GEOGRAFSKI OBZORNIK ZAKRASELA POKRAJINA V FRANKOVSKI JURI 2 Miha Pavšek UDK 551.44(234.351) ZAKRASELA POKRAJINA V FRANKOVSKI JURI 2 Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Gosposka 13, Ljubljana, Slovenija V prvem delu članka smo se sezaniliz osnovnimi potezami kraškega površja v Nemčiji in nekaterimi značilnostmi zakrasele pokrajine v Frankovski Juri, ki smo jih spoznali ob skupnem terenskem delu s študenti Univerze v Tiibingenu. V drugem delu članka pa na podlagi podrobnejšega spoznavanja površja z različnimi kraškimi oblikami skušamo ugotoviti starost zakrasevanja in, kot sintezo, opredeliti razvoj zakraselega površja in osnovnih reliefnih prvin, ki dajejo značilno podobo tamkajšnji pokrajini. UDC 551.44(234.351) KARST LANDSCAPE OF FRANCONIAN JURA 2 Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Gosposka 13, Ljubljana, Slovenia The first part of an article in previous issue dealt with some basic characteristics of german karst surface and those one of the Franconian Jura which we have known in our common field work with the students from the University of Tübingen (Germany). Improved and detailed knowledge about some surface karst forms enabled us to recognize the oldness of karstification process and, as synthesis, the explanation of karst surface and the basic relief - forms development, which are typicalfor surveyed area. peščenjakih. Suhe doline imajo pogosto asimetrični prečni prerez, njihovo pobočje in dno pa sta običajno prekrita z naplavljeno glino ali pobočnim drobirjem. Nekatere plitve depresije in vrtače so kmet je zasuli in zravnali, s čimer so pridobili dodatna obdelovalna zemljišča in izboljšali razmere za strojno obdelavo in rabo tal nasploh. V dnu suhih dolin j e še nekaj aktivnih ponorjev, na bokih pa so vhodi v posamezne manjše jame. Površinski tok se pojavi zelo redko, predvsem ob Pokrajina severne Frankovske Jure j e na videz dokaj nerazgibana, še posebej za obiskovalce, ki živijo v alpskem ali predalpskem svetu. V drobnem pa j e razčlenjena s številnimi kraškimi pojavi. Najštevi lčnejše med njimi so suhe doline, ki so zelo plitve in prostorne, nekoliko bolj izrazit V - prerez imajo le tiste z iztekom v glavne odvodne doline površinsko tekočih voda. V jurskih apnencih in dolomitih so zaradi selektivne erozije navadno o ž j e kot v mehke j š i h k redn ih pesk ih oz i roma Slika 1: Razvoj dolin (vrezovanje), kop in večjih uravnav (strukturne stopnje) v reliefu severnega dela Frankovske Jure (4). 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Dolina reke Pegnitz je globoko vrezana v okoliški, v glavnem uravnan, planotast svet. Kjer reka naleti na odpornejše jurske apnence in dolo- mite, se dolina zelo zoži. Na bokih jo omejujejo strma pobočja ali stene, ponekod iz gozda štrlijo posamezni ekshumirani skalni stolpiči. Na sliki je tipična frankovska vasica. Hiše in gospodarska poslopja z lesenim osnovnim ogrodjem in vmesnim polnilom ter strme dvokapne strehe pričajo o odnosu domačega prebivalstva do lastne stavbne dediščine. (Foto M. Pavšek.) spomladanskem taljenju snega, pa še takrat le na kra j še razdal je . Izviri in stalno tekoča voda so povezani z današnjim nivojem kraške podtalnice (slika 1). Zasičenost posameznih izvirnih voda s k a l c i j e v i m k a r b o n a t o m v dnu neka te r ih dol in (dolomi tne plasti) j e povzroči la tvorbo manjših lehnjakovih teras. Na bokih pritočnih dolin najdemo kamnite stolpiče (slika 2), ki so bili ekshumirani (odkriti) z odnašanjem krednih usedlin ter dolo- mitnega peska in melja jurske starosti. Nadmorska višina dolinskega dna nekdanjih pritočnih, danes suhih dolin, ponekod sovpada s takratnim nivojem kraške podtalnice, ki s e j e z zakrasevanjem površja p o s t o p o m a zn iževa l do dna d a n a š n j i h do l in s stalnimi vodotoki. S o č a s n o z z n i ž e v a n j e m g l a d i n e k r a š k e podtalnice j e potekalo tudi vrezovanje posameznih dolin. Prišlo j e do krajevnih razlik v zgradbi in oblikah glede na kamninsko podlago in tektonske prvine površja. Pri oblikovanju prečno potekajoče glavne doline reke Pegnitz (slika 2) in sosednjega območja lahko razločimo dve razvojni stopnji. Prvo predstavl ja ostanek starega, uravnanega površja nekdanje prostorne, prek kilometer široke doline na n a d m o r s k i v i š i n i od 4 5 0 d o 4 6 0 m. M l a j š e vrezovanje reke in nastanek današnje doline, ki se j e zajedla v staro, v glavnem uravnano dolinsko dno, pa p reds t av l j a d rugo f azo (4) t ega r a z v o j a na nadmorski višini od 340 do 380 m (slika 1). N a j d b e k remenov ih p rodn ikov na o b m o č j u starih, prostornih dolin so potrdile nekdanji dotok v o d a s p r e d e l o v seve rno od F r a n k o v s k e Jure (Fichtelgebirge in sosednja območja) , ki se danes odmakajo v druga porečja (4). Južno usmerjenost odtekanja voda s tega območja potr juje tudi zasnova predkvartarnega rečnega sistema, ko so se reke večinoma še izlivale v Donavo. Verjetnost teh do- mnev potr jujejo posamezne najdbe silikatnih rečnih nanosov v višini dolinskega dna nekdanjih pritočnih do l in . N a p o d l a g i r a z i s k a v še ni bika m o ž n a natančnejša časovna opredel i tev de lovanja tega širokega, uravnanega starega rečnega sistema na tedanjem kraškem območju. Prvotna smer odtoka sever - jug s e j e postopoma usmerila proti zahodu in kasneje na sever zaradi močne zadenjske erozije povirnega sistema reke Majne (Main). Tako se danes vode Pegnitza iztekajo v Regnitz, ki se pri Bambergu izliva v Majno. Močnejše vrezovanje Pegnitza (slika 2) se j e začelo na prehodu terciarja v kvartar (slika 6). Z zniževanjem gladine podtalnice so postale stare, razširjene pritočne doline suhe, v nj ihovem dnu pa so se pojavile manjše kraške depresi je . V starih pritočnih dolinah j e bila zato zaden jska erozi ja prisotna le krajši čas, ker j e površinski tok kmalu 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK izginil. Močnejša erozija s e j e delno obnovila le še v času periglacialnih razmer in procesov, ko so na območja severno od tod, v času največjega obsega celinske poledenitve, segali ledeniki (slika 6). Na ta način lahko pojasnimo današnjo oblikovanost suhih dol in (p l i tke , z ravn im dnom, m a j h n i m s t rmcem, ob bokih brez rečnih teras ali drugih pregibov), ki postanejo nekoliko bolj razgibane šele pred iztekom v glavno dolino. Na takih mestih se pojavl jajo stalni izviri in potoki (slika 1), zato imajo tam nekatere doline zopet značilni V - prerez. Uravnave so povezane s sosednjimi kopami. S p r i m e r j a n j e m n i v o j e v p o s a m e z n i h u r a v n a v zasledimo dokaj enotno razporeditev po posameznih višinskih s topnjah . V pokraj ini se odraža jo kot manjše ali večje planote (ravni) brez večjih višinskih razlik znotraj območja, pogosto tudi neodvisno od kamnin in geološke zgradbe. Uravnanemu površju sledimo vjurskih in krednih kamninah, najpogosteje na slemenih, ki razdvajajo suhe doline ali pa v sedlih med kopami. Nekdanja trdna dolomitna podlaga teh površin j e na mnogih mestih razpadla v dolomitni pesek in melj. Globina je zelo različna, ob navpičnih razpokah in li jakom podobnih žepih pa lahko sega še globlje v notranjost trdne matične osnove. O b s t o j vzpe t ih k o p j e o b i č a j n o povezan z odpornejšimi kamninskimi bloki, k i j ih najdemo na temenu ali tik pod njim (slika 3). Gre za prave skalne osamelce ali skupino kamnitih blokov, ki so visoki tudi do 10 in več metrov, zaradi poraščenosti z gozdom pa so v pokrajini nekoliko skriti (slika 4). V zimskem času so vidni tudi na večje razdalje, saj listopadno drevje (predvsem bukev, hrast in gaber) omogoča boljšo vidljivost in globinsko ostrino pri razpoznavanju osnovnih potez zakraselega površja. Vrtanja na teh območjih so pokazala, da gre za veliko raznolikost gradiva in neenakomerno globino trdne skalne podlage (4). Pod preperelim povšinskim plaščem se pojavl ja jo posamezne skalne gmote, ki so odpornejše. Na drugi strani imamo šolske primere preperevanja, kjer lahko vidimo značilnosti procesa in nize raz l i čno debel ih prepere l insk ih de lcev posameznih faz (od grušča do melja). Z globino se s p r e m i n j a j o razpokanos t , zrnatost in barva teh kamninskih nizov. Te usedline zapolnjujejo nekatere mikrokraške oblike (slika 5). Na preperelem dolo- mitu in kremenovih peskih najdemo še preostanke rdeče gline, k i j e ostanek preperevanja in tvorbe prsti na nekdanjih širših uravnanih platojih. Višinska razlika med kopami in bližnjo okolico j e do 80 m, pri čemer j e pomembna višina nekdanje uravnave. Kope nad površjem z večjo nadmorsko višino bolj izstopajo kot tiste, ki so nad nižjimi strukturnimi stopnjami (višinska razlika le od 10 do 30 m). Razmeji tev navpičnihh razvojnih s topenj lahko razberemo iz vršnih točk posameznih kop, če Slika 3: Mogočne skalne glave iz odpornejšega apnenčastega dolomita ali celo apnenca nam dokazujejo domneve o postopnem zniževanju reliefa zaradi spiranja in odnašanja preperelega kamninskega gradiva. Svojevrstno oblikovani skalni osamelec (na sliki) je le rezultat prej omenjenih procesov, selektivne erozije in različne odpornosti kamnin. Nekatere oblike nas že spominjajo na kraške pojave v Sloveniji. (Foto M. Pavšek.) 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Odporne skalne gmote na temenu številnih kop (na sliki vzpetina Weissingkuppe) nas pri sprehodu skozi gozd prijetno presenetijo. Se bolj zanimiva pa je njihova izoblikovanost, ob kateri se odpre pred nami prava "geomorfološka delavnica", ki nas izziva k razlagi posameznih oblik in vzrokov, zaradi katerih so nastale. (Foto M. Pavšek.) med seboj pr imer jamo njihove nadmorske višine (slika 6). Pri tem se pokaže, da so kope dvignjene nad okolico največ za toliko, kolikršna j e višinska razlika med posameznimi strukturnimi stopnjami (4). Vrhovi nikoli ne dosegajo nadmorskih višin, ki bi j ih že uvrščale v naslednjo, višje ležečo stopnjo. Omenjeno dejstvo le še potr juje domnevo, da so vzdignjene reliefne oblike povezane z odpornejšimi kamninskimi skladi, ki so se ob splošnem zniževanju površja zaradi geomorfoloških procesov (erozije, denudacije in predvsem močnega perperevanja) le- tem uspešno upirali. V razvoju površja so tako ostale številne značilne kope (kupole ali dome), saj so se uravnani predeli še naprej stalno zniževali (struk- turne stopnje) (slika 6). Primerjamo lahko obliko, zgradbo in kamninsko podlago posameznih kop. Tiste, ki so zgrajene iz manj odpornega dolomita, so lepo zaobljene, imajo položna pobočja in se le malo dvigajo nad okolico, kope iz odpornejšega dolomita ali dolomitiziranega apnenca pa imajo strmejša pobočja, skalna podlaga pa p o n e k o d že i z d a n j a , p r i h a j a na p o v r š j e . Selektivno preperevanje teh kamnin in kasnejš i proces zakrasevanja reliefa sta povzročila nastanek najrazličnejših skalnih oblik, ki so se na površju pr ikazale s pos topnim o d n a š a n j e m teh kamnin (ekshumiranje). Te so igle, čoki, stogi (ti so podobni kop icam sena) , s tolpi , oboki , okna , spodmol i , zajede, luknje, špranje in njim podobne. Na kopah s strmimi pobočj i j e prišlo ob p reperevan ju do skalnih podorov, ki so izoblikovali majhne, a strme in mogočne navpične skalne stene. Nekatere od njih danes s pridom izkoriščajo športni plezalci, ki imajo po vzpetinah urejene t.i. plezalne vrtce. S tem v zvezi j e zanimivo ime večje sredogorske skupine takšnih vzpetin s skalnimi stolpi v severozahodnem delu GEOGRAFSKI OBZORNIK Frankovske Jure, ki se imenuje Frankovska Švica. Skalne oblike so se pokazale šele po odstranitvi prepere lega gradiva, kope same pa so podobne vrtačastemu tropskemu krasu (t. i. "cockpitkarst), za katerega so značilne vzpetinice (griči, mogote) z vmesnimi vrtačami (1). Kope so ostanki tovrstnega kraškega površ ja , ki j e prevladovalo v kopnem obdobju na začetku krede (slika 6). To potr ju je jo tudi p o s a m e z n e vr tače in man j še luknje , ki so zapolnjene s krednim kremenovim peskom. Meja med dolomitom in krednimi usedlinami ponekod sovpada s prehodom kop v okoliško, bolj uravnano površje. To še dodatno potr ju je nj ihov nastanek, povezan s selektivnim preperevanjem dolomita in kasnejšimi procesi ekshumacije. K vsej raznolikosti zgradbe površja so dodatno pripomogli še oblede- niški procesi in nanosi. Sestavljajo jih predvsem glina, ilovica, dolomitni melj in pesek ter posamezni manjš i , odporne jš i nezaobl jeni kamninski kosi, na jdemo pa j ih tudi v uravnanih predelih, nekoliko vstran od kop. N a ta mesta so bili odloženi zaradi t edanj ih ž ivahnih pobočnih procesov (slika 5). Posamezne skalni bloki, ostanki skalnih podorov, so tudi na pobočjih, ob vznožju ali v okolici kop ter v p rehodn ih o b m o č j i h posamezn ih s t rukturnih stopenj. Združba obravnavanih reliefnih oblik torej izvira iz kraškega površja iz obdobja prve polovice krede, k i j e bilo v zgornji kredi prekrito z usedlinami. Za- krasela pokraj ina j e bila podobna današnjim sub- tropskim in tropskim kraškim območjem. Razvoj vsakokratne strukturne s topnje j e bil povezan z odvodnjavanjem in temeljno erozijsko bazo. Glo- boko preperevanje j e spremenilo dolomit v dolo- mitni pesek in melj , ki g a j e voda skupaj s kreme- novim peskom brez težav odnašala in s tem zniževala površje. Ostali so le posamezni odpornejši otoki (slika 6). Ostanki rdeče ilovnate prsti nas ponekod opozarjajo na bližino nekdanje celinske poledenitve in spremljajočih obledeniških procesov. Posamezna obdobja tektonskih dvigov so povzo- ročila nastanek treh osnovnih nivojev obsežnejših površinskih uravnav (4). Paleokraško površje, v obliki posameznih, kot otok izstopajočih vzdig- njenih stolpov in kop, ki so bile kasneje deloma prekrite, j e bilo izpostavljeno kasnejšemu močnemu zakrasovanju. To j e potekalo od zadnjega obdobja Slika 5: Navpični prerez v enem od peško kopov priča o zapletenosti in pestrosti kamninske zgradbe in geomorfoloških procesov. V žepu pod preperelino je ujeto periglacialno gradivo, v katerem so alohtoni kremenovi vložki. Pod njim so različno stare plasti dolomitnega peska in melja, ponekod ilovice, trdna skalna podlaga pa je zaradi posipavanja prej omenjenega kamninskega gradiva zakrita. (Foto M. Pavšek.) zgornje krede pa vse do konca zgornjega miocena, ko so se pričele oblikovati posamezne doline in reč- no omrežje. Od njega sta danes ostali le reki Pegnitz in Vils ter mnoge suhe doline. Na ta način lahko pojasnimo starost današnjih kraških oblik, ki so temu primerno (ne)razvite (slika 6). Za pravilno razumevanje in poznavanje kraškega sveta j e koristno seznanjan je z drugimi, čeprav nekoliko manj zanimivimi kraškimi območj i po sve tu . Za r a z u m e v a n j e p o k r a j i n e , z g r a d b e in 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK nastanka površinskih obl ik je nujno poznavanje vseh razvojnih faz, ki nam kažejo drugačnost in posebnost ostalih kraških pokrajin. Natančno starost kraškega re l i e fa lahko le r edko u g o t o v i m o , p o z n a v a n j e različno starih kraških pokraj in pa nam pomaga pri razumevanju in razlagi geomorfoloških oblik in p r o c e s o v v tovrs tn ih p o k r a j i n a h , ki o b s e g a j o precejšen delež zemljskega površja. Zato ne smemo podcenjevati na videz še tako nerazgibane pokrajine, ki nam šele ob podrobnejšem pregledu in spoz- navanju njenega nastanka in razvoju reliefnih oblik odkrije vse temeljne značilnosti zakraselega površja. 1. Gams, /. /974: Kras. Ljubljana. 2. Kunaver, J., Pavšek, M. 1993: Terenski zapiski in drugo gradivo z obiska fizično geografskega praktikuma študentov Univerze v Tiibingenu v Frankovski Juri od 13.-18.6.1993. Ljubljana. 3. Natek, K, Perko, D., Žalik Huzjan, M. 1993: Države sveta 1993. Ljubljana. 4. Pfeffer, K.-H. 1989: The Karts Landforms ofthe Northern Franconian Jura between the Rivers Pegnitz and Vils. Landforms and Landform Evolu- tion in West Germany, Catena Supplement 15. Cremlingen, str. 253-260. 5. Pfeiffer, D„ Hahn, J. 1972: Karst of Germany. Karst (Important Karst Regions of the Northern Hemisphere). Amsterdam-London-New York, str. 189-223. 6. Ramovš, A. 1983: Geologija. Ljubljana. 7. Tilmann, H., Treib s, W. 1967: Erläuterungen zur Geologische Karte von Bayern 1:25.000. Blatt 6335 Auerbach. München. Slika 6: Shema razvoja površja v severnem delu Frankovske Jure (4). KVRRTRR obledeniško preoblikovanje in odvodnjrvrnje SPODNJR KREDR tropski kras, kraška polja ZQ0RNJR KREDR z nrnosi prekrito površje ZGORNJR KREDR - SPODNJI MIOCEN urrvnflve s koprni ZGORNJI MIOCEN - KONEC TERCIRRJA oblikovanje dolin 19