UČITELJI PRIPRAVNIKIIN NJIHOV POLOŽAJ Striček Jožeta Pripravnika so prevedli v skupitio! — V današnjih časih, ko bi lahko čakal še enkrat dve leti, je to znamenit dogodek. Zato bi bilo čisto naravno, da bi Jože od veselja najprej do stropa poskočil, nato zdirjal na cesto in objel prvega človeka, ki bi ga srečal, pa povabil svoje tovariše na litrček v oštarijo, kjer bi zapili del razlike v plači, ter počel še več podobnih neumnosti. Stvar pa je bila taka, da je Jože Pripravnik že pol leta vedel za to veselo novico, toda iz previdnosti Tii poskočil od veselja — kaj, če je bila samo pomota, potem bi rekli, da se je napil ali pa znorel, ker vriska brez povoda. Zato je Jože mirno in trezno čakal, da je končno dočakal tudi resnično prevedbo, ko so mu namreč odšteli za vse mesece nazaj razliko v plači, kakor da bi ga hoteli na^raditi za njegovo potrpežljivo čakanje. Vtaknil je denar v žep — bilo ga je toliko, kolikor ga še nikoli ni držal v rokah in ga ob svoji skromni plači tudi ne bo več tako kmalu. Morda tik pred penzijo ali pa, če mu bo Bog naklonil polno hišo otrok ... Zdaj, ko Jože Pripravnik ni več pripravnik, premišljuje, ali bi kazalo spremeniti nič več primerno ime. Po dolgem razmišljanju, seštevanju in odštevanju, pisanju in črtanju pride do spoznanja, da brez spodtike lahko obdrži svoje ime. Kajti v času, ko je bil pripravnik, se je nakopičilo toliko skrbi, nabralo toliko postavk, navrstilo toliko upnikov, da si je Jože žalostno dejal: »Nak, tega bi si pa ne mislil, da bo moja denarnica še kar naprej zijala!« Pa ie res zijala! Ali zamerite to Jožetu Pripravniku? Nikarte, no, saj se vam nič bolje ne godi! Res, Jože je imel premalo fantazije, ki bi mu pomagala služiti dinarje, da bi z njimi mašil zevajoče žrelo svoje denarnice. Zato je moral vsak dinar obrniti več ko enkrat, preden ga je izdal, da je tolažil one, ki so mu v pripTavniških letih verjeli na pošteno besedo in obraz ... Še ni miniil teden, ko je srečal Jože Pripravnik tovariša. Zapletla sta se v pogovor, ki je že običajen med mlajšimi. Težko življenje, daleč od doma, daleč od kulture, denarja ni... Nazadnje se izkaže. da je Jože že v skupini. Tovariša toliko da ne zadene kap — od presenečenja ali zavisti, kdo bi fo vedel! Obsuje ga z vprašanji, kar bledi od neučakanosti: kdaj, kako, ali si dobil ves denar za nazaj — o srečmi človek! — pa kako, ti si, jaz pa ne, ali si imel »strička«, hm, ta- kole — pomežikne tovariš razumevajoče. Jože ves v čudu: »Strička? Čemu, ne, niti na misel mi ni prišlo, da bi ga iskal. Pa saj tudi nikogar ne poznam. Saj veš, s svojo žlahto bi si res ne mogel pomagati — sami revni kmetje — in jaz tudi nimam nikakih zvez ...« Jože je šel zamišljen svojo pot. Kdo ve, ali mu je tovariš verjel! Ko je Jože drugič doživel, da ga je tovariš vprašal po »stričku«, ki bi mu naj pomagal v skupino, je postajal že jezen. Zarobantil je: »Hudiča vendar, kje pa naj dobim ,strička' in čemu? Ali misliš, če ti vse dosežeš s ,strički', pa četudi drugim na škodo, da morajo vsi tako dclati? Saj sem vendar čakal zadosti dolgo, da sem po pravični poti prišel do svojega!« In ves jezen odide dalje ter se dolgo ne more pomiriti. Tovariš zre za njim in se pomilovalno nasmiha. Jože pa premišljuje: Kaj le imajo vsi s temi »strički«? Ali danes res ni več mogoče priti do svojih pravic? Ne, to se je Jožetu upiralo. In postajalo mu je neprijetno, nikakega veselja ni več imel s svojo prevedbo, ker se je to zgodilo pred tolikimi drugimi, oziToma brez njih, kdo bi mu torej verjel, da se je to zgodilo brez »stričkov« in »botrov«. Na zborovanju se predsednik ispomni med drugim tudi tovarišev, ki so napredovali, in jim častita. Tudi Jožetu Pripravniku! — V odmoru prihajajo tovariši in mu »od srca« častitajo na prevedbi. Kar po vrsti: »Častitam — no, pa takole kako pomoč si gotovo imel — takole kakšnega .strička', kaj?« Drugi: »Iskreno častitam — kdo ti je pa pomagal? Povej, da ga bom še jaz naprosil, jaz že tudi čakam več ko 2 leti...« Tretji: »No, to si vesel. kaj? No, pa čisto odkrito, saj smo tovariši — koga si pa kaj imel, da je spregovoril zate dobro besedo?« ... Jožeta Pripravnika je pri prvem vprašanju nemilo zadelo, drugo ga je zmedlo, pri tretjem je našel duševno ravnotežje, da se je pri četrtem razjezil in pri petem zdivjal in zakričal vsem na ves glas: »Ne in ne, nikakršen striček mi ni pomagal, ker bi me bilo sram prositi za to, kar je moje, kar zaslužim — kakor me je sram za vais, dragi tovariši, ki se rinete višje na račun drugih. Jaz pa poznam samo eno pot in ta je ravna m brez senc. To pot hodite še vi in ne bo vam treba hoditi okoli stričkov in se poniževati!« In Jože Pripravnik pograbi klobuk in pusti tovariše vse v čudu zaradi izbruha, ki mu nihče ni vedel pravega povoda! — Zborovanje pa se nemoteno nadaljuje...