Št. 40." Po&uo tekcči račun št, 24. Posamezna Jtew. — 20 stotink. V Gort«!, «tu« 7. oktobra 1920. Letnlk III. tithaja v Gorid vsak ce- ¦;uek opoludne. \relja za .».-•do ieto 12 L, ir.esečno 1 i',. za inozemstvo 16 L. Na t'lutoiih brez doposJane na- I'Ofinice s«: ne borco ozirali. •Posamezne SievUke-stanejo v r«7prod3M 20 stotirm UredniStvo: Uliea Vettnr;ni 9, uprava ul. Vetturini 9 *..........." '"^T ^r ^^^^^^¦f 'afl^^^^^B ^^^^^^^b ^B ^^^^^^^B ^H ^^K ^H j^H^^^Bk wKHBBNi Hfl^lHfe IBB ¦hSh9BBF il 19. aprila •¦— da se prebivalstvo ni moglo pravoeasne povsod poučiti' o pri- mernosti in gospodarski važnosti izmen- jave kron; ta poučba je bila tern: bclj po- trebna. ker je bila ta operacija popolnoma nova scdanji generaciji. Omenjena narecl- ba se je potem objavila tudi sloivenskemu prebivalstvu, kakor n.'pr. v Istri, izključ- no v italijanskcm jeziku. ki je nepoznan ogronini večini tega prebivalstva, katero je vsled tcga ni raziunelo. In res je bil v •("bčinah, ki so bile tekom menjave uprav- fjane po županili slovanske narodnosti, ki so s primernimi navodili in pojasnili doka- z:ili narodu gespodarsko važncst izmcnja- ve, skoraj ves avstni-ogrski denar pravo- časno izmenjan. kakor n. pr. v Marezigah. Dolini in Klancu \- Koprškem scdiiein okniju in \ nmogo drugii; občinah po go- risk em: doeim iinanvci v ouili občinah, kjcr se je naliajala cbcinska uprava v ro- kah italijanskih kemisarjev ali žtipanov., ki se niso pobrigali. dn bi chili slovanskc-1 mu prebivalstvu potrebna navcdila v nje- govem jeziku. vclikansko svt>to avstro- ogrs-kih kron neizmenjanih. To velja po- sobno za občini Labin in/Plom.in v labin- skern sodnem ok rain, za Qbeine BcUuri, Tinjan, Žminj in Paziii v pazinsk'cm sod- npm okroiu, za pnliski, ppreški in voloski politični okraj. ' ' Še bolj je dclovalo proti menjavanju dejstvo, da je bila v omenjeni naredbi iz- menjava poljubna in da se posledice neiz- vršene izinenjave niso. niti omenjale. Veliko zmesnjavo je tudi povzročila okolnost, da mciijalni kliuc ni bil dolocen na definitiven način. Vsled teh vzrokov ni bila udilezbn I)ri menjavanju popolna, in velik del prebi- valstva, posebno in skoraj izključno kmet- skega ni prcdlozil svoicga denarja k iz- menjavi. 'i'ako je ra/.\it,iiK iz statistikc, ki so jo I>red kratkim nareuili konsorciji. da je v zasedenem ozemiju, ki spada pod pravno območje tržaškega generalnega eivilnega komisarijata še ne menjanega denarja za ckoli 20 milijonov avstro-ogrskih kron. kl so tako-le porazdcljcni po posameznih o- krajih: ). Istra: Sodni okraj labinski . . . K 2,220.000 « « pazinski . . . K 1,380.00c- « « buzetski . . . K 9--S5.ü(»O Sodni okraj k'.-prski n piranski K 52'i.MOO Politični okraj poreški okoli K 1,105.000 « a puljski . . K 1,382.000 voloski . . K 2,290.000 II. Ti-si in okolica . . . . K 92.000 III. Ooriško okolico . . . !< N.OOO.OOO IV. Kranjsko: IVIitični okraj postojnski . .K 1,550.000 Iz poliličnega okraja logaškega niiiia- j mo podatkov. ! Te številke dokazujejo že same po sebi dC'Volj, da grozi nasemu narodu. i)o- sebno pa knictcm v teh kriijih zelo rcsna ncvarnost.. cc ne naravnost gospodarski l>ok>ii!, če se ue pcskrbi pravocasno za izinenjavo te ogrornne svote denarja, po- lom, ki bi udaril v prvi vrsti in zelo cbčmj -o -one-kraje, ki so bili opustošeni po voiui fnrijii. Pr el. 2 kr. odloka-zakona od 27. 11. 1919. bi sc niorali določiti načini. in jani- stva, po kaierih bi sc moglo menjavi kro- ne, ki se uiso primcrno meniale. Ta odlok še ni bil Izdan, eeravno jc saintgermain- ska mirovua pogodba žc stopila v ve- ljavo. Na vsak naciu bi tozadevni ccllok, ki sc ima izdati. moral absolutno upostevnti zgoraj omenjene vzroke, ki so preprečili precejšnjemu delu slcvanskih kmetov incnjanjr avstro-ogrskega denarja, in tako prepreciti gospodarsko nesrečo. Končno torej zahtevamo: Da se kmalu dovoli izmenjava po mcnjalnem ključu 60^ za ves o»i avstro- ogrski denar v zasedenem ozemlju pod ju- risdikciio tržaškega eivilnega komisarija- ta, ki se ni menial 19. aprila 1919. in kate- rega lastnik lahko napravi verjetno» da Je bil v zakoniti posesti tozadevnega zneska v casu omenjenega iz-menjavanja. Določbe o oddaji slano- vanf v na|em. Stanovanjski komisar nani pošilja \' cbjavo naslednji RAZGLAS: Da bo vsakdo poučen. kakim kaznim se izpostavlja, ako ne vpošteva zaknnitiii predpisov, je umestno, da se objavi v ce- tt'ti odredba čl. 4. in 5. odloka vrhovnega povdjništva kr. italijanske armade z due 25. maja 1919 (podpisan s3adoglio) in čl. 2.. 3.. 4., 28., 29.. 30. in 45. cdlokov z dne 4. in T4. a\"gusta generalnega eivilnega kanii- sarijuta za Julijsko Benecijo. Odlok Badcgüo z dne 23. maüa I9J9. .Cl. 4. Najcmodajalcc sine zahtevati na najeinščini enak znesck v lirah, kolikor je ziii*&da najeinščina v kronah; ta znesek sine pcv.išati največ za 1QX. Č1. 5. Povišek najemščine, ki ga; pred- icloci Čien, se mora ugotoviti na podlagi n.'Hemscine, ki se je plačevala 1. avgusta •i'fl^!. Vsak katerikoli pciviSek, ki se je u- vedel polagcma iz kateregakoli vzroka kakor tudi -katerikolisibodi pribolj.šck, ki se je dovclil začasno tekom voiiuvi? iz- ključen. Opomba: N?;ctnščina, k\ se sme račti- nirti vsled uveijavliante člena 5 ie morale torej Gst!\t\ nespremeiijena vse do 24. avg. 1920, s katerim dnevora so bifi dovoljenl iiadaljni poviski, o katerih ßnvoriio slede- či členi «dlokov in generaliiüga civijnegu komisarijata za Jutijsko Benečijo z due 4. in 14. avgusta 1920. Cl. 2. Za prosiore, naincnjene za nra- dc, pisarne, trgovine, skladisca itd., kat-e- rili najcmsčina znasa vcč iiego 1800 lir let- nih, sine zahtevati najeiiKdajakc s pote- kom 24. avgusta 1920 povišek naiemščinc iiiuvcč do 40">, za prostore pa. ki so dolod hSOO L, toda več kot 1000 L, sme zah- tevaii najeinodajalec 20% poviška od 24. avgusta 1920 do 24. avgusta 1921,ter 25% Püviska od 24. avgusta 1921 naprej. Cl. 4. Za prostore z letno najemščino pod 1000 L in nad 800 L sme zahtevati najtmodajalec \5% poviška od 24. avgu- sta 1920 do 24. avgusta 1921 in 20% od 24. avgusta 1921 dalje. — Ce pa je najem- ščina nižja kot 800 L, sme zahtevati najemnik UY/h poviška od 24 avgusta 1920 do 24. avgustav1921, 15?« poviska cd 24. avgusta 1921 do 24. avgusta 1922 in 20% od 24. avgusta 1922 dalje. Cl. 28. Nobeni prostori sc nc morejo oddati v najem aJi v podnajem,. ne da bi bila prej tozadevna pogodba vidirana po komisarju. Vizuni jc |)Ctreben tudi v slučaju,, ako prcvzaine za kakim naitninikom ali pod- najemnikom neposredno i)rtv[) v y;]Sfdn< in ozeinliu. To čita- mo 'dovoli jasno med vrsticami. Da je te- mu res tako in nie drngačc, pa stoji tudl erne vr\ hoicm v ''" <•'. izda v nradnem listn, kakor je »Artociter- Zeitun?« narnvnost nalog sodrugom. da glasuk-jo za Ncmško Avstrijo. to jc vse kaj drugega kakor internneiionalizcm. Nc glecle nn to, da lioče strauk.'i. ki ima v ščt- t» zapisano gesio internacijonaiizma. prftf preko tega gesla kratkomolo na dnevni ret!, hoče stranka s teni vplivati na pronto vclio in prepričanje posameznih organm- ranili sodrngov, med. katerimi je numgn Sf(lrr'''^r slf-vi'>f'iv'*r tiMr'v|nr»v»?' v; l>i>si • t glascvrOi vse drugače. Rozlogi, ki iih na- vnir» >• Arbo'trr-Zciii"'°'r; o opr"vi'i"lv •' svoje zahteve, so privlečeni za lase. Pra- vi namreč, da govore za Nemško Avstrijo prlitični in gospodarski razlogi; za njo go- vori tuxli dejstvo, da je delavsko Ijndsko tvorilo vseskozi važen del Avstrije. To so res telitni vzrcki, ki jim nihee nc more n- e^vnpotj. N:fi" n<) dnkč. d.-r hi vtewln'-1 svoj sklep s kakimi argnmenti, ki bi ga vsai na vidirz opravieili. Kajti noben soci- jalist ne bo niogel oporekati. da ima soci- jalna demokracija v Jugoslavia z njihove- ga stališča ravno tako va/no vlogo, kot socijalna demokracija v Ncinški Avstriji ali kje drugod. Sklcp je naperjen, ako gre- nio s sccijial'sticuega stali^ča, naravnost proti jugoslovenski socijalni demokracijt. ki se na ta način šibki. Toda to je njihova lastna stv:ir. Mi sine hoteli tukaj samo u- gotoviti, da gre tudi internacijonalnost 1c do gotove meje. Kakor liitro kaže drugače bclje, se pa drugače obrnc. Žalostno je k\ da soci.ialist slov. nar^di" • -;i !••¦¦¦; vsod stafažo. On m o r a biti iutcrnacijo nalen vedno in povsod. Ne le to: on mora biti, čc to zapove njegova stranka celo na- cijonalist, toda bogvamj — slovenski. - Dopisi. lz Avč. 0. A\g. Andrei Bucik, akad. slikar s-c jc mudil začetkom scptcmbra; v Avčah v roistnem krajii svojih starišev. Napravil jc lepo originahio oltarno sliko sv. Martina ter X3 podaril savnokar po- pravljeni cerkvi. Za prelepi dar se mu o duliovščini: g. Pavlica mu je pri sreu. (1. dopisnik, du- hovščina jc skoraj edini rcsilni faktcr v gospodarskcni, narodnem in kulturuem. o- ziru v tcžkili časih v katcrili živimo. N.-išc župaijstvo igra čudno vl< i»,o. Kakor jc sv. Trojica in en sam Bog, tako so tu tri osc- lic in en sam župaii, ki viadajo sauir-voljno absolutno. NaSi socialisti-komunisti imaio sluxl za sliodon», scstanck za scstankom, kako postaviti novega zupana. Zahtevali so <>d vlade koinisarja ali prcpriccvalnt st uasih ljucli jc d-ckazala, da bi uteguili priti iz dc/.ja pod kap. Vslcil ziKinih razmer je tiaš župan podal ostavko. Za zupana-re- gcnia sine1 enoglasuo prosili moža. ki mu znupamo, kot veščega, izobraženega ter nupristranskega, kar je tudi sprcjel. Omc- njena trojica se boji, da stem sapo izguhi in brulia c-genj na vse načine na njega. Prctcčcno nedeljo smo kar c^bstali, ko sli- simo pred cerkvijo med občinskimi stvar- rni razglas tudi o novsin županu. očitajoe mu vse podlosti in obrekovanja s pripom- bo: ta nc sine tu -/'.lpaircvati. Ljudstvo je takojzagrmclo: »Nc čitati! Fej jiscu«! r3- naka sramotenja v »Dein« v dopisu od pretekle srede. Dotični razglas jc prise! poruhjeno iz- tbčinskega urada s podpisom Maraž. G. dopisnik, ki živite milostno od vlade, le vi in ne naša vas. kako jo o- pisujete, nc-sitc na nosu pečat sranioto in obsodbe vseli posteno-zavednih vašča- nov. »Dein« pa naSe nczaupanje, ker pod SV««] piašč kapitalistično svojat, saniT' da udvilia. po duhovše-ini in naših gosp^xlar- ?ikilj rrganizaciiah. če so še taka koristii'-- Polžnost vseli prfzidctili in obrekovanili io. da dobi dopisnik primerno nagrad-x Toliko v pojnsnilo vsem. ki morda napac- j'o sr«Jijo o nas iz stevilnih dopisov v »De- lu". Ob priliki kaj vcč o nasih gospodar- skih organizacijah in njih koristi. Dol Vr- (oibenc. Soca. 20. in 21. sept, se je razlilo straš- ntiirjc cez našo dolino. Odprle so se za- klupnice ncba in viri zcinJja in padalo je, da;je bilo grcza. Iz vseh gora so drli hudo- ¦urriiki yalec in noscč s seboj skaJe vxli- kanske in neizmcrno množino gramozi». Soča je prcstopila brcgovc in odnesla jm>- leg drugega lesa vse mostove od Trente do Zage razun enega. Veliko grunta je po- plavljencga ii čompe cdnescne. V Trenti je podrla neko bajto in nialo je niaiijkalo, da so ni porusilo šc več his. Caste iz SočJ v Trcnto skoraj ni več. Kar ni zasutc s skalani in gramozem, je padla v vodo. Stari Ijudjc ne pomnijo kaj enakega. Sko- da je ogromna. Kdo bo vse to pc-pravil? Iz ldrije. V nedeljo 26. sept, je drama- tični r.'dsck »Kat. delavske dru/.bc« prire- dil irgo: >.-[>ekle z biseri«. ki jo je dramati- zirai P. Dr. Rant. Prireditcv jc vcljala 40- letncmu jubileju preč. dekana monsigr. Arko. C)!edalisčc je bilo nabito polno do zadnjega kotička. Mnogo ljudi se jc mora- lo vrniti domov, ker niso debili več pro- storo. Uprizoritev je občinstvo zadovcilji- la v polni mcri in zcio obilo viharnega pl-r-w skanja. Igralci so nas s svoiimi orieutal- skimi in riinskimi kostumi, ki jih ic gledas- stvo po pravici občudovalo, popeljali na- za.i v prva stoletja krfčanstva hi nam s svojim obnašanjem nokazali. kakSnc so bile tedanje Stgc. kaksno jc bilo medse- boino ob^vanic pri Judih in Rimljanih. Vlocre so bile rrečno i'/hrare in vest no na- 5tu(liran;.\ 0. režiscr ic posegcl po vseh vislh, ki üh k* moirel dob'ti na razprjago, in se potrudil, da je bila vpriznritev koli- kor mojjočc zrcodovnsko kritifna. Oinc- njaii moramo tudi mojstCTsko delo g. Ru- i J del fa Kogeja, ki je napravil dvc ozadji; eno predstavlja Jeruzalem še prcd razde- janjein, drugo pa vcličasino niorje. Ko jc gledalstvo zaglcdalo v tretjem dejauju Je- ruzalcni, v cetrtcin pa morje, se je skorc slisno začudilo čarobnosti teh sccnerij. —- Mod odmori je godba »kat. del. druzbc« svirala igri prinierne kcinadc. Ob zaključ- ku igre pojc žcnski zbor v ozadju. Bese- dilo nam je blagohotno uglasbil znani u- nictnik g. Vinko Vodcipivec,. za kar mu bodi na tcm nic&tu izrečcna iskrc»ia za- hvala. Uprizoritev so v velikein stevilu posetili prijatelji iz Sp. ldrije, (ior in Cr- nega vrlia in tako pokazali solidarnost z našinii društvi. Igra s v ravno istem ca.su prihoclnjo ncdcljo 3. oktobra pon-cvila. Cerkno. Tukajsnje Prostovoljno gasil- no druslvo je priredilo v nedeljo dnc 26^ sept. t. 1. v gostilui g. irr. Rcjc veselico v proslavo 10-lctnicc svojega obstoja,. kate- rq jc v obec zadovoljnost dobro izpidla. Odbor se najiskrcneje zahvaljule vsem,. katcri s<' kakorkoli pripoinogli do nepri- čakovancga gmotnega uspeha; še poscb- no sc zahvaljuje vsem sodclujocim gotspo- dičnam, katere so neumorno vrsile izrocc- ne jim posle, kakor tudi tamlniraškemu in pevskeinu zIhtu, vstrajno in dovrscne iz- vajanjc god'be-nih in p-evskill tock, sosed- njemu Prosto\ oljncinu gasilneuiu drušivu iz ldrije in gespicam Zcnskcga oddclka istega ter drugiin gostxin iz ldrije, kojl so sc v obilnuu stevilu vdclezili slavja; istotako se zahvaljuje gostorn iz Podnicl- ca tcr vseni udtlczcnccni iz okdice in do- mačinom. — Cisti pribitek se porabi za nabave novega in med vojne poškodova- nega orcdja zlasti vodovodnih ccvi. -•- Bukovti': Dnc 24. septembra so vloinili roparji v tukajšnjo iupno cerktv ter od- nesli iz sakristijc en kclili. ki služi za vsakdanjo službo in dvc ladjici za kadilo. Tukaj so našli tudi ključ cd tabernaklja, od kodcr so üdnesli eiborij in pusčico za veliko liostijc/ s hostijami vrcd. Zločinci toraj ludi sv. hostijain niso prizancsli. Yse to sc jc zgodilo ok'di pete urc popolunc. Dolgo časa pa se tatovi niso veselili svo- jega rcpa. V bukovskem vrliu so aamrcc zločinci — bila sta dva —, šli v ncko hi so, icr ZLilucvaii k'ruha. Mctl teui pa so pustiii ukradene stvari zunaj hise, pod nckiiu drcvesoin, koder k sliičajnci prisla v on cm irtnutku niinx< neka zena, ki je takoj-spo- ziiala v iikradcnih rcčch ccrkvetii rop, tcr jih tukoj skrila in drugi dan ztipui ccr- kvi vrniia. Žal, da sv. hostij ni bilo več v cibo- riji1, kar pa je bilo tudi nemogocc, ker jc bilo zc vse zlcmljeuo in pokvarjeno, incn- da ze pripravljeno sa prodajo. MhiLogrede bodi cmenjeno, da je bilo vse zavitc v list Lavoratore. Iz toiminskih hribov. Nekaj časa sem sc po nasih hribih organizira neko dru- štvo z imenonr »tatovia. Ne vemo sicer odkod izvira ta tatinska cm. ":al, vemo !>a. pred njimi nismo varni svejega ime-tja. ,'Skoraj vsak dan se sliši, tu pa tu so biii tatovi. Vlomijo v stanovanja in razna jx>- slopja po noči, pa. tudi cb belem dncvu se ne sramujejo. —- Tako se jc /godilo tudi v Robu na F^onikvah. Ob 12. dopoldnc so o- plenili eno tch his v Robu in sicer st. 67. Ljudje so bili na polju, oddaljcucin kakih 5 niinut, na donm pa s:o imcli nepovablicuc gostc. kateri so si napravili pet v hišo tcr pobrali v njej, kar se jim je zd.elo vrednc in sicer večjo vsoto v denarju in v razlic- nem blagu v skupni vrednosti približno L. 4000.--, Ravno polcg te hiše je še ena. v katcri so bili ljudje doma. Vidi se, da so tnorali biti dobro crgaiiizirani, ker se niso zbali krasti v takcm položaju. O tatcvih ni bilo ne duha nc sluha, ko so se vrnill lludje s polja domov. Zravcn tega so 5c marsikje v nasih hribih poizkušali s\rjo sreco 7. vec ali ir.anj vsix'liom. — K*i » Slovenska Beiiečija. lJovoduij jc ua- pravila \elikanske škodc. Rcka Nadi/.a \z odnesla štiri mostove. več nijv in virw vi'ra- dov tcr ogronmo množino drv. Po.škod'-- vala jc tudi inline in druga pod}clj;i, ob Na- diži. V rvdvrsčah je odnesla nekega mo- ža. katercga jc jzvrgla pri Sv. Pctru. Tudi reka P.rheč v Šentlenarski kotlini jc na- pra vila veliko škodo ter jc odnesla mosto- ve. V Tarčintskem okraju so se vdrli vc- likanski plazovi ki ogrožajo ecle vasi. Tu- di na Boncskcm bodo pomnili 20 Septem- ber 1920. Komunisti &c- se porodili tudi na Be ncskem. Svoje gnezdo imajo v PetialMi pri Sv. Pctru, kjer sc prav lxigosto zbf- rajo. PoIiHčni pregled. Jugoslavija pesebno pa Slovenija prl- čakuje s skrajno napctostjo izid plebisclta na Koroskem, kjer vporahliaro nenišku- tarski »heilovxri« vs>:. üiogoca sredstv:;, da bi Kcroško Ijud^cvo pridobili zase. Tu- di meSetarijo z raznimi člani mednarodnc plebiscitne koniisijc. V svet pošlljajo br- zoiavke o jugoslovenskih nasilstvih, o frfciralnji« cot na meji in v plcbiscitni cons A. pod N'odstvom gcnerala Maistra. Na vsak »inčin so hoteli doseei odgoditeA' gia- sovanja, ker se boje poraza. Po zadnjih vesteh pa üe vrši vsled energičnega zali- tcvanja Jugoslovenov vendarle nepreklic- no due 10. t. in. glasovanje. Drugo vprašanje, ki je v Jugoslaviji danes na dnevnem redu, tvori volitev v konstituanto. lz posameznih poročil, ki so uam na razpolago, izhaja, da napenjajo pesamczne stranke vse svoje moči, da si zagotovijo čini večjc število rnandatov v narodnem predstavništvu. Iz poročil iz Jugoslavijc sledi tudi,.da si komunisticna siranka tarn ne inure pri- 4J< l-iti ugodi'ih tal. V nedeljo so imeli so- cijalisti v Celju sliod, na katerem jc poro- čal o scdanjem pcliTicneni polozaju pred kratkitn iz Amerikc došli socijalisticni vo- ditelj Cibin Kristan. Konumist Bartulovic sc je oglasil k bescdi. a ni inogcl dolgo gr-voriti. ker jc nastal v dvorani sum i« ropot. ^si navzoči so se pri glasovanju izrck'i za socijiiln«? demokracijo. jugoslovansko-italijansko pogajanja.. Toli jugC'Slovensko kot icalijansko časopl- sjc prinasa dnevno vesti o skorajsnjem. pričetku pogajanj. 30. m. m. se jc vršil v Belgradu kronski svci, ki sc ic bavil stem vprašanjem. (jovori se o dobrem. razpolo-¦ žctiju na obeh strancli, ue manjka pa tudi; vesti zlasti v italiianskih listih o jugoslo- venski »intransigentuosti;:, ki nai bi imcla za nosledicr odgoditev pogajanj na nüdolo- čen Cas. Rimski pulitiki da baic uvidevajo.. iz zadržanja jugoslovtuskcga časopisja. da pogajanja vslcd neoniainega stališču Bclgrada nc bodo vspcla: zuto da naj y-j pogajanja še ne vrsije. Seveda pripoimiijo takoj za tern, da se rnorajo pogajanja od- goditi »tudi« radi tega, ker je trebä,. da je nri pogajaujih navzoča i Crnagora, ki ni- kakor nočc i/.gubiti s\X'je samostojnostf. Mogoče je torej. da zavirajo pricctek po- gajanj res le Nikitova rovarjenja. To je toliko verjetneje, ker čitamo ravno tc dnt, da se riuidi Nikitov »minister« Plümenac na Reki, kjer jc stopil radi crnogorskc za- deve 7. zvezo s D'Armunzijem. Mogoče Je pa tudi, da ima kaj besede pri tcm - pk*- biscit na Koroskem. Rusko-p^ljska vojna sc nndaljüjc z me-- čcm in - Oniilom. Danes napoveduje.fo» Poljaki ofenzivo. jutri Rusi. Danes so Po-- ljaki doscgli znatne vspehc, jutri bodo tr- dilj Rusi, da. ?o zmagaii; danes io ruskO' ]>c-roči!o >>ncrcsnično<.-., jutri poljsko. Poleg- tega ima Vrangcl tudi vedno kaj povedatl. Iz vscga pa se da posneti, da Poljaki še- vedno prodiraio in da se sovjetske čete sc nc tnercjr vsdc>uo postaviti v bran, Mjnb tcmu da zatrjujejo niihos-a i>oroci!a ravno nasprotno. Nemška Avstrija zahteva plebiscit za priklopitev k Ncmčiii. Plebiscit se bo vrSJl tckom šcstih iviCscccv. Tako io skicnila e- noglasno na-rodna skuščifia, ki jc zborova- la 3. t. m. Priklopitev k Ncmčiji hočejo av- strijski Ncmci tudi iz razloga. ker bi Wlo v tcm slucaiu mnogo vcrjetnosti. da dobi NcJTi'^iia sd Italiie zopet izgubljene pokra-- jine Tirolskc. Zpvc-zniSki vojnj svet sc je vršil pred kratkim v Mctzu. Fra^rozi so nn tern r<>- svrts van in zahtovali; d'a «e Ihn dovoli za- sedba Puhrskc kotlir.\ kier se nahajajc? /nanc Krvrpovc tovarne, DomačG uesli. Isnienjava žlgosanega, iKiKP^Iovenskew ga denarja sc bo izvriila istočasno z iz- menjavo denarja v zasedenem delu DaJ- macije. Vsi oni, kt so se pravočasno pri- glasili pri nas, bode lahko tedaj zamenjali^ tako jc dolocil ministrski svet. Vsak a na- daljna zakasncla priglasitev bi bila zaman.. PredsedniStvo de/.clne vlade v Ljubljani nam je poslülo tozadcvno sledeč cra- sanj'e.« Vsi oni. ki so nam ob tej priliki \zy<'~ či!i dena.r, naj se zglasijo tekom pnhodnje- ga tcdna v upravi lista, kjer ga jim vrne- mo, da ga hranijo do defmitivne izmenja- ve v dinar je. Poziv vsem književnlkoin v zasede- nem ozemlju! »Zveza slovanskih učitelj- skih drustev v Trstu« bo začela izdajati z januarjem prihodnjega leta zabavno-po- učen list za mladino. V svrho K^nc s:rga- nizacijc sotrudništva za to važno podjetje pa mora imcti natančen popis vseh jugo- slcA-cYiskih knjiži-vnikov, ki žive šc na »a- sem ozemlju. Podpisano urcdniSh-o prosi tedaj vse kniižcvnikc (slovenske in hrvat- ske), naj mu pistnenim potom iur/imnijo svoie točnc naslovc. Urednistvo ^Učft. I.ista% Trst, til. Ruggero Mannet 2Ü, I. nadstr. f Snirhia kosa. V Sovodnjah it iirnrl dne 1. t. nt. v visoki starosti 84 let q;. Ja- kob Lukežič, oče ravnatelia Narodne ti- skarue. gnspodn Ludvika Lukcžlča. Po- kojnik je bil dolgo vrsto let cerkveni ki}u- čar, ^rgliavec in tajnlk gospodnrskeg-a sveta. Bil je mož stare, poStene korenln-c in.vr.Rleden kršcanski oče. •— Preosta.Um na5e sožal}«. Začetek šolskega leta na slovenskem učitel.ušču v Tolminu. Šola prične dne 15. uktcbra t. 1. Vpisovanjc se vrši dne 15. in 16., sprcjcinni in ponavljalni izpiti dne lft. 19. in it)., redni šolski poduk pa prične 21. oktobra t. 1. —• Oojenci in gojenke, ki se želc vpisati na pripravnico. micrajo inieti Dole^ zalitevane predizobrazbe izpolnjeno 14. tcio, nojenci in gojenke prvega in dru- 2e;i lctnika i)a 15. ozirnna 16. leto sta- rosmc dobe. Za slovensko šolo. Tudi nicd italijan- skimi st jncščani jc se sinisUi sa niišc po- iTebe. To vgotavljanio z zadovoljstvoin iz Pisavc glasila goriških inazzinijanccv > La Liberia« od 25. septembra in od 2. oktc- bra. V prvoiinciiovani številki piže pod iiaslovom »Sinccritii iraliana«. da mora vsak dobcr Italijan z odobravanjcni sprc- ieti sklcp tuk. šolskega svcta, ki dovuljuje slovenski manjSini otvoritev sol s sloven- skim iieiiim jezikom. »Ne zatiranih ne za- tiralcev uccemo v svoji hiši,« vsklika. »Naše strcmljenje mora iti za pomirjenjem dubov...« »...nismo verižniki (pcscicani) v Politiki. Vsakemu svojc!« -- Tudi v drugi stevilki pove marsikatero rcsnico. kakor >'. pr.: xMcrajo se (Slovenci nainreč) prl- Vaditi. tin. se sniatrajo v Oorici kot v lastn! liiši. kot mcsčani s enakimi pravieami in tie kot zatirani tujci.« »Z našc strani sma- liamo. Oa je postavitev popolnc slovenske sole akt dolžnosti. človekoljubja in pravič- nos.ti. Podpirali boino vsled tcga vsakc to&icJcviio inicijativo bodisi od strani slc- vcnskih srnvjščanov, od strani vlade all l>a iiiunicipija.« Nase miicnjc je, da je to stališče niaz- fciuljanccv poprlnoina in edino pravilno. Al\Tr bi bili vsi italiinnski someščani take- Sfa niišlienja, poteni bi snorazimiljenje mpd 0*K-mi» narodnostini:i rodilo najbcljše sa- tio\w Vslecl prcdstoiečih političnih dogod- ta v se bliža eas, ko bo sporaznmljcnje res fleobhr.-diio potrebno, ako bonio liotdi v.\- vcti \- mini drug polccr dTiigega. Kdcdnr za I. 1921. G-jf. p' vcrie-niki sc Le iisrlasujo s ^tevili narečnikov naKoledar 7-s r. 19?1 in nn zabavno knjižico »Rožjc Sf^/c. Števuke narnčnikov za posaineznc c'ubr,vmie. ki so došle do dancs. kažejo, da se letoŠTvie knjigc razpošHejo še v večjl 'jmiožini koKrr hmsko lcfo. Čas za nriffla- šan.ve ie do .11. oktobra t. 1. Pricflasc po- vCriuiikov sprcicma »Noroclna Tiskrmia« v Or.rici. ulica Vctturini 0. Pozna pombd. V Lomeb pri Čcniem- vr}iii nad Idriio sta na posestvu .lakoba Hladnika dve iablani v najlcpšem cvetju. Zboljšanjc tičtteljskih plač. »Edinost« ';- due r>. t. m. jKiroca: Pozno ponoči shk. ^rcjeli iz Riina brzojavko, da je ministr- s^o predsedstvo (Urad za nove dežele") skltnil, da bodo delcžni ueitelji ljuskili šol v.hitiiski Benečiji vsch ugodnosti.. ki jili Jjživajo žc učitelji v kraljcstvu na podlaffl "Orrejeve razpredelbe plač in dckreta c drasrmjski dokladi z dne .1. junija. — Oe- ^cralncimi komisarijatu so bilo že poslana ^(Hrebna navodila za neposredno izvedbo tovt-sra skkpa. Prošnje za državne štipendlie. Ocnc- ^tln> civilni komisarijat javlia, da niorajo ^isokošolci, ki želijo dobiti štii>endjie. it- ^tarv^vljene od ministrstva za osvobojcnc ^a.ie. predložiti tozadevnc proSnje izrav- jjo to civilnib ko-nrisariiatih tistib okra.icv. *.i'er so pristoini. Za tnorebitnn nciasnifa jjaj sc prosilci obrnejo do svojih civilnih «omfsarijev^. Samomor. V Solkanu si je dne 4. tm.^vzela življenje dvajsetlctna Katarina ^uHcyoj, hčerka Franceta in Ur.šule. Sprla se jc z mater jo, ter nato izpila H\Mo množino lizola, ki je tako strašno u- ^inkoval, da je bila review, v 10 ininutib j^irt\ a. Tci je prvi samomor ženske v Sol- Odbor za vspostavitev *v«1 -^rskejfa ^vetlšča v Standrežu vprizori v nedeljo. •0. oktrbra t. 1. o 5. uri pon. dva ijjrokaza: fl>«rj^übljenf sin« in »Na skalnici« s Sa'lji- vmr prizorom: ».Tnnaki«. Med pavzami Mit.- srorižkib pevcev. — Vstop prost, ¦JProiemajo sc samo pro-stcvolini darovf! Jod porenjim nas!-rvom is Sv. Križa tori Trstu: V nedeljo popoldne se.je odigrala v jv. Križii vellka drtizinska tra^edija. Dru- *ba Mapajna. obstoječa iz stari.^ev Lov- Jenci in UrSule ter ctrok .lOIctnega .ložefa J^letnejra1 Anpela in 21 ktne Marije, stacfii- W:z v Sv. Krizu St. 12S. Poslednja je ime- l* žc več čas^ Ijubavno razmerje z nckim * e»ce Fr., 23 let starim čevl/arjein, staxiu- jočiin istotam št. 45. Tej ljubezni se je pro- tivil njen brat Angel. Ko je prišel pred- včerajšnim zvečer An^el donicv, je zalotil' svojo sestro z njenim Ijubincem. Počel jo je takoj psovati. Tence ga je večkrat opo- zoril, da naj molči in naj gre spat, ker Je popolnoma pijan. Opomini niso inicli no- beitega uspeba, ravno nasprotno. Angel je postal vslcd < ipominov še bolj divji. To je Tenceta razjezilo in pripcljal je pijancu dve zausnici. Angel pa je pograbil blizu ležeče poieno in ga vrgel ljubirncu svoje sestre v glavo. Po par minutali je nesrec- ni Tenet* uri. O. Lovrenc Magajna in nje- gov sin k žef sta dvignila truplo in ga ne- sla v sobo njegove ljubimke. Angel je crez nekai časa prišel v sobo, puklcknil pred posteljo, na kaieri je ležal inrtvi Tencc. Prosil ga je jckajoc.. da naj niu odpustl, kcr ga ni mislil ubiti. Naenknit vstane, sc poslovi od starišev in odide, rekoč: »Po- slavljam se <:d vas, oce in mati; naredil sem vclikansko luidobijo in nočem in ne lr.orem živeti ])ri vas. Odbajam in se ne povrncm nikdar več!« Oblasti ga zasledn- jejo, a te/ko ga bo'dtf dobile, kep ie najbr- žc izvršil samonmor. Orožiii Hsti. Nazna.nja se. da so oroj?-- ni listi, izdani po političnih varnostnib o- blastib starili provinc kraljcstva veljavn! tudi za nove province. Prepovedano pa je It.\ iti onim. ki sicer poseduiejo orozni list, niniaio pa levskega lista oziroma pravicc do lova ali dovoljenja lovskib najemnikev. Pregledovanj© avtovozil. Tcbnični (aI- delek pri gcncralncm civilnem koiniarija- tu naznanja, da bo tebnična koinisija za pctrditcv niotornib vozil v Julijski Benc- čiji pregledovala avtovozila vse dni iz- icmši 1., 9.. 19., 20.. 27. dan in praznike. •••- Šoferji se opozariajo. da se moraio pred- sta\riti z vr-zili tebniski komisi.ji (Trst. Via S. Nicolo 15) najkasneje do 9. ure. Vozila moraio biti v nopolnem redu z zavorami. svetilkanii, trobliami. tarčanii itd.) Posredovalci sa prodai« stavh. Civil- ni komisariiat za goriški polilični ok raj razglaša: Stanovanjski komisar vabi gg. prsredovalce za prodajo stavb. da se zglasijo cine 8. in 11. t. m. od 9 do 12 v njegoveni uradu na civilnem komisarijatu (snba št. 13), kjcr dobi jo pctrebna, njib ti-- coca se navodila. Stanovaniski komisar Oino Bignani 1. r. Zbiranje in knpčevanie z žlvaiskiuii kostmi. Oeneralni civilni komisarijat je preklical z dneni 21. seplembriii določbo. s katero se je bilo prepovedalo zbiranjc in kupčevanie z živalskimi kostmi v politic- nib okrajib Trbi/., Tobrrin, Oorica. Oradl- sče in Trzie. Razno. Koroška deca v Ljubliani. Dne 28. septembra je prišlo s Koroškega v Ljub- Ijano okolo 2000 otrck. Ljubljana je z ve- likanskim navdušenjem sprejela goste in jib dostojno pogcstila. Hiše so bile v za- stavah, od kolodvora do Kongresnega tr- ga sc je vil špalir ljubljanske solskc mla- dine in vclikauska množica ljudstva je ko- roškd mUidino burno pozdravljala. Z mla- dilo jc bilo tudi mnogo starišev, ki so bili vsled prisrčnega sprejema močno izdena- deni. Društvo »Soča«. Primorski rojaki so vstanovili v Ljubljani drnštvo »Soča . V nedeljo zvečer je imelo drustvo svoio pr- vro veselico. Zadružnlštvo. »Per la formazione dei Secrrctari Cooperatori. CO zadružnih taj- uikili) —• Pio Meyer —- Roma, Luigi Bnf- ietti. Via Banco S. Spirito, 56 -- 1920.« V tej lični broSurici podaja znani pisatelj in strokovnjak, ki dcluje zc 20 let na zadruž- nem polju. v Svici, na Tirolskem in scdai v Furlaniji, jako lepe misli na podlagi last- rili izkušeni 'kakor tudi iz spisKv in delo- vanja velikib orgauizatoriev raznih cv- ropskih narodo\r. Tudi pri nas moramo zadružno zivljcnje skoro pcpolnoma tiano- v« zopet oziviti. od njega je odvisna v veliki meri blagostanjc našega ljudstva. Pripcročamo to knji/.ico zato vsem, ki sc zanimajo za zadruzno zivljcnje. Naročniki koledarja v Ajdovščini da- rovali za šcl. namene v Oorici 40 Lir. »Podpornemu drusvtu za Dijake na realkt v Idrlji« je darovala mestna občina Iclrija 500 L. Hvala! - Odbor. Oosp. Riliard Nardin v Oorici daruje za »Sklad Ooriske Straze« 20 L. Hvala! Vprašanja in odgovori. V. V. v K. Priklopite prošnji sa vojno odškodnino svoj krstni list in domwnico, ki Vam jo izda žnpan1-1 Vašega seda- njega bivališča še na podlagi avstrijskih zakonov. Übe prilogi Vas opravičita za po- teg vojne odskodnine, ker ste roK'iü to- stran demarkacijske črte. dasi okupacij- ska oblast Vaše službc"" "ristojracsti ne priznava. Cl. »Str.« B. Stopite uradnega dne k Vaši okrajni sodniji, kjer Vam sestavijo prosujo za vgotovitev vojne škode. Ko dobite cenilni operat, pojdite k županstvti oz. k pomožnemu uradu za likvidacijo vojne škode, kjer Vam napravijo potrebno ylotfo. Zahvala. Vsem dragim domačinom, ki so se v obilnem šfevilu udeležili pogreba zeiTieljskih ost.-Mikov naSega pieljubljenega očeta oziroma l;ista Jakoba Lukežič, posestnika, se tern potom najprisrčnejše zahvaljujerao. Sovodnje, dne 4. oktobra 1920. Ivaiia omož. Devetak, tiči. Franc, Ivan, Vinceuc (odsoten). Ludvik, ain*>vi. AmaliJH, DIarija, Emilija (odsotnn), Korn<'Uji», ueveste. Avtomobilna črta VOZNI RED: ODHOD IZ GORICE: v Červinjan 730 17--- v GradiŠče - Romans 7-30 12-- 17 — v Ajdovščino-Postojno 7-— v Ajdovščino-Sv. Vid 7-- 1630 v Staro Mesto 13*— . v Knnin 13'— 17*30 v Brda 13-— Srečanje z vlaki. Prv4»vr8tna krojučniea =— —= za gospode in dame Cornell! & Comp. = na Travnlku ===== naznanja svojim conj. uaročnikom ter slav. občinstvu. da inia v svoji kro- jačnici bogalo zalogo vsakovrstnega blaga za obleke, površnike in zimske plašče. Izdeluje po meri. -- Priporoca se za obilen obisk. — Gene stalne. Tll/Q Vir>Qto krepka dečka iščeta U\a Ul did, siužbe kot krojaška učenca, bodisi v mestu ali na deželi, naj- raje s hiJüo pri gospodarju. N<»slov pove uprava „GoriSke Straže". SADIKE («VERSOTINI - ^^^^ A*^*^------ESPRLSSM) za jesensko sadiiev vdobe se v poljubni mno- žiui v knezonadSkofijskem vrtu v Gorici. POSESTVO sestoječe iz ;)0 ha polja travnikov, pašnikov, vinogradov ter potrebno go- vejo zivino dam v najein za dobo 5 ali !0 let. Natančnejše se izve pri = Jozen Rudez = Kob|eglava St. 35 p. Štanjei. Za begunca :: :: primerno je na prodaj nekoliko pohištva, štedilnik in dva konjska koniata. Naslov „1ZSEUENEC 65U uprava „Gor. Straže°. Gostilno s trg^ovino ali brez, v GoriŠki okolici išče se v najem. — Ponudbe na nažo upravo. sin^nnrlirna stara 19 lett zmo2na WUdJJUUltliai slovenščine, nekaj ita- lijanščine in ueniščine, želi vstopiti v ma- nufakturno ali špecerijsko trgovino v Go- rici. Bila je že dve leti v trgovini in si pridobila že precej zuanja. Naslov se izve v „NARODNI T1SKARNI" v Gorici.------- Rabljeno in novo pohišlvo (mobilja): postelnjaki, predelne in obla- čilne oniare, mize, stolice itd. je na prodaj pri g. LEOPOLDU ZUCCHIATT! Via S. Antonio §t. 22 — Gorica. — — — — — Radi selitve prodam takoj veliko go- spodarsko poslopje v Vipolžab, sesto- ječe iz hiše, hlevov, polja, vinogra- dov itd. Evgen Reja, Vlpolže st. 6 p. Kozana. Drašček Fanny, Gorica Via Rastello it. 1 taovina s kolonijalnim in meSanim blagom ba cTrobno in na deJaelo. Dobra inoka bela in konixna, tito), ji»čmen itd. Blago sveže. Priporoüa so za obilen obi*k. -•- Postrežba dobra. — Gene ztueme. Rujmund Savrin Hrusovlje it. 62 p. Dolenje priporoca slaw občinstvu svojo bogato ZALOGO vsakorstnega suhega lesa za Wm~ STAVBE in MIZARSKO OBRT *** BLAÜ0 DOBR0. CENE NAJNIŽJE. Naznanjam slav. oWinstvu v mestz in na dežcli, da sem otvoril svojo dobro aloženo trgovino Ipecerijskega kolomjalnega blaga in deželmh pridelkov v lastni liISi, nlica Carducci st. 25 (prej Gosposka ulica). Priporočam se za obilni obisk ter bi- lježim z odličnim spoštovanjem Josip Kuätrin Jastnik. Naznanilo. Vzajemna zavarovalnica proti pp- žaru v Ljubljani naznanja si. občinstvu, da je njen krajni zastopnik za Gorico in goriško okolico g. BENSA CIRIL, stanujoc v Gorici, Piazza Cristo st. 2, kateri sprc- jema in zavaruje poslopja, razne premie- nine tudi v barakah, cerkve, zvonove itd. Priporoca, da se vsi zavarujejo pri široko- znancm zavodu. SVOJI k SVOJIM. Prodi dva velika tejija 2500, 2800 litrov, kakor tudi več sodov za vino od 300 do 2000 litrov po ugodni ceni. Uprašanja na AL. — KOBAL, Studeno Postojna. — Novoporosienci! Ipci! Oglejte si obnovljeno zalogo rav- nokar došlega različnega pohištva pri ANTON BREŠČAKU GORICA - Via CARDUCCI - GORICA ? Kmečka hranllnica in posojilnlca ------—¦- v GRGARJU . vabi na redni obeni zbor ki se bo vriii dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne v župnišču. DNEVNI RED: 1. Poroolo načelatva in nadzorstva, a. Potrditev Jetnih računov za I. 1914 do )<*2Q. 3. Volitev načelstva in nadzorstva, 4. Slučajnoati. Ako bi ob določeni uri ne bil oWni zbor sklepiSen, yr$i se na istem prostory in z istim daev- nim redom čez pol ur«> drug redni obeni zbor, ka- teri sine brezpogojno sklepati glasom § 36, pnri od- stavek, druStvenih pravil. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. 6öslä P. Kamenšcek Piazza Uorno štev, 7 se priporoca slav. občinstvu. — Na razpolago tudi prenočiiča — Podpisani naznanjam slav. občia- stvu, da sem se preselil s svojo trgovino jestvin iz Gosposke ulice (Carducci) v Semeniško ulico štev. 1 (lastna hiša,) Ob enem se priporočani nadalje svojim odjemalcem. Josip Kulin trgovec jestvin. Trgovina izgotovljenih oblek 3. Vuga & C.° Gorica, :¦ Corso Verdi 38. -: Ob bližanju nove jesenske dobe obvežča zgoraj imenovana tvrdka svoje cenj. odjemalce, da ji dohajajo dnevno velike zaloge zadnjih novosti za jesen, kakor zd žcnske: suknje, obleke, princes, krila, Golf volnene in svilene, bluze, Colliers (boa), nepremočljivi plašči za gospe in deklice, perilo, nogavice, če- veljčki, spodnja krila itd. itd. itd. za moške: paletots (snknje), površniki, pövrsne jope, obleke, nepremočljivi plašči za može in dečke, hlače, moderni telovniki (fantazija), perilo, gomaše itd. Bogata izbera blaga. Stalne cene. - Lastim krojacuica. - Stalne cene. V. Carducci 3 V. Carducci 3 Gosposka ulica Gosposka ulica I TVRDKfl DRUPOVKH | :: lastnik BRUNO SAUNIG :: j priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega usnja, nadplatov, črevijarskih i potrebščin in orodja, ličila, mazila, najboljših gumastih podpetnikov, sedlar- 1 ----- skega usnja in potrebščin i. t. d. = . - Črevlji domačega izdelka. Gonilni pasovi na izbero in po naročilu. \ Sveče za cerkve, pogrebe in doniaco rabo vseh velikosti. j Cene zuierne. Postrežfoa točna iß solidna. WNT Na debelo in drobno yi . Razprodajalcem primeren popust. -—— PodruMcä Ljublj. Kred. Bänke y Gorici, Corso Verdi „Trgovski Dom," Obrestuje vloJi« na knjiiice po 3% °|o, na daljio odpoved vezane vlegc po dolovoru. Nakup in prodaja vsakovrstiuega tujega deiiarja. Nakazila v Ju^omIut ij< \n h\oz^instvo po diievnem kur/.u. Ö. BRU6ßflflZ,Z,ER *»r^Z. „: ,!¦". Prodajatfta mrtvašklh predmetov. ........------- VELIKA ZALOGA KINČA ZA RAKVE VSAKE VRSTE. Lastna delavnica zn rakve in vence iz suhih cvetlic; obleke in črevlji za mrtve, vsakovrstni ialni predmeti, sveče iz pra- vega voska; pajčaloni, venci in šopki za ncveste, birmance in za prvo bv. obhajiio. VSAKOVRSTNE SÜHE CVETL1CE. — J Cena izven vsake konkurexice x__ Sprejemamo tudi posebna naurooi^* Usnjene čevlje * * * Y za z^mo lične in Irpežne, za vstik stan in slarost od najpriprostejse do najfinejše vrste, iz samo dobrega usnja brez vsake druge primesi izdeluje „Čevljarska Zadruga" v Mirnu pri Gorici. Sprejemajo se naročila na malo in veliko, ceniki se püöiljajo na pismeno zahtevo. öevlje prodaja na drobno V Gorici lastna prodajalna |v hišl centralne posojilntce Corso Verdi 33. V TrsJu laslim prodajalua Via Bettori. V Vipavi trgoviua A. Beitram. ZOBOZPRAVNIŠKI ÄTEUE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ulica 2A fi^aj&gio (pre| utrce Tre Rö) štev. 9 (v bližini kapucinske eerkve) ordinlra.ta od 87s do 6 ui*e -i- ob nedcljah od 9 do I «re. Brezbrlestiio izdiranje in p'loxnb]ra-D.je zobov. == Dnietzn zobje po Bajnovejši tehniki. ===== TRGOVINA TEOP-HRIBAR - ^i^iw Corso Verdi st. 3 Se prlporočajo slsvnemu občirjstvu v mestu in na dezeäi za obsien oblsk. 0LAGO SOüDNO. GENE ZMERNE. R - "R I F.SS N R 11 (P^) Pavlm- B. Nunska ulica 10 — GORICA — Niinska qüica 10 nasproti „BELEMU ZAJCU«. VEUKft ZALOGA urtvaäkih rakev, nagrobnih veucev, trakov, umetnih cve- tüc; posebnih vencev za ne- < veste, cvetlic za eerkve, palm vencev /a noycmasmke in poroke. mrtvaških oblek. itd papirja tn dnigih potrebščin za nkrašenje rakev, vlatih erk voSčenih sveC itii. CENE BREZ KONKUREN CL.