TEDNIK ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PTUJ, 20. novembra 1969 LETO XXII., št. 46 CENA 0,50 DIN čni zbor smdikata delavcev storitvenih dejavnosti občin Ptuj in finož eformne težave razdeliti 18 vse 'reteklo soboto je bil v jju občni zbor sindikata iavcev storitvenih dejav- sti občin Ptuj in Ormož, delu v pretekli dobi in o dočih nalogah je poročal jdsednik Danilo Masten. Uvodoma je povedal, da je la ena najpomembnejših vez uresničiti gospodarsko družbeno reformo, spod- iditi večji interes za rešc- inje gospodarske in druž- ine problematike v delov- ni organizacijah storitvenih i;avnosti. skrb usmeriti k i-ovnemu človeku in njego- m problemom in še bolj 'globiti in razširiti med- icinsko sodelovanje. V po- ^:lu nadalje obravnava, =i in kako je uspelo uresni- J- naloge, ki so jih zadali -d dvema letoma. O go^po- ="sl^; reformi je dejal, da '■korali njeno breme prev- ■■'delavci gospodarskih de- '*^ih organizacij. Teža re- ''fi^e ni enakomerno razde- ''ia na vse im vsakogar, če- bi morala biti. Govoril je tudi o delova- nju sindikatov po petem in šestem kongresu ZSJ. O delu v pretekli mandat- ni dobi je dejal, da so orga- nizirali več javnih razprav s sodelovanjem strokovnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti ii Va- raždina in Cakovca (o pro- blematiki terciarne dejavno- sti). Omenil je seminarje, letne delovne konference, prvo konferenco samouprav- Ijavcev. ki jo je organizirala ZS občine Ptuj s sodelova- njem in podporo strokovnih sindikatov. Lani je bila pred- kongresna dejavnost, v ka- teri je prišlo do izraza več- letno tradicionalno sodelo- vanje šestih občin: Ptuj, Va- raždin, Cakovec, Ormož, Ko- privnica in Slovenska Bi- strica. Omenil je jubilejno leto. vrsto jubilejev, med katerimi so bili najpomembnejši 50- letnica Komunistične partije in Zveze sindikatov Jugosla- vije, ki so jih želeli čim ve- ličastneje proslaviti. Ker je bil Ptuj gostitelj osmega ted- na bratstva in pr'jateljstva šestih sodelujočih občin, so proslave jubilejev povezali. Omenil je osrednjo proslavo v Kidričevem. Govoril je tudi o akciji sin- dikatov ob skupščinskih vo- litvah. V nadaljevanju poročila je govoril tudi o ekonomskih gibanjih in rezultatih g./- spodarjenja v gospodarskih organizacijah storitvenih de- javnosti ptujske in ormoške občine. Omenil je tudi pro- bleme, s katerimi se delov- ne organizacije že več let srečujejo nelikvidnost, ki jo bomo s sodelovanjem in ra- zumevanjem rešili. Prebral je tudi analizo SDK Ptuj o likvidnosti gospodarstva na območju ptujske in ormoške občine, ki pravi, da je nagli porast poslovne dejavnosti gospodarstva, ki je prišel do izraza v drugem polletju 1968 in se nadaljeval v letu 1969 povzročil hitrejše prila- gajanje proizvajalcev na tr- žišču, večjo vključevanje v mednarodno delitev dela. po- večujejo asortiment in vsto-' pajo v kooperacijske odnose z večjo smelostjo kot doslej. Vse to pa zahteva večja o- bratna sredstva, ki pa niso rasti: z istim tempom, kot je naraščala proizvodnja in uro- daja, kar povzroča težave ob poravnanju obveznosti. Na našem območju se še ni poja- vilo vprašanje poravanave zapadlih obveznosti do druž- be, niti izplačilo minimalnih osebnih dohodkov zaradi do- manjkanja lastnih obratnih sredstev,, ker se v primeru pomanjkanja le teh, uporab- niki poslužujejo svojih skla- dov, predvsem obveznega re- zervnega sklada. Iz še dru- gih ugotovitev, kijih prika- zuje poročilo, je razbrat', da so glavni vzroki nezadostne likvidnosti gospodarstva predvsem odnosi med upniki in dolžniki. O likvidnosti je v zaključku povedano, da je na našem območju stanje še kar ugodno in da bi se lah- ko izboljšalo, če bi zaostrili izterjevalno službo in če bi s primernimi ukrepi prisilili predvsem velika podjetja, da svoje obveznosti poravnajo v rokih, ki bi po mnenju mo- rali biti z zakonom določe- ni. Danilo Masten je .-^psal tu- di položaj v trgovini, gostin- stvu, obrti, na stanova.Tjsko- komunalnem področju. Po- slovni uspehi so iz prvega polletja letos in jih v času. ko govorimo že o celotnih uspehih v delovnih organi- zacijah, ne kaže več nava- jati. (V Tedniku smo tudi že poročali o poslovnih uspe- hih v trimesečju letos). Za tem, ko so izvolili or- gane sindikata, so sprejeli za- ključke zbora o b3dočih na- logah sindikata; o njih bomo govorili v prih(>dnji številki Tednika. zbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ptuja Ormoža. V ospredju z le ve Lojze Fortuna, član pred- Hstva republiškega predsedstva. Foto: S. Kosi Evropsko tržišče in naši sredozem- ski sosedje Trije pomembni dogodki so zbudili zanimanje javno- sti v zadnjem času, ko de- la Jugoslavija bilanco žive aktivnosti v letu 1969. To je predvsem Titovo potovanje v Alžir, sklep Evropske go- spodarske skupnosti, da bo začela pogajanja z Jugo- slavijo za podpis sporazu- ma o našem izvozu na tr- žišče te skupnosti, kakor tudi razprava v zvezni skup- ščini o našem sodelovanju z Italijo. Obisk Alžiira je potekel tako, kot smo pričakovali. Sestanek Tita in Bumedie- na je dal nove impulze zu- nanjepolitični aktivnosti ne- uvrščenih. Obe deželi sta čutili potrebo, da se njuni državniki sestanejo in izme- njajo mišljenja o najbolj aktualnih vprašanjih seda- njega trenutka in o med- sebo j nem sodelovanj u. Izražajoč zaskrbljenost za- radi razvoja razmer v s-vetu opozarjata Jugoslavija in Alžir na potrebo po čvrstem povezovanju vseli pobonni- kov za mednarodno sodelo- vanje. Pristopi obeh dežel k najpomembnejšim vpra- šanjem našega čaisa so zelo podobni. Obstoječe razlike je mogoče razumeti kot izraz specifičnosti pogojev, v ka- terih obe izmed dežel živi- ta. Toda obe deželi želita prispevati svoj delež za čim boljše mednarodne odnose in za ublažitev napetosti v svetu, ki je rezultat vsega tistega, kar se dogaja v Vi- etnamu in na Bližnjem vzhodu. (Konec na 3. strani) Pijte zdravje Slovejisklh goric: rimljan- souvlgnon, laški rizling, zeleni silvanec, keSi burgundec, traminec, šlpon, odlična inešono vina-haložan in podleSiničan! |'REME 'nedelje, 39. novembra 1969 ' ''olna luna bo v ponede- 24. novembra ob 00,54. i ZAPOVED: Glede na pre- 'i"^ od toplega jesenskega jl^iiena na hladnejše bo od ' novembra spremenljivo 'l^'^^ 'n vetrovno. V višjih ij^^h bo snežilo. Od 25. no- ^^?^bra dalje bo sicer hlad- il a stabilno lepo vreme, "'žinah še ne bo snega. Alojz Cestnik ZR STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 20. novembra i TA TEDEN V REPUSLEŠICI SKUPŠČINI Td teden se sestamejo na svojih sejah republiški zbor, ew>tni zbor delovnih skup- nosti in gospodarski zbor slo- venske skupščine. Republiški zbor \v enotni zbor delovnih skupnosti bo- sta obravnavala osnutek re- solucije o okvirih ekonomske politike in politik- zbirania sredstev 7'^ splošno potrošnjo za leto 1970 in predlog odlo- ka o dodelitvi sredstev za pomoč prizadetim ob potresu v Banja Luki. Naša republi- ka naj bi iz rezervnega skla- da ŠR Slovenije dodelila skupščini občine Banja Lu- ka pomoč v višini 1,000.000 novih dinarjev. Republiški in gospodarski zbor. ki imata zelo obširne dnevne rede zasedanja, med drugim obravnavata tud; predlog odloka o potrditvi subsidarne pogodbe, sklenje- ne med SR Slovenijo in SFRJ Jugoslavijo, zaradd na- jetja kredita pri mednarod- ni banki za obnovo in razvoj. Ob tem obravnavata tudi in- formacijo o problematiki modernizacije hitre ceste Šentilj — Nova Gorica. Enotni zbor delovnih skup- nosti pa sklepa o ustanovitvi komisije za razvoj' samou- pravnega prava v delovnih organizacijah. Komisija naj bi proučevala in spremljala razvoj samoupravnega pra- va delovnih organizacij ter usmerjala in usklajevala prizadevanja samoupravnih organov, organizacij in raz- iskovalnih institucij, ki de- lajo na tem področju. Zvezni zavod za cene je predložil pred kratkim zvezni skupščini analizo o g-banju cen v reformi ter vrsto u- krepov, s pomočjo k-iterihbi ustavili nadaljnji porast cen in rušenje odnosov, ki so bi- li vzpostavljeni z reformo. Predloženi ukrepi stremijo za tem. da bi dobili v nasled- njih letih ekonomski ukrepi popolno prednost, kar bi o- mogočilo še boli svibodno delovanje tržišča brez česar ni možno skladno gibanje cen. Razen tega je nujna mnogo večja usklajerost. za- snovana na dolgoročne zasno- vani določeni politiki. Olaj- šave, ki jih imajo n-n primer zunanjetrgovinska pgdjetja pod parolo »edini uvoznik«, bi morali omejiti ter ukreni- ti vse, da b! orgmizacije, ki so doslej dvigale cene brez upravičenih razlogov, začele te takoj korigirati nav- zdol. Ce bi te ukrepe uvelja- vili, kakor tudi nekatere druge, bi ustvarili pogoje za nadaljnjo sprostitev cen. Reforma je odpr', vrsto pozitivnih procesov v gospo- darstvu ter s tem potrdila na samem začetku načsU o pre- mikih in vskladitvi cen. Ta- ko smo preuredili proizvod- njo, intenzivirali integracij- ske procese, specializacijo v industrij: in množično dog'^- varJanje gospodarstvenikov. Istočasno pa so zabeleženi tudi negativni pojavi, ki sc v svoiem bistvu posledica o- nemogočenega doslednega de- lovanja zakonov tržišča. Pov- praševanje po Diagu ^.A ves č'ds večje kot D >nu(iit,! kar ie negativno vplivaij^ cene. ekom-ni^ki ukr-epi j večjo stabilnost tržišia oai bili ne.^adostni in tievskl^- ni. ' Zaradi vseia tegi so zače letos vzporedno z oživji; njem gospodarstva rasti ci ne. s tem pa so bil: poruše, z reformo leta 1965 vzpocjj^ Ijeni odnosi. Tako so so cer, posebno v lans>-'~''elni in tošnji dirki navzgor Dn^, čale v štirih letin z:. 2?« od tega pa v proizvcdn;: mo za 8,3 »/o G j.st-nsVt'], obrtniške storitve so se ^ dražile celo za 50*/o in to^ skupaj je podražilo življei ske stroške za okrog 3 glede na čas pred reform Zvezni zavod za cene je vsemi temi zadevami očmi predložil vrsto ukrepoi katerih realizacija bi naj o nemogočila vse deviacije - politiki cen, kot jo je dok čila reforma, _^ Uspešno deSo poravnalnih svetov v ormoški občini Na območju ormoške občin pa tudi drugod iz leta v le ugotavljamo vse večjo in p membnejšo vlogo poravnali svetov, ki v sklopu krajevi skupnosti zelo aktivno oi» vljajo svojo izvensodno i javnost ter dosegajo pri U izredno lepe uspehe. V občini Ormož je bilo 1« 1967 v osmih poravnalnih s» tih na 82 sejah obravnavan 252 zadev, v letu 1968 pai 66 sejah 296 zadev. Doseže poravnave oz. ugodno rese spori so v letu 1967 dos«J 72 '/« vseh obravnavanih i dev, v letu 1968 pa 70 »/•. Kia jevne skupnosti na območji ormoške občine izražajo bo)' zen glede dela poravnali svetov v bodoče, ker so po nji hovi oceni povračila za del več kot minimalna. Raz« sredstev, ki jih v ta nam« daje občina iz svojega P'" računa enkrat letno — ob O ključku leta, člani svetov « prejemajo nobenih nadomesti Tako je bilo na račun del« odškodnine za poravnalne s* te iz proračuna dano vsa krajevnim skupnostim v If* 1967 din 1.675, v letu 1968 P 1.207 din. Te številke vel) podkrepiti s podatkom, da * luje v poravnalnih svetih občanov. Torej izdatki za ^ ravnalne svete v?ekakor_ i"! pretirani in je prav tukni hranjen marsikateri dina''- bi ga bilo sicer treba o^^ ti po sodni obravnavi. .T. S. Večji del kmetijskih po- sevkov, predvsem žit, je ro- dil letos znatno boljše kot lani. Nazadovali pa smo v živinoreji. Skupno smo cri- delali letos okrog 4,88.5.000 ton pšenice oziroma okrog 500 000 ton več kot lani. Ko- ruza je rodila še bolje, pri- delek znaša 7,600.000 ton, oziroma za 10 odst. več kot lani. Pšenica in horuza bo- sta pokrili v»e potrebe v dr- žavi. Tudi glede pridelka ir.du- strijskih rastlin smo lahko zadov.-ljni. S'adkorne pese smo pridelali 3,650.000 ton in je bila nadpoprečne kva- litete Iz nje bodo izdelale to\3T-ie 475.000 ton sladkor- ja, kar je povsem dovolj za vse naše potrebe. Tovarne olja so odkupile doslej nad 4ie 000 ton sončnic, kar bo oanogcčilo proizvodnjo 145.000 ion olja za domače potrebe in okrog 65.009 ton za izvoz. F0L02AJ ŽIVINOREJE Kmetijski proizvajalci, po- sebno iz družbenega sektor- ja, ne bodo mogli zboljšati svojega položaja kljub iz- redno dobri letini. Razlog za to £0 povečani stroški obde- lave zemlje, ki jim bodo od- nesli znaten del sredstev, ki £0 si jih pridobili z bolj- šo tehnologijo in večjo pro- duktivnostjo. Mesa bo letos proizved«^- nega za 5 do 10 odst. m.an' kot lani. Dejstvo da je bilo meso v zadnjih mesecih znatno dražje kot prej. pa ga hljub temu ni bile dovoli, kaže. da se samo e cenami te zadeve ne dajo urejati. Ce bomo hoteli imeti redn<. fn zadostno proizvodnjo rr,e sa. bo treba proizvodnjo pla- nirati v naprej ter zagotoviti proizvajalcem varnost, da njihovo delo ne bo plačano pod proizvodnimi stroški, k-t smo si to doslej cesto privoščili v škodo skupnosti. ST. V slovesijebistriški občini končone razprave v osnutku novega zakona o gospodarjenju z gozdovi: Višje cene in samoupravne pravice Široke razprave kako gospo- dariti z gozdovi, so v glavnem končane. Republiška konferen- ca pa že zbira poročila iz ob- čin, kjer eo razprave potekale, da izdela zaključno poročilo in sklepe, ki jih bo predložila re- publiška skupščina v obravna- vo. Slovenjebistriška občina je ena tistih, ki je izredno boga- ta 2 gozdovi. Zasebniki imajo v lasti 11.300 hektarjev gozdnih površin, zato je razumljivo, da so bile razprave izredno pestre. Na njih so sodelovali razen zasebnih lastnikov še predstavniki Gozdnega gospo- darstva in drugi, žal pa so po- grešali predstavnike lesne pre- delovalne industrije. Povečanje cen lesu je ena najpcglavitnejših zahtev last- nikov gozdov. Te bi naj zvi- šali na račun znižanja režij- skih stroškov gozdnih organi- zacij, znižane stopnje biološ- ke amortizacijo, nižjih proiz- vodnih stroškov predflnvalne indiistriie ter z zm-inišnnjem neupravičeno prevelikih za- služkov tr.eovine in od davka na promet. Tižišče lesa bi morali uredi- ti na ofnovi konkmencc. V kolikor bodo ustanovljene sa- mostojne skupnosti gozdnih posestnikov. naj bodo odlo- čitve o prodaji lesa posamez- nim kupcem prepuščene sa- moupravni skupnosti gozdnih posestnikov. Dosedanja določi- la in predpise ter zakon pa bo potrebno pregledati in če povzročajo nesorazmerno vi- soke stroške, jih bo potrebno spremeniti. Ker je trenutno še najbolj pereče vprašanje kmetov tudi zdravstveno invalidsko ter po- kojninsko zavarovanje, se naj od davka na promet lesa na- meni določena stopnja pri- spevka za kmečko zavarovanje. Ta stopnja se naj določi kon- kretno z republiškimi predpi- si. Sedaj se dogajajo velike ne- pravilnosti, saj ostajajo tako imenovani ekstra profiti ti- stim, ki jih niso ustvarili. Potrebni pa bodo tudi novi kriteriji, po katerih bi lahko gozdni posestnik kot proizvaja- lec užival enake delovne pra- vice kot delavec v gozdarski dolovni organizaciji. Se naj- bolj so prizadeti pol kmetje in polg07dni km'^tnvnlci. Teh pa ie v sloveniebistriški obči- ni čez tisoč. Ti nimnio v se- danjih statutih nobenih pra- vic, ne pri gozdnem gospo- darstvu in ne pri kmetijskem kombinatu. Sredstva, iz katerih popra- vljajo gozne poti bi se naj zbi- rala na posebnem skladu ob- čine. To utemeljujejo zaradi tega. ker se je takrat, ko so ti skladi pri občinah obstojali, naredilo več kot sedaj. V ko- likor se bo odlašalo z genertd- nim popravilom cest, ki jiii u- porabljajo gozdna gospodar- stva, bodo morali v slovenje- bistriški občini nekaj cest za- preti za ves promet. Te ceste namreč s težkimi kamioni naj- bolj obremenjuje prav gozdno gospodarstvo . . . Tako predstavniki go^.dno- gospodarskih organizacij kot zasebni kmetovalci so mnenja, naj bi z zakonom o 5kupuem gospodarjenju z gozdovi ve- ljali enaki kriteriji tudi za kmetijske zadruge, ki upra- vljajo z gozdovi. Te lahko se- daj po mili volji in cenah pro- dajajo les, kamor hočejo B. H. ZA VZCR^^E K^IETIJE SO POTRESNI DOLGOROČI^! KREDITI Strokovnjaki obrata za kooperacijo »Jože Lacko« iz Ptuja so si ogledali v sode- lovanju s kmetijskim zavo- dom iz Maribora osem iz- branih kmetij, ki jih pred- videvajo urediti v vzorne kmetije Dogovorili so se o usmeritvi njihove proizvod- nje. Tri kmetije, ki ležijo na Ptujskem polju, naj bi poljedelsko-živinorejske <'* haloški in ena slovenjegor ška pa sadjarsko-vino^r^t niške. Dve kmetiji v Slove' skih goricah naj bi bili t vinorejski. Najp^membnei- ugotovitev pri usmerja") kmetij je bila. da potreb' jejo večletni kredit z n'^' obrestno mero. Za p<5stnP' ureditev -bi potrel>-ivale. milijonov starih dina^}^ Brez teh sredstev kmetij.' bc nv-gote vzorno ured^^p )NrK — Četrtek. 20. novembra 1969 STHAN 3 let gasilstva na Sloveiiskem Irmoški, ptujski, lenarški 1 S. bistriški gasilci jubilejnem letu teteklo nedeljo so se ali v Narodnem domu dstavniki gasilskih dru- j iz Maribora, Murske So- fi. Ormoža in ptujske ob- e na zaključni slovesnosti jubilejnem 100 letu gasil- ca na Slovenskem in 1900- nice Ptuja. llarja.n Mesaric, predsed- [ občinske gasilske zveze aj je za tem, ko je govo- 0 proslavah in drugem lu v jubilejnem letu, de- i »Ptujske gasilce čaka no- inaloga. Dostojno moramo »slaviti 100-letnico ptuj- ega gasilskega društva. 3. irca prihodnjega leta bo ' let njegovega humanega la. 2e danes vabimo na oslavo in k sodelovanju, da mo visoki jubilej ptujske- gasilskega društva kar 'jbolje proslavili.« Martin Horvat, tajnik pri- Jvljalnega odbora za pro- 'vo jubilejnega leta gasil- 1^ je podrobno poročal o ■''U odbora in prireditvah, so pripomogle k svečani r dostojni proslavi gasil- I'^a jubileja na Sloven- Delal je v soglasju s I Upravljalnim odborom za '»slavo 1900-letnice Ptuja, 'ipravljalni odbor je ime- 'Val tri odseke. Najtežje na- '^^ je imel gospodarski od- I ki mu je predsedoval i^'^o Znidarič, tajnik pa je ( A.I0JZ Kostanjevec. Člani ^^ka so se zavedali, da je , '^Uki meri od njih odvis- f kako b-Ddo uspele prire- i ^^e. Člani so bili zelo po- I ^^ovalni pri delu. Med dru- \^_so organizirali prodajo 1 l^^k, zbirali oglase za pr-«- (u'^te. sestavljali programe ). ^ prireditev, poskrbeli za č družin, ki žive na tem območju in jim vzel ali hu- do poškodoval domača o- gnjišča. * delovne organiza- cije, šole in kulturne ustano- ve, zdravstvene in komunal- ne institucije, kulturne in zgodovinske spiDmenike in še mnoge druge objekte. Iz- gubljenih je bilo 14 člove- ških življenj, hudo ali laž- je ranjenih je bilo 1100 lju- di, na desettisoče ljudi, med njimi otrok in starcev j€ moralo pod platnene strehe v že hladnih in deževnih no- čeh. Prebivalstvo Bosenske Krajine se je izkazalo z iz- redno organiziranostjo že \ prvih dneh po katastrofi. U. spešno so delali lokalni šta- bi, enote JLA in drugi pr: odstranjevanju posledic po- tresa. Solidarnost so pokaza- li v vseh krajih naše drža- ve kakor tudi na svetu. Po- moč prizadetim prihaja od vseh strani. Vakoj po katastrofi sme začeli z akcijo zbiranja po- moči prizadeti Bosenski Kra- jini in njenim prebivalcerr tudi v ptujski občini. Po- moč v denarju in materialu so dale delovne organizaci- je, zaposleni delavci in u- službenci in drugi. V kaki obliki in koliko so prispeva- li, smo zvedeli te dni, ko smo obiskali večia ptujska podjetja in ustanove: Pri Agro trans por tu smo ni kolektiva pa so zbrali zadetim 2.000 dinarjev, čla- nt-kolektiva pa so zbrali do- kajšen znesek od osebnih do- hodkov. Cestno podjetje Maribor-obrat Ptuj se je od- ločilo za enodnevni zaslu- žek. Bolnišnica Dr, .Jožeta Potrča in Psihiatrična bol- nišnica iz Ormoža sta name- nili 1 '/o od neto osebn-h do- hodkov. Kolektiv ptujske Delte se je ^rav tako odločil, da bo prispeval 1 */« od o- sebnih dohodkov V omenje- ni vrednosti bodo poslal nr:2adfetim perilo. Gostin- sko podjetje grad »Bori« je nakazal 1 "/o osebnih d(>htuja? Nedvomno je Ptuj eno od itih mest, ki imajo častit- ivo starost in veliko kultur- ) zgodovinskih spomenikov, ako daleč sega zgodovina tuja. kaj vse se je ohrani- do današnjih dni, kakšno logo je odigralo mesto v »odovini in bližnji ofetek- sti in podobno, je bilo veli- 0 govora, napisanega in na- likanega letos, ko mesto sla- 1 Itif/O-letnico. Številne za- ovaljivo obiskane proslave 1 druge prireditve, ki so bi- ( posvečene jubileju Ptuja, ;aj bi med drugim povečale ijnimahja za Ptuj in okolico n prikazale potrebo po širši (odpori in pomoči pri vzdr- ievanju številnih kulturno igodovinskih spomenikov, ki jih sama občina ne more o- iraniti poznejšim rodovom ii številnim turistom, ki jih zanimanjem ogledujejo, 'tujski kulturno zgodovin- ii spomeniki so širšega po- lena, zato je prav. da jih Iružba ne le zaščiti, amoak la tudi dodeli sredstva za i;:hovo izkopavanje, resta- Tiranje in razstavljanje na irimemih mestih. Kiko ohraniti in izkopati sdruge kulturnozgodovinske pomenike, so razpravljali udi na minuli seji sveta za irosveto in kulturo pri SO Ptuj. Ugotovili so. da ptuj- občina ne zmore sred- stev za velike potrebe, lahko 16 le soinvestitor, posebno še ^ri večjih restavracijskih de- ■■h, izkopih in podobno. Gle- ^5 na to je svet obravnava: '■oge, ki jih bodo poslali re- ''Jb!e5kemu skladu za kultur- dejavnosti v Ljubljani. yyor je bil, kaj naj ta ''^'^ad financira v prihodnjem ■Hu. Predvsem bo treba na- daljevati z arheološkim iz- »ipanjem, nadaljevati in ''.^^čati že začeta restavra- Jiiska dela, fotografirati j? tfeba vse kuUumozgodovin- in druge značilnosti, ki ^ naj po eventuelnl kata- ^'"ofi ohranijo vsaj na fjto- ^'afiji. Štipendirati bo tre- ^5 likovne umetnike, odku- ^'j'- kulturnozgodovinske |''edmete, prirejati razstave " Podobno. Svet je na seji Podprl predlog in prošnjo mu- Ifja. ki prosi republiški '^'ad med drugim za redno '^dporo arheološkemu od- ^'ku, za razstave v razstav- "f^m paviljonu, za mikrofil- ^'^«ije in embalažo, za resta- 2'ranje slik, za obnovo graj- '^ega kompleksa, za uredi^ tev vinarske razstave, za ar- heološka izkopavainja, za ob- novo dominikanskega sam.o- stanskega samostana pre- ureditev grajske žitnice to je adaptacije okoli 70 metrov dolgega prostora v gradu, kjer bi uredili raz- stavo mask, ki jih je v lituju in okolici veliko ohranjenih. Tako bi bila v Ptuju razsta- va slovenskih mask. Potreb in načrtov je še veliko in n: mogoče vseh omeniti. Svet je obravnava! in so- glašal tudi s prošnjo študij- ske in lj,udske knjižnice re- publiškemu skladu, ki naj o- mogoči nakup potrebni litera- ture, vezavo in povezavo knjig, f^redvsem želijo do- polniti knjižne zaloge v mest- ni in podeželskih knjižnicah. Svet je sprejel predlog, da občinska skupščina s soglas- jerrr in delno s finančno po- močjo pomaga pridobiti re- publiški sklad za financira- nje omenjenih in drugih stvari. Govor je bil tudi, da skla- da za 19b0-letnico. ki so ga ustanovili za proslavo iub'- leja, ne bi ukinili, ampak 'e preimenovali v sklad za fi- nanciranje kulture v občini. Omenjeni sklad je v jubilej- nem letu odigra! pomemb.io viogo pri ptujskem slavju Mnoge občine že imajo sklade za kulturo, med drugimi tudi občina Slovenska Bistrica. Govor je bi! tudi o dram- skem delu in gostovanju Dtujskega in drugih gleda- liščnih skupin. ZR ZAHVALA \Iunda iVIantredu, lastniku radio in TV servisa ii Pre- šernove i>lice 18 v I^tiijn, se v imenu našega uredništva zahvaljujem za brezplai n-i popravil) ladioaparata ki sa je Jožeku IVlarinu daroval Franjo Hovnik iz Ptuja. Sočasno s t« zahvalo vatn priporo^-^amo, da se ooslužu- jete storitev, Wi vam jih bo kvalitetno opravil »Kadio m TV servis, Manfred Mundi«. v Ptuju. . J. S Še enkrat: Jožek Mo- rin poklanja radiu Poročali smo že, da je .Jo- žek IVIarin, invalid iz Bros- nice med denarnimi prispev- ki prejel tudi dva radioapa- rata. in da se je sporazumito z nami odločil, da enega kloni nekomu ki ga je dole- tela približno enaka usoisi kot njega. Naš sobotni oo- skus, da bi radio poklonili Viktorju Guštinu iz Starega grada pri IVlakolah, ki je za- radi otro.ške paralize že i>d rojstva v postelji, žal ni u.spel, ker pri hiši nimajo elektrike. Torej, invalidi pozor! Ka- teri od vas nima radia naj nam to sporoči na naslov: Uredništvo Tednika. Ptuj. J S KOMORNI ZBOR RTV LJUBLJANA V JIHLAVi) Komorni zbor RTV Ljub- ljana pod vodstvom dirigen- ta Lojzeta Lebiča bo imel 22 novembra letos koncert na mednarodnem vokalnem fe- stivalu v Jihlavi na Češko- slovaškem. Zbor bo izvajril dela Gallusa, Gesualda di Venosa, Jakoba Ježa. Jo- hanssona in Pendereckega. To bo po letošnjem zagreb- škem bienalu in dubrovn - ških letnih igrah že tretji mednarodni festival, na ka- terem sodeluje ansambl Ljubljanskega radia. Preteklo soboto so s sve- čano proslavo in kulturnim glasbenim sporedonv prosla- vili 50-letnic^o ptujske slo- venske glasbene šole. Številnim udeležencem sve- čanosti je najprej zapel šol- ski mladinski pevski zbor pod vodstvom Irme Skrinj ar. Na klavirju je spremljala Vera Vidošek. O 50-Ietnici ptujske sloven- ske glasbene šole je govorila Ela Srol-Senčar, ravnatelji- ca. Ze prvo leto po končani prvi svetovni vojni so ptuj- ski Slovenci ustanovili poleg drugih kulturnih institucij tudi mestno slovensko glas- beno šolo, ki je pozneje pre- šla pod okrilje Glasbene ma- tice. Omenila je, da je ime! Ptuj v avstrijski eri 1878 nemško glasbeno šolo. Cez deset let bo poteklo 100 let glasbene šole v Ptuju. Ptuj je bil 1919. leta drugo slovensko mesto poleg Ljub- ljane, ki je odprlo svojo glas- beno šolo. Od takrat pa do začetka druge svetovne voj- ne je bila šola središče glasbe^iega dogajanja v na- šem mestu. Okupacija je na- silno pretrgala delo sloven- ske glasbene šole. Po osvo- boditvi je šola ponovno oži- vela. Zgodovina potrjuje glasbe- no nadarjenost našega naro- da in dokazuje, da so mnogi naši veliki glasbeniki prispe- vali k razvoju glasbene kul- ture. Ta ugotovitev nam kul- turnemu narodu narekuje u- ravnavati kUiturno-pr,>svet- no politiko tako, da se bo na- ša glasbena nadarjenost o- hranjala tudi v bodoče, pre- našala iz roda v rod in se razvijala. Kulture naroda in družbe ne moremo meriti sa- mo po tem, kar dosegajo po- samezniki, ampak predvsem po aktivnosti množice, ki se vključuje v kulturno dejav- nost, v bogato glasbeno živ- ljenje. Poleg velikih mojstrov moramo biti ponosni na šte- vilne dobre pevske zbore, or- kestre, na množico učencev v glasbenih šolah in na :iji- hove uspehe. Najvišji umet- niški dosežki posameznikov, ki jih slišimo in vidimo na radiu in na televiziji niso pravo merilo za ocenitev glasbene kulture naroda. Ptujska glasbena šola je ve- liko prispevala k množičnemu vključevanju ljudi v Ptuju in okolici v glasbeno življe- nje. Omenila je veliko števi- lo umetniških koncertov, v katerih so sodelovali pevs!staviti novo ostrešje in streho nad stanovanjsko hi- šo, vendar je požar bil hi- trejši. Sedaj se pripravljajo, da bi začeli s popravili že le- tos, v koli-kor bo vreme še u- godno. vendar so glede tega zelo skeptični, saj bo kma- lu december. Pri Ačkovih je situacija ista. Zgorela stanovanjska hi- ša in gosi}xidarsko poslopje nemo pričata o tragediji tor- kovega večera. Pri ostankih hiše smo naleteli na mlajšega Ačka. Ze dan prej je postavil iz desk zasilno streho, da dež ne bi vdrl v klet. da jim ne bi uničil še tistega pri- delka ki je ostal. Sedaj Stanu- jejo pri sestrah v Slovenski Bistrici. Povedal je, da si oče še sedaj ni opomogel od požara. Star je že, zato ga :e vse skupaj še bolj prizadelo, (Konec na 12. strani) Verbekoviin je zgorel skedenj in gospodarsko posl»P>'* fjiK — Četrtek. 20. novembra 19G9 STRAN 7 oljeni novi organi sindikola lovcev jlvenlh dejavnosti cbčin Piy| m Ormož ; Četrtem rednem obč- zboru sindikata deiav- V storitveni dejavnosti ske in ormoške občine, e v Ptuju, 15. novembra so izvolili nove organe ikata. V plenum medob- Kega odbora sindikata so lili 27 članov, za pred- lika je bil ponovno izvo- Danllo Masten, za tajni- 33 Ivan Irgl. lede na uveljavljanje no- oblik dela v sindikatu je 1: zbor iz vrst izvoljenih ov plenuma medobčin- ;a odbora sindikata izvo- ivoje izvršilne organe, isedstvo in strokovne od- predsedstvo so izvoljeni: lilo Masten, »Sigm.a« Ptuj; a Irgl »Les« Ptuj; Ivan •ečnlk »Čevljarska delav- i« Kidričevo; Kristina lišek. GP »Haloški biser« ij; Janko Kosi, »Elektro- finar« Ptuj;Kruno Novak, irja« Ormož; Rud! Maj- : »Les« Ptuj; Franc Po- »Stanovanjslfo komu- Ino podjetje« Ormož in me Sedič. »Panonija« f odbor za obrt, komuna!- 'stanovanjsko dejavnost izvoljeni: Franc Polič, tanovanjsko komunalno Jjetje« Ormož, za predsed- la. Alojz Cuš, Zavod »Olge Slič«, Ptuj; Ivan Dogša, ikarna« Ormož; Jakob E- ršlč. »Kroiaštvo Moda«, Ij; Milan Hlupič.* »Stano- ijsko podjetje« Ptuj; Ivan ?še, »Stanovanjsko komu- no podjetje« Ormož; diol. Jurij Stalcer, »Komuial- podjetje« Ptuj; Mirko Vo- »Gradnje« Ptuj in Jože panič, »Elektrokovinar« ij. Stanko Žitnik, »Slg- «Ptuj. V odbor za trgovino so iz- voljeni: Rudi Majnik. »Les« Ptuj, za predsednika, Franc Korlč, »Petrol« Ptuj; Slavko Koštomaj, »Merkur«. Ptuj; Franc Lukačič, in Anton Marčec, »Zarja« Ormož; Ivan Nahberger, »Panonija« Ptuj in Janko Strehar, »Izbira«, Ptuj. V odbor za gostinstvo in turizem so izvoljeni: Kristi- na Gorišek. gostinsko podjet- je »Haloški biser«, Ptuj za predsednika. Ivanka Kajta- zovlč, gostinsko podjetje »Breg«. Ptuj; Franc Meško, gostinsko podjetje »Bori«, Ptuj; Dra^o Rizman »Zarja«, Ormož in enega člana dele- gira hotel »Jeruzalem« Or- mož. Vsi zgoraj izvoljeni član: predsedstva in odborov so hkrati tudi člani plenuma medobčinskega odbora sindi- kata, ki je najvišji organ sin- dikata delavcev storitvenih dejavnosti ptujske in ormo- ške občine. F, B na ptujski cjimnazijl, v razreciU, v koterem je bi! zarcsdi aktivnosti v mprednem ^Ibrnjis arerirasi pred 35 icr Rudiju Ilecu smo postavili v zvesi s tem obiskom nekaj vprašanj: ■ S kakšnim namenom ste nedavno obiskali ptujsko gimnazijo? — Letošnje proslave na ptujski gimnaziji so oživlja- le tudi tisto dobo, ki smo jo doživljali nekdanji dijaki na tej soiii. Tako sem želel, obi- skati tisti razred, v katerem sem bil aretiran pred 35. leti. Ravnateljstvo gimnazije mi je omogočilo, da sem uresni- či! svojo željo. Kako ste si zamislili ta obisk? — Želel sem, da bi bil v tem razredu eno uro med ou- ukom in si živo prikli.^al v posebnih »resničnih« ok>li- ščlnah po tako d'".!gem raz- dobju v spomin na težke do- godke, ki so tedaj vznemirili ne samo gimnazijo, temveč tudi ves Ptuj in daljnjo oko- lico ob aretaciji ptujskih di- jakov. Kako je potekla ta nepri- čakovana šolska ura? — S tovarišem ravnate- ljem Rudijem Cehom sva u- gotovila, v katerem razredu sem bil aretiran. Danes je v tem razredu III. c, torej v starem merilu VII. raz, gim- nazije. Ravnatelj me je se- znanil s tov. prof. Ivanom Zmavcem. ki bo imel nasled- njo uro matematiko v tem razredu. Se eno naključje: matematika je bi'a tudi ti- sto usodno uro pred 35 leti. Mladi profesor matematike je ugotovil, da me pozna iz prejšnjih let. V razredu je bilo v marsi- čem podobno kot nekoč. Spredaf sedijo dekleta, za- daj fantje. Nekoč je bil bolj strog režim. Med odmorvom dekleta niso smela biti v raz- redu Čakati so morala pred razredom in vstopiti v raz- red skupaj s pr'^fesorje.'n Sedaj je veliko več deklet kot nekoč. Razum;j Ivo 1>: da se sedaj dekleta med (»d- morom svobodno gibljejo in so tudi bolj sproščena. Kc m3 je ravnatelj predstavil raz- redu, je odšel. Dijakinjri verjetno predsednica raz'-e- da (žal ne vem njenega in^o- na) je vzpostavila stik z me- noj in razgovor se je začel. Najpomembnejše vprašanje je bilo, kaj menim o mladLa. nekoč in danes To je seveda moje osebno mnenje, ki je pomanjkljivo, saj bi moralo biti zgrajeno iz globlje obde- lave o mladini nekoč in danes. Razvil pa sem v glavnem te- le misli: Mladina mojega rodu je ži- vela v težjih razmerah. Bo- lela jo je krivična družbe- na ureditev in imela je svo- je ideale v tem. kako to od- praviti. Del mladine je postal revolucionaren in komuniot'- čen. Bili so vsestransiko ak- tivni v vseh društvih gimna- ziie in tako tudi imeli naj- važnejše funkcije. Povezo- vali so se tudi s kmečko in delavsko mladino. Postali so člani KP in razvijali svojo aktivnost načrtno. Udeleže- vali so se ilegalnih akcij v tem. da so razširjali marksi- stično literaturo in raztresa- li komunistične letake. Današnja mladina živi v boljših razmerah. Živi v dru- gačnih okoliščinah, zato so tudi njeni ideali drugačni. Vendar ima mladina iz prej- šnjih rodov in današnja ne- kaj skupnega: oboji hočejo ustvarjati boljše, bolj ureje- ne in človekoljubne družbe- ne odnose. Seveda, vmes je nekaj takšnih, ki so pred- stavljali nekoč in tudi danes negativne družbene pojave. Vprašanje, kaj menim o odnosih profesor — dijak, o vlogi razrednika in o učni snovi. Nekoč je bil odnos med profesorjem in dijakom bolj strog in avtorativen, danes pa je bolj sproščen Največ let je bil moj razrednik pro- fesor Stiplovšek, ki je nedav- no preminul. Bil je strog raz- rednik, ki je bičal vse naše napake. Zelel pa nam je zme- raj dobro in tudi v zbornici je rad zaščitil naš razred. Ko sem doživljal hude čase, mi je bil razrednik zmeraj ob strani. Obseg snovi je bil nekoč manjši, zato so tud: profesor- ji lažje zahtevali, da se je učni program izvaja! dosled- no. Od tedaj do danes so se številne vede s silnim tem- pom močno razvile. Nekatere stvari, ki so bile nekoč ne- izpodbitne, so danes brez- predmetne. Razumljivo je, da je snov danes obsežnejša, tež- ja in je iz leta v leto vpra- šanje, kaj naj še obstane v učnem programu. Taiko se mora mladina danes hitreje razvijati in več znati, če se bo hotela doma in v svetu oo- zltlvno uveljavljat: v nadalj- njem družbenem razvoju. Vsi se moramo pravzaprav neprestano učiti, tudi starej- ši. Podrobnejše jih je zanimal nesrečni dogodek pred 35. le- ti. Bila je prva šolska ura. V drugem polletju 1933-34. Bil sem v VII. razredu gimnazije. Imeli smo matematiko. Če- prav je bila prva ura. sem bi! vprašan. Profesor mate- matike Molinaro je imel po- sebne navade pri izpraševa- nju. Silno učen mož in ravno zato smo ga večkrat težje do- jemali. Ob koncu ure je vsto- pi! v razred ravnatelj, mi u- kazal, da poberem s klopi vse svoje stvari in grem z njim. Na hodniku strašno prese- nečenje. Vse hodnike stražl- jo žandarji. Ravnatelj me privede v svojo pisarno. Tu- kaj je čakal detektiv iz Ljub- ljane. Pristopi k meni in iz- javi: »V imenu postave ste aretirani.« Tako so aretirali tudi Ivana Potrča iz VIII. razreda, danes znanega slo- venskega književnika. Tone- ta Znidariča, sina proletar- skih staršev v Ptuju, pozne- je znanega španskega borca in namestnika komandanta Rozmana. Ostale dijake: Centriha, Kogeja. Kuharja, Kureša in druge so aretirali doma. Vklenili so nas v lisi- ce in med seboj povezali z verigami. Odvedli so nas po Prešernovi ulici na žandar- merijo. Tukaj so nekaj dni iz- siljevali iz nas priznanja, na- to pa nas odvedli v Ljublja- no. Zaprli so nas v samice. Po šestmesečni preiskavi je trajala na sodišču večdnevna razprava in so nas obsodili na večmesečne pa tudi letne kazni. Najhuje smo bili pri- zadeti dijaki. Izključili so nas iz vseh šol v Jugoslaviji, brez pravice do privatnega izpita Srečanje z mladino tistega razreda, v katerem sem bil nekoč aretiran, pomeni za- me prijetifU) doživetje. DRAO! iOJAMSiJI MICKI ¥ SLOVS Prejšnji četrtek nas je glo- boko pretresla strašna novi- ca, da si ob cesti kraj gozda, nedaleč od tvojega starega in novega doma nenadoma ob- ležala. Prvi trenutek ni bilo ob tebi nlkc-gar, ki bi ti po- magal. V naših srcih je bo- leče odjeknila vest, da si po prometni nesreči za vedno zatisnila tvoje trudne oči. Vsak tvoj dan je bil trd in naporen. Skrbno si urejala svoj domek, obdelovala zem- ljo okrog njega in s pravo materinsko ljubeznijo vodila tvojih pet deklic na poti v lepše življenje. Bila si ne- pogrešljiva med njimi in sre- di pomembnega dela si o- mahnlla. V času, ko bi te prav one še najbolj potre- bovale, te je kruta usoda iz- trgala iz njihove sredine in v otroška srčeca je legla ne- popisna bolečina. Poleg vseh drugih skrbi pa si svoje moči razdajala tudi širši skupno- sti. Vsak dan si prevozila do- kaj naporno pot od prijaz- nega griča v Doliču do Ptu- ja. Na tvojem delovnem me- stu si vsak dan prispevala svoj delež. Po končani služ- bi nisi legla k počitku. Dan je terjal od tebe še več. Poz- no v noč je še gorela luč za zastrtimi okni tvojega do- ma. Lep jesenski dan je bi!, ko so se zbrali pred tvojim do- mom znanci, prijatelji in so- delavci. Slehernemu človeku, ki je prisostvoval zadnjemu slovesu od domačo hiše je bi- lo v duši tesno Ob pogledu na nesrečne deklice se je mnogim utrnila solza. Dolga vrsta ljudi se je vila do po- kopališča in te spremljaa na zadnji poti. Zavel je -Je- senski veter in ob žalostin- kah domačih pevcev ični zbor bo izvolil nov? ' plenuma in predsed- "5 medobčinskega odbora ' '''ikata delavcev industri- '^r sprejel program bodo- ^ fialog sindikata. F. B. stran i tednik — Četrtek, 20. novembra DRAGO HASL: Ob 50 letnici slovenske glasbene šole v Ptuju (Nadaljevanje) Zaradi naraščanja dragi- nje je Bejolova zaprosila že 28. III. 1920 za zvišanje pla- če. Mestni svet je ugodil njeni prošnji in ji je zvišal mesečne prejemke na 1500 K. Po trimesečnem bivanju v Ptuju je Bejolova (17. maja 1920) poročala mestnemu svetu o svojem delovanju. Pisala je, da se peča z vsa- kim učencem individualno; učenci kažejo veliko zanima- nje za predmet, imajo mu- zikalni čut in so sposobni, ker se hitro naučijo vaje. Pri- kazala je svojo prezaposle- nost in prosila za pomoč. Kljub pravici do 4-urnega f>ouka poučuje dnevno šesi in več ur, povrhu pa se še pripravlja na koncert: dva- krat tedensko poučuje tudi petje otroke v starosti od pet do šestnajst let. ki ne obi- skujejo glasbene šole; vadi jih po praški metodi z ri- tmičnimi in slušnimi vaja- mi. Opozorila je. da trajno ne bi mogla prenašati toliko i-n tolikostranske zaposleno- sti, zaradi česar prosi kura- torij, da prideli oziroma na- stavi še eno pianistko. Be- jolova je ostala na šoli vse do konca šolskega leta 1921^ 1922. Z namestitvijo Bejolove vprašanje učiteljstva na mestni glasbeni šoli še zda- leč ni bilo rešeno, kajti za veliko število učencev sta bila dva učitelja vsekakor premalo. Končno je Vaclav Engerer predlagal, da osebno odpo- tuje v Prago poizvedovat za prvovrstnimi učitelji. Kura- torij je sprejel ta predlog in Engerer je odpotoval v Pra- go 3. Vlli. 1920. kjer je ostal do 21. VIII. istega leta. 10. VIII 1920 je v pismu zapro- si! za pooblastilo, da lahko sam najame provizor.iega učitelja glasbe. Mestni magi- strat mu je takoj poslal brzojavko in določil za do- brega učitelja maksimalno plačo 1500 K. Rezultat tega potovanja je bil, da je mest- na glasbena šola dobila dva kvalificirana učitelja: 1. X. 1920 je nastopila službo pi- anistka Ljudmila Zurynkova' iz Zbraslave v Pragi, 1 XI. 1920 pa violinist prof. Bo- gomil Gregora, absolvent praškega konservatorija, bivši član moskovskega oper- nega orkestra ter profesor na carskem konservatoriju v Nižjem Novgorodu. Tako je šolsko leto 1920/21 na me- stni glasbeni šoli minevalo pri polni zasedbi učiteljstva. V dijaškem domu je šola pridobila še eno sobo. V tem šolskem lotu je torej pouk redno potekal. Na priporo- čilo kuratorija je 15. VII. 1921 mestni sosvet odpovedal slu- žbo Ljudmili Zurynkovi. ker pri pouku ni imela uspehov. Mesto, ki ga je bila zapusti- la Zurynkova je zasedla že 15. ix. 1921 državno izpra- šana učiteljica glasbe Anka Stohr iz Varaždina. ki jo je bil priporočil ravnatelj ljub- ljanskega konservatorija Ma- tej Hubad že z dopisom 2. ix. 1921. Stohrova je osta- la na mestni glasbeni šoli še v letu 1921/22 in pozneje na glasbeni šoli Glasbene ma- tice do 21. V. 1928. Tudi v šolskem letu 1921/22 je bila mestna glasbena šola z učiteljstvom dobro zasede- na. To leto pa je šola tudi že poučevala v novih pro- storih, v prostorih bivšega nemškega glasbenega dru- štva, v stavbi na Hrvatskem trgu št. 3. (Nadaljevanje prihodnjič) Antonu Kanclerju v slovo v sredo, 29. oktobra so spremili Ptujčani in okoličani k zadnjemu počitku priljub- ljenega upokojenega sodnika in javnega delavca Antona Kanclerja. Zibka mu je stekla 6. 12. 1894, v kmečki hiši v Spodnji Hajdini. Rojenice so mu na- sule v kupo življenja prene- katero grenko kapljo peli- na. Kmalu po maturi na kla- sični ginanaziji v Mariboru leta 1913 je bil že jeseni leta 1914 mobiliziran in zaposlen na rusko fronto. Čeprav v avstrijski uniformi, se je za- vedal ponosnega slovenskega porekla in je z vsem bata- ljonom dne 3. 6. 1916 prešel k Rusom. Po kratkem vojnem ujetništvu je vstopil februar- ja 1917 kot dobrovoljec v ju- goslovanski korpus v Odesi. Dodelejen prvi dobrov.jlisk^ diviziji je pozimi leta 1917 —1918 potoval prek Sibirije Port Arturja, Singapura in Sueza ter i. 5. 1918 prispel v Solun, V sestavu 13. oeš- polka timoške divizije je s ponosno zastavo jugoslovan- skih prostovoljcev pomagal prebiti solunsko fronto. V znak priznanja zavednega jugoslovanskega borca solun- ske fronte je prejel odlikova- nje — Spomenico. Duševno razgiban, življenj- sko prekaljen se je leta 1919 vpisal na pravno fakulteto zagrebške univerze, kjer je leta 1924 diplomiral. Leta 1923 je našel v zavedni in dejavni učiteljici Julki Ho- čevar vzorno življenjsko dru- žico, ki ga je v sončnem za- konu osrečila z dvema otro- koma. Ze 1. 11. 1924 ga srečamo kot pravnega praktikanta pri Okrožnem sodišču v Maribo- ru, svoje mesto sodnika pa je nastopil v avgustu leta 1929 pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti. Poleti 1934 je bil premeščen k Okrajne- mu sodišču v Ptuju, kjer je tudi končal svoje plodonosno delo odličnega pravnika z vstopom v pokoj 31. 12. 1963. Ob politični agoniji p^^^,( aprilske Jugoslavije je tud Tone s svojo zavedno .iru?!,' co nastopil Golgoto naciot,a|' no zavednih rodoljubov. Du ševno in fizično poniža i, q pljuvan v svojem nariidng ponosu, je bil prek taboril na Borlu in Rajhenburgu-y lija 1941 izseljen v StnV most. Vendar ni klonil ni. i koli ,pač pa je trdno verjel da bo Jugoslavija, pre.kalien; v potokih krvi najboljših si, nov, znova vstala v svoj^n gigantskem boju NOV, v l;a' terem je od leta 1944 tudiak tivno sodeloval in orgar:izi ral novo. socialistično scd stvo v Glini, Jastrebar-Atn in drugih osvobojenih mpst'l republike Hrvatske. Dne 2. 6. 1945 se je vrnih Ptuj, kjer je bil Izvoljen 3(1 8. 1945 za sodnika tega sodi šča, a 6. 9. 1945 je bil postav, Ijen od narodne vlade Slo venije za vršilca dolžnost predsednika takratnega o in rdeče svečice gorijo, v m=sl:h mi živi spomin junakom za svobodo padlim. Marija Stager VIII. razred. Velika Nedelja OBISKALI SMO PONESREČENCE S tovarišico učiteljico smo se dogovorili, da bomo šli obiskat ponesrečene otroke. Prinesli smo vsak svoj šo- pek rožic. V bolnišnici smo se razdelili v skupine. Bo'n;- ške sestre so nam pokazale tri sobe. polne ponesrečen- cev. Videli smo tudi tiste o- troke. ki so bili pod kisikom. Šopek, ki sem. ga prinesel od doma, sem položil na nočno omarico poškodovanega deč- ka. Ko smo se vračali nam ie bilo težko pri srcu. Ponesre- čenci so se nam zelo smi- lili. Želimo, da bi kmalu o- zdraveli in pozabili strah, ki so ga preživeli. Med potjo sem mislil, da bi morali vsi šoferji previdno voziti. Po- tem snloh ne bi bilo več :3e- sreč. Če bom kdaj šofer, bom previden. Matjaž Požlep. III. a razred. Ptuj Darovala sem dinar za gradnjo »SOLE SOLIDAR- NOSTI« v Banjaluki Bila je nedelja. Lep son- čen jesenski dan. Ljudje so počivali. Nenadoma se je zemlja stresla. Banjalučani so prestrašeni stekli na ulice. Mnogi se niso več vrnili v svoje domove. Prijetno sta- novanje je postalo kup ruše- vin. V ponedeljek dopoldne je zemlja ponovno zagrmfela. Prebivalci Banjaluke so mo- rali v parke, kjer so si na- pravili zasilna bivališča iii se greli ob ognjih. Mnogi so izgubili najdražje svojce. Mnogo je bilo ranjenih. Banjalučani po potresu ni- so ostali sami. Iz domovine in tujine dobivajo p-vmoč v hrani, oblekah, odejah in de- narju. Tudi naša šola je prispeva- la delček za novo šolo v Ba- njaluki. Vem. da b: bili sreč- ni tudi otroci Kidričevega, če v takih trenutkih ne bi osta- li sami. V lepo okrašeni šol- ski avli smo postavili skri- njico. V to skrinjico smo me- tali vsaj po en nov: dinar. Med nami ni bilo pionirja ali pionirke, ki ne b; opravil te tovariške dolžnosti. Jasna Skrjanec, V. a raz. Kidričevo PALMIRA IN MARIJA! Tvoje poročilo, Palmira. o poti k spomeniku Slovenie- gorlške čete v Mostju in tvo- ja pesmica Marija,, o cvetju zvestega spomina, se ujem.-s- ta in lepo dopolnjujeta. Obe sta. vsaka na svoj način iz- razili spoštovanje. hvalež- nost in ljubezen do junakov, ki so padli za našo svobodo Pokazali sta, da znata, za- to še pišita in pošljita! MATJAŽ! Oglasil si se kot pravi do- pisnik in sporočil, kar nam še nihče ni povedal, da si namreč skupno s sošolci obi- skal ponesrečence. S teboj vred vsi toplo mislimo na nje. in jim želimo okrevanje. Teb; Matjaž, pa še to: »Na- daljuj z dopisništvom! Vedi, da me boš prav z vsakim pisemcem posebej razveselil, ker obiskuješ tretji razred-i,P si že moj pomočnik pri o- troškem kotičku. JASNA! Veš, v televiziji sem vi- dela tisto skrinjico in pio- nirje, ki so jo polnili. Opazila sem. da niso imeli v rokah le kovinastih novih dinarjev ampak tudi papirnate ban- kovce. Banjaluški otroci so vas iz Kidričevega sedaj prav gotovo spoznali kot prave prijatelje, ki ste jim v ne- sreči priskočili na pomoč. Jasna, prosim te. povej to- varišici Stanki, da ji v do- p-sniško — novinarskem krožku želim mnogo uspe- hov. Ti se mi pa še večkrat oglasi in k pisanju nagovori tudi sošolke in sošolce! Palmiro, Marijo. Matjaža, Jasno in vse moje prijatelje prisrčno pozdravljam. Za ir«va!ida Jožeka Ma- rina že 3 milijone 335.595 S din v torek dopoldne smo pri ekspozituri kreditne banke v Ormožu zvedeli, da so pri- spevki za Jožeka narasli že na 3.335.395 S din, V tem te- dnu so med drugimi prispe- vali za Jožeka: osnovna šola Miklavž pri Ormožu, (dva prispevka — skupaj 18.500 S din), učenci osnovne šole Ve- lika Nedelja 30.900 S din, osnovna šola Ormož 4600 S din, (torej skupaj s prispev- kom, ki smo ga objavili že v prejšnji številki 74.600 din), tehnično osebje osnovne šole Franc Osojnik iz Ptuja 6000 S din. Zal vam danes zaradi pro- storske stiske v listu ne mo- remo objaviti daljšega poro- čila. Vsem še enkrat orev lepa hvala. Glede njegovega zdravljenja in priprav na operacijo vam bomo področ- no poročali prihodnjič. j. s Že mnogi rodovi osvajali so to krajino, postavljali svoje zastave, gradove, svetišča za nove bogove. Ko narod slovenski prispel je v to pokrajino. poljubil je zemljo, očistil grmovja v lepo krčevino; v tisočletni obrambi naš rod ohranil je tu domovino. Valovi helenske in rimske kulture oblivali duh so človeka poznejšega veka, kljub ječam, plamenom in mukam torture valovi napredka, pravice odkrili so nove resnice. Nedavno vrh ptujskega griča v svetlem sem jutru tam srečal stare bogove, Mitra. Dažboga. ponosno nazdravil sem Jupitru: »Pozdravlja te veliki človek, sveta gospodar. Zemlje in še Lune vladar!« Ta bog mi je resno odvrnil: »Res novi Zemljan je sedaj poletel z raketo v vesolje, zasedel na Luni je božje prestolje, vendar kot nekdaj še danes človek človeka mori, vojna strahota po svetu besni, — sramota človeštva!« Sklonil sem glavo, odšel sem ves mračen z višine ob Dravo, tam doli zaslišal sem pesem sanjavo: Umetnost je vrh doživetja, živa je sila kot reka, plemenita je borba duha za pravi napredek človeka. Bogovi modrosti, boginje lepote, zapustite .svoje kamnite samote, stopite med nas preproste ljudi, da vidimo vaše iskreče oči, življenje našega življenja! Prisluhnimo davni Orfejevi pesmi, zapojmo o Vesni. svobodi duha in lepoti ljubezni! (Jovi) Ptuj -1900 let (Admiror vitam Poetovionis) Na hribu ob Dravi se klanjam naravi, ko jutranja zarja obseva gričevje, doline, obzorja, kot sredi viharja peneče valove pradavnega morja. STRAN 10 TEDNIK — ČETRTEK, 20. novembra ŽSVLJEr^JE 19-LETMEGA VIKTORJA eOŠTIM IZ STARESA GRAOA Usoda se včasih talco kru- to poigra z življenjem, da je njeno igro težko prenesti na papir in jo vsaj v grobih o- brisih prikazati tistim, ki je ne poznajo. Popolnoma sem prepričan, da tudi meni da- nes to ne bo uspelo. In o čem bo stekla beseda? O zahrbtni bolezni, bedi, rev.ščini, obu- pu, brezupnem klicu po po- moči in navsezadnje tudi o malomarnosti, v kateri živ; lO-letni Viktor Guštin iz Starega grada pri Makolah v slovenjebistriški občini, O- troška paraliza ga je že ta- koj po rojstvu priklenila na posteljo, ki je s tem postala njegov edini svet in življe- nje. Zanj smo zvedeli, ko smo v našem listu objavili sporo- čilo, da invalid -Jožek Marin iz Bresnice poklanja radio nekomu, ki ga je doletela približno enaka uso4a. kot njega, V skopih besedah .lam je Viktor j evo trnjevo živ- ljenjsko zgodbo opisal njegov brat Srečko in nam tudi spo- ročil, da pri hiši še nimajo radia. Minulo soboto sva se s r>o- klicnim kolegom Bogom Hmelinom, ki je do sedaj de- lal pri našem listu v slove- njebistriški občini, odzvala temu pismu in se z radioapa- ratom na zadnjem sedežu njegovega fička odpravila v Stari grad. Bil je lep sončen dan, morda toliko lepši zaradi tega, ker sva se zavedala, da peljeva Viktorju košček no- vega življenja in košček no- vega sveta, ki je že dolgih 19 let utesnjen z njegovo kru- to boleznijo. Med potjo so nama ljudje postregli s ka- žipotom: »Peljita naprej po cesti do nekdanje uprave rudnika »Sega« in nato bo- sta na levi strani na strmem hribu zagledala borno leseno hišico.« Bilo je natanko ta- ko, kot so nama opisali pot Ln pogled na Viktorjev dom. Skok čez potok in pričela sva se vzpenjati po strmem hribu navkreber, k hišici, ki je kakor orlovsko gnezdo pri- lepljena na strmo pobočje. Domači so se naju razveseli- li. »Viktor, od Tednika so ti prinesli radio« — je na glas zaklical Srečko, ki naju je sprejel pri vhodnih vratih. Ne bi rad razkrival bede in revščine, s katero sva se sre- čala ob vstopu v kuhinjo in od tu dalje v sobi. toda če bi pred prizorom, ki se nama je ponudil, zaprl oči. bi imel danes občutek, da lažem sam sebi. da sebi in vam zapiram oči pred problemom, ki ni samo problem ljudi, ki živijo v tej borni koči, temveč je to NAS problem Viktorja, drobnega in suh- ljatega 19-letnega fanta sva našla v postelji, pokritega s posteljnino, ki tega imena ne zasluži ter z jabolki, ki so bile razmetane okrog nje.go- vega vzglavnika. Pogled po »sobi«, žal jo moram dati v narekovaj. Namesto lesenega poda na tleh se nama je le- pila na čevlje zemlja, z niz- kega stropa so viseli koščki trstike. vrata obljepljena s papirjem in v majhni sobi- ci, kjer se komaj lahko obr- neš, tri postelje, v kateri spi šest ljudi: Viktorjeva mama in oče (oba sta bolehna in povrh vsega še invalida), v drugi postelji 21-letni Sreč- ko z bodt>čo snaho Jožico Veldin iz Bratislavec in v tretji postelji Viktor in nje- gov 13-letni brat Albert. Ži- vijo od skopih pridelkov, ki jih daje košček strme zemlje okoli hiše in od Viktorjeve socialne podpore ter očet )ve pokojnine. Skupna vsota do- hodkov, ki se stekajo k hiši, znaša toliko, da b: se za silo dalo živeti, toda za šest liudi je vendarle premalo. Srečko in Jpžica. oba mlada in za delo sposobna, bi bila lahko kje zaposlena, toda po njunih besedah nikjer ne dobita za- poslitve. Nameravata se po- ročiti in po Srečkovih bese- dah pomagata očetu in ma- teri. Toda sam pri sebi sem se vprašal, kaj jima bosta po- magala — podpirati rev.ščino in kopati njeno še globlje brezno? Viktor je ob našem pogo- voru nepremično ležal v po- stelji in od časa do časa po- gledal skozi okno v doliffio, kjer je bil nekdaj rudnik, v katerem je delal njegov oče. Na roki je imel prstan in uro. Ker ima od bolezni zvi- te roke in noge, se ne more ;am hraniti, kaj šele hoditi. Po roistvu je bil nekaj časa na zdravljenju v Mariboru in v Stari gori pri Novi Go- rici. Vse je bilo zaman. Vik- torjeva življenjska pot se je začela in končala v postelji ter na invalidskem vozičku, ki mu ga je iz desk napravil njegov oče. Žalosten in boleč je bil pogled na ta voziček, toda novega baje ne morejo kupiti, pa tudi nihče drugi se ne spomni, da bi mu kaj pri- speval. V šolo ni mogel ho- diti. Ne zna brati in pisati, govori s presekanimi beseda- mi, tiho in počasi, ko sem mu stisnil roko, me je pogledal v oči in topel nasmeh je za- igral na njegovem licu. Glo- boko vdrte oči so bile takrat še globlje in bolj proseče z željo, ki je sijala iz njih: »Pomagajte mi!« Beseda je stekla o radiu, ki sva ga prinesla. Nazadnje sva ugotovila še to, da pri hiši nimajo elektrike in, da bi prišel v poštev za V-ktor- ja edino tranzistor. Dragi bralci, morda ga imate doma in ga ne rabite. Pošljite mu ga, dajte mu košček življe- nja in mu pomagajte olajša- ti brezupno hrepenenje po zdravju. Morda bo kdo izmed vas rekel: »Pri Tedniku že spet prosja.čijo tako, kot za invalida Jožeka Marina!« Ne. dragi bralci, ne prosjačimo zase. Želim vam prikazati samo svet in življenje, ki ga živijo nekateri naši ljudje in da to življenje ni oovsod ta- ko, kot ga živimo mi. ki tega ne občutimo. Se in še bi vam lahko pi- sal, bila bi zajetna kniga pri- kaze življenja, ki sem ga spoznal v dobri uri obiska pri Viktorju. Menim pa. da no- vinarji nismo prvi poklicani za reševanje teh in podobnih problemov. Lahko jih samo prikažemo, pa še takrat se nam včasih zgodi, da nam kdo očita, zakaj razkrivamo usedline našega življenja. Toda življenje tako ali dru- gačno, borno ali gosposko — pred njim ne moremo in ne smemo zapirati oči . .. Bolj življenjsko in z razu- mevenjem bomo reševali pro- bleme ^okrog sebe boljši in manj sebični bomo do člo- veka — bOijše in z.avednejše člane bo imela naša socia- listična družba. Cas najinega obis/ka pri Viktorju je potekel. Se nekaj toplih besed ob slovesu, še proseči pogled, stisk roke in Viktor je zopet ostal sam s svojimi domačimi, sam v svo- jii postelji ob majhnem oken- cu, skozi katerega pošljejo topli sončni žarki, ostal je ob okencu, ki je njegov edini stik s svetom. Med potjo sem razmišljal, zakaj je življenje včasih ta- ko krivično in zakaj smo tu- di ljudje takšni. Globoko se mi je vtisnil v spomin po- gled na Viktorja, ki živi v revščini v borni hišici, kjer je v kuhinji in v sobi name- sto lesenega poda zemlja in kjer so stene od zunaj oblo, žene s poruznico, da so^^ ko so dnevi vedno hiadnejšj ne bi silil mraz v revščino Viktor, zavedam se, da ^ naše razumevanje in sočuJ stvovanje prav nič ne zaležg toda morda se te bo le kdi spomnil in tvoje želje tranzistorju -in invalidskem vozičku. Tekst: Jože Slodmjak Slike: Bogo Hmelina Guštinovi pred svojo borno hišico, ki je prilepljena na strmo pobočje skope zemlje Viktor v postelji, na katero j e priklenjen že od rojstva dalje. Tak je Viktorjev invalid.ski voziček. Oče mu ga je na- pravil iz desk. Kino GORIŠNICA 23. novembra nemški fHm ČAROVNIK; KIDRIČEVO 20. novembra angleški film KRIVA POTA; 22. in 23. no- vembra frane.-angl. film NOC GENERALOV; 2G. no- vembra mehiški film PESEM JE LJUBEZEN MEHIKE; LJUTOMER 20. novembra ameriški film KLETEV ZVESTE ŽENE; 22, in 23, novembra francoski film NENAVADNA ZGOD. BA EDDYJA CHAPMANA; 26. novembra jusroslovanski film BRAT DOKTORJA KO. MERJA; PTUJ 20. novembra ameriški film MOŽ. KI NI ZNAL LJUBI TI; 21. novembra francoski film MALE VRLINE. VELI- KI GREHI; 22. in 23. novem- bra ameriški film SLAVM REVOLVERAS; 24. novem, bra ameriško-italijanski film ENA ROŽA ZA VSE; 25. in 26. novembra angleško-grški film GRSKI BISERI; SLOVENSKA BISTRICA 20. novembra italijanski film VSTANI IN STRELJAJ;] 21., 22. in 23. novembra ame- riški film SMESNE STVARI SO SE DOGODILE NA PO- TI V FORUM; 25. in 26. no- vembra italijanski film ZA DOLAR VEC; TOMAŽ PRI ORMOŽU 23. novembra ameriški filo PRELUKNJAN DOLAR; ZAVRC 23. novembra francoski film TARZAN. GOSPODAR DŽUNGLE. Drobmi nasveti Majhnih otrok ne umivaj- te prepogosto z milom, sic«' dobe okrog noska in ust liš3> Navadite jih pa, da se že oi rane mladosti vsak dan urtii' vajo od nog do glave. Dvakrat na leto jih pelj'' te k zobozdravniku na pr^' gled; po vsaki jedi pa naj j' umivajo zobe z nepretro" k r tačk o. Ce kupujete majhn'm °' troko^m čevlje, pazite, da do iz mehkega usnja in ^'^ bodo vsaj za centimeter dalJ' ši od koncev otrokovih H^' sto v. .Ji tednik — Četrtek, 20 novembra 19G9 stran ii (0'šGek p©m!l(iscli na vrtu pri Vršičevi Tre'zlki / Bsidlkovcih VIJOOCE IN TROBENTICE SREDI NOVEMBiA Letošnja sončna in topla jesen prav nič ne »diši« pc bližnji zimi in je pravo na- sprotje tistih hladnih in de- ževnih jesenskih dni, ki sme jih bili vajeni nekaj let na- taj. Topla oblačila so še ve- (ino zaklenjena v omarah in. če človek ne bi vedel, da smo že sredi novembra, bi po vremenu sodeč mislil, da smo na pragu pomladi. Ti topli in sončni dnevi so ukanili prve zinamilce pomladil — vi- jolice in ta'obentice. ki so to- krat mnogo prerano poku- kale iz zemlje, ki čaka na sneino odejo, in 23ao.lužen zimski počitek. Bilo jo miinu'lo nedeljo, ki je ž,e narvjiezgodaj obetala lep sončen, topel diam. Sam pri sebi sem si dejal: »^Dovolj ne- delj je že bilo v letošnjem letu, ki sem jih prebil v mračni pisaimi ali pa na delu na terenu, tokrat grem malo domov v rojsitaio Prlekijo če- stitat trem Mairtinom. ki jih ima.mo v družina.« Dan med dioanačimi je pre- Mtro minil in zc«pet je bilo treba nazaj v Ptuj. Spotoma Sem .se ustavil pri sosedi — Priletni ženici Treziki Vršič V Bodkoveih. ki na vrhu »Slekarja-- kljub svoji pozni jeseni življenja sama domu je * svoji JdilJčni, s sHamo kriti hiši, ki na vrhu tega kljubu- je hudim vetrovom, ki imajo z ene ali da-uge sti^ani doline na »Slekarju<-' svojo stično točko. Kratek klepet v pri- jazni hišici, domači prigri- zek ob pridelku, ki ga je dal vinograd, ki sega skoraj do vhodnih vrat in že sva se morala posloviti. Trezika me je ob odhodu prijela za roko in me prav tako, kot nekoč svojega, sedaj že odraslega sina Stanka peljala na svoj mali vrtiček. Tu mi je na moje veliko začudenje natr- gala velik šopek vijolic — z besedami: »Poglej, kaj sredi novembra raste na mojem vrtu!« Res, bile so prave vi- jolice nič manj dišeče in lepe kot jih najdemo spomladi, ko ima morda vaša mamica rojstni dan ali jih poklonite komu drugemu v znak po- zornosti in spoštovanja. Ker pa teh vijolic nisem dobil v sončni pomladi, so pomenile zame toliko večje preseneče- nje. Skrbno sva jih zavezala v šopek in odnesel sem jih s seboj v Ptuj, kjer sem jih poklonil nekomu .. ., sicer pa to je že moja privatna zade- va. Tafcrat sem se spomnil na pesem, ki poje: »Šopek vi- jolic, sem zate natrgal ...« in spomnil sem se tudi na so- sedo Treziko. ki ima na obra- zu že g!loboke brazde in sre- bro v laiseh. Med potjo v F^nj sem bil v avtc-busu s šopkom vijolic, ki so zrasle sredi novembra, nekoliko »^važen« in sopotni- ki, ki so bild ta dan na obi- sku v Slovenskih goricah, so mii zoipe^t na moje veliko pre- senečenje pokazali tudi tro- bentice. Zares prava pomlad v novembru, ki je tudi mene tako omamila, da sem poza- bil napnavdti posnetek tega nevsakdaaTJega prizora, ki se mi je ponudil na vrtu pri Vr- šičevih v Bodkoa-cih. Spomladanske cvetlice sre- da novembra so zares redkost in igra narave. Skoda, da bo te prve znanilke x>c-mladi moixla že danes a'li jutri ode- la snežna odeja. Sicer pa na- rava ima svoje zakone, ki .jim človek še ne more go- spodariti. J. S. Ko sem vijolice prinesel v Ptuj, smo jih v fotoat«ljeju S. Kosi — tudi fotografirali Končano je občinsko pr- venstvo posameznikov v stre- ljanju z zračno puško za ob- činsko zlato puščico. Prven- stva se je udeležilo okoli 70 tekmovalcev iz desetih dru- žin, kar predstavlja doslej tudi največji uspeh v ude- ležbi podobnih občinskih tek- movanj. Po zelo izenačenih bojih je bil najuspešnejši Ivan Hutinski, član SD Impol iz Slovenske Bistrice, ki je od 600 možnih krogov osvo- jil 494. Z osvojitvijo prvega mesta na tem tekmovanju si je Hutinski priboril tudi ZLATO PUSCICO za leto 1969. Sledi i o še 2. Maks Mi- helak s 489 krogi, član SD Cigonca, 3. Rudi Bohak. član SD Impol Slovenska Bistrica (488 krogov). 4. Drago Rob- nik, član SD B. Vinterja — Cigonca (484 krogov); 5. Mir- ko Krulc, član SD B. Vinter- ja, Cigonca (481 kroga). V novembru in decembru bodo izvedli v občini še vr- sto strelskih tekmovanj v ob- činskem kakor tudi v med- občinskem merilu za posa- meznike in družine v različ- nih panogah streljanja. Viktor Horvat Prav smešno je pogledati stadion v Slovenski Bistrici. Prek njega vodi peš pot, o- grajen pa je s centimeter de- belo žico v višini slabega pol metra. Stadion so zgradili leta 1962 in takrat je stala nje- gova gradnja 45 milijonov trgovine tudi vojaki najraj- da imata nogometno igrišče in atletska steza drenažo, ki je potrebna zaradi odteka vo- de. Zato je prav presenetlji- vo, da tolikšna sredstva ne znajo čuvati. Prebivalci novogradenj v tem predelu pridno uporab- ljajo stadion za bližnjico do trgovine, tudi vojaki najrij- ši večkrat uberejo pot kar prek stadiona. Nič boljši ni- so šolarji. Ob vsakem času pa vidiš na stadionu skupino, ki igra nogomet ali še kaj drugega. Zato nas ni presenetila iz- java Prosena, igralca Mari- bora, ki služi vojaški rok, ko je na minuli tekmi dejal, da je pred leti bilo igrišče v Slovemski Bistrici lepše, pa boljše za igro kot pri nas v Ljudskem vrtu. Danes pa si igrišče ne zasluži niti imena travnik. Zadnje leto slovenjebistri- škemu športu ne cvetejo ro- že, ne toliko zaradi športnih rezultatov kot zaradi sred- stev, ki jih beračijo, kakor vedo in znajo, sicer pa jim žoge kupujejo tudi posamez- niki. Zato se ne smemo ču- diti, če NK Osankarica še ni postavila ograje. Čeprav so pripravljeni vso fizično in strokovno delo opraviti sami, ne morejo začeti, ker nima- jo potrebnih sredstev za ma- terialne izdatke. Sedaj se postavlja še samo vprašanje ali bomo športni objekt prepustili popolnoma anarhiji, ali ga bomo zašči- tili, da nam bo lahko korist- no služil še naprej. B. H. Vaše zelravje ( Starost in bolezni Poprečna dolžina člove- škega življenja je v pri- merjavi s časom pred 70 leti večja za celih 20 let. V vseh evropskih deželah je danes več starejših ljudi. To po- meni, da je tudi več »sta- rostnih« bolezni. Katere so te bolezni? Na prvem mestu je sklero- za krvnih žil, imenovana tu- di arterioskleroza. V tem po- gledu je treba razlikovati fiziološko apnenje žil, kate- remu je podvržen vsak člo-" vek, od patološkega, ki ga medicina ocenjuje kot bole- zen. Motnje v oskrbi srca s krvjo zaradi apnenja krvnih žil lahko povzročijo bolezen, imenovano angina pectoris, oziroma vodijo do koronarne insuficience. ^^^....^...... Skleroza je v glavnem bo- lezen moških. To pojasnju- jejo s tem. da je med mo- škimi več strastnih kadilcev. Nastanek skleroze pospešu- jejo tudi uživanje alkohola, pretiravanje v prehrani, živčna napetost, sladkorna bolezen, motnje v prebavi, duševni pretresi, skrbi, strah, žalost in zanemarjanje fi- zične rekreacije. Danes se ljudje varujejo fizičnih naporov bolj kot živčnih napetosti. Moralo bi biti pravzaprav obratno. Arterioskleroza je v tesni zvezi z zvišanim krvnim pri- tiskom pravzaprav je višji krvni tlak rezultat skleroze krvnih žil. Dr. JV V PsdkMku nimajo srecJ!s!ev m fcszsve^ijsvo Naš občasni poročevalec iz ^odlehnika nas je obvestil, •^a so v tem kraju že pred le- ^' Poskrbeli za krajevno raz- ^Mljavo, Pred zadružn-rn I^ornom. krajevnim uradom stanovanjskim blokom so ^tavili tri obcestne svetil- ki so nekaj ča.?a razsvet- 'iavalc center tega kraja, v zadnjem času pa je baje zmanjkalo sredstev, da bi lahko plačali razsvetljavo in je center Podlehnika ponc^či v temi — prav tako ko je bil takrat, ko kraj še ni bil elektrificiran. Podlehničani upajo in si želijo, da vpraša- nje sredstev ne bi smelo u- gasniti krajevne razsvetlja- ve, dnsirovno se nam večkrat zgodi, (ne samo v Podlehni- ku) da nam pri vprašar.ju sredstev marsikaj ug-^sne, j. s. Kljofi premoči smio točka Aluminij : Rudar 0:0 V soboto sta se v K.ance- vem ob prisotnosti okrog 200 gledaCcev v zadnjem kolu je- senskega dela prvenstva slo- venske nogometne lige po- merili moštvi Rudarja iz Tr- bovelj in domačinov. Moštvo Aluminija je na- stopilo brez kaznovanega Spehonje in Stiftarja. Kljub temu pa so bili Alumdnijci tisti, ki so fonsirali in imeli celo vrsto priložnosti za do- sego gola. Da niso dosegli gola je kriva predvsem ne- spretnost napadalcev, ki še iz tako idealnih priložnosti niso doiseglii vodečega zadet- ka. Tako sta se pošteno osme- šiila Lončarič in Milosavlje- vič, ki nista izkoriistila ide- alnih priložnostii. Dobro mi- nuto pred koncem polčasa pa sodnik Pa vec iz Maribora ni dosodil očitne enajstmetrov- ke za domačine. Tudi v dru- gem polčaisu so na terenu gospodarili domači igraTjci, vendar gola niso dosegli. Aluminij je prikazal izred- no borbeno igro, ki pa je ni- so znali kronati z zadetkom. To, kar ni uspelo domačinom, so skoraj dosegli gostje, ki so dvakrat zadeli vratni co. Z neodločenim rezultatom se je Aluminij povzpel za eno mesto više in sdcer na četrto. Prva je Mura, ki ima tri točke prednosti pa-ed A- luminijem. Drugi sGovenski ligaš Drava je v nedeljo po dolgem času doma osvojila točko. Kljub temu je ostala na zadnjem mestu s štirimi osvojenimi točkami. B. H. TOČKA ZA OSANKAiiCO Papirničar : Osankarica 2:2 V zadnjem kolu vzhodne conske lige so odšli nogo- metaši Osankance iz Slov. Bistrice na gostovanje v Ra- deče, kjer so se srečaili s predzadnjim na lestvici. V vodstvo so prišli najprej gostje že v.osmi minuti. Cez 27 minuti .je rezultat izenačil Znidar od Papirničarja. Na- to so v di-ugem polčasu do- mačini povedli, v 80. minuti pa je Dobanovič izlJa svatbi je eden izmed itov v šali vprašal. Arna kaj bi storil, če bi mu Me poskušal zapeljati lepo ado ženo. Arno je ob tem rašanju pcbledel kot ste- in v njegovih očeh se je pet pojavil tisti čuden iz- i Praznil je kozarec za ko- rcem. in nenadoma je za- 1 besneti. Gosta, ki mu je stavil to vprašanje je po- abil za ramena in ga vrgel lokala, v katerem smo pro- ivljali najino poroko. |- Ubil bom vsakega, jena s glas kričal, ki se bo sa- I poskušal približati moji ni. Od tega dneva dalje sen: II mogla polagati račun o ski minuti, kje in kako 1 jo preživela v času nje- ve odsotnosti. Njegovo ljubosumje mi je začetku prijalo. Bila sem fpričana, da je dokaz nje- fe velike ljubezni. Toda 'soma je» vse to postalo 3V0 mučenje, čeprav sv-i ifla vse pogoje, da bi lahko a srečna. V vseh pogledii^ 3 se skladala, dasiravno *m mogla reči, da je bil 'moški. Bil je od mene o- inajst let starejši, nizke ^ti in že precej plešast. ^_ve leti po poroki, sem se 'čela bati svojega moža. ^Pila sem s: papagaja in ga -'"^ušala naučiti govoriti, '^'jivo sem držala ptico -d usti im neprestano po- j^^ljala »Busi, busi«. Arno 1^- Je pogleda! z ostrim in j'fnlm pogledom. Nenado- ,[5 mi je strgal ptico iz rok i! io stiskal tako dolgo do- .-^ ni ležala na tleh mrtva. , '^ričal je: i ^ To bom storil z vsakim .'^škim. ki ga boš poljubila! j ^f-čala sem od strahu. Ko je , 5'. kako sem se prestra- '. me je prosil naj mu j p'>stim. Njegova ljubezen ■I zmanjšala. Nasprotno... ,i ^ 9jstrašnejša scena se je ,i,§rala med nama pred le- f dni. Odločila sva se oditi ' "le-ko slavje v operi, Pove- '3 sem mu, da grem k fri- zerju, kjer bi morala čakati najmanj eno uro. Nekoliko slabe volje sem odšla k drugemu frizerju in pri tem nisem pomislila, da bo Arno, kot že velikokrat prej, preveril moje gibanje po mestu. Ko sem prišla do- mov je bil zelo pijan. Ves potrt je sedel za mizo in gle- dal v prazno steklenico vi- skija. Mojo novo poročno o- bleko je raztrgal na koščke, ki jih je razmetal po celem stanovanju. Obtoževal me je na nedostojen način in me grobo žalil. Jezno in divjaške je tolkel po omarah, mizi in drugem pohištvu. Nazadnje je onemogel padel na kauč isn pričel na ves sla^ jokati. Naslednji dan se mi je o- pravičil z obljubo, da tega ne bo več storil. Da se ne bi spominjal na minule dogod- ke, je kupil novo dnevno so- bo Res se je spremenil. Ko sem mu sporočila, da bova dobila otroka, je zopet začel piti in postal ljubosumen ce- lo na otroka, ki je doraščal pod mojim srcem. V tretjem mesecu nosečnosti sem ime- la naravni splav. Zdravnik mi je dejal, da verjetno ne bom mogla več nikoli imeti otroka. Arno mi je ta dan kui)il briljantni prstan in mi re- kel: »Nihče več naju ne mo- re razdvojiti. Od, takrat so minila tri le- ta in že dve leti sem razveza- na žena. Do razveze zakon- ske zveze je prišlo samo za- radi ljubosumja mojega biv- šega moža. Prevod — J. S. SREČANJE Z LOVCI LD JURŠINCI Minula sončna nedelja je zvabila v gozdove in na polja tudi člane »zelene bratovšči- ne« lovske družine Juršinci. Sicer pa, kako jih ne bi, saj smo ravno v času glavne lov- ske sezone, ko lovci v več ali manj bogatih loviščih preiz- kušajo ostrino svojega pogle- da in ravnino puškinih ce- vi. Rezki poki v gozdovih in po poljih, pasji lajež je pomeSan z glasnimi klici gonjačev in divjad postaja žrtev načrt lega in gojitvenega odstrela. Juršinske lovce sem ta dan srečal pri »Preložjakovih« v Bodkovcih, kjer so .)krog o- poldneva praznili svoje lovske torbe in pospravljali dobrote. ki so jim jih doma za ostrej- ši pogled in lažji korak pri- spevale žene, ki po navadi ta- krat, ko se mctje odpravljajo na lov, niso nič preveč dobre volje. Pa kaj čemo, je že ta- ko, če mož odnese zgodaj zjutraj od doma dobro nalože- no torbo in cel kup municije, pozno zvečer pa se vrne do- mov s praznimi tulci, s prazno torbo in seveda mnogokrat tudi s praznim želodcem. Si- cer pa pustimo to ob strani in poglejmo, kakšne volje so bili ta dan juršinski lovci. Z blagainikom družine Fran- cem MEZNARICEM sva kar na bližnjem travniku v imenu vseh navzočih opravila kratek razgovor. Povedal mi je, da ROKDodari družina na okrog 500G ha lovne površine in da je včlanjenih v družino 26 lovcev in trije lovski priprav- niki. Letošnji plan lova bodo realizirali, v družinsko blagaj- no pa so precej prispevali tu- di lovski gostje iz sosednje Italije, ki so že nekaj let na- zaj njihovi redni jesenski o- biskovalci. Z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delorn so si postavili lovsko kočo, ki jo bodo prihodnje leto dokonCno predali njenemu namenu. V. lovišču, ki zajema območje krajevnih skupnosti Juršinci in Vitomarci, imajo najbolj bogat stalež fazanov in zajcev, v zadnjih nekaj letih pa je tod tudi precej srnjadi. Ob vprašanju, če imajo teža- ve z divjimi lovci, sem zvedel, da so jih s pomočjo milice že precej iztrebili, vendar pa še tu in tam poči kakšna »črna puška«, katerih lastniki bodo prej ali slej padli v postav- ljeno past. Dasii-avno sem videl, da lov- ci ta dan z lovom niso bili preveč zadovoljni, sem jih »dregnil« z vprašanjem, če jim je prišlo kaj »na muho«. Te- mu odgovoru so se nekoliko izmotavali, toda kljub temu sem pozneje zvedel, da z lo- vino ta dan niso bili najbolj zadovoljni. Lovili so v manj bogatem lovišču, od 26 članov družine jih je bilo na lovu le 15 (pa še tem je baje precej 'sijalo sonce v oči, pa tudi pu- ške so imele ta cian nekoliko krive cevi). Sicer pa brez »dlake« in »perja« vseeno ni- so ostali. Padlo je nekaj faza- nov in zajcev, nekaj so jih odnesle urne pete in spretne peruti, toda lov je bil kljub temu uspešno zaključen na »zadnjem pogonu«, kot imenu- jejo lovci svoje lovske večer- je, kjer ne manjka smeha in lovske lafinJčine. Tudi mene so povabili zraven. ?al pa sem se moral prej, kot je zadišalo po zajčjem golažu, odpraviti nazaj v Ptuj. J. S. Ciani LD Juršinci in gonjači, ki so bili na nedeljskem lovu Želiš Qsml lepo in zdrava? \ Enkrat na mesec se odoo- vej vikendu. Prejšnji večer pojdi zgodaj spat in poč v,.j vsaj osem ur. Vstani zgodaj in se oprhaj pod prho in ori tem menjavaj toplo in mr- zlo vodo. Končaj vedno z mrzlo. Posebno pozornost do- sveti tilniku i>n ramenom. Bolj ko se prhaš, boli se ko- ža mehča. Telo potrebuje sprostitve, pa najsi delaš do- ma pri štedilniku ali v to- varni in v pisarni. Po kooe- li si dobro odgni s krtačo vse telo, od spodaj navzgor. Na- to se ulezi na desko al: na klop in podloži na eno stran nekai knjig, tako da bo gla- va niže, noge pa više. V ta- kem položaju telovadi pol u- re pri odprtem oknu. Ta dan opusti vsako šmrnkanjc. Lahko pa si napraviš na o- brazu ma.sko iz s,meta!ne. jo držiš 15 minut na sebi in jo nato izpereš z mlačno vodo. Zdaj se lahko tudi manikiT.š lin pedlkiraš ter umiješ gla- vo. Tudi nohti naj ta dan do- čivajo, ne lakiraj jih \n "Ih rajši namazi z olivnim oljem. Se bolj bo koristilo tvoji le- poti, če proglasiš ta dan za sadni dan in boš uživala sa- mo surova jabolka in ne boš ne pila ne kadila. Drugi dar se boš počutila kakor prero- jena in za deset let mlajša. CISCENJE PREPROG Ce hočemo podaljšati živ- ljenjsko dobo preprog jih mo- ramo redno negovati. Kako jih čistimo, je odvisno od vr- ste preprog. Pri preprogah ne uporabljajrno prevečkrat se- salca za prah, da ne potrže- mo preveč vlaken. Ce pa jih otepavamo. delajmo to po hrbtni strani. Neizbežno je, da se prepro- ge sčasoma umažejo. Take preproge najprej očistimo s sesalcem za prah. nato pa jih oščctkamo z rahlo razstopi- no dctergenta, in končno o- brišipimo s krpo, namočeno v razredčenem kisu. To ponav- ljamo, dokler ne bo prepro- ga popolnoma čista. Pri tem moramo paziti, da krpo do- bro ožamemo. sicer se pre- proga premoči. Preprogo posušimo najlep- še na vetru, nikakor pa ne na soncu. Rese peremo posebej tako, da jih potopimo s hladno raz- topino detergenta, nato gne- temo šop za šopom, splaku- jemo v okisani vodi in na- posled ožamemo s staro, či- sto brisačo. Ce pa imajo preprofc^e ka- ke posebne madeže, je naj- bolje, da prepustimo čišče- nje strokovnjaku. ^ STRMI 14 TEDNIK — ČETRTEK, 20. novembra Zelja po življenju in po ne- smrtnosti je navzoča sko-^aj pri vseh živih bitjih in člo- vek v tem n; nikaka izjema. Nagon k samoohranitvi je tako močan, da se človek s posebnimi silami posebno v trenutkih, kadar je ogrožen, bori za svoje življenje. Bori se tudi za svoj razširjeni »jaz4 II. maro de M april* Vaša čvrsta volja vas bo Se da- leč pripeljala. Naslednji dnevi so sicer lahko usodni, vendar ne tako. kot si to zamišljate vi. Zdravnikov nasvet vam ne bo škodil. Bil 04 ». aprfU da II oiata Veselje do dragih stvari vas bo kmalu minilo. Ne odlašajte s plačilom starega dolga. Nekdo vas bo ujezil, pa ne preveč. O- beta se vam dolgo potovanje. Obisk! aVOJCKA od II ma|« Vaše zdravje se je sicer neko- liko poslabšalo, vendar je to le prehodnega značaja. Pri svojih starših bodite taktni in vse bo dobro. Nek odrasli otrok vam bo delal težave. od 23. Jnnllt do 22. talija Vaš šarm očara marsikoga, ven- dar tega ne znate izkoristiti. Do- ma bodo nastopile težave, ven- dar ne za dolgo. V službi bodo težave, vendar ne takšne,, kot misli vaš šef. LEV »d n. Inill« lo n. avgastc Vse najtežje je za vami. Vese- lite se prihodnjega tedna, saj boste prijetno presenečeni. Nek- do vam je za petami, nič nevar- nega! Z denarjem še bodo teža- ve. Zdravje! DEVICA d« n t«i»t Id ti •▼gnst« Jezikavi kot ste, ste si prido- bili že precej sovražnikov. Sreča v družini. Ko boste pripravljali snidenje, no pozabite povabiti starega znanca. Cvetje. rEHTNICA }d 23 «epL lo 23. oktobra Veseljačenje vam bo pustilo težko glavo ln prazne žepe. S pridnim delom si boste lahko spet hitro opomogli. Na obisk ne pojdite brez šopka rož. Dober tek! iSORPIJON od 23. oktobra do 12. nov. Muhavost večkrat bolj škodi kot koristi. Pričakovanje ne bo zaman. Izpolnila se vam bo že skoraj pozabljena želja. Na obi- sku ne čenčajte preveč, da ne bo kaj narobe. $TBELEC od 23. oov. do 10. dee Naj vam ne bo nerodno, če bo- ste zaprosili za pomoč v tako kočljivem položaju. Čaka vas še ena zelo težka naloga. Obisk bo. Pismo bo zakasnilo kakšen dan. KOZOROG 3d 21. dec. io 20. taooarl« V zadnjem času ste se naučili precej koristnega, izkoristite to! Tudi pred dobrimi znanci zadr- žite svojo skrivnost, da se ne bo prehitro razširila tja, kjer ne želite, da bi zvedeli. VOONAI »d 21 Janoarja lo 20. (abroarja Ko se boste navadili na novo okolje, bo vse boljše, kot si lah- ko sedaj predstavljate. Boljši polovici v vašem zakonu posveti- te nekoliko več pozornosti. Ne ilirajte se z ognjem. 8IBI >d 18 tebrnarja lo 20. marca Vaša velika žel.ja se še ne bo tako hitro uresničila. Pripravi- te se na dolge in mrzle zimske večere. Lahlcomiselnost je vaša velika slabost, toda tokrat vam bo le koristila. )NIK — ČETRTEK. 20 novembra 1969 STRAN 15 str/.n ig TEDNIK — ČETRTEK, 20. novembra J Ob ilotem jubileju Jere in Janeza Nahbergerja iz Gerečje vasi »Bilo je hudo in veselo...« Ze nekajkrat smo poročali, da je bilo leto 1919 zares le- to čvrstih in dolgotrajnih za- konskih jarmov, saj si^o ime- li letos na območju ptuiske občine že 20 zlatih porok in s tem tudi 20 različnih zgodb, ki jih je v pol stoletja tra- ijajoči zakonski zvezi napisa- lo življenje. Nekaj teh zgodb smo vam posredovali v na- šem listu, nekatere pa so šle tudi neopazno mimo nas. Li- stali smo po spominih knjige življenje in vam posredovali iz njih skromne izseke. Tudi danes sta častna go- sta našega lista zlatoporo- čenca Jera in Janez Nahber- ger iz Gerečje vasi, ki sta si v soboto po 50 letih na ma- tičnem uradu v Ptuju zopet segla v roke in si zaobljubila zvestobo v preostalih letih zakonske sreče v jeseni živ- ljenja. Sobotno slovesnost sta v imenu predsednika skupšč. obč. Pranja Rebernaka opra- vila njegov zastopnik — od- bornik Franc Tomanič in matičarka Tilčka Peteršič. V kratkem razgovoru sem z zlatoporočencema poskušal obuditi spomine, ki segajo 50 let nazaj, ko sta se še kot mlad fant in dekle odločila Za skupno življenjsko pot. Nekateri spomini so že zato- nili v pozabo, še vedno pa je ostalo veliko tak^h — lepih in bolečih, ki jih čas ne m>- re izbrisati iz spomina. Eden izmed teh spominov je tudi 19. junij 1919. leta. ko sta se polna upov in načrtov za živ- Ijenie nataknila poročne pr- stane ter se predala nemir- nim valovom življenja, na katerih sta skozi viharje in med čermi uspešno pritcrma- rila v pristan, ki mu pravimo zlata poroka. »Oh, saj ni potrebno nobe- ne ceremonije,« sta dajala svojim otrokom, ki so ju spodbujali, da bi tudi urj-dno proslavila 50 let skupnega življenja. Toda navsezadnje sta se le odločila in v sobo- to oblekla pražoje obleke ter. kot pred 50 leti, zopet stopi- la pred matičarja. »Nevesta« je imela tokrat namesto po- ročnega venca na glav: še vedno dokaj goste srebrno si- ve lase, ki so se skrivaU poi naglavno ruto, pa tudi »že- nin« ni mogel skriti, da je za njim že 82 let življenja. Jera jih ima »šele« 76. Oba sta še dokaj čila in pri močeh, sicer pa jima je čas na obrs- zih vreza! globoke brazde, ki so se ta dar skrivale za na- smehom ponosa. V zakonu se jima je rodi- lo sedem otrok. Pet je še ži- vih, dva fanta pa jima je vzela vihra II. svetovne voj- ne Da. vojna ju je huJo pri- zadela — vzela jima je dv.a otroka pa tudi Janez je bil ranjen med I. svj^tovno voj- no v Galiciji. Kot mi je ssn\ dejal, ima še danes v pljučih drobec granate. Pozneje si je pri žaganju drv težko po- škodoval roko. »Bilo ie hu- do, oa zopet veselo«, mi je dejala Jera, ki je ves čas na- šega pogovora pripominjal?: »Oh, saj ni treba vsega napi- sati v časopis!v< Pred leti jima je pogorela domačiji, toda zgradila sta si nov dom, hu- do je bilo, pa vse mine. sta mi zatrjevala oba hkrati. Jesen življenja preživljata doma na svoji domačiji, ki jo je prevzel najmlajši sin Jo- žek. Drugi so se razkiopili po svetu. Ta dan so bili z njima sin Ivan z ženo Vido in zet Ivan Vogrinec. Drug: so ju počakali doma kjer so ta dan pripravili zlatoporočno zaku- sko. Po kratkem kl?petu smo se poslovili z željo, da bi ss Z3 deset let ponovno srečali. Kdo ve. kako bo že takrat, toda želja vseeno ostane. Ko sem se poslovil od njiju, sem ju nekaj časa opazoval z mislijo, kaj vse se skriva za njunimi guba.ml na obra- zu in kaj vse jima je poklo- nilo življenje, koliko lepih in bolečih trenutkov, razočara- nja. Toda tako je pač življe- nje. J. S. Posnetek s slovesnosti na matičnem uradu v Ptuju ZAHVALA Ob izgubi naše nepozabne mame, stare mame, prababic^ tašče in tete OLGE JAMŠEK ' roj. Kline ' izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so našo drago marri' spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje i^'. nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se g. proštu za spremstvo pri pogrebu za tople poslovilne besede. Prisrčna hvala g. dr. Emih' Blagoviču za dolgoletno zdravniško pomoč naši drag-' mami. Posebna zahvala družini Izlakar za vsestransko' požrtvovalno pomoč v najtežjih trenutkih in dragi Ele-j onori Ribarič za skrbno nego. Zboru upokojencev z;: ganljivo petje iskrena hvala. Žalujoči otroci . Ptuj, 13. novembra 1969, Na podlagi 1. odstavka 11. člena zakona o urbanističneoi planiranju, objavljenem v Uradnem listu SRS, št 16-119/67 in sklepa seje Sveta za urbanizem in komunal- ne zadeve Skupščine občine Ptuj z dne 13. novembra 1969, dajemo v javno razgrnitev — predlog urbanistične rešitve za novi trgovski centei v Ptuju med Vodnikovo ul., Ulico Heroja Lacka in glav. no cesto I. reda v Ptuju; — predlog zazidalnega načrta za gradnjo stanovanjski! hiš v predelu med cesto Na obrežju ter Poljsko cesto i Ptuju za do^bo 30 dni, od 21. novembra do 21. decembra 19G9 Predlogi urbanističnih rešitev so pri Oddelku za upravi no-pravne zadeve Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba 33/Tl nadstropje, in na vpogled vsem občanom, organizacijam in organom, vsak delovni dan od 7. do 13. ure, da lahko dajo k njemu svoje pripombe in predloge. Oddelek za upravno-pravne zadeve Skupščine občine Ptuj ZAHVALA Ob bridki in prerani i/gubi našega dragega moža, očeta, brata in strica Martina Drevenška se najtoplcje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, mu darovali vence in cvetje, in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo kolektiva železniških delavnic Ptuj, gasil- cem in vsem ostalim: pevcem, godbi, g. župniku in govornikom za po- slovilne besede. Neutolažljivi: žena Angela, hčerka Angelca, sinovi Darko, .Janez, Marjan, sestra Katarina, bratje Štefan, Franc, Blaž in svakinja Justina z družinami. Gerečja vas, 17. novembra 1969. mm oeiASi PRODAM 3 tone repe. Pobrežje 37. p. Videm. POCENI prodam moški, ženski in fantovski zimski plašč, moški površnik ter moške in ženske čevl.je. Ptuj, Trstenjakova ul. 5. zei.o dobro ohranjen dvosedež- ni moped ugodno prodam. Na- slov v upravi. KOMPLETNO vodno črpalko prodam. Lovrenčič, Rogoznica 60 a. UGODNO prodam rabljeno po- hištvo in štedilnik. Maks Cebek, Ormošlca 1, Ptuj. PROD.\M aparat za varjenje pla- stičnih mas, nemške znamke »zin.ser« s kompletno vgrajeno turbino. Ivan Korošec, vulkani- zer. Ptuj. POCE.NI prodam dobro ohranje- no otroško košaro In posteljico z vložkom, Ptuj, Lackova 7. SKORAJ novo spalnico ugodno prodam. Rajčeva 11, Ptuj. INSTRUKTOR.J.A za slovenščino in matematiko za 2. razred .gim- nazije iščem. Naslov v upravi. PROD.\M lovsko puško znamke »hamerles« kaliber 16. Tone Kralj, Lackova 5, Ptuj. hiso z gospodarskim poslopjem in večjim vrtom ffgodno pro- dam. Alojz Klanjšek, Mihovce 4, p. Cirkovce. 2IMN.ATE vložke, otroško po- steljo, moderno orehovo sobno kredenco in oljnato peč prodam. Slekovec, Lackova 9, II. nad- stropje. PROSVET.no DRVStVO Mure- tinci p. Gorišnica preklicuje kot neveljavno i/gubljeno. oziroma ukradeno računsko knjižico št. 521-679-171, izdano od Službe družbenega knjigovodstva, po- družnice v Ptuju. LEPO posestvo (3 ha z vsemi kulturami) in novo hišo z go- spodarskim poslopjem prodam. Krčevina pri Vurberku 41. PRODAM 1000 kosov strešne ope- ke po ugodni ceni. Naslov v u- pravi. TRS-JE raznih sort, sadna dre- vesca in semeiijake dobite pri Trsničarskem odseku v Juršin- cih. (Samo sadna drevesa lahko dobite tudi iz drevesnice Holc pod Gomilo in Matjašič, Zagor- el). DVA MIZARSK.\ pomočnika nujno iščem, vešča obrti, stano- vanje in hrana preskrbljena, možnost lepega zislužka. Mizar- stvo Marjan VVFINGEUL, Bre- sternica 34, p. Kamnica pri Ma- riboru. Tednik izdaja časopisni zavod Ptujski tednik., Ptuj. Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor, Anton Bauman glavni in odgovorni urednik, Hmelina. Jože Slodnjak in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72, Tiska časopisno podjetje Mariborski t' Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.