVallis, ki ima pod pokrovčkom vgrajen mikrobiološki filter za čiščenje vode.
Plastenka je namenjena predvsem aktivnim osebam, ki popijejo veliko vode, to pa so lahko rekrea-tivci, športniki, pohodniki, taborniki, turisti in popotniki v kraje kjer ni pitne vode, vojaki, enote za civilno zaščito ter vsi, ki jim uživanje zdrave pitne vode veliko pomeni. Plastenka pomembno prispeva tudi k zmanjšanju količine odpadkov iz plastične embalaže, zato jo priporočamo v uporabo tudi ekološko osveščenim osebam.
Ohišje športne plastenke je izdelano iz zdravstveno neoporečnih polimernih materialov, ki imajo ustrezne certifikate FDA. Mikrobiološki filter je izdelan iz inovativnega zgibanega filtrirnega materiala, ki zagotavlja uspešno filtracijo za 500 polnjenj plastenke. Število polnjenj je odvisno od stopnje onesnaženosti zajete vode, in ko se filter zamaši, ga enostavno odvijemo in zamenjamo z novim.
Športno plastenko AquaVallis boste v kratkem lahko kupili v vseh večjih trgovinah po Sloveniji, več o izdelku ali pogojih nakupa pa si lahko ogledate na spletnem naslovu www.aquaVallis.si.
Voda je zelo pomemben vir življenja na zemlji in glede na svetovne razvojne trende je zdrave in čiste pitne vode vedno manj. V programu AquaVallis namenjamo veliko pozornosti učinkoviti uporabi in čiščenju vode ter s tem vplivamo na zmanjševanje obremenjenosti okolja in ohranjanje čiste pitne vode. Na trgu ponujamo različne oblike priprave in uporabe pitne vode in če imate težave s kvaliteto pitne vode ali vodnim kamnom v vašem omrežju, nas pokličite na telefonsko število (npr. Samo Chromy) in svetovali vam bomo po naših najboljših močeh.
■ Mag. Aleš Dremel
"•'«ČAS
31. marca 2011
TON D AC
30
AKCIJA POMLAD
od 01.03. do 30.06.2011
Popusti veljajo za osnovni strešnik 1/1 za naravno opečno barvo, ter engobe skupine E1 in E2.
Na vse dodatne keramične elemente za strešnike v akciji priznavamo 10% popust.
Tondach Slovenija d.o.o., Boreci 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru. tel: 02 588 86 16, fax: 02 588 86 50, e-naslov: prodaja@tondach.si
Wiener Norma
Carmen
Fidelio
Sulm Verschiebe Mediteran Plus
Moderna kopalnica
Moderna, dobro načrtovana in uporabna kopalnica je prostor, brez katerega si življenja v sedanjem času ne moremo zamišljati. Vsaka izgradnja oziroma obnova kopalnice se začne pri načrtu. Številni inovativni proizvodi dajejo priložnost, da opremimo kopalnico v skladu z našimi zahtevami in potrebami. Če se odločate za obnovo kopalnice, je potrebno po potrebi obnoviti (prilagoditi) tudi odtočne in pritočne cevi ter električno napeljavo. Skoraj vedno je potrebno poravnati stene in nato le-te obložiti s keramiko. Ker kopalnico opremljamo za dalj časa, je izboru kopalniških ploščic potrebno nameniti večjo pozornost. V zadnjem času prevladujejo nežne pastelne barve, kot so svetlo modra, marelična, rumena, roza ali svetlo modra. Končno podobo kopalnice pa bodo izoblikovali tudi kopalniški elementi.
V Lesnini LGM v Levcu vam ne bodo kopalnice le prodali, ampak vam bodo tudi strokovno svetovali ter vam omogočili računalniški izris le-te.
mina
LGM
Prodajni center Leveč d.o.o. • Leveč 18, 3301 Petrovče Tel. 03 425 75 57 • Fax 03 425 75 60
Vsi materiali po ugodnih in konkurenčnih cenah!
— ■	1	
		|i ♦
i\		-«
		
•	Gradnja in prodaja stanovanj
•	Gradbeni material
•	Stavbno pohištvo
•	Kopalniška oprema
•	Keramične ploščice
•	Izris kopalnic
•	Svetovanje pri nakupu
Senčila, d.o.o., Šlandrov trg 42, Žalec Tel. 03/ 710 13 40,041/ 983|107j sencila@amis.net, http://sencila-zalec.si „
Si THntflMlT
mm m?
PLISE SENČILA * NOTRANJI ROLOJI > NOTRANJE ALU ŽALUZIJE ' LAMELNE ZAVESE ' SCREEN SENČILA ' KOMARNIKI
ŠIROKE DEKORATIVNE LAMELNE ZAVESE SVETOVANJE NA DOMU	m\ nm »i
S tem oglasom do 30.4.201	1 -10% popust!
	
železnina hudovernik d.o.o.
www.zeleznina-hudovernik.si
VABLJENI V NASO PRODAJALNO, KJER VAS ČAKAJO PRIJAZNI PRODAJALCI IN VAM SVETUJEJO PRI NAKUPU BLAGA!
OGREVANJE IN VODOVODNI MATERIAL BARVE IN LAKE Z MEŠALNICO BARV OKOVJE IN VIJAKE ORODJE IN ZELENI PROGRAM ELEKTRO MATERIAL ŽELEZO IN POHIŠTVENE CEVI
Delovni čas:
pon. - pet.: 7.00 -19.00
sob.: 7.00-13.00
Tel.: 03/ 898 23 50 Faks: 03 /898 23 64
Največja izbira keramičnih ploščic in sanitarne opreme v Šaleški dolini
nikoli sami
107,8;

31. marca 2011
'"'šfAS
PRILOGA DOM
35
Kaj pa vetrna energija?
Tudi izraba vetrne energije po svetu vse bolj narašča. Ljudje v razvitem svetu se pri vetrni energiji ne ubadajo več toliko s ptiči, ki bi jih »naj« vetrnice odganjale. Žal pa je ta način pridobivanja energije v Sloveniji šele v povojih.
Številne konference, ki potekajo po svetu o izrabi vetrne energije, razpravljajo o ugotovitvah delujočih vetrnih elektrarn ob morju in na širšem zemeljskem območju. Tovrstne konference pošiljajo jasna sporočila, da se oblikovalci politike in širša javnost še vedno ne zavedajo o pomembni vlogi uvrstitve vetrne energije v evropski energetski sektor. Sporočila so jasna: priložnosti so odlične in dokazujejo, da se v zadnjem obdobju predvsem ugotavlja, »da je vizija za trg« in industrijo pripravljena na ukrepanje.
Na temo pridobivanja čiste vetrne energije potekajo po svetu številne razprave za učinkovite tehnologije in dajejo zagotovila »vetrnim elektrarnam«. V razu-
Vetrnica za proizvodnjo električne energije
mnem roku se od njih zahteva dobava električne energije vse večjemu številu držav Evrope s priobalnega področja. Potenciali so skoraj neomajni in priobalne vetrne elektrarne lahko še kako pomembno prispevajo k zmanjšanju proizvodnje nevarnih C02 emisij. Da bo v perspektivi to mogoče, so porazdelili morje na osem priobalnih območij, ki lahko vsaka meri 100 km2 in proizvaja tudi do 3.200 Tera Wat-tov ur zelene električne energije. To je zadostna energija za pokrivanje celotne Evrope. Obstajajo predvidevanja, da bodo te zahteve izpolnjene do leta 2020. Trenutno se v Evropi proizvede okoli 70 Giga Wattov vetrne energije, Evropa pa v tem trenutku spada v sam vrh svetovne proizvodnje. Vir: http://www.instalater.si/cla-nek/233/Kaj_pa_vetrna_energija ■ Pripravil: Jure Beričnik
JCoper
Sp.Škofije 54a tel.: 05/654 01 18
Kranj
Vodopivčeva 16 tel.: 04/236 47 70
Maribor
Matije Murka 36 tel.: 02/620 87 00
Ljubljana
Topniška 5 tel.: 01/430 77 30
www.opremacenter.si
4»
banka celje
Vaš zanesljiv partner. Že več kot 145 let.
Da bi jutri imeli vec kot včeraj, začnite na tem delati zeldanes!
V Banki Celje ponujamo različne oblike varčevanja, odprtje varčevalnega računa, sklepanje depozitov, postopno varčevanje, rentno varčevanje ipd. Ponudbo prilagajamo trenutnim življenjskim položajem, finančnim zmožnostim in predvsem pričakovanim donosom naših varčevalcev.
Letošnje leto smo ponudbo nadgradili s postopnim varčevanjem s fiksno obrestno mero z letno rastjo. Postopno varčevanje je varčevanje z rednimi mesečnimi pologi, lahko tudi s trajnim nalogom, v višini najmanj 20 evrov. Varčujete lahko do pet let, prekinitev je mogoča kadar koli po 12 mesecih varčevanja. Prednost takšnega varčevanja je v naraščajoči obrestni meri, saj vam vsako leto priznamo višji pribitek k izhodiščni obrestni meri.
"Vabimo vas v Agencijo Velenje na Šaleški cesti 2 med 8.30 in 12. uro ter med 14.30 in 17. uro. Lahko pa nas pokličete na telefonsko številko 03 898 38 80.
Naši finančni strokovnjaki vam bodo z veseljem svetovali pri izbiri ustrezne oblike varčevanja."
Rade Šolaja,
vodja Poslovne enote Banke Celje v Žalcu
www.banka-celje.si
Kvalitetni stresniki POLAK E (ekstra)
Družinsko podjetje Polak Cementninarstvo že od leta 1951 izdeluje strešne kritine. Letos praznujejo 60. obletnico podjetja.
Že 40 let izdelujejo vse vrste betonskih in opažnih zidakov (za škarpe, gnojišča ...), okrasne škarpnike, vogalnike, dimnike, cevi in razne vrste betonov. Pri izdelavi strešnikov POLAK E so združili najsodobnejšo švedsko tehnologijo, najkvalitetnejše surovine in 60-letne lastne izkušnje ter znanje. Dobili so vrhunski slovenski strešnik, ki prinaša trdnost, trajnost in estetsko dovršenost na slovenske strehe.
Ves proces izdelave strešnikov POLAK E je avtomatiziran, računalniško voden in skrbno kontroliran. Najnovejša oprema zagotavlja konstantne lastnosti strešnikov, ki se lahko po videzu in kvaliteti primerjajo z vsemi podobnimi proizvodi v Sloveniji in svetu.
V podjetju Polak Cementninarstvo vam je na voljo ves dodatni material za streho (paropropustna folija, snegobrani ...). Strešnike in dodatne elemente izdelujejo v 15 različnih barvah. Ugodno vam omogočajo svoj prevoz z razkladanjem.
Njihova pot s stalnimi izboljšavami v proizvodnji (v letu 2010 robotizacija), natančno kontrolo proizvodnje, vrhunskimi stroji in najkvalitetnejšimi surovinami je prava, kar potrjujejo številni zadovoljni kupci.	■
P0LAK ŠTEFKA s.p.
Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65, Gsm: 051 607 337 Fax: 03 891 51 90
Email: betonski.izdelki.polak@siol.net http: www.stresniki-Dolak.si
\ KCl J A POMLAD DO RAZPRODAJE ZALOG!
STREŠNIKI POLAK E (ekstra) - vrhunski slovenski strešnik izdelan z najsodobnejšo švedsko tehnologijo In iz najkvalitetnejših surovin.
Strešniki POLAK E (ekstra) 1 m2 (9 kom = 1 m2) že od 5,31 € z DDV 60 LET1\IA TRADICIJA
NAJBOLJ RAZŠIRJENI STREŠNIKI NA ŠVEDSKEM VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHO BREZPLAČNO SKLADIŠČENJE
UGODNE CENE ZIDAKOV VSEH VRST IN BETONSKIH CEVI fi 30 do fi 150!
BALKONI • OGRAJE
KAKOVOST vodilnega proizvajalca v Evropi.
-	balkoni iz lesa ali aluminija
-	vrtne ograje
-	sestavi sam program
INF
1 55 66 22, www.leeb.at
§ V APRILU AKCIJSKI
L POPUST ZA MURIVAL
(gotovina)
20%

31. marca 2011
L» i
! mtm
lili
«wESOHi

- 1
k..' S
»Sli
SfeKfi

Ena sama nova stvar na sezono, lahko so čevlji, lahko obleka, lahko srajca, lahko samo kak zanimiv pas ali drugačne nogavice v omari ... Če je kos izbran prav, s posluhom, če »zadene«, naredi čudež. Poživi, vlije samozavest.
Tako kotza garderobo, velja to za stanovanje. Stanovanje običajno ni samo prostor, niso samo stene, tla, okna, vrata in strop nad nami. Če hočemo, da stanovanje postane dom, potem morajo biti na stenah barve, ki nas sproščajo, na tleh tla, ki nam dajejo toploto, na stropu luči, ki nas razvajajo, na oknih zavese, ki zastirajo vpogled v naš svet in na vratih kljuke, ki se prijazno odpirajo.
Včasih je dovolj, da spremenimo eno samo stvar in že se počutimo drugače. Včasih vemo, da bi nekaj spremenili, ne vemo pa kaj. Včasih vemo, kaj bi radi spremenili, ne vemo pa kako. Saj, je kdo, ki se spozna na vse? Štos je v ideji. Dobri ideji. Lahko se jo najde v kakšni reviji, lahko nam jo odstopi kak prijatelj. Ampak s prvo idejo je lahko tako, da se je v dva kvadratna metra ne da stlačiti, pa še v reviji je videti drugače kot potem, s prijateljevimi pa običajno tako, da bi se njegova ideja njemu že še prilegla, pri nas pa bi bila videti njegova že na prvi pogled.
Namig? Pravo idejo - pa tudi izpeljavo ideje - lahko v Velenju dobite v PanNOVI HIŠI IDEJ. V hiši, ki ob cesti Simona Blatnika, že na zunaj ponuja ideje, v notranjosti pa so tisti, ki vam ideje pomagajo tudi uresničiti. »Ne, rumeno za ta prostor odsvetujem... Rdeče barve na stene v vašo kopalnico ne bi dala ... Tole steno lahko poživite s pozlato. Ne, gospa, dobi se taka tapeta ... Ko se boste naveličali barve, dol z njo, novo gor, pa bo Ja, to bi prostor povečalo. Mislim, da vam na taki sedežni ne bo udobno. Se bojim, da boste imeli s takim svetilom premalo svetlobe ... Seveda, treba je biti
drzen,a tudi praktičen ... Kako boste pa čistili? Jasno, na voljo smo vam za celovito prenovo vašega doma, poznati moramo vaše navade, vaša hotenja, si prostor ogledati, izmeriti...«.
Takole je slišati če si tam .... Na voljo so vam ideje in ideje za izpeljavo teh idej.Tudi za PanNOVO HIŠO IDEJ je bila najprej ideja. Glede na to, da je Damir Pann lastnik SLI KO PLESKARSTVA PANN s svojo vztrajnostjo, kakovostnim delom in strokovnim dostopom začrtal temelje ideji in zgradil zaupanje do strank jim je skupaj z ženo Petro želel ponuditi še več... celostno podobo stanovanja, kjer je bivanje prijetnejše.
Kaj vse vam lahko ponudi S LI KO PLESKARSTVO PANN in PanNOVA HIŠA IDEJ ?
-	izdelavo barvne študije za oplesk notranjih in zunanjih prostorov
-	izdelavo idejne študije nove podobe notranjega interierja
-	prodaja in polaganje dekorativnih stenskih tapet proizvajalcev A.S. CREATION in BN INTERNATIONAL
-	prodaja in polaganje novodobnih in izredno kakovostnih talnih oblog Karndean Int. (v mesecu aprilu pomladna akcija »VEN S STARIM« )
-	svetovanje, izris in prodaja vgradnih omar AKRON
-	dobava in šivanje dekorativnih panelnih in klasičnih zaves
in za piko na i dodajo prostoru lepo sliko, vazo ali pa kakšen drug dekor... Pričakujemo vas na Cesti Simona Blatnika 14/a v Velenju vsak delovni dan med 8.00 in 18.00 uro ob sobotah pa med 8.00 in 13.00 uro.
T 03 895 95 15
Damir Pann 041 449 400 • Petra Pann 041 449 600
S fasado Jubizol do občutnega prihranka energije
Fasadni sistemi JUBIZOL: 40 % prihranka energije in 10-letna garancija
Se sprašujete, kako najhitreje in najbolj učinkovito znižati stroške ogrevanja v zimskem in hlajenja hiše v poletnem času? Z JUBIZOL fasadnimi sistemi, za katere JUB nudi kar 10-letno garancijo, lahko letno prihranite več kot 40 odstotkov energije!
Vsi JUBIZOL fasadni sistemi imajo evropsko tehnično soglasje (ETA), ki ob pravilnem vzdrževanju jamči za popolno funkcionalnost sistema najmanj 25 let. Pomembno je le, da je fasada profesionalno izvedena in primerno vzdrževana.
Na www.jub.si preverite, kateri JUBIZOL fasadni sistem je najpri-
mernejši za vaš dom.
Za izvedbo fasade lahko vsak delavnik med 8. in 18. uro ali ob sobotah med 8. in 13. uro pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 15 56 ali pišete na e-naslov: in-fo@jub.si .
Pri izbiri primernega barvnega odtenka za fasado ali notranjost vaše hiše se lahko posvetujete z JUB arhitektom, ki vam bo pri odločitvi pomagal s primeri izdelanih barvnih študij. Za posvet z arhitektom pokličite 01/ 588 4218. Ob naročilu fasade JUBIZOL je izdelava barvne študije za vaš objekt brezplačna.
Preverite mesečne termine brezplačnih praktičnih delavnic tehnik obdelave stenskih površin na www. jub.si. Prijave sprejemajo na 080 15 56 ali preko e-pošte: info@jub.si.
Za izdelavo barvne študije pokličite arhitekta v JUB Design Studio!
Za vsako hišo, ki . da kaj nase. 1§>
JUB d.o.o.
Dol pri Ljubljani 28 SI-1262 Dol pri Ljubljani T: 080 15 56, E: info@jub.si Član Skupine JUB
JUBIZOL
www.rgp.si
RGP d.o.o., RUDARSKI GRADBENI PROGRAMI
Rudarska 6, 3320 Velenje Tel.: 03 8982 170; Faks: 03 5869 152 info@rgp.si
RUDARSKE GRADBENE STORITVE
Izgradnja podzemnih prostorov, statične ojačitve objektov, geotehnična dela, jet grouting, minerska dela, vrtanje, projektiranje in tehnično svetovanje,.. Za vse dodatne informacije pokličite: 03 8982 170
MOKRE BETONSKE MEŠANICE
V naši betonarni, ki se nahaja na območju NOP (poleg Premogovnika
Velenje) lahko dobite širok spekter mokrih betonskih mešanic, ki jih
na vašo željo pripravimo tudi po posebnih recepturah.
Cenik si lahko ogledate na www.rgp.si
Za vse dodatne informacije pokličite: 03 896 63 61
KAMENI AGREGATI
V kamnolomu Paka vam nudimo pisano paleto kamenih agregatov, ki bodo zadostili vsem vašim potrebam. Cenik najdete na naši spletni strani www.rgp.si. Za vse dodatne informacije pokličite: 03 898 6786
Gradite, obnavljate, sanirate
ENOSTAVNO!
Za VAS smo pripravili kakovostne in cenovno ugodne cementne in podaljšano cementne malte pod blagovno znamko TORMALT, katerim pred uporabo dodate le vodo! Izdelke TORMALT
(kontaktna malta, malta za zidanje, omet PCM, estrih 30) poiščite v vseh bolje založenih trgovinah z gradbenim materialom. Za vse dodatne informacije pokličite: 03 896 63 61

PRILOGA DOM
37
Pravičnejše plačevanje ogrevanja
Obvezna vgradnja delilnikov porabe toplote v stolpnicah in blokih od 1. oktobra 2011 dalje -
V I	I v	•	•	•	«v
Pavšalno plačevanje ogrevanja je nepravično
•	I	«v
in neekonomično
Zakaj meriti porabo toplote?
Nesprejemljivo je, da stanovalci plačujejo ogrevanje po kvadraturi oziroma neodvisno od svoje porabe. Ljudje imajo namreč različne življenjske navade. Prav je, da vsak plača le toliko, kolikor porabi.
Po uvedbi plačevanja v skladu s porabo stanovalci zapirajo okna, jih dodatno zatesnijo, znižajo temperaturo v prostoru, priprejo radiatorje ob odhodu na dopust ... Obnašajo se bolj varčno, prenehajo se prepiri med sosedi, medsebojni odnosi se izboljšajo.
Za 1 °C nižja temperatura v prostoru pomeni 6 % prihranka pri energiji
Samo finančni prihranek stimulira ljudi za varčevanje. Zato ne preseneča, da plačevanje toplote po kvadraturi ljudje povsod zavračajo kot zastarel in nepravičen način.
Plačevanje ogrevanja v skladu z dejansko porabo je obvezno celo v Romuniji, Bolgariji, Turčiji, na Češkem - od 1. oktobra 2011 dalje bo tudi pri nas. Pravočasna odločitev je pomembna.
Kolikšni so prihranki?
V praksi največkrat dosegamo prihranke toplote od 15 do 35 %. Starejše stavbe kot največje potrošnice toplote ponavadi največ prihranijo.
Povprečno stanovanje v Sloveniji ima 4 do 5 radiatorjev. Če predpostavimo, da za ogrevanje porabi 500 evr/leto, potem lahko računamo s prihranki približno 100 evrov letno.
Strošek vgradnje: strošek vgradnje delilnika je cca 30 EUR na radiator, investicija se tako povrne v letu do dveh, kar je bistveno hitreje kot pri izolaciji zgradbe, zamenjavi oken ali katerem koli drugem ukrepu.
Kako poteka odčitavanje in obračun?
Odčitavanje ponavadi poteka enkrat letno (podobno kot pri elektriki, vodi ali plinu). Podatki se odčitajo po končani kurilni sezoni ali pa vsak mesec kurilne sezone. Pri tem vstop v stanovanje ni potreben, kajti stanovalci se največkrat odločajo za radijske delilnike na daljinsko odčitavanje.
Pri obračunu se upoštevajo fiksni stroški (30 %: cevi, skupni prostori ipd), deljivi stroški (70 %: odčitani iz delilnikov) in redukcije porabe toplote za vremensko izpostavljene lege stanovanj (vogalna stanovanja, pritličje ...). Največkrat se poračun izravna v prvih položnicah naslednje kurilne sezone.
Dansko podjetje Brunata z izkušnjami od leta 1917 in vrhunsko tehnologijo je zagotovilo za pravično plačevanje porabljene toplote.
Ali so možne goljufije?
Ne. Delilniki so na radiator ponavadi točkovno pri-varjeni, tako da jih ni mogoče sneti. Poleg tega se podatki o porabi shranjujejo, tako da lahko razberemo morebitno nenavadno obnašanje. Sodobni delilniki Brunata merijo temperaturno razliko že od 0,1 °C naprej. Taki so primerni tudi za radiatorje s termo-statskimi ventili in sodobne nizkotemperaturne sisteme. Pozor: na tržišču obstajajo delilniki, ki merijo še le od 5 °C dalje, kar je za zgoraj opisane primere manj primerno.
Po 10 letih se menja samo baterija - naprava ostane ista
Z merjenjem porabe toplote pozitivno vplivamo na družinski proračun in na čistejše okolje. Stroški so relativno nizki, ukrep je enostaven, prenehajo se medsosedski prepiri - pridružite se klubu varčnih tudi vi!
Prihranite pri ogrevanju in plačajte le toliko kot porabite!
Z delilnikom toplote bodo vaši stroški ogrevanja nižji do 35 %.
Podjetje Brunata z vrhunsko tehnologijo zagotavlja pravično plačevanje porabljene toplote.
Stroškovni delilnik toplote na vsakem radiatorju
Za večstanovanjske objekte
Cena cca 30 €/ radiator, obročno odplačevanje
Po desetih letih se menja le baterija (prihranek cca 12 € na leto)
Brunata e neodv-.no gpdjatite od upravnika in energetike
Obročno odplačevanje - pokličite zdaj: 01 565 77 90
www.brunata.si, brunata@brunata.si
NLB Stanovanjski kredit
Nekatera doživetja so nepozabna.
Izkoristite ugodne pogoje NLB Stanovanjskih kreditov z nespremenljivo, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero.
Pri NLB Stanovanjskem kreditu s kombinirano obrestno mero je prvih 5 let obrestna mera nespremenljiva, kar pomeni, da je v tem času
nespremenljiva vaša mesečna obveznost.
Preostalo odplačilno dobo pa je obrestna mera spremenljiva. Tako boste prvih 5 let lažje načrtovali mesečne izdatke. Tak kredit vam omogoča tudi odlog začetka odplačevanja do 12 mesecev.
nlbO
Moja hisa iz lesa
Les je najstarejši gradbeni material na svetu, je ekološki, človeku prijazen in zagotavlja dobro kakovost bivanja. Odločitev za gradnjo hiše je pomemben korak v življenju. Pot do cilja pa nikakor ni enostavna. Vsakdo si želi, da bi prišel do lastnega doma hitro in finančno ugodno. Hiše iz masivnega lesa, med katere sodijo tudi brunarice, so lepe, elegantne, predvsem pa okolju in človeku prijazne. Hiša, izdelana iz lesenih brun, nudi stanovalcem prijetno počutje in najvišjo kvaliteto bivanja. Pri tem deluje notranjost brunarice kot toplotno akumulacijska masa in kot parna ovira, ki istočasno odgovarja tudi potrebam požarne zaščite. Zanimanje za lesene hiše v Sloveniji
POVEČAJTE
SI DOBIČEK
z oglaševanjem v naših medijih!
masivne lesene brunarice • bungaiovi • vrtne hiše in paviljoni • pergole montaža • izdelava projektne dokumentacije • svetovanje in inženiring
narašča. Lesena hiša je za bivanje pripravljena v enem mesecu. Material za brunarico vam ponudniki dostavijo na zemljišče, kjer bo hiša stala, in ga zmontirajo. Večina slovenskih ponudnikov brunaric ponuja dokončano hišo z vsem stavbnim pohištvom, skratka, pripravljeno za vselitev. Končna cena lesene hiše je odvisna od kubičnih metrov brun,
porabljenih za kvadratni meter. V zadnjih letih se je razvilo precej novih sistemov. Tako imajo investitorji in projektanti vedno večjo možnost izbire. Najpomembnejše pa je dejstvo, da gotove lesene hiše niso katalog, ki obsega nekaj tipskih hiš, temveč veliko več, ker so možnosti pri oblikovanju tlorisov neskončne, odvisne od posameznika, kaj si želi. ■
www.stanovanjskikredit.si
01 477 20 00
časopis/videostrani/radio ■		
l	13 89817 51	>1

31. marca 2011
Z učinkovito toplotno črpalko do kakovostnih prihrankov
Toplotne črpalke so sredstvo, ki lahko stroške ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode znižajo kar do 70 odstotkov. Toplotna črpalka lahko kot toplotni vir izkorišča podtalnico, zemljo ali zrak. Kakšno možnost bomo izbrali, je odvisno od lokacije, značilnosti podnebja, prostora, kakovosti zemljine, prisotnosti podtalne vode in navsezadnje tudi od naših finančnih zmožnosti.
Podtalnica kot toplotni vir zagotavlja najvišjo učinkovitost toplotne črpalke, ker je njena temperatura čez celo leto relativno visoka. Podtalne vode mora biti dovolj in na ustrezni globini. Če naštetih pogojev ni, potem lahko izkoristimo toploto zemlje z zemeljskim kolek-torjem ali vertikalno zemeljsko sondo. V tem primeru gre za toplotne črpalke po sistemu zemlja-voda, ki so verjetno najprimernejše, saj dosegajo visoka grelna števila, obenem pa je odjem iz toplotnega vira izveden z zaprtim sistemom.
Če ne moremo izkoristiti podtalnice ali toplote zemlje, nam preostane še okoliški zrak, ki ga je vedno dovolj. Pri sodobnih in toplotno dobro zaščitenih stavbah, ki uporabljajo nizkotemperaturne sisteme ogrevanja, v Termo shopu priporočajo uporabo toplotne črpalke po sistemu zrak-voda, ker so te naprave najcenejše in jih lahko namestimo, ne da bi posegali v okolje. Ker je tehnologija zelo napredovala, delujejo te toplotne črpalke do -25 stopinj Celzija, do -15 stopinj Celzija zadržijo konstantno moč in imajo dobra grelna števila. Trg toplotnih črpalk se hitro razvija, število ponudnikov
pa je iz dneva v dan večje, zato moramo biti pri izbiri toplotne črpalke čimbolj pazljivi. Pri toplotni črpalki po sistemu zrak-voda moramo biti pozorni na njeno grelno moč, saj se ta spreminja glede na temperaturo. Dogaja se, da trgovec navede grelno moč toplotne črpalke pri zunanji temperaturi + 15 stopinj Celzija, takrat pa se ogrevanje stanovanjskih površin šele prične! Taka toplotna črpalka ima pri temperaturi -5 stopinj Celzija zgolj še 50 odstotkov svoje moči. V podjetju Termo shop zato svetujejo, naj se stranke pred nakupom pozanimajo za grelno moč toplotne črpalke pri zunanji temperaturi -15 stopinj Celzija, saj bodo le tako ugotovile, ali toplotna črpalka pokrije vse izgube v stavbi. Poleg kakovosti toplotne črpalke, kar se običjno opazi tudi po ceni, je izjemno pomembna pravilna
montaža, saj je od montaže odvisna učinkovitost celotnega sistema.
Najbolje je, da se kupec za montažo in zagon dogovori neposredno s prodajalcem, pri katerem toplotno črpalko kupi, saj to predstavlja prednost pri morebitnih kasnejših reklamacijah.
Fizične in in pravne osebe lahko za nakup toplotne črpalke po sistemu voda-voda (to so sistemi, ki izkoriščajo geotermalno energijo, toploto podtalnice ali površinske vode) ali zemlja-voda (izkoriščanje zemlje oz. kamnitih masivov) še vedno izkoristijo kredite Eko sklada z ugodno obrestno mero, občanom pa so za nakup toplotne črpalke na voljo tudi subvencije, ki jih podeljuje Eko sklad.
■ Termoshop, d.o.o., Jure Šacer
RAJ MAX d.o.o. Kozje 63/a 3260 Kozje Tel.: 03 80 90 495 Fax: 03 800 14 91 Gsm: 041 608 495 E: info@rajmax.si www.rajmax.si
Naša hiša
Pasivna hiša (PH) združuje vsa najnovejša znanja in izkušnje s področja projektiranja in gradnje stavb. Nastala so v zadnjem obdobju kot plod številnih raziskav v učinkoviti rabi energije v stavbah in zahtevah ljudi po ugodnem načinu bivanja. Standard pasivne gradnje je uvedel merila gradnje, ki bistveno presegajo splošne standarde in pravilnike gradnje.
Kot že omenjeno, je zunanji ovoj stavbe eden najpomembnejših elementov (PH). Dovoljena toplotna prehodnost neprosojnih površin zunanjega ovoja brez toplotnih mostov mora biti najmanj U L 0,15 W/ m2K, zasteklitev vključno z okenskimi okvirji pa Uw L 0,8 W/m2K. Te vrednosti se lahko dosežejo na osnovi dobro izvedene konstrukcije zunanjega ovoja z minimalnimi toplotnimi mostovi, ustrezno debelino toplotne izolacije in dobro izvedbo tesnjenja vseh spojev, še posebej oken. Velikokrat pa je zaradi slabše geografske lege in slabšega oblikovnega faktorja objekta (arhitekturne zahteve ali omejitve) potrebno zunanji ovoj še izboljšati. To lahko dosežemo le s povečanjem kvalitete izolacije in zastekljenih površin objekta.
Za pasivni standard gradnje imamo v podjetju Rihter, d. o. o.,razvita dva sistema, in sicer »Standard+ pa-siv« z izolacijo iz kamene volne in »Natura pasiv« z izolacijo iz povsem naravnih materialov, lesenih vlaken. Oba sistema sta razvita iz predhodnih sistemov za nizkoenergijsko gradnjo. Tako poenoteni in hkra-
ti fleksibilni konstrukcijski sistemi nam omogočajo širok nabor sistemom, pri katerih si stranka zlahka izbere sebi najbolj primernega.
Pasivna sistema odlikuje odlična toplotna izolativnost, saj njihova toplotna prevodnost znaša le U = 0,095 W/m2K. Posebej pa oba sistema odlikuje izredno močna in kompaktna okvirna konstrukcija, ki zlahka kljubuje najostrejšim statičnim zahtevam (potres, veter, veliki odprti prostori, itd.). Hkrati pa omogoča tudi hitro in kvalitetno montažo hiše. Pomembno pri tem je tudi, da imata oba sistema na zunanjih stenah inštalacijsko ravnino, v katero se vgradijo inštalacije. To pomeni, da so vse inštalacije (razen dovodi in odvodi iz zunanjosti objekta) znotraj zrakotesnega ovoja hiše. Tak sistem nam omogoča odlično tesneje objekta, kar je še posebej pomembno ravno pri pasivni gradnji.
Mnogi graditelji so v dilemi, ali graditi pasivno hišo. Odgovor je enostaven, da, če le investitor razpolaga z malenkost večjim proračunom v času same gradnje. Vložena sredstva se relativno kmalu povrnejo, sploh če se investitor odloči kandidirati za nepovratna sredstva Eko sklada. Seveda pa mora imeti v sebi razčiščene tudi vse dileme o takem načinu gradnje in kasneje tudi bivanja.
Največ napak ali nasploh podražitev pasivne gradnje povzroča neznanje in delno tudi zakonska omejitev pri izdaji gradbenih dovoljenj, predvsem pri izboru ogrevalnih naprav. Pasivna hiša se od nizkoe-nergijske hiše razlikuje po tem, da za svoje ogrevanje porabi bistveno manj energije kot nizkoenergij-ska hiša. Ravno zato ne potrebuje dragih virov in sistemov za ogrevanje (toplotne črpalke, talno gretje, itd.). Osnovni princip funkcionira-
nja (PH) je pravilno osončenje hiše in pravilen toplotni ovoj. Torej, če imamo sonce in če ga lahko upoštevamo v PHPP izračunu, ki določa, ali je hiša pasivna ali ne, potem lahko vir sonca uporabimo tudi za pridobitev solarne energije. Sodobni solarni sistemi ob pravilnem dimenzioniranju pokrijejo preko 80 % letno porabljene energije za pripravo sanitarne vode. Iz sonca pridobljena energija lahko delno služili tudi kot podpora ogrevanju preko toplotnega izmenjevalca v prezračevalnem sistemu. Zelo majhen preostanek še potrebne toplotne energije za ogrevanje hiše in sanitarne vode pa je ekonomsko daleč najbolj upravičen
in učinkovit s pomočjo električnih grelcev ali radiatorjev. Ti so resnično zanemarljiv strošek, ki znaša do 300 evrov za celotno hišo. Res pa je tudi, da pri svojem delovanju porabijo nekoliko več električne energije, kot na primer toplotne črpalke. V vsakem primeru je strošek te energije bistveno manjši kot pa strošek kompleksnega sistema toplotne črpalke s talnim gretjem, ki stane tudi do 50 krat več. Če smo samo malenkost skromnejši pri udobju bivanja, ki ga zagotavlja talno gretje, se sistem talnega gretja s toplotno črpalko finančno in tudi ekološko nikoli ne izplača.
Sistemi talnega gretja zaradi po-
časne odzivnosti (2 do 4 ure, odvisno od vrste sistema in estriha) tudi niso najbolj primerni za ogrevanje montažnih (PH). Bolj primerno je toplozračno ogrevanje. V ta sistem ogrevanja lažje vključimo tudi dinamične, impulzivne vire ogrevanja, kot je sevalna energija sonca, notranji viri (ljudje, naprave itd.). Ti viri zelo hitro toplotno reagirajo ali pa se v sistemu pojavijo nenadoma. Sploh niso zanemarljivi, in če jih ne moremo koristno porabiti za ogrevanje, pomenijo čisto izgubo energije. Iz navedenih razlogov prav (PH) rabi hitre odzivne sisteme za ogrevanje (električni grelniki), ki se morajo odzvati v nekaj minutah in se tako
med sabo toplotno uravnovesiti. Če to ni mogoče, toplotni izračuni po PHPP ne držijo več, hiša bo porabila več energije in ne bo več pasivna.
(PH) je kompleksen in unikaten sistem, zato je k načrtovanju in gradnji potrebno individualno pristopiti. Upoštevati je potrebno prav vse vidike in lastnosti lokacije, predvsem pa želje, pričakovanja in način bivanja bodočih stanovalcev v njej. (PH) prav gotovo ni primerna za vsakega uporabnika. Prav zato se v podjetju Rihter, d. o. o., projektov (PH) lotevamo zelo načrtovano in preudarno.
■ Rihter, d. o. o.

OBVESCEVALEC
39
Četrtek, 31. marca
Petek, 1. aprila
Sobota, 2. aprila
Nedelja, 3. aprila
Ponedeljek, 4. aprila
Torek, 5. aprila
Sreda, 6. aprila
tvsloT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Telebajski
10.35	Pod klobukom
11.15	Sprehodi v naravo: Pomlad prihaja
v Bukovju
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Studio city
14.20	Moji, tvoji, najini, 25/35
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Prihaja Nodi, risanka
15.55	Fifi in cvetličniki, risanka
16.05	Rock na Laponskem, dok. film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.25	V 80 vrtovih okoli sveta:
Sredozemlje, 2/5
18.25	Minute za jezik
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Kravica Katka, risanka
18.45	Rjavi medvedek, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Pogledi Slovenije
21.30	Med valovi, tv Koper
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.0	Opus
23.30	Ozri se v gnevu, drama sng
Ljubljana
01.55	Globus
02.25	Dnevnik, ponov.
03.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.25	Infokanal
TV SLO T
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
10.00	Dobro jutro
12.35	Boštjan Lipovšek, James Oxley,
simf. rtvs in En Shao
14.05	Potovanje med pirati, dok. odd.
15.00	Ugriznimo znanost: Pesticidi v hrani
15.20	Evropski magazin
15.50	Pesem kamna, tv Koper
16.20	Mostovi
16.50	To bo moj poklic: Zlatar, 2. del
17.15	Firma.tv
17.50	Ta prasec Morin, 3/4
18.55	Glasborola
19.55	Ekola!
20.00	Pobij svoje najdražje, am. film
21.30	Restavracija Raw, 2/6
22.25	Klan Pasquier, 4/4
00.00	Zabavni infokanal
pop
06.40	Tv prodaja
07.10	Najlepša leta, nad.
08.05	Nebrušeni dragulj, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Prepovedana ljubezen, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Gospodarica srca, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Meč in vrtnica, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Najlepša leta, nad.
14.55	Nebrušeni dragulj, nad.
15.55	Prepovedana ljubezen, nad.
16.50	Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Princ odkriva Ameriko, am. film
22.15	24ur zvečer
22.35	Na kraju zločina, nan.
23.30	Na robu znanosti, nan.
00.30	Kaliforniciranje, nan.
01.05	24ur, pon.
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Aktualno: Osnutki državnih
prostorskih načrtov za 3. razvojno os
11.35 Pop corn, glasbena oddaja, gostja:
Rebeka Dremelj 12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Hrana in vino, svetovalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas - taborniki 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, ans. Staneta Petriča, orkester Roberta
SLOVENIJA 1
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Biba Tone bi bil rad hitrejši, lutke
10.25	Martina in ptičje strašilo:
Nasprotje
10.35	Rock na Laponskem, dok. film
10.50	Enajsta šola, odd. za radov.
11.25	To bo moj poklic: Zlatar, 1. del
11.50	To bo moj poklic: Zlatar, 2. del
12.20	Ugriznimo znanost: Pesticidi v hrani
12.40	Minute za jezik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Turbulenca: Laž
14.05	ARS 360
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Kaj govoriš?-So vakeres?
15.55	Larina zvezdica, ris.
16.05	Iz popotne torbe: Izdelajmo glasbo
16.25	Pasja patrulja: Izginula terierja,
17.00	Novice, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
18.00	Babilon.tv
18.25	Risanka
18.30	Danica in prijatelji, ris.
18.35	Pri Slonovih, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Ekoutrinki
20.00	Moji, tvoji, najini, 26/35
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.05	Polnočni klub
00.15	Babilon.tv
00.35	Dnevnik, pon.
01.10	Dnevnik slovencev v Italiji
01.35	Infokanal
TV SLO T
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
10.00	Dobro jutro
13.00	Glasnik, tv Maribor
13.40	Evropski magazin, tv Maribor
14.15	Črno beli časi
14.35	Z glavo na zabavo: Ansambel
Ankaran
15.05	Univerza
15.30	Glasbene šale in laži, simf. rtvs
16.30	Circom regional, tv Mabiro
16.55	Minute za ..., tv Koper
17.25	Mostovi
18.00	Med valovi, tv Koper
18.25	Opus
18.55	V 80 vrtovih okoli sveta:
Sredozemlje, 2/5
20.00	Glasborola
20.50	Prava ideja!, posl. odd.
21.15	Oglaševalci, 5/13
22.00	Verski spori v času sprememb
(Indija), 7/13
22.50	Srečnež Slevin, am. film
00.40	Zabavni infokanal
POP
06.40	Tv prodaja
07.10	Najlepša leta
08.05	Nebrušeni dragulj, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Prepovedana ljubezen, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Gospodarica srca
11.35	Tv prodaja
12.05	Meč in vrtnica, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Najlepša leta, nad.
15.00	Nebrušeni dragulj, nad.
15.55	Prepovedana ljubezen, nad.
16.50	Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Minute do zmage
21.00	V nevarni modrini, am. film
23.00	24ur zvečer
23.20	Dexter, nan.
00.20	Ultraviolet, am. film
02.00	24ur, pon.
03.00	Nočna panorama
©
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Izdelajmo
glasbilo
07.20	Križ kraž
sledi	Zgodbe o poluhcu, 6/12
sledi	Pepi vse ve o glasbi
sledi	Ribič Pepe
sledi	Kulturni brlog, Črtkova galerija
09.15	Trnuljčica, nem. film
10.40	Polnočni klub
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.15	From time to time, ang. film
15.55	Sobotno popoldne
16.00	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.10	Nagradna igra
16.15	Zdravje
16.30	Usoda
16.35	Nasvet
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Sobotno popoldne
sledi	Nagradno žrebanje
17.20	Na vrtu
17.45	(Ne)uresničeno, 1. del
17.55	Z Damijanom
18.20	(Ne)uresničeno, 2. del
18.25	Ozare
18.35	Kužidol, ris.
18.40	Fifi in cvetličniki, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Spet doma
21.40	Na vrtičku: Štajerke, dok. ser.
22.15	Poročila, vreme, šport
22.55	Sinovi anarhije, 6/13
23.40	Alpe, Donava, Jadran
00.10	Dnevnik, ponov.
00.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.55	Infokanal
TV SLO T
08.35	Skozi čas
09.00	Pogledi Slovenije
10.25	Posebna ponudba, potr. odd.
10.55	Circom regional, tv Maribor
11.25	Minute za ., tv Koper
11.55	Verski spori v času sprememb
(Indija), 7/13
12.45	Tarča
16.20	Rokometni magazin lige prvakov
16.55	Košarka (M), liga telemach,
Zlatorog - Krka, prenos
20.00	Nogomet, prva liga, Koper -
Maribor, prenos
22.15	Spominski drobci, kanad. film
23.55	Usodna nesreča, 8/13
00.40	Brane Rončel izza odra
02.15	Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Winx klub, ris. ser.
08.25	YooHoo in prijatelji, ris. ser.
08.40	Radovedni Jaka, ris. ser.
08.55	Medved Rupert, ris.
09.05	Tuja sila, ris. ser.
09.30	Nova generacija, ris. ser.
09.55	Gnusologija, ris. ser.
10.20	Preverjeno, ponov.
11.20	Kuhajmo po domače, kuh. ser.
11.55	Moderni vrtovi, dok. ser.
13.05	Preobrazba doma, dok. odd.
14.00	Zločin v modnem svetu: Frizerka,
kanad. film
15.40	30 Rock, nan.
16.10	Monk, nan.
17.05	Razdrta zibelka, am. film
19.00	24ur
20.00	Hiša debele mame 2, am. film
21.50	Bližnji odnosi, am. film
23.50	A. I. - Umetna inteligenca, am. film
02.40	24 ur, ponov.
03.40	Nočna panorama
21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Popotniške razglednice, gosta: Magda Šalamon, Tone Škarja 22.25 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, ans. Staneta Petriča, orkester Roberta Goličnika
11.50 Popotniške razglednice, gosta: Magda Šalamon, Tone Škarja 12.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Vabimo k ogledu 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Brendi - 25 let, posnetek koncerta 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Videospot dneva 21.15 Slovenci v vojni 1914 - 1918,
dokumentarni film 21.45 Vabimo k ogledu 21.50 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.20 Mura Raba TV, informativna
oddaja 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

07.00	Živ žav
sledi	Kljukec strelja v pozdrav, ris. nan. 09.25 Pustolovščina na morju, 2. del 09.55 Nedeljska maša, prenos iz župnije
Šentrupert pri Mokronogu
11.00	Izvir(n)i, odd. o kulturi 11.25 Ozare
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme 13.15 Na zdravje!, ponov.
14.30	Slovenski magazin
15.00	NLP 15.05 Na naši zemlji
15.10	Profil tedna 15.35 Večno z Lorello Flego
15.40	Športni novice z Anžetom Bašljem
15.50	Športna retrovizija 15.55 Športni gost 16.05 Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom 16.15 Mega face s Tadejem Korenom Šmidom
16.25 Svetovno s Karmen Švegl 16.35 Naglas!
17.00	Poročila, šport, vreme 17.15 NLP
18.10	Prvi in drugi 18.35 Zakaj? Zato!, risanka
18.40	Čarli in Lola, ris. 19.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Življenje v rožnatem, franc. film 22.15 Intervju
23.10	Poročila, vreme, šport
23.50	V kolesju pravice, 2/2 01.35 Dnevnik, ponov.
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.30	Infokanal
TV SLO T
08.15 Skozi čas
08.40	Globus 09.15 Ah, te orglice!, 2/2
10.00	Žep, poln rži, ang. film 11.35 Pod klobukom 12.15 Pesem kamna, tv Koper 12.45 Turbulenca: Laž
15.00	Plesni orkester, koprod. film 16.55 Zaključni turnir slov. rokom.
pokala (Ž), finale, prenos 19.15 Marjan Terpin, slovenski pesnik,
ponov.
19.50	Žrebanje lota
20.00	ARS 360
20.15 Zgodbe iz Mekonga, dok. odd.
21.20	Žrebanje super lota
21.30	Stebri zemlje, 2/8
22.30	Na utrip srca: Šoštakovič od blizu,
portretni film
23.30	Nujni primeri, 9/10 00.15 Zabavni infokanal
pop
07.30	Tv prodaja
08.00	Winx klub, ris. ser. 08.25 YooHoo in prijatelji, ris. ser.
08.40	Radovedni Jaka, ris. ser. 08.55 Medved Rupert, ris. ser. 09.05 Tuja sila, ris. ser.
09.30	Nova generacija, ris. ser. 09.55 Gnusologija, ris. ser.
10.20	Poštar Peter, ris. ser. 10.35 ŠKL
11.35 Kuhajmo po domače, kuh. ser.
12.10	Moderni vrtovi, dok. ser. 13.15 Preobrazba doma, dok. odd.
14.10	V materino obrambo, kanad. film 15.55 Zvezdni prah, am. film
18.20	Ljubezen skozi želodec, kuh. odd. 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Slovenija ima talent
21.40	Sprehod v oblakih, am. film
23.40	Pločevinko, nan. 00.35 Nora zabava v Hamptonu, dok. ser.
01.25 24ur, ponovitev 02.25 Nočna panorama
©
09.00	Miš maš, otroška oddaja	10 05
09.40	Vabimo k ogledu	10.10
09.45	Atlantida, risani film	
10.30	Arhivski zakladi: Za prijatelje, koncert Andreja Šifrerja	10.30
12.05	Hrana in vino, kuharski nasveti	10.55
12.30	Videostrani, obvestila	11.00
17.55	Vabimo k ogledu	12.00 12.05
18.00	Čas za nas - taborniki	
18.40	Vabimo k ogledu	
18.45	Lahko noč, otroci	
19.00	To bo moj poklic: Dimnikar - 1. del,	
	izobraževalna oddaja	13.20
19.25	Videostrani, obvestila	
19.55	Vabimo k ogledu	14.10
20.00	1917. VTV magazin, regionalni -informativni program	17.55 18.00
20.25	Kultura, informativna oddaja	18.40
20.30	Energetska samopomoč: dr.	19.40 19.45 21.15
	Suzana Landripet	
21.00	Še pomnite, prijatelji, posnetek 3.	
	dela koncerta	
22.10	Jutranji pogovori	
23.40	Mura Raba TV, informativna	22.15
	oddaja	
00.05	Vabimo k ogledu	23.25
00.10	Videospot dneva	
00.15	Videostrani, obvestila	00.25
tedenski izbor
Rebeka Dremelj
prostorskih načrtov za 3. razvojno os
Še pomnite, prijatelji, posnetek 3. dela koncerta
Popotniške razglednice, gosta: Magda Šalamon, Tone Škarja
06.25 Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05 Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Prihaja Nodi, ris.
10.20	Fiti in cvetličniki, ris.
10.30	Risanka
10.40	Potplatopis, 6. odd.
11.00	Šola Einstein, 47/52
11.25 Izganjalci vesoljcev, ris. nan.
11.55 Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Pogledi Slovenije, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45 Kljukec s strehe, 9/26
16.10	O ribiču in njegovi ženi, 19/20
16.20	Ribič Pepe
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Veliko potovanje lososov, 2/6
18.30	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Klovn Kiri, risanka
18.45 Risanka
19.00	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Globus
23.30	Glasbeni večer
00.50	Dnevnik, ponov. 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal
TV SLO T
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal 07.45 Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
10.00	Dobro jutro
12.30	Sobotno popoldne
14.40	ARS 360
15.00	Opus 15.25 Slovenci v Italiji 15.55 Kaj govoriš?-So vakeres?
16.10	Posebna ponudba, potroš. odd. 16.35 To bo moj poklic: Avtokaroserist, 1. del
17.00	Odkar si odšla, 2/8 17.25 Slovenski magazin 17.55 Prvi in drugi
18.30	Firma.tv
19.00	Z glavo na zabavo
19.30	Univerza
20.00	Aritmija
21.00	Apokalipsa: Pretres, 3/6
22.00	Knjiga mene briga 22.25 Bleščica, odd. o modi 22.55 Življenje umetnika, franc. film
00.40	Ameriški Džihadist, dok. odd. 01.35 Zabavni infokanal
pop
06.40	Tv prodaja
07.10	Najlepša leta
08.05 Nebrušeni dragulj, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15 Prepovedana ljubezen, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Gospodarica srca, nad.
11.35 Tv prodaja
12.05 Meč in vrtnica, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Najlepša leta, nad.
14.50	Nebrušeni dragulj, nad.
15.55 Prepovedana ljubezen, nad.
16.50	Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nan. 20.55 40-letni devičnik, am. film
22.30	24ur zvečer 22.55 40-letni devičnik, nad. filma
23.30	Na robu znanosti, nan.
00.30	Kaliforniciranje, nan. 01.05 Skrivnostni otok, dok. odd.
02.00	24ur, ponovitev
03.00	Nočna panorama
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1916. VTV magazin, regionalni informativni program
informativna oddaja 1917. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Županova torta: Bojan Šrot, župan
Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ans. Staneta Petriča, orkester Roberta
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, videospot dneva, jutranji gost,koledar dogodkov, Vrtnarski kotiček 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1917. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Hrana in vino, kuharski nasveti -
tedenski izbor 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Arhivski zakladi: Zoran Predin: Pod srečno zvezdo, posnetek koncerta 13.35 Videospot dneva 13.40 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška
oddaja za najmlajše 18.45 Vabimo k ogledu 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Darko Menih,
župan Občine Šoštanj 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Posnetek tekme 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
06.15 Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Poročila
07.05 Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	O dvanajstih mesecih
10.20	Pekarna Miš Maš, otr. odd.
10.40	O ribiču in njegovi ženi, 19/20
10.55 Risanka
11.10	Zgodbe iz školjke: Večni Rim
11.25 Hiša eksperimentov, nan.
11.55 Intervju
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Globus
14.00	Babilon.tv: Svoboda
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45 Pajkolina in prijatelji s Prisoj,
13/26
16.10	Zlatko Zakladko 16.25 Na krilih pustolovščine, 4/25
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Na vrtičku: Štajerke, dok. ser.
18.00	Ugriznimo znanost
18.20	Minute za jezik 18.25 Žrebanje Astra 18.35 Toni in Boni, risanka
18.40	Bacek Jon, ris. 18.45 Pokukajmo na zemljo, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Sodobna družina, 7/24
20.30	Osmi dan
21.00	Klanec do doma, dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Prava ideja!, posl. odd. 23.25 Pretres, 3/6 00.15 Osmi dan
00.40	Na vrtičku: Štajerke, dok. odd. 01.15 Dnevnik
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal
TV SLO T
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal 07.45 Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
10.00	Dobro jutro
12.30	NLP, ponovitev 15.15 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 16.15 Med valovi, tv Koper 16.35 Dober dan, Koroška
17.10	Glasnik, tv Koper 17.35 Zgodbe iz Mekonga, dok. odd. 18.45 Muzikajeto: Jimi Hendrix, 1. del
19.20	Tranzistor 19.55 Ekola!
20.00	Trikotnik
20.30	Duhovni utrip 20.55 V nas bog ne verjame več, 1/3 22.45 Brane Rončel izza odra
00.30	Spal bom, ko bom mrtev, am. film
02.20	Zabavni infokanal
POP
06.45 Tv prodaja
07.15 Najlepša leta
08.05 Nebrušeni dragulj, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15 Prepovedana ljubezen, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Gospodarica srca
11.35 Tv prodaja
12.05 Meč in vrtnica
13.00	24ur ob enih
14.00	Najlepša leta, nad.
14.55 Nebrušeni dragulj, nad.
15.55 Prepovedana ljubezen, nad.
16.50	Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05 Castle, nan.
22.00	Mentalist, nan.
22.55 24ur zvečer
23.15 Na robu znanosti, nan.
00.15 Kaliforniciranje, nan.
00.50	Skrivnostni otok, nan.
01.45 24ur, ponov.
02.45 Nočna panorama

Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov Vabimo k ogledu Župan z vami: Darko Menih, župan Občine Šoštanj Posnetek tekme 13.00 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 18.00 Heidi, risani film 19.15 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1918. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja To bo moj poklic: Dimnikar - 2. del, izobraževalna oddaja Brendi - 25 let, posnetek koncerta
Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospotdneva 00.10 Videostrani, obvestila
10.30 10.35
1.35
13.25 13.30 17.55
19.55 20.00
20.25 20.30
21.30 22.30
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Kljukec čara, 6/26
10.35	Risanka
10.45	Čaj med goricami
11.00	Na krilih pustolovščine, 4/25
11.55	Klanec do doma, dok. film
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Tednik
14.15	Trikotnik
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Maks in Rubi, risanka
15.50	Milan, risanka
15.55	Kravica Katka, risanka
16.05	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Turbulenca
18.30	Bojan, risanka
18.35	Musti, risanka
18.40	Vrtni palček Primož, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	20. stoletje Jurija Gustinčiča, dok. odd.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Omizje
00.15	Turbulenca
01.05	Dnevnik, pon.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
TV SLO T
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
10.00	Dobro jutro
12.30	Spet doma
14.10	Ah, te orglice!, 2/2
14.50	Bleščica, odd. o modi
15.20	Tranzistor
15.55	Knjiga mene briga
16.20	Osmi dan
16.45	Duhovni utrip
17.05	Mostovi
17.35	Črno beli časi
18.00	Veliko potovanje lososov, 2/6
18.50	Aritmija
19.45	Žrebanje lota
19.55	Košarka, liga telemach, Krka -
Helios, prenos
21.50	Pod ognjenikom, koprod. film
23.35	Slovenska jazz scena
00.20	Zabavni infokanal
POP
06.40	Tv prodaja
07.10	Najlepša leta
08.05	Nebrušeni dragulj, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Prepovedana ljubezen, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Gospodarica srca
11.35	Tv prodaja
12.05	Meč in vrtnica
13.00	24ur ob enih
14.00	Najlepša leta, nad.
14.55	Nebrušeni dragulj, nad.
15.55	Prepovedana ljubezen, nad.
16.50	Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Tisti veseli dan, am. film
21.45	Na kraju zločina, nan.
22.40	24ur zvečer
23.00	Na robu znanosti, nan.
00.00	Kaliforniciranje, nan.
00.35	24ur, pon.
01.35	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1918. VTV magazin, regionalni -
informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Vabimo k ogledu 11.30 Hrana in vino, svetovalna oddaja 11.55 Brendi - 25 let, posnetek koncerta 12.55 Videospot dneva 13.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Pravljici za lahko noč: Maks in
rumeni traktor - Eva in kozel 18.15 Bobek in barčica, gledališka
predstava 18.35 Glasba za otroke 18.50 Regionalne novice 2 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Odprta tema: Uporaba lesa za izhod iz gospodarske in okoljske krize
21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja, gostje NOVI FOSILI 22.10 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.40 Vabimo k ogledu 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
Prostovoljci delajo svet lepši
Vsak od 20 nominiranih za naziv Naj prostovljec/prostovoljka za leto 2010 v MO Velenje si je zaslužil naziv, s svojimi dosežki pa sta izstopala Maja Ovčar in Drago Kolar
Velenje, 26. marca - Sobotni dan je bil prav poseben, takšna pa je bila tudi prireditev v Vili Bianca, na kateri so posebno pozornost namenili prostovoljcem in prostovoljkam. MO Velenje, Mladinski svet Velenje in Mladinski center Velenje so namreč letos februarja objavili prvi razpis za naziv Naj prostovoljka/ prostovoljec v MO Velenje. Nanj
da tudi za delo v prihodnje.
Na zaključni slovesnosti je velenjski župan Bojan Kontič poudaril, da je Velenje zraslo na udarniškem, prostovoljnem delu in da je tovrstna pomoč soljudem v skupnosti še danes ne le množična, ampak tudi učinkovita. »V slovenskem merilu smo še vedno v samem vrhu, za kar bi se vam rad
jih prejmejo, jih znajo tudi ceniti. Ko vidiš ganjenost na obrazu no-minirancev, je jasno, da svoje delo opravljajo s srcem, iz prepričanja. Z naše strani je to majhna pozornost do vseh, ki se vse leto razdajajo in zato ne pričakujejo plačila. Za prostovoljstvo v naši občini me ni strah, ga bomo pa spodbujali tudi v prihodnje.« Ob tem je župan
dodal, da bi lahko bilo nominiran-cev veliko več, a so mnogi od njih skromni in želijo ostati celo anonimni, saj to delajo zato, ker so prepričani, da je tako prav, in ne zato, da bi to kdo opazil.
Naj
prostovoljka 2010
Maja Ovčar, ki kot prostovoljka deluje v številnih akcijah Mladinskega centra Velenje, tudi humanitarnih, je bila ob razglasitvi za Naj prostovoljko srečna. Tudi sami smo jo med letom večkrat pocukali za rokav, da nam je razložila kaj o projektih, v katerih je sodelovala. Po sobotni prireditvi pa nam je zaupala: To je fenomenalno. Danes sem dobila le še potrditev več, da so moje
delo opazili in da se je izplačalo. Zagotovo dela za prostovoljce nikoli ne bo zmanjkalo, s tem priznanjem pa sem dobila nov zagon zanj. Sicer že več let delujem v Mladinskem centru kot mentorica, doslej pa smo izpeljali kar nekaj uspešnih akcij, tudi zbiranje hrane in sanitetnih pripomočkov za socialno ogrožene v Šaleški dolini, ki smo jo uspešno izpeljali v lanskem decembru. Sedaj kot prostovoljka delujem tudi v ŠŠK-ju, kjer skrbim predvsem za red in organizacijo vseh papirjev.«
Naj
prostovoljec 2010
Drago Kolar je neverjeten človek. Dela na več področjih in na mnogih ni le opažen, ampak je zelo uspe-
so že prvo leto prejeli kar 20 nominacij. Večina nominirancev je prišla na zaključno slovesnost in prav vsak od njih bi si za svoje delo v različnih zvezah in društvih zagotovo zaslužil naziv. Komisija pa se je morala odločiti, kdo od njih je s svojim delom in dosežki izstopal. V kategoriji do 30 let je bila to Maja Ovčar, v kategoriji nad 30 let pa Drago Ko-lar. Oba sta bila vesela in ponosna, obema bo priznanje velika spodbu-
ob današnjem dnevu iskreno zahvalil. Brez vas bi bilo življenje mnogim manj prijazno,« je povedal prostovoljcem in prostovoljkam. Po tem, ko je vsakemu od nominirancev za laskavi naziv stisnil roko, kar sta storila tudi Marko Pritržnik, direktor MC Velenje in vodja Mladinskega sveta Velenje, ter pobudnik izbora Dimitrij Amon, nam je župan povedal: »Ta priznanja niso zaman. Ljudje, ki
šen. Sploh v humanitarnosti, kjer se je v zadnjih letih angažiral v več projektih. Med drugim je predsednik krajevne organizacije Rdečega križa Šentilj, predsednik lani ustanovljenega Odbora za pomoč občanom v stiski, pobudnik akcij za zbiranje pomoči več socialno ogroženim družinam in družinam z invalidnimi otroki. Tudi on je bil ob razglasitvi vesel in ganjen. Povedal nam je: »To ni le moje priznanje, to je priznanje moji družini, ki je tudi zaradi mojega prostovoljnega dela velikokrat doma sama, brez mene. To je tudi priznanje vsem, ki mi pri delu pomagajo, saj sam ne moreš narediti prav veliko. Če pa imaš ob sebi ekipo ljudi - pa naj bo v krajevni skupnosti, službi ali drugih dobrodelnih organizacijah, kjer delam, potem lahko veliko postoriš. Pomembno je, da izvemo za kakšno stisko, saj mnogi še vedno ne znajo poiskati pomoči, ne zmorejo reči »Prosim za pomoč«, ker ne upajo ali nočejo. In veliko pomeni to, da poznaš ljudi, ki lahko pomagajo. Priznam, da mi to priznanje veliko pomeni, saj je bila »konkurenca«, če se izrazim po športno, na odru velika. Hvala tistim, ki so me predlagali, in tistim, ki so me izbrali, že sedaj pa vse prosim za pomoč tistim, ki živijo med nami in so pomoči potrebni.«
Sicer pa sta tako petek kot sobotni dan za spremembo tekla po načrtih. Veliko prostovoljcev je ta dan čistilo okolje, pomagalo starejšim prelopatati vrt, družili so se na izobraževanjih in predavanjih ... Na Cankarjevi ulici smo v soboto dopoldne pričakovali večji vrvež in predstavitve najuspešnejših lanskih prostovoljskih projektov, a sta nas tam pozdravili le dve stojnici; diabetiki so poskrbeli za strokovno svetovanje in delili zloženke, svoje uspešne in res zanimive projekte pa je predstavljal tudi Inštitut IPAK. In to je bilo vse.
■ Bojana Špegel
... nominiranci in nagrajenec Drago Kolar (na sredini) med starejšimi od 30 let
Navdušeni organizatorji in obiskovalci
Šmartno ob Paki, 25. marca - Na
športnem centru pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki je bilo minuli petek zelo živahno in zanimivo. Za oboje so poskrbeli udeleženci Dneva varnosti in obrambe, ki ga je občina Šmartno ob Paki pripravila v sodelovanju z občinskim štabom Civilne zaščite, Slovensko vojsko, Slovensko policijo, Gasilsko zvezo Šaleške doline ter združenjem Sever.
Na rokometnem igrišču so si lahko obiskovalci ogledali ter se se-
znanili z opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu vojaki, policisti ter Civilna zaščita, precej pozornosti pa je vzbudil helikopter Slovenske vojske sredi nogometnega igrišča. Predstavniki organizatorjev so odgovarjali tudi na vprašanja tistih, ki so jih zanimali poklic vojaka, pogodbenega rezervista policije, prostovoljno služenje vojaškega roka, možnosti štipendiranja in podobno. Operativni desetini Prostovoljnih gasilskih društev Šmartnega ob Paki in Paške vasi sta prikazali re-
ševanje učencev iz šole, v kateri se je vnel požar, ter reševanje pogrešanih s pomočjo reševalnih psov. Pri tem so učenci šestega razreda menili, da »so gasilci delali v počasnem posnetku in da so nekateri delovali dokaj zmedeno.« V nadaljevanju dogodka so si lahko učenci višjih razredov ogledali še film o osamosvojitveni vojni v Sloveniji ter se pogovorili z nekaterimi udeleženci takratnih dogodkov iz domačega okolja. Omeniti pa velja še proslavo ob 20. srečanju združenja Sever ter
seznanitev vojaških obveznikov iz Občine Šmartno ob Paki z vojaško dolžnostjo, kar so izvedli v prostorih šmarškega Mladinskega centra.
Dan varnosti in obrambe so sklenili z nogometnim turnirjem na umetni travi. Nastopilo je 7 ekip, zmagala pa je ekipa vojaške policije.
Župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek je povedal, da so se lani prvič lotili priprave omenjene-
ga dne zato, da bi seznanili čim širši krog ljudi z dejavnostjo tistih, ki skrbijo za varnost ljudi ter njihovega premoženja v lokalni skupnosti, pa tudi širše. »Če lahko izrazim mnenje v imenu organizatorjev, potem lahko rečem, da smo bili navdušeni. Prav takšno je bilo mnenje tudi obiskovalcev, med katerimi pa smo pogrešali več predstavnikov politike.«
Navdušenje nad dogodkom je iz-
razil tudi generalni direktor Slovenske policije Janko Goršek. Po njegovem mnenju so takšna srečanja potrebna zato, da se ne pozabijo dogodki pred 20 leti in da se zavest o pomenu varnosti ter obrambe prenaša na mlade. Kot je še dejal, bi kazalo tradicionalno prireditev še razširiti.
■ Tp
Gasilci so iskali pogrešane učence
Vse na »kupu«: varnost in obramba