20. štev. Poštnina plačana. V Ljubljani, sobota 22. maja 1926. Izvod Din P5Q Leto VI. Izhaja vsako soboto Uredništvo in uprava v Ljubljani, Narodni dom, !. nadstr. — Telef. 77. Mesečna naročnina = za inozemstvo 6 Dinarjev, 8 Din. = Ptujski zbor. V binkoštnih praznikih se vrši v Ptuju j glavni delegatski zbor Narodno-socijalne j strokovne zveze. V naši strokovni organizaciji je včlanjen ] slovenski ročni in duševni proletarijat, pri- : vatni nameščenec, tovarniški in rudarski delavec, možje in žene. Vsi korakajo solidarni v eni vrsti, da v boju izvojujejo gospodarske in socijalnc pravice. Solidarnost proletarijata je prav posebno , danes potrebna, ko pri vsaki priliki poizkuša j velepodjetništvo v svojo korist izrabiti neso- ! glasja v delavskih vrstah. Razumljiva je težnja delavstva, da se doseže enotnost vsega j delovnega ljudstva, brez razlike na politično i naziranje, v najbolj aktuelnih strokovnih i vprašanjih. Saj se vsi zavedamo, da smo j enako zapostavljeni in vsi enako želimo, da bi se nam boljše godilo. Žalibog se težnja po j enotni strokovni delavski fronti praktično ne i udejstvuje. Zgleda tako, da čim več je govo- 1 renja o enotni fronti, tem več je cepljenja v delavskih vrstah. Razni politični šušmarji nočejo ločiti strokovni pokret od političnega. Vedno se išče samo to, kar delavstvo razdvaja in malo je takih, ki bi hoteli poudarjati predvsem t<>, kar delavstvo druži. Od nezdravih razmer v slovenskem strokovnem pokretu ima škodo le delavstvo, j dvomljivo zadoščenje pa oni voditelji delav- j stva, ki uživajo v tem, če so na čelu sepa- ! ratističnih in klikarskih skupin: Želeti je, da delavstvo že vendar enkrat obračuna z vsemi zgagarji, ki so se usilili na vodilna mesta strokovnega pokreta. V narodno socijalni strokovni zvezi organizirano delavstvo je vedno zagovarjalo enotni nastop vsega delovnega ljudstva in bo tej svoji zahtevi dalo poudarka tudi na dele- I gatskem zboru v Ptuju. Ponovno smo že grajali postopek države, ki je pobrala in še pobira prispevke za Podpiranje brezposelnih, pa ta denar uporablja v čisto druge namene, kot je podpiranje brezposelnih. Delavska zbornica je po sklepu upravnega odbora zbrala in izdala podatke, nanašajoče se na prispevke za Borze dela. Ti podatki izglodajo tako-le: I. Podatki za Slovenijo. a) Predpisani prispevki: ]. 1923 1:429.154.73, 1. 1924 1,492.470.62, 1- 1925 1,526.565.70,1. 1926 do 1. maja cenjeno 6O0.000 dinarjev, skupno torej 5,048.191.05 dinarjev. b) Ubrani prispevki: 1. 1923 763.545.37, 1. 1924 1,351.603.53, ). 1925 1,700.422.92, 1. 1926 do 1. maja 600.000 dinarjev, skupno torej 4,415.571.82 dinarjev. Če zaenkrat še ni mogoče ustvariti enotne fronte vsega delovnega ljudstva, je pa mogoče združiti najbolj sorodne strokovne organizacije v edinice, ki bodo znatno poenostavile strokovno borbo. Nedvomno je za strokovni pokret izredne važnosti, če se združijo v eni fronti vse marksistične strokovne organizacije in v eni fronti vse narodne strokovne organizacije. S tem bo udarniška sila strokovnega pokreta aktivnejša, kajti dvoje številčno močnih organizacij doseže gotovo preje uspehe, kakor pa pet ali deset v medsebojni boj zapletenih šibkih organizacij. Letošnji glavni zbor NSSZ bo razpravljal o organizaciji Narodne socijalne zveze, ki naj v eno fronto strne vse slovensko, narodno in socijalno zavedno delavstvo. Važna in zgodovinska bo ta razprava in tudi malo ne dvomimo, da bo zaključena s pozitivnimi sklepi. Obnovljen enotni strokovni pokret narodnega delavstva bo omogočal uspešnejše udejstvovanje praktičnega socijalizma, ker bodo do sedaj razcepljene sile koncentrirane in po svojem vodstvu ter številu organiziran-cev zmožne ne samo obrambnega, ampak tudi inicijativnega socijalno - gospodarskega boja. Vi vsi, ki prihajate v Ptuj na delegatsko zborovanje NSSZ, bodite pozdravljeni, ko polagate trdne temelje enotni Narodni strokovni zvezi. Zastava, ki jo bo te dni razvilo ptujsko delavstvo, naj ne zaplapola samo svojemu ožjemu okrožju, ampak vsemu slovenskemu narodnemu delavstvu. Saj je bila razvita na dan, ko se je narodno delavstvo izreklo za enotno fronto, ki je predpogoj uspešnega boja za boljšo bodočnost slovenskega delovnega ljudstva. II. Podatki za celo državo. Podatki za celo državo so določeni apro-ksimativno sledeče: v Prispevek za borzo dela znaša 5% bolniškega prispevka: 1. 1923 znaša predpis boln. prispevka 156.6 milj. Din, od tega odpade za borzo dela 7.8 milj. O in; • 1. 1924 znaša predpis boln. prispevka 193.8 milj. Din, od tega odpade za borzo dela 9.6 milj. Din; 1. 1925 cenjen predpis za borzo dela 9.6 milj. Din; do maja 1926 cenjen predpis na 3.6 milijonov dinarjev, skupno je tedaj cenjen predpis 30.6 milijonov dinarjev, ki bi jih morala dobiti Borza dela za podpiranje brezposelnih. Po računih pa so morali ubrani prispevki znašati do 1. maja 1926 26.5 milijonov dinarjev, kar je ogromni znesek, ki se uporablja za vse druge svrhe, le ne za podpiranje brezposelnih, kakor to predvideva zakonsko določilo. Delavska zbornica je obenem s poročilom pozvala vse strokovne organizacije, da se zavzamejo z vsem svojim vplivom za to, da se denar izroči svojemu namenu. Narodna strokovna zveza pa je že *pred tem pozivom podvzela vse potrebne korake pri vseh merodajnih činiteljih, da se ta protizakonitost odpravi in se izroči ubrani denar Borzam dela, ki naj ga uporabijo za podpiranje brezposelnih. Zahtevala je tudi takojšnjo izdajo pravilnika za podpiranje brezposelnih, ki je edina ovira, da se denar ne izroči svojemu namenu. Nedvomno je protizakonitost, ako se ogromni znesek trideseteh milijonov uporablja po Državni hipotekarni banki v bančne svrhe, namesto da bi se uporabil v po zakonu predpisane svrhe. Z vso odločnostjo zato NSZ ponovno zahteva izdajo pravilnika o podpiranju brezposelnih, da bodo gladni brezposelni takoj deležni izdatne podpore iz nabranih fondov. Tajništvo NSZ. IHo-iijal $Mon m vabi na GLAVNI ZBOR, ki se bo vršil na binkoštno nedeljo, dne 23. maja 1926 ob 11. dopoldne v dvorani »Društvenega doma« v Ptuju. — Spored: V nedeljo po prihodu vlaka v Ptuj, sprevod po mestu pred mestno hišo, kjer bo slovesno razvitie prapora podružnice NSSZ v Ptuju. Po razvitju prapora sprevod do »Društvenega doma«, kjer bo ob 11. uri glavni zbor. — Dnevni red glavnega zbora: 1. Nagovor in pozdrav predsednika. 2. Poročilo osrednjega vodstva: a) predsednika, b) strokovnega tajnika, c) blagajnika, d) nadzorstva. 3. Volitve: a) osrednjega vodstva, b) upravnega odbora, c) nadzorstva. 4. Enotna fronta narodnega delavstva, refe-rira br. Rudolf Juvan. 5. Položaj delavstva v Jugoslaviji, referira br. Vladimir Kravos. 6. Predlogi: a) upravnega odbora, b) razni. 7. Slučajnosti. — Popoldne istega dne ob 15. uri velika ljudska veselica v »Ljudskem vrtu«. Na binkoštni ponedeljek, dne 24. maja, izleti v Ptujsko okolico. — Bratje! Sestre! O bin-koštih vsi v Ptuj na naš zbor, ki naj bo veličastna manifestacija naše strokovne zveze. — V Ljubljani, 24. aprila 1926. — Osrednje vodstvo Narodno-socijalne strokovne zveze. Rudolf Juvan 1. r., predsednik. Vladimir Kravos 1. r., tajnik. . Skrb za brezposelne. O BIN KOSTI H VSI V PTUJ! Izseljevanje naših rudarjev v Francijo. ] Strokovni vestnik. Delavska zbornica je odposlala v Francijo rudarsko delegacijo, ki naj bi proučila tamkajšnje delavske prilike in dobila statistiko, koliko rudarjev bi se lahko zaposlilo v francoskih rudnikih. Delegacija, ki se je mudila v Franciji, je po povratku predložila ' Delavski zbornici obširno poročilo o stanju delavstva v Franciji, ki je dala to poročilo v tisk in ga bomo tudi mi, vsaj v izvlečku, prinesli v prihodnji številki. Poročilo kaže, da so razmere rudarjev v Franciji vsaj do danes povoljne. Delegacija je ugotovila, da bi se dalo v Franciji zaposliti skupno 2250 rudarjev, in sicer v: a) premogovnikih: Societe des Mineš, Lens 250 rudarjev Societe des Mineš Courrie-res Billy Montigny . . . 300 rudarjev b) železorudnikih: Societe Metallurgique de Knutange ................. 1,000 rudarjev Societe des Mineš Anderny Chevillon (Tucquegnieun) 200 rudarjev Societe d’ Acierie de Lon-guwy (Tucciuegnieun) . . 500 rudarjev Delavska zbornica je dalje poizvedela pri Trboveljski družbi glede zaposlenja brezposelnih in doznala, da ni računati na to, da bi mogla družba začeti z dosedanjim stale-žem delavstva v doglednem času polno obratovati. Za polno obratovanje bi bilo potrebno, da zapusti še nadaljnjih 800 rudarjev delo. Najmanj pa je računati, da bi moglo vsaj z začetkom novega leta dobiti zaposlenje 1250 odpuščencev, ki so bili reducirani ob zadnji redukciji. Delavska zbornica je dobila informacije, da se pripravlja že 260 rudarjev za izselitev v Francijo. Ker predvideva večje izselitve, ki bodo gotove nastopile vsled dejstva, da s sedanjimi prejemki 500—600 Din mesečno ne bodo mogli rudarji dalj časa izdržati in ker ni drugega izhoda, je računati na izselitev v one kraje, kjer so delovne prilike ugodnejše kot pri nas in kjer je dana možnost zaslužka, je Delavska zbornica podvzela korake, da se to izseljevanje izvrši vsaj organizirano in brez vsake škode za delavstvo. Delavska zbornica priporoča zato vsem rudarjem, ki se nameravajo izseliti, da se prijavijo pri svojih strokovnih organizacijah. Vso skrb za izseljence je prevzela Državna borza Dela, ki bo posvetila emigraciji rudarjev posebno pažnjo. Izdane so posebne tiskovine, ki se dobijo pri strokovnih organizacijah in jih morajo izseljenci izpolniti. Delavska zbornica opozarja vse rudarje, naj se ne selijo na pozive privatnih posredovalnih agentov. Narodno strokovna zveza poziva vsled tega tudi vse svoje člane, da se glede izseljevanja v Francijo obrnejo za informacijo na strokovno tajništvo v Ljubljano. Narodni dom, ki bo rade volje dalo vsem vsa potrebna pojasnila. Tajništvo NSZ. Splošna stavka v Angliji končana. Sporazum med delavci in podietnfti. — Neodgovorni komunistični demagogi so zelo škodovali angleškemu delavstvu. — Osnove pogajanj z štrajkujočimi rudarji. Po devetdnevnem boju se je stavkovno vodstvo odločilo končati splošno stavko in danes stavkajo v Angliji samo še rudarji. Kar smo napovedovali v prejšnji številki, se je izpolnilo. Stavka v takih ogromnih obsegih v mirni obliki ne more trajati dolgo. Ali pride do izmirjenja med delodajalci in delojemalci ali pa mora socijalni boj zavzeti revolucijo-narno obliko. V Angliji je prišlo, kot smo predvidevali, do sporazuma. Zato je popolnoma napačno, če govore svetovni kapitalistični listi o zmagi podjetnikov, še bolj neumno pa je, če kriče komunistični listi, da se je angleško delavstvo uklonilo kapitalističnim zahtevam na milost in nemilost in poljubilo delodajalcem pete. Angleško delavstvo vodijo preizkušeni in trezni voditelji, ki poznajo dejstva in dejanja, ne pa samo puhlih fraz, s katerimi hujskajo neodgovorni demagogi delavstvo v stavke, ki včasih, lahko rečemo, da navadno samo povečajo delavsko gorje. Vsled: tega so uporabili prvo priliko, da končajo splošno stavko in tako izpodbijejo zanje nevarno kapitalistično trditev, da pri splošni stavki ne gre za gospodarsko-socijalni, temveč za soci-jalno-politični boj, ki ga podpira Moskva in katerega cilj je, vreči zakonito vlado in morda razrušiti celo britanski imperij. Ta trditev je angleškemu delavstvu v zadnjem boju zelo škodovala, ker zelo visoko razviti smisel angleških mas za zakonitost in ustavnost tega sumničenja ni prenesel in vodstvo stavke je vsled tega poseglo po najučinkovitejšem sredstvu, da javnost prepriča o nasprotnem: preklicalo je splošno stavko, pri tem pa si je pridržalo svobodne roke za njeno obnovo, če bi vlada v svoji posredovalni vlogi ne izpolnila svojih obljub. Predhodni sporazum vsebuje točke, ki kažejo, da je delavstvo v svojih glavnih za- htevah uspelo. Vendar pa bi bilo napačno misliti, da je socijalno pomirjenje na Angleškem popolno, ker nikakor ne smemo pozabiti, da stavkajo še danes rudarji, ki predstavljajo v Angliji najmočnejšo delavsko stroko. Toda upati je, da bo tudi med rudarji in posestniki premogovnikov prišlo v najkrajšem času do konenoveljavnega sporazuma, ker v tem smislu nastopa vlada z vso ostrostjo proti posestnikom premogovnikov, ki bi hoteli izkoriščati konec splošne stavke v svojo korist. Pogajanja so se že pričela pod pogojem, da bo vlada izplačevala subvencije za rudarske plače tako dolgo, dokler se ne bo uredilo vprašanje reorganizacije premogovne industrije. Ustanovi se tudi vsenarodni gospodarski svet, v katerem bodo v,enaki meri zastopani delodajalci, delavci in vlada in kateremu bo načelovala nepristranska osebnost, ki uživa zaupanje vse prizadetih strank. V rovih, kjer so se rudarske mezde že znižale, se ne smejo še nadalje znižati in rudarji, ki bi pri reorganizaciji ne dobili več dela, morajo dobiti brezposelno podporo, ki bo znatno večja od navadne. Dokler ne bodo zaposleni vsi sedanji rudarji, se ne sme sprejemati novih in pri reorganizaciji se mora izvršiti potrebna selitev rudarjev na državne stroške. Že te osnove pogajanj kažejo, da o kaki kapitulaciji delavstva ne more biti govora. Da sc je splošna stavka tako hitro končala in da pogajanja med rudarji in lastniki premogovnikov potekajo tako nadebudno, za to se ima Anglija zahvaliti predvsem uvidevnosti delavskih voditeljev in pa srečni posredovalni akciji svojega ministrskega predsednika Baldwina. O nadaljnjem poteku pogajanj bomo poročali v prihodnji številki in se ozrli tudi na gospodarske in socijalne posledice tega najogromnejšega socijalnega boja za Anglijo in ves svet. Naše slavnosti v Ptuju. Na binkoštno soboto opoldan se odpeljejo iz Ljubljane prvi udeleženci binkoštnih proslav v Ptuj. Odpelje se celokupno osrednje vodstvo, uPjavni odbor, nadzorstvo in ostali podružnični delegati. Po prihodu v Ptuj, ob 16.42 se podajo vsi udeležniki skupno z brati in sestrami iz Ptuja na ptujsko pokopališče, kjer se poklonijo grobu prerano umrlega odbornika in- člana br. Haladeje. Na grob položi tudi venec načelstvo NSS iz Ljubljane in ptujska podružnica. Po poklonitvi si došli gostje razgledajo Ptuj, nakar sledi ob 7. uri skupna večerja v Narodnem domu. Točno ob S. uri prične v Narodnem domu delegatsko zborovanje, katerega se udeležijo osrednje vodstvo, upr. odbor, nadzorstvo in zastopniki posameznih podružnic. Vabila za delegatski zbor so« bila razposlana vsem, ki pridejo za to* zborovanje v poštev. Po zboru bo prijateljski sestanek v istem lokalu. Na binkoštno nedeljo odhod vseli udeležencev iz Ljubljane z jutranjim vlakom, ki odhaja ob 5.27 z glavnega kolodvora. Vse udeležnike prosimo, naj bodo točno ob 5. uri na kolodvoru. Vodstvo udeležnikov sta prevzela br. Vekoslav Bavdek in Branko Kozinc, ki bosta imela tudi izkaznice na razpolago. V vseh slučajih se je obračati na določena vodnika, ki bosta dala vsa potrebna navodila. Bratje in sestre na progi Ljubljana—Maribor naj vstopajo v ta vlak in se pridružijo ude-ležnikom. Vsi udeleženci naj si pripnejo naš znak: kladivo in pero! Organizacije, ki imajo prapore, naj jih sigurno vzamejo seboj! Po prihodu vlaka v Ptuj, ob 9.52 se takoj razvrsti sprevod pred kolodvorom in sicer po naslednjem redu: konjeniki, kolesarji, godba. prapori, osrednje vodstvo, upravni odbor, zunanji gostje,' domača društva, ptujski člani. Sprevod uredijo reditelji in se je odredbam rediteljev pokoriti. V sprevodu pokažimo red in disciplino. Sprevod gre izpred kolodvora po mestu pred magistrat, kjer bo pozdrav došlih gostov in za tem slavnostno razvitje prapora naše mlade in agilne ptujske podružnice. Po razvitju prapora zopet uvrstitev v sprevod, ki odkoraka po ptujskih ulicah in ?e razide pred Narodnim domom, kjer se vrši točno ob 11. uri GLAVNI ZBOR NSSZ. Na glavni zbor imajo dostop vsi člani NSSZ in ostalih naših organizacij ter po njih vpeljani gostje. Glasovalno pravico imajo pa samo člani NSSZ. Vstop v dvorano bo dovoljen samo z vabilom ali v družbi z članom NSSZ. Vse udeležnike prosimo, da se zbora zanesljivo in točno udeleže. Po glavnem zboru bo skupen banket prijavljenih gostov v dvorani Narodnega doma. ostali obedi pa po gostilnah, kamor bodo posamezniki dodeljeni. Glede obedov in prenočišč se v Ptuju obračajte le na našega tajnika br. Kravosa, ki je prevzel to skrb. Po obedu odmor. Točno ob 3. uri zbiranje pred Narodnim domom, odtod z godbo na čelu odhod v Ljudski vrt, kjer bo velika javna ljudska veselica. Na veselici sodeluje tamburaški zbor in pevski odsek »Bratstva« iz Ljubljane, orkester agilnega društva »Bratstvo« iz Št. Pavla in ptujska godba. Spored veselice bo raznovrsten in zelo pester. Vstopnina na veselico 10 dinarjev, ki gre v pokritje stroškov za prireditev in nabavo prapora. Vsak udeležnik naj se sigurno udeleži veselice, ki bo ena največjih ptujskih prireditev. Zvečer se namestijo prijavljeni udelež-niki v določena prenočišča. Izkaznice za prenočišča dobijo vsi priglašenci za časa obeda ali na veselici pri br. Kravosu. Glede teh izkaznic se obračajte samo na njega. Kdor se predhodno ni prijavil, naj se prijavi vsaj pri obedu, da se naknadno lahko' ppskrbi prenočišče tudi zanj. Binkoštni ponedeljek zjutraj ogled1 mesta. Točnp ob 8. uri odhod izpred magistrata k Sv. Urbanu, kjer bo poslovilni prijateljski sestanek vseh Zunanjih gostov. Izlet k Sv. Urbanu je zelo lep in je najlepša izletna točka Ptujčanov. Tudi tega izleta naj se udeležniki po možnosti udeležijo v velikem številu. Odhodi vlakov poljubno. Iz Ptuja odhajajo vlaki vsak dan ob 5.20, 8.43 dopoldne in 13.13, 16.45, 22.19 in 21.33 popoldne. Udeležniki sc lahko poslužijo enega izmed navedenih vlakov. Največji del se odpelje z vlakom v ponedeljek ob 16.45 in dospe v Ljubljano ob 21.22 zvečer. Naša proslava v Ptuju naj bo veličastna manifestacija naše strokovne organizacije, zato vsi v Ptuj! Polovična vožnja! Vsi udeležniki naj se poslužijo izkaznic za polovično vožnjo. Dobijo jih pri podružnicah ali pa V’ Ljubljani pred odhodom vlaka pri br. Bavdeku in Kozincu. Izkaznico je dati na odhodni postaji žigosati1. Ravno tako je treba pustiti žigosati tudi vozni listek. V Ptuju bo pni vhodu na glavni zbor v Narodnem domu žigosal izkaznice odbornik ptujske podružnice. Pustite vsi žigosati izkaznico* in s tem potrditi udeležbo na glavnem zboru, sicer je izkaznica' brez tega žiga za povratek neveljavna. Izjemno se bodo izkaznice žiKosaJe tun bodo onemogli in stari delavci ter njih vdove še vedno brez pomoči,, odnosno bo bremena starostne in invalidne preskrbe v znatni meri moralo še nadalje nositi bolniško zavarovanje. Socijalno zavarovanje je velike socijalne in gospodarske važnosti. O tem ne more biti nobenega dvoma in je to prepričanje prodrlo v vseh državah. Z mirovnimi pogodbami, ki vsebujejo tudi nekatera socialnopolitična; določila, je uvedba socijalnega zavarovanja postala mednarodna ob- prilike za zajutrek. Prvi odmor bo šele pri obedu, zato potolažite želodce že na potu v Ptuj. Ptuj. Vse tukajšnje organizacije NSS so pridno na delu, da bodo vse priprave za slavnostne dni v kar najlepšem redu. Ustanovil se je poseben odbor pod vrhovnim vodstvom agilnega predsednika NSSZ br. Egidija Sigla. Njemu pomagajo vsi ostali odborniki vseh organizacij. Za sodelovanje se je povabilo vsa tukajšnja narodna društva, ki so se rada odzvala vabilu. Za vse ptujsko narodno občinstvo bo naš praznik splošen narodni praznik in bodo narodni krogi ta dan razobesili zastave v znak počaščenja naše proslave. Pri nas je vse v delu, od predsednika dol do zadnjega člana tekmujemo, kdo bo več napravil in doprinesel temu našemu prazniku. Želimo le, da nas za binkošti posetii veliko število naših bratov širom cele Slovenije, da tako poplačajo naš trud. Po dosedanjem razpoloženju sodeč je zanimanje za Ptuj zelo veliko in se vse naše bratske podružnice resno pripravljajo za1 ta obisk. Nas tako zanimanje veseli in nas poživlja k večjemu delu, 'da sprejmemo vse res bratski in dostojno. H koncu poročila še nekaj. Ce bi bog Pluvius ta dan nagajal in poslal dež, se nikar ne plašite. Imamo dovolj streh v Ptuju, ki so vse zelo gostoljubne, da1 sprejmejo vse naše mile goste. Tudi veselični prostor v Ljudskem vrtu je pod streho, da ne bomo mokri ob najhujšem dežju. Dež ne sme biti zapreka za polet v Ptuj. Št. Pave!. Podružnica NSSZ je imela v nedeljo 16. t. m. ob 9. uri dop. v jedilnici tovarne svoj letni občni zbor. Občnemu zboru, ki je bil dobro obiskan, je predsedoval br. Franjo Bukovec, ki je po' i pozdravnih besedah dal besedo br. Francu Derči, ki je podal tajniško in blagajniško poročilo. Oba poročila sta 'bila z odobravanjem sprejeta in je bil dan soglasen absolutorij br. blagajniku. Nato je v poldrugournem govoru orisal položaj delavstva in prilike v naši državi strokovni tajnik br. Kravos iz Ljubljane, ki je tudi imenom osrednjega vodstva pozdravil občni zbor. Njegovo poročilo je bilo vzeto z odobravanjem na znanje. Sledile so volitve in je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik' br. Vinko Derča, podpredsednik br. Josip Haniš, tajnik brat Franjo Derča, blagajnik br. Franc Habjan, odborniki bratje: Franc Bukovec, Marija1 Planko, Ma-rjija Turk, Franca Dobnikar, Ivan Kotnik; namestniki: Josip Vošnjak, Ivan Mak, Marija Kostanjšek in Marija Škrjanc; pregledovalci računov: bratje Franc Vecej, Franc Herman in Jaka Dobrina. Po izvolitvi odbora sc je br. Kravos zahvalil v imenu osrednjega vodstva staremu odboru in pozival novega na neumorno in požrtvo- veznost vsake države, ki je član Zveze narodov, torej tudi naše države. Zato je država dolžna, da socijalno zavarovanje ščiti in ne storii ničesar, kar bi bilo v škodo uspešnemu razvoju. Podpirati mora vsaj stremljenja .modernega socijalnega zavarovanja. Poleg države imajo na uspešnem razvoju za-varovamja zelo velik interes občine in tudi v ustavi predvidene srezke in oblastne skupščine. Socijalno zavarovanje v zelo visoki meri razbremenjuje občine. Ko bo uvedeno še starostno in invalidno 'zavarovanje problema ubožnega skrbstva skoraj ne bo več. Pa tudi bolniškemu zavarovanju morajo občine, zlasti njih zdravstveni zastopi posvečati največjo skrb. Brezbrižnost na-pram bolniškemu zavarovanju pomeni zanemarjanje zdravstvenih dolžnosti v občini, ki so gotovo zelo velike. Žalibog organizacija našega zavarovanja sama občine zanemarja, ker jih izločuje od soudeležbe na upravi in jim1 s tem seveda jemlje neposredno odgovornost in lokalni interes. V tem pogledu je potrebna izpopolnitev organizacije zavarovanja. Inozemski zakoni, zlasti nemški in angleški, so občine pritegnili k bolj aktivnemu sodelovanju in to z velikim uspehom. Naš zakon samo v § 146. nalaga občinam dolžnost, da sodelujejo pri posredovanju zavarovanja za bolezen in ne- vedno delo ter dal navodila za polet v Ptuj. Novoizvoljeni predsednik br. Vinko* Derča se je zahvalil za zaupanje, izrekel željo, da mu vsi pomagajo pri delu, ker bo sam neustrašeno in neumorno delal v procvit NSSZ in s to izjavo zaključil lepo uspeli občni zbor. Orkester »Bratstva«, ki je pod spretnim vodstvom br. Šetorja*, je zaigral par lepih komadov, nakar so se člani razšli. Litija. Tukajšnja podružnica je imela v nedeljo 16. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne svoj redni letni občni zbor v obširnih prostorih gostilne pri Oblaku. Občnemu zboru je prisostvovalo prav lepo število članov, nad petdeset, ki so* z zani- , manjem sledili poteku občnega zbora. Občni zbor je otvoril in vodil br. Pavel Muzga, ki je uvodoma spregovoril par lepili pozdravnih besed in nato dal besedo br. Bizjaku, ki je v izbranih besedah orisal dosedanje delo NSSZ. Sledilo je nato tajniško in blagajniško poročilo, ki sta bila z odobravanjem vzeta na znanje. Oglasil se je nato k besedi zastopnik osrednjega vodstva iz Ljubljane br. Vladko Pelan, ki je v daljšem govoru podal poročilo o stanju delavstva v Jugoslaviji, poročal o stanju internacijoiialnih organizacij, ki so v večnem medsebojnem prepiru in s tem stalno škodujejo delavskemu pokretu, orisal pomen in važnost stvoritve enotne fronte narodnega delavstva, ki je pokazala že pri volitvah v Delavsko zbornico, da šteje narodno1 delavstvo lepO1 število in da bo ta organizacija ena najvzornejših in najkoristnejših domačemu delavstvu. Dotaknil se je vseh ostalih delavskih vprašanj in je ob koncu svojega govora pozdravil občni zbor v imenu osrednjega vodstva in izrekel željo*, da se prilike v, Litiji konsolidirajo in se delavstvo oklene močne in prave zaščitnice domačega delavstva . NSZ. Njegovo obširno poročilo je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. Sledile so volitve novega odbora in je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik br. Pavel Muzga, podpredsednik br. Rudolf Jelnikar, tajnik br. Franc Končar, namestnica s. Francka Križnar, blagajnik br. Jernej Kaple, namestnik br. Jaka Bučar; odborniki: Miha Okorn, Ivan Šular, Beti Jošt, Ema Bokal, Antonija Kralj, Mici Repovž, Jula Lajovic in Ivana Klopčič. Nadzorstvo: Anton Simončič, Marija Šular, Andrej Brajnik in Pavel Lamberger. Po končani volitvi se je razgovarjalo o poletu v Ptuj, nakar je novoizvoljeni predsednik br. Muzga zaključil lepo uspeli občni, zbor. Naročajte ..NOVO PRAVDO“l zgode. Postopek pri tem posredovanju ima urediti posebna naredba ministrstva. Te še ni. Občine imajo dvojen interes na razvoju in delovanju zavarovanja. Prvi je interes njih lastnega zdravstvenega delokroga, drugi pa interes njih materijelnega gospodarstva. Pravilno pojmovane naloge občine v zdravstvenem pogledu mo-rejo* občine prisiliti, da se zanimajo za usodo svojih obolelih občanov in da pazijo, kako zavarovanje skrbi za njih zdravljenje, da pazijo na delo zdravnikov* na zadržanje bolnikov itd. Na drugi strani pa imajo občine brez dvorna velik interes na zatiranju simulacije in raznih drugih zlorab, zlasti, da zavarovanja ne izkoriščajo osebe, ki po zakonu niso upravičene do dajatev in podpor iz naslova zavarovanja. Tu pridejo predvsem v poštev svojci zavarovanih članov, ki' imajo pravico do zdravljenja na račun zavarovanja le, a ko* nimajo lastnega zaslužka in so torej v polni meri odvisni od zaslužka zavarovanega člana. V tem pogledu občine zelo veliko greše. Izstavljajo potrdila, ki ne odgovarjajo dejanskim razmeram. Tako so podpor deležni bogati posestniki, samo, ako je n. pr. sin slučajno zaposlen v tovarni. Občine morajo pri izdajanju raznih potrdil, na podlagi katerih naj se priznajo podpore, postopati zelo previdno in kritično fn potrdila izdati le dejansko Politični Konec korupcšje. Vse zadnje mesece je časopisje, posebno radi-čevsko strahovito rohnelo proti korupciji. Vse se mora preiskati, razčistiti, krivce pognati pred sodišče in jih strogo kaznovati. Ena parlamentarna anketa naj bo za Rade Pašiča, druga parlamentarna anketa pa naj pretiplje obisti ostalih grešnikov. Lopovi, tatovi, razbojniki, korupcijo nisti — to so bili medsebojni pozdravi naših ministrov. In končno bi moralo res priti v skupščini do razprave o interpelacijah proti korupciji. Vsa jugoslovanska poštena javnost je z napetostjo čakala na skupščinsko sejo 15. maja v upanju, da bo ta seja pomenjala pričetek konca korupcijskega delovanja naših visokih činiteljev, katerim se vse vprek očita, da kradejo iz državnih blagajn. In je prišel tako težko pričakovani 15. maj. Pa se je v skupščini odigrala komedija, ki bi bila vesela in smešna, da nii tako žalostno sramotna. Vlada za svoj -predlog, da naj ena anketa preišče vse grehe, storjene na škodo državnega premoženja od 1. 1918 seim1, ni dobila večine, ker so radičevci glasovali proti njemu. Seja je bila nato zaključena in korupcije je v naši državi konec, ker ostali* predlogi niti na glasovanje niso prišli. Vsled skupščinske nezaupnice je seveda mo-Tafla Vlada demisijonirati, toda kralj demisije ni sprejel in ministrski1 predsednik Uzunovič se je pričel pogajati z Davidovidem o sestavi nove vlade. To pa je bil mrzel curek na radidevce. Konec je bilo protikorupcijskega kričanja in pričelo se je nagnusno klečeplazenje za ministrske stolčke in obstanek na vladi. G. Janez Pucelj je pa posredovali. Toda radikali tokrat niso bili poceni. Pavle Radič iz Vlade, Stjepanu Radiču za najmanj dva meseca »nagobčnik« in potuhniti se ima v kot, ostali radidevski ministri s Pucljem vred pa morajo podati lepo podpisane ostavke, katere bo Uzunovič nesel kralju, če ne bodo pridni, to so bile radikalske zahteve in Radič s svojo okolico je vso to sramoto požrl, samo da ostane nekaj njegovih ljudi na vladi. Pošteno idejo, veliko misel lahko zastopajo in se uspešno bore za njeno udejstvitev samo pošteni in veliki ljudje, ki so zmožni požrtvovalnosti in ki jim boj za idejo ni le krinka za sebične, bodisi politične, bodisi osebne namene. 1 a resnica se je zopet enkrat temeljito izkaza Ul Radiču ni biilo prav nič ležečega na tem, da bi korupcijo v resnici iztrebil iz naše državne uprave, on jo je hotel le izrabiti v svoje politične svrhe, da bi na eni strani s kričanjem o korupciji prikril potrebnim, t. j. le osebam, ki nimajo1 nikakega za-poslenja, tudi v domačem gospodarstvu ne in ni-kakih lastnih sredstev. Občine potrjujejo primernost prevoznih stroškov v bolnice ali na železniške postaje. Razni brezvestni lastniki prevoznih sredstev zaračunajo naravnost neverjetne zneske v mnenju, »da Magajna lahko plača«. Občine pa »primernost« računa kratkomalo potrdijo. Simulacije in najrazličnejše druge zlorabe v denarnem efektu pomenijo, da zavarovanje vrže proč visoke zneske in to na škodo resmih in težkih bolnikov. Z zlorabami je onemogočeno, da bi zavarovanje imelo na razpolago primerna sredstva za graditev raznih sanatorijev in bolnic. Zlasti na slednjih so občine zelo int er e sirarn e, ker tudi one trpe pod splošnim pomanjkanjem bolnic. Sanatorijev sploh še nimamo. Potreba po njih je pa velika. Pomislimo samo na Izredno visok odstotek tuberkuloznih bolnikov. Tem problemom mora moderna občina posvečati vso svojo paž-njo,i in ako drugega ne vsaj z vsestranskim podpiranjem zavarovalnih institucij, slednjim omogočiti, da ne trpe pod raznimi zlorabami. V letu 1925 je ljubljanski Okrožni urad za zavarovanje delavcev na bolno-podpornih dajatvah izplačal okroglo 25 milijonov dinarjev. Z mirno vestjo se pregUed. polom svojega oovječamskega republikanstva, na drugi strani pa oslabil radikale in na račun korupcije dobil od njih strankarsko-politične koncesije. Uspel ni niti v enem niti drugem. Radikali so ga pritisnili popolnoma na kolena in ga poslali z vso njegovo bližjo okolico v politični pokoj. Pa je konec korupcije! Rade Pašič pa se v prijaznem' letovišču mame roke in se smeje. Mirnega srca lahko reče vsem zavistnikom: Pa kaj boste govorili o mojih korup-cijonaških aferah, ko je sam Stipica Radič priznal, da jih ni. Bazcep v radikalnem klubu. Že pri glasovanju ob priliki korupcijske debate se je pokazalo, da več radikalnih poslancev ni zadovoljno z vodstvom stranke. Svojemu nezadovoljstvu so dali poslanci izraza s tem, da so glasovali z opozicijo. Naslednji dan je zbral Ljuba Jovanovič te poslance v poseben klub, ki šteje sedaj 12 članov. Predsednik kluba je Jovanovič, podpredsednik Laloševič, tajnik Altiparmakovid. K novemu klubu radikalcih poslancev bo baje pristopilo še nekaj članov. Posebno računa Jovanovič na vojvodinske radikale. Nova interpelacija o korupciji. Opozicija je sklenila pričeti obsežno agitacijo med narodom proti korupcijonistom. Sklenjeno je, da se vrše v vseh večjih krajih javni shodi. V Ljubljani bo shod dne 30. maja. Na shodu govore dr. Korošec, Ljuba Davidovid, Spaho in Joca Jovanovič. Poleg akcije med narodom je opozicija sklenila, da ponovi v narodni skupščini interpelacijo o korupciji in da zahteva takojšnjo razpravo o nujnosti predloga o zakonu za pobijanje korupcije. V korupcijski debati se je ugotovilo, da je dobil Rade Pašid od češke tovarne v Adamovem ogromno provizijo za posredovanje pri izplačilu terjatve, ki jo je imela tvrdka do naše države. Od Trboveljske premogokopne družbe je dobil Rade Pašid preko dva milijona dinarjev provizije, da je družba lahko dražila premog in da je bila prosta državne kontrole. Dalje si je Rade Pašid pridržal del nakazila ministrstva za zunanje zadeve v znesku 540.000 dinarjev. Denar je bil namenjen za propagando v inozemstvu. Že samo ti konkretni slučaji utemeljujejo potrebo po protikorupcijskem zakonu. Ni čuda, če je Rade Pašid pred iznešenimi očitki pobegnil v inozemstvo. Na razorožitveni konferenci v Ženevi zastopajo našo državo dr. Laza Markovič, general Kalafatovid in dr. Konje vid z več strokovnjaki. po dobljenih izkušnjah more trditi, da je bilo 25/« teh izdatkov izdanih na račun raznih zlorab. V denarju je to 6 milijonov dinarjev v enem samem letu. Da bi se ta denar uporabili v svrho graditve bolnic, sanatorijev, bi iinele občine in cela nasa zdravstvena politika veliko korist, tako pa je bilo s to vsoto zadoščeno le nenormalnim strastem zlorabljanja. Občine, ki pojmujejo svoje naloge, bi potom svojih zdravstvenih zastopov morale z vso intenziteto zasledovati usodo našega zavarovanja in organizirati tudi v svojem lastnem področju boj proti' simulacijam in zlorabam. Že samo stalni stiki z zdravniki bi pokazali lepe uspehe, dalje sodelovanje z delavskimi strokovnimi organizacijami in podjetniki. Neposredno materijdno korist imajo občine od zavarovanja zlasti v tem, da zavarovalna institucija plačuje oskrbne stroške v bolnicah, dočim so preje padli navadno v breme občin. Ako občine primerjajo tozadevne predvojne in sedanje izdatke, morajo videti veliko razliko. Po predvojnih zakonih svojci (žena, otroci itd.) do oskrbe v bolnici na račun zavarovanja sploh niso imeli pravice. Stroške je nosila občina. Sedaj nosi stroške oskrbe v bolnicah tudi za svojce zavarovanje in siceT za dobo 4 tednov. Dalj časa je skoro malokdo v bolnici. Za zavarovane člane pa nosi stro- Po drumh državah. Vojaško-politJčnl prevrat na Poljskem. Kar nenadoma se je na Poljskem zavrtelo. Maršal Pil-sudskii je vkorakal s svojimi četami v Varšavo in po nekajdnevnih bojih prisilil k demlsiji državnega predsednika Wojciechowskega in celokupno Witoševo vlado. Ker so se mu po večini priključile tudi vojaške čete v pokrajini, je mogel že v soboto sestaviti novo vlado pod predsedstvom svojega prijatelja profesorja Bartolja. Kako je prišlo do prevrata? Mentaliteta prebivalstva Poljske republike ni enotna. Poljski revolucionarji iz nekdanje ruske Poljske se nikakor ne morejo izmiriti s konzervativnim mišljenjem Poljakov, ki so do osvoboditve živeli pod Avstro-Ogrsko m Prusijo. Dokler so bile na vladi zmerne stranke, katere so pod vlado Skrzynskega podpirali tudi socijalisti, je še nekako šlo. Ko pa je Skrzynski | moral vsled nesoglasja s socijalisti glede finančnih vprašanj podati demisijo in je za njim sestavil vlado Witos, ki se je naslonil na "desničar-ske stranke, je bilo skoro jasno, da bo kmalu nekje počilo. Nezadovoljstvo je rastlo tako med socijalistično orijentiranim prebivalstvom1, kakor med številnimi pristaši Pilsudskega v armadi. In priliko sovražnega napada na svojo vilo je soci-jalistični maršal porabil za državni udar, ki se mu je v neverjetno kratkem času in skoro brez prelivanja krvi popolnoma posrečil. Zanimivo je dejstvo, da ne gre na Poljskem za ustanovitev kake militaristične diktature, temveč da vse kaže, da hoče Pilsudski parlamentarno vlado in da se bo v slučaju, da ne bi mogel ustvariti večine v sedanjem parlamentu, zatekel k volitvam in vprašal narod za njegovo mnenje. In že danes je gotovo, da bodo stranke, predvsem socijalistične, ki podpirajo Pilsudskega, pri novili volitvah znatno pridobile. V italijanskem parlamentu je ob priliki razprave o prosvetnem proračunu govoril tudi slovenski poslanec dr. Besednjak in zagovarjal zahteve naših zasužnjenih bratov. Fašisti so Besednjaka med govorom z medkliici prekinjali. Poslanec Grcoo je zaklical dr. Besednjaku: »Vi se morate zavedati tega, da ste premaganci in da se morate podvreči našim zakonom!« Atentat na Mussolinija. Iz Budimpešte se je raznesla vest, da je bil na Mussolinija1 izvršen atentat. Vsa italijanska poslaništva pa so vesti o atentatu odločno demantirala. Vesti o atentatu so baje raznesli borzijanci z namenom, da oslabe liro. ške urad zavarovanja do 26. odn. 25 tednov. Občinam iz tega naslova ne nastajajo nikaki izdatki. Zavarovanje igra zelo važno vlogo tudi pri zatiranju in zdravljenju nalezljivih bolezni. Po celem svetu nosijo tozadevne stroške države. Naš zakon o zavarovanju sicer predpisuje, da država zavarovanju tozadevne stroške povrača,. toda finančni zakon je to ukinil in si breme nalezljivih bolezni med delavstvom nosi potoni zavarovanja delavstvo samo. Kdor pa ni zavarovan in je drugače premožen, zdravi njegovo nalezljivo bolezen ne’ on sam, ampak država. V temi dejstvu je gotovo skrito omalovaževanje zavarovanja in velika krivica zavarovancem. Zavarovanje nosi izredno vdika bremena. Odstotek premij je ostal isti, odnosno še nižji, kakor je bil pred vojno1, dolžnosti zavarovanja pa so se znatno pomnožile. To breme bo moglo zavarovanje vzdržati le, ako bo deležno vsestranskih podpor, zlasti tudi od občin in od delavstva samega. V nasprotnem slučaju bo seveda zavarovanje omagalo. Zakon bo moral biti spre-m e njen v smeri zvišanju, premij in znižanju dti jatev, zlla^ti v pogledu oskrbe v bolnicah. To pa se bo zgodilo samo na škodo občin. To vprašanje ni malenkostno in je vredno, da se občine zavedajo, da »majo od zavarovanja korist. Položaj delavstva v Avstriji. Fašistična akcija na Češkoslovaškem. Po 'vesteh soc. demokratičnega , dnevnika »Pravo Lidu« se vrši po češkoslovaških srednjih šolah velika fašistična propaganda. Sporedno se vodijo fašistične akcije tudi med pristaši čeških narodnih strank. Agitacija za fašizem je ‘baje posebno uspešna med uredništvom in častniki. Češki fašisti so oboroženi s pendreki. »Pravo Lidu« poživlja oblasti, da prepovejo nošnjo pendrekov, teot je prepovedano ostalo orožje. Nemška vladna kriza. Državni kancler dr. Luther je podal ostavko, katero je državni predsednik tudi sprejel. S sestavo nove vlade je bil poverjen dr. Mara, ki je sestavil vlado iz vseh dosedanjih ministrov. Vladna kriza je s tem le začasno rešena. »- Ker je državni zbor odklonil predlog za odpravnino nemškim knežjim rodbinam, je sklenila vlada1, da izvede o tem ljudsko glasovanje, ki se bo vršilo dne 20. junija. Vprašanje državnih nameščencev v Češkoslovaški, ki je razbilo narodno koalicijo, je rešeno na podlagi razgovorov, ki jih je vodila uradniška vlada z vsemi strankami. Nerešeno je ostalo le še vprašanje kongruje in pa razna finančna vprašanja. Upati je, da bo v Češkoslovaški kmalu na krmilu parlamentarna vlada. Reorganizacija Sveta Zveze narodov. V komisiji za proučavanje predlogov se je pri Zvezi narodov razpravljalo o zvišanju števila članov Sveta Zveze narodov. Angleški delegat Cecil se je odločno izjavil proti vsakemu povišanju članov, s čimer pa ni mislil na Nemčijo, kateri Angleži priznavajo stalno mesto v Svetu Zveze tfa-rodov. Španski, kitajski in brazilski zastopnik so ■za. svoje države zahtevali mesta v Svetu Zveze narodov. Soglasja ni bilo mogoče doseči. Zadnji turški sultan Mohamed VI. je umrl, zadet od kapi, v San Remo. Mohamed VI. je živel v pregnanstvu. Odstavljen je bil tekom zadnje revolucije (1922) na Ttirškem, ko je bil Kemal paša izvoljen za predsednika turške republike. — Ne zlorabljajte zdravnikov! Okrožni urad za zavarovanje delavcev nam poroča: Svoje-časno je urad obvestil svoje člane, da so v slučaju obolenja dolžni zdravnika obiskati v ordina-cijskih urah. Klicati zdravnika na dom, je dopustno le v povsem izjemnih slučajih, alko je značaj bolezni tak, da bolnik nikakor ne more sam k zdravniku. Obiski zdravnikov na domu so zvezani z visokimi stroški, ki jih mora trpeti zavarovanje. Zato morajo biti ti stroški utemeljeni v nujni potrebi. Nekateri člani tega nočejo razumeti in na neverjeten način zlorabljajo tako zdravnike kakor urad. Zato je urad določil, da bo oni član, ki je očividno zdravnika zlorabljal in ga klical na dom, dasi za to ni bila podana nujna in neodložljiva potreba, stroške obiska no-s‘l sam. Urad je k takim ukrepom v smislu § 24. zakona o zavarovanju delavcev zakonito upravičen in je prisiljen se tega sredstva v polni in naj-odločnejši meri poslužiti. Ta zloraba institucije socijalnega zavarovanja dosega skrajno nezdrave meje in čisto upravičeno razburja zdravnike, ki v borbi proti takemu omalovaževanju zdravniškega stanu dostikrat nehote klicu na dom tudi v resnih slučajih ne verjamejo in so nezaupni. To razvado morajo v lastnem interesu zatreti tako člani sami, kakor tudi njih delodajalci. — 2500 izprtih delavcev in nameščencev. Na-šička tvornica tanina in parne žage d. d. so 17. t. m. izprle 2500 delavcev in nameščencev, ker niso hoteli pristati na 15 odstotno znižanje plač. Navzlic socijaino-brutalnemu nastopu Našičkih tvornic se pa delavstvo ni udalo. Izprto delavstvo uživa V svojem boju simpatije vsega prebivalstva. Občinski svet v Karlovcu je sklenil, da votira KOOO dinarjev podpore izprtim delavcem. Med prebivalstvom pa še posebej krožijo nabiralne pole za stavkovni sklad. Zadnjič smo na osnovi predavanja univ. prof. Bilimoviča podali pregled o socijalnem položaju jugoslovanskega delavstva in zanimivo je, če primerjamo z njim položaj delavstva v državi, ki je med našimi sosedi gotovo najkultumejša in v socijalni zakonodaji najnaprednejša. Pravkar je izšlo letno poročilo avstrijske inšpekcije dela za 1. 1924, iz katerega se z lahkoto posname, da tudi položaj avstrijskega delavstva, ki je sicer že v gmotnem oziru dosegel svoje predvojno stanje, v socijalnem pogledu ni ravno preveč rožnat. Avstrijska industrija je vsled pomanjkanja denarja in visoke obrestne mere preživljala prošla leta težko krizo. Povsod se je moralo varčevati in pričelo se je varčevati, kot je to pri. kapitalistični produkciji že v navadi, predvsem pri socijalnih obremenitvah. V večini obratov se je varčevalo celo pri kurjavi v toliki meri, da so morali delavci pri svojem delu zmrzovati. Pomanjkanje kapitala je popolnoma zavrglo zidanje novih obratnih poslopij in delavci ter delavke morajo delati stisnjeni drug k drugemu, kar je včasih zvezano z resno življenjsko nevarnostjo. Število nezgod je naraslo od 22.258 slučajev v 1. 1924 na 27.154 v 1. 1924. In med nezgodnimi slučaji se je zopet povečal odstotek slučajev s smrtnim izidom. V ostrih besedah obsoja poročilo nezadostne in zdravju delavcev skrajno škodljive higijenske razmere. Seveda se je pa napredovalo v pogledu zaščite zoper nezgode. Tehnika stalno napreduje in nadomešča nevarna ročna dela s strojnim delom in ustvarja vedno popolnejše zaščitne naprave. Prekletstvo kapitalističnega reda je seveda, da tudi teh izboljšanj delavstvo ne sprejema z nekaljenim veseljem, — Novi projekt zakona o gledališčih se izdeluje v ministrstvu prosvete. Končna redakcija osnutka je pridržana posebni strokovni komisiji. — Spomeidk kralju Petru bo na slovesen način odkrit dne 1. avgusta. — Proti odpravi vizumov. V Ženevi se je pred par dnevi končala mednarodna konferenca za odpravo potnih vizumov. Konferenca se je izjavila proti splošni odprava vizumov, keT bi to ne bilo v interesu nekaterih držav. — Padec italijanske lire. Zadnje dni je nastala panika v Italiji vsled padca lire. Padec je bil katastrofalen — od 2.30 na 1.80, tedaj nekaj nenavadnega. Sedaj se je stanje lire zopet malo zboljšalo. — Podražitev kruha v Italiji. Zadruga pekov je sklenila dvigniti cene kruhu. — »Ženski svet«. Pravkar dospella 5. številka prinaša sledeča vsebino: Obrazil in duše XXXIV. — Marica Nadliškova-Bartolova, (Minka Gove-karjeva). — Pomladna pesem (Ksaver Meško). — Bi plakala, pesem (Dora; Grudnova). — Povest male Dore, nadaljevanje (France Bevk). — Iz Spominov Sofije Andrejevne, nadaljevanje (I. Vovk). — Krivice: Anka (Poldi Leskovčeva). — Prešernova življenjska tragedija (Karlo Kocjančič). — Pomladna pesem (Tea B. Abb.). — Slovanske umetnice: Avgusta Danilova (Fr. Lipah). — Dete izprašuje (Fr. Ločniškar). — O ženi (M. Kokaljeva). — Moda (I. Breščakova). — Večerna, pesem (Dora Grudnova). — Izvestja: Naše delo. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Higijena. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — Iz naše skrinje. — Književna poročila. — »Ženski svet« izhaja enkrat na mesec in stane letno 64 Din, polletno 32 dinarjev. — Naročnino je plačevati vsaj en del naprej. Naroča se pri upraivi »Zenskega sveta« v Ljubljani, Karlovška c. 20. Onim naročnicam, ki ker mnogo jih vsled vedno globlje prodirajoče mašinizacije izgublja delo in potem so v resnici popolnoma zaščiteni pred nevarnostmi obrata. V mnogih slučajih se je grešilo proti predpisom socijalnih zakonov, posebno glede zaposlitve otrok in mladoletnih. Osemurni delavnik se v velikih industrijah ni«kršil, pač pa se mali obrati po deželi še vedno ne morejo sprijazniti z njim. O vplivu osemurnega delavnika na intenzivnost dela govori poročilo le na kratko. V splošnem se ni dosegla pričakovana intenzivnost dela in v najboljših slučajih se je doseglo predvojno stanje. Samo pri delu, ki zahteva veliko telesno moč ali pa posebno spretnost, je vpeljava osemurnega delavnika vplivala ugodno na produkcijo. Ta ugotovitev je zelo važna, ker naravno je, da avtomatično strojno delo in njega uspeh ni bogve kako odvisno od delavčeve svežosti. Delavec pri takem delu postane sam stroj in dela avtomatično kot stroj. Tukaj se ugodni učinek daljšega počitka ne more pokazati tako jasno, kot pri delu, ki zahteva posebne telesne sile ali' spretnosti. In prav tukaj se takoj kaže ugodni vpliv osemurnega delavnika. Sicer je pa sploh težko primerjati uspešnost sedanjega dela z delom 1. 1913., ker so se produkcijske metode v tem času znatno izpremenile, ker se danes dela s slabejšim rnaterijalom in ker končno ni več točnih podatkov o intenzivnosti dela pred- vojno. Poročilo odraža jasno gospodarski in politični položaj, v čigar znamenju se je razvijalo življenje avstrijskega delavstva leta 1924: gospodarska kriza, naraščajoča brezposelnost in zastoj na socijalno-političnem polju. In poročilo za leto 1925 bo po pričakovanju avstrijskih listov še bolj žalostno. niso še poravnale lanske naročnine, je uprava primorana od maja dalje list ustaviti1, dokler ne bo poravnana zaostala naročnina.^ Naj to upoštevajo in čimprej poravnajo svoj dolg. V ta namen razpošilja uprava ponovno svoje položnice. Le točno in vestno plačevanje naročnine omogočuje listu obstanek in napredek. — Kongres pravnikov Kraljevine SHS. Naši javnosti je že znano, da se bo vršil letošnji Kongres pravnikov v Ljubljani. Priprave zamj se nadaljujejo. Stalini odbor je imel pred kratkim v Zagrebu sejo, na kateri se je sklenilo, da bo imel ljubljanski kongres svoje skupščine in sekcijske seje v dneh 9., 10. in 11. septembra t. 1. Po končanem dnevnem redu bodo1 v nedeljo 12. septembra izleti kongresistov v slovenske kraje. V imenu srbskih članov se je izrekla velesimpatična želja, da naj bi bul oficijelen izlet v 'mesti Celje in Maribor. Meseca julija bo izdal stalni) odbor knjižico* ki bo obsegala kratko vsebino vseh napovedanih predavanj in se pošlje vsem j>rijavllje-nim članom Kongresa v lažje razumevanje referatov, ki so na dnevnem redu. Doslej se je priglasilo približno 500 članov, pretežni del dz Beograda in Srbije. Slovenski pravniki, ki se še niso prijavili, naj store nemudoma svojo dolžnost. — Preko severnega tečaja. Pred kratkim' smo čullii, da je Amerikanec Byrd poletel na severni tečaj in ga tudi dosegel. Za njim je poletel na se- * verni tečaj Amundsen, uporabljajoč italijanski zrakoplov »Norge«. Razširile so se že vesti, da je Amundsen ponesrečil s svojo ekspedicijo. Izkazalo se je pa, da je Amundsen srečno preletel s svojo zračno ladjo preko severnega tečaja, katerega je trikrat obkrožili. Amundsen se je vrnil preko Aljaske, kjer je pristal s svojo ladjo blizu mesta No-me. Ekspedicija je je bila neprestano 72 ur v zraku ter je prevozila 5300 km. Podrobnosti o Amund-senovem potovanju še niso znane. Povedo le toliko, da na tečaju ni suhe zemlje, ampak da je Tedenske vesti. Štev. 20 1 sam led, ponekod tudi voda. Sicer pa, da; je gosta megla preprečevala natančneje , raziskavanje. — Torej še vedno nič pozitivnega! Treba bo še »novih« ekspedicij. Dviganje potopljenega parnika. Leta) 1920 se je Mizu pristanišča v Brestu potopil parnik »Egyp-te«, ki je vozil za 50.000 funt šterlingov zlata. Prihodnje dni prično z dviganjem' parnika, ki leži 100 metrov v globini. t Anton Slatnar. V nedeljo je umrl v Kamniku znani tiskarnar Anton Slatnar. —• Guštajnski krajevni odbor rdečega križa priredi v korist fonda za nabavo rešilnega avtomobila za mežiško dolino dne 3. junija, v slučaju slabega vremena pa 6. junija t. L, popoldne na guštajnskem sejmišču veliko tombolo, spojeno s koncertom in ljudsko veselico. — Zavarovanje delavcev pri poljedelskih strojih. Okrožni urad za zavarovanje delavcev nam poroča: Zakon o zavarovanju delavcev v svojem § 6. iz splošne obveznosti zavarovanju izvzema poljedelske delavce in posle v poljedelskem delu. Ustvarja pa zavarovalno' obveznost za delavce, ki so zaposleni pri takih delih, kjer se uporablja parna ali druga (ogenj, voda, plin, živina itd.) sila- Zavarovnje takih delavcev je neobhodno potrebno. Obstojalo je tudi že pred vojno. Številke govore, da se pri takih delih pripeti razmeroma zelo veliko nezgod, ki1 so navadno tudi zelo težke narave. Od nezgod so’ prizadete gospodarsko slabejše osebe, kakor mali kmetje, poklicni delavci (hlapci in dekle). Zato je zlasti nezgodno zavarovanje nujna socijalna in gospodarska potreba. Odpor ni utemeljen. Tozadevni predpisi-zakona pa imajo to nepopolnost, da za poljedelska podjetja ne urejajo zavarovanje tako, kakor to zahtevajo posebnosti življenja in razmer pri kmetskih posestnikih in pa posebnosti dela pri poljedelskih strojih. Urediti to zavarovanje na isti način, kakor je to urejeno za tovarniške in obrtniške delavce, ni mogoče. Od tod je tudi izviral odpor lastnikov poljedelskih strojev, ki sicer splošno proti potrebi in važnosti zavarovanja niso izražali pomislekov. Da se Izvajanje tega zavarovanja olajša in prilagodi razmeram, je osrednji urad za zavarovanje delavcev odločil, da se namesto poimenskega zavarovanja vsakega posameznega delavca pri strojih uvede kumulativno, pavšalno zavarovanje na ta način, da sta za vsako konjsko silo stroja zavarovani dve osebi, to je, da se plačuje nezgodno-zavarovalni prispevek za tolikokrat po dve osebi, kolikor ima dotični stroj konjskih sil, brez ozira na to, koliko oseb je pri stroju dejansko zaposlenih. Ker je torej zavarovanje kumulativno, ima pravico do odškodnine (rente) vsaka oseba, ki se je pri stroju poškodovala, torej tudi' lastnik stroja, sorodniki, sosedje in pa seveda tudi pravi poklicni delavci (hlapci, dekle). Razume se pa, da so pri tem mišljene le osebe, ki so pri stroju ali pri dotičnem delu dejansko zaposlene, torej ne otroci, ki pridejo slučajno k stroju, ali zunanje osebe, ki delo le ogledujejo ali podobno. Ta ureditev pa velja samo za mlatilnice, ne pa n. pr. za krinoreznice. — Poimensko zavarovanje za bolezen in nezgode pa ostane še nadalje v veljavi za poklicne kurjače ,in strojnike. Da se more zavarovanje pri poljedelskih strojih (mlatilnicah, slamoreznicah, krožnih žagah itd.) v polnem obsegu in še bolj odgovarjajoče prilagoditi našim kmetskim razmeram, se je vršila dne 5. t. m. v Ljubljani posebna anketa interesentov, ki je zastopniku Osrednjega urada predložila svoje predloge in zahteve. Upati je, da bodo te zahteve upoštevane. Predvsem je bila stavljena zahteva, da se zmanjša kumulativno število oseb. »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/36 pošlje vsakemu naročniku »Nove Pravde« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal! — Velika železniška nesreča se je pripetila na Japonskem blizu Toki ja. Ubitih je bilo 50 oseb. — Vsi bivši vojaki svetovne vojne, ki stanujete v okrajih Celje, Gornjigrad in Slovenjgradee, pnidite dne 25. jul. 1926 v Šmartno ob Paki, kjer se bo odkril veličasten spomenik 63 vojnim žrtvam1. Ta dan po obenem vojaški tabor, katerega priredi Zveza slov. vojakov iz svetovne vojne. Vsaka občina naj organizira bivše vojake ter že sedaj javite število udeležencev zaradi preskrbe podpisanemu odboru. — Odbor za vpostavitev spomenika v vojni padlim vojakom Šmartno ob Paki. Ljubljana. f Dr. Karel Triller. Dne, 20. t. m. je nenadoma umrl, zadet od srčne kapi, dr. Karel Triller, odvetnik v Ljubljani. Pokojnik se je svojčas aktivno udeleževal našega političnega življenja, bil med voditelji narodno-napredne stranke, dolga leta podžupan ljubljanski, deželni odbornik itd. Zadnja leta se je dr. Triller posvetil izključno le gospodarskemu dellu kot predsednik Ljubljanske kreditne banke. Z dr. Trilerjem lega v grob markantna osebnost starejše slovenske generacije. Za politično, gospodarsko in kulturno povzdigo našega naroda ima dr. Triller veliko zaslug. Posebno dijaštvo ga bo težko pogrešalo, kateremu je bil iskren prijatelj in podpornik. Čast njegovemu spomfriu! — Zopet dva samomora v Ljubljani. V nedeljo, 16. maja, se je na gradu skoro pred očmi ljudi ob dveh popoldne obesil 27 letni Ivan Jager, ki je prišel iz Maribora, obiskal ženo, se od nje poslovil ter nato izvršil samomor. — V istem času je na Posavju skočila v Savo neka Emilija Haring, bivša trgovka iz Ljubljane, ki' je 'bila v družbi svoje sestrične na sprehodu. — Sila neugodno vreme. Kakor so prvi pomladni dnevi pokazaili lepo vreme in ljudem' prinesli upanje na dobro letino, tako povzroča sedanje neugodno vreme vedno več skrbi. NeuTja, toča, naJlivi, mrzli vetrovi in poplave se menjavajo dan za dnem in le tu in tam zasveti za par ur izza oblakov solnce. Nobene gorkote ni. Če se to stanje kmalu ne spremeni, bomo jeseni slabo odrezali. — V ItaMjl so imeli te dni hude vihaTje in nalive. Velikanska je škoda na železnicah in brzojavne naprave so silno trpele. Reki Pad in Adiža sta močno narasli. Ponekod stoji voda do 10 metrov nad normalo. Utonilo je mnogo ljudi1, ko so izpraznjevali in zapuščali hiše. Maribor. — 25 letnica Berte Bukšekove. Ni nobena zasluga,'če kdo postane 50 ali še več let star. Ampak če kdo v današnji dobi vztraja 25 let na trnjevem potu naše katerekoli, zlasti pa gledališke umetnosti, je to izredna zasluga, ki zasluži, da jo primerno proslavimo. Gospa Berta Bukšekova, do-mačinkai-Ljubljančanka, je tekom tega četrtstoletja na slovenskem odru kot odlična, vsem najtežjim vlogam se prilagodeča umetnica vstvarila toliko lepega, da bo danes v premirjert »Marije Stuart« s ponosom in mirno zavestjo vživala kratko srečo 25 letnega slavja. Mi zaključujemo to kratko, iz srca prihajajočo čestitko šele v prihodnji številki, ko bomo jubllantkO' videli na višku njenih izrednih zmožnosti. Med tem: Gospa Bukšekova, še na mnoga ‘leta! —rc. — Grde razvade. Gledališče je kulturno ogledalo ne le igralcev nego tudi’ gledalcev. Najbolj zanesljiva mera za kulturno kvaliteto naroda je, kako so občinstvo obnaša pri Tesnih, tragičnih prizorih, pa tudi kdaj in kako prihaja v gledališče. V čast obiskovalcem našega gledališča moramo priznati, da je kulturno dozorelo tudi za resneje predstave. Žal, da isto ne moremo trditi o naši mladini in še bolj žal, da to, kar moramo javno grajati, zadene nežni spol naše mladine. Človek bi od deklic in deklet moral pričakovati vzgled srčne kulture, ko se na odru odigravajo pretresljivi prizori. Dogaja pa se vkljub ponovnim opominom, da se ravno v takih trenutkih, ko se marsikatero starejše oko nehote porosi, čuje krohot in kihanje na strani stojišča za dekliško šolsko mladino. Človek se nehote strahoma vpraša: Kam plovemo s tako mladino? Kakšne matere bodo to in kakšna bo šele prihodnja generacija1? Gotovo brez vsake srčne kulture, brez vpoglobljenja v življenske probleme, vse le mehanično, površno, navidezno. Naši pedagogi, kt vprizarjajo učene pedagoške tedne, bi bolje storili, ako bi se lotili življenja samega. Priporočljivo bi bilo, da1 se prične vzgojna graja tudi raz oder oh prilikah in na primeren način. — Proti drugemu zlu, namreč zakasnelo pohajanje med igro na sedeže, je prejšnja uprava že pričela resen hoj. Čimdalje bolj sc maščuje, da sedanja uprava iz gmotnih razlogov tolerira celo že take zlorabe zakasnelo«ti, da prihajajo že sredi prvega prizora cele skupine v gledališče ter motijo vse skupaj. Red mora biti tudi v gledališču, ker tudi to spada h kulturi naroda. — Zanemarjeni park. Najbolj žalostno spričevalo o propadanju društvenega živiljenja nudi Pač tako zvano »Olepševalno društvo«. Nič ne zaležejo vse javne kritike, čimdalje slabše je poslovanje tega društva, čeprav uživa lepo podporo od mestne občine. Da to društvo letos samo nase nič ne da, najgrji dokaz tako' zvani »Rožni griček« v mestnem parku. Lani še je bil negovan, letos so še zdaii klopi podrte, zanemarjene. Imajo letos sicer javno stražo, toda radi nje počenjajo otroci slej ko prej, kar se jim zljubi. Drevje šele prav kaže, da letos*sploh ni bilo očiščeno. Komftij sedaj so pričeli šele s čiščenjem potov. Ta brezbrižnost je žal javni dokument za naš ugled pred tistimi, katerim smo pred leti v takem navdušenju iztrgali iz posesti to društvo. — Za upravitelja žensk, učiteljišča v Mariboru je imenovan Mat. Potočnjak, profesor v Ljubljani. Beležka. V svojem znanem žargonu je priobčil F. B. v ljubljanskem Dnevniku članek z naslovom »Razkol v NSS?«, kjer se spodtika* nad sedanjim načelstvom NSS in še posebej nad tov. Juvanom in Rupnikom. Člankar ima tendencijozen namen vzbuditi mnenje, da nastopa načelstvo NSS drugače, kot je to sklenila večina organiziranih pristašev NSS. Člankar bi moral vedeti^ da ni načelstvo NSS v pogledu enotne fronte naprednih skupin v Sloveniji ničesar drugega ukrenilo, kar so sklenili kompetentni strankini forumi. Toda člain-kar tega noče vedeti, ker bi drugače ne mogel razvijati svojih negativnih zabavljanj. F. B. bi imel rad izreden delegatski zbor in. pravi1, da skoraj gotovo ne bo sklican, ker ne bo v to privolilo načelstvo. Že zadnjič smo- ugotovili, da ogromna večina NSS organizacij ne smatra za potrebno, da se skliče izrednii delegatski zbor. Da bi se pa izredni strankin delegatski' zbor vršil samo zato, ker to želi F. B. in mogoče še nekaj njegovih prijateljev, je pa vendarle malo preveč zahtevano, tembolj, ker nasprotuje strankinemu org. redu. Sicer sc pa bomo z F. B. še obširneje pogovorili v prihodnji številki »Nove Pravde«. Zaenkrat naj F. B. vzame samo na znanje, da je on mogoče najmanj poklican nastopati v NSS kot nekak — sodnik. Če bi vodstvo stranke dosedaj obstojalo iz samih ef bejev, gotovo ne bi imel člankar prilike govoriti o razkolu v NSS, ker bi stranka sploh ne obstojala. Taka je zasluga ef bejev za narodno socijalističnii pokret. Vsi ef bejf ne segajo s svojo pasivnostjo niti do kolen onim našim agilnimi tovarišem,i katere hočejo danes oblatiti. Tudi velesocijalizcm teh gospodov je tak, da so nedolgo temu prav živahno razmišljali, kako bi NSS udinjali kapitalistični hrvaški agrarni! stranki. Sedaj se pa iz istega velesocijalističnega stališča razburjajo vsled koncentracije naprednih strank v Sloveniji! Kje je velesocijalizcm in logika? Resje cIobrainoKusrta ) Ll N S I »SLAVIJ A«, Jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani naznanja žalostno vest, da ji je dne 20. maja 1926 nenadoma umrl njen prvi predsednik, gospod dr. Karel Triller Pokojnega se bo s spoštovanjem spominjala uprava za voda in uradništvo. LJUBLJANA, 20. maja 1926. ZAHTEVAJTE POVfOD NOVO PRAVDO"! ARGUS je na^š najboljši domači informacijski ARGUS ima v vseh krajih zanesljive zastop- ARGUS obve,:’ča o vsem, zlasti o imovinskem stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privat. oseb. ove informacije so vedno točne, iz-/UUJUO- črpne in hitre< ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ulici 11 AftPiIIS telefon je 6—25, njegov brzojavni ttlVUUO- naslov Argus. Papežev življenski eliksir. V 'beneških lagunah leži pozabljeno majhno mestece Malamocco, ki je dalo svetu enega papeža, in sicer Pijai X. slavnega spomina. Ta se v zgodovini Vatikana ni prav nič proslavil, niti z' razuzdanostjo svojih srednjeveških prednikov, niti z divjostjo drugih papežev-vojščak«v ali diplomatov, niti s spletkami, v katerih so bili tako izvežbani nekateri drugi kardinali, ki so pozneje oblekli belo sukno vatikanskega »jetnika«. Toda ta papež ni nikdar zatajil v sebi človeka in prijatelja življenja in vedno je rad priznaval svoje človeške slabosti. Da je 'bil to osebno zelo ljubeznjiv človek, ki je prekršil vso papeško tradicijo, to dokazujejo številne dogodbice, ki bi vrgle v sveto začudenje vse one, ki hočejo videti papeža vedno le na duhovniškem prestolu, nikdar pa ne v copatah. Toda Pij X. je 'bil prav eden onih, ki se prav radi pokažejo tudi v copatah, in čeprav mailo raztrganih. In kot moder sin svoje domovine je bil prijatelj dobrih vin in včasih mu je še slučaj pomagal, da je odkril kako novo tajnost vatikanskih kleti. Vročega poletnega dne je nekoč moral sprejeti toliko 'radovednih romarjev, da se je skrajno utrujen končna vrnil v svoje zasebne prostore In zahteval steklenico kakega močnega vina, ki bi ga malo poživil. In prinesli so mu res steklenico vina, kot ga do takrat morda še ni nikdar pil in to ga je tako poživilo, da je postal kar dobre volje. Bilo je to najstarejše tokajsko vino, ki ga je njegovemu predniku Leonu XIII. poslal avstrijski cesar Franc Jožef v zahvalo za diplo-matično naklonjenost Vatikana. Bilo je v resnici tekoče zlato polno ogrskega ognja. In ko je pred kosilom prišel k papežu njegov osebni tajnik in stari prijatelj msgr. Bressan, mu je dejal: »Počakaj, dam ti prinesti resnični življenski eliksir, ki te bo pomladil za najmanj 20 let.« In takoj je poklical vrhovnega komornika in naročil, da naj prinese steklenico tokajca, iz katere je izpil samo dve čaši. Toda ta, rdeč kot pi-nih, je komaj zajecljal: »Vaša svetost, izvolite se spomniti, da> kar pride enkrat s papeževe mize, ne more biti še enkrat nudeno . . . Domači hišni red to prepoveduje . . .« »Ah kaj,« je odvrnil papež, »če sem že toli-krat kršil hišni red, ga bom pa še danes! Dovoljujem vam1, da prinesete tisto steklenico še enkrat na mizo.« Toda vrhovni komornik je postal še bolj rdeč in je molčal. Končno je Pij X. z dobrodušnim smehljajem zapopadel, da načeta steklenica res ne more še enkrat na mizo, ker tudi komornik je hotel pokusiti papežev resnični življenjski eliksir. Toda od tega dne je Pij X. steklenice tega dragocenega eliksirja hranil v svoji lastni sobi in je ostanke prav skrbno zaklepal v skrinjo, da bi dal lalvko pokusiti tudi svojim prijateljem, ne da bi mu1 bilo- treba načeti nove steklenice. Pogovor o tem in onem. Gadji strup, zdravilo zoper božjast truplo so odnesli fe mesta, kjer je padel, vse okin-čano z venci in cvetjem, s katerim so ga pokrili njegovi rojaki in častillai. Iz Pariza poročajo, da je napravil univerzitetni profesor Ralph Spangler v Filadelfiji zanimivo odkritje. Posrečilo se mu je namreč v številnih slučajih ozdraviti epilepsijo (božjast) z ikačjim strupom. Svoje odkritje je profesor Spangler napravil čisto slučajno*. Pred nekolikimi meseci je sina nekega milijonarja pičnil gad- Pacijent je že dolga leta trpel na božjasti. Pik amerikanskega gada je skoro vedno smrtonosen ali pa zapusti težke posledice. Toda mladi mož je imel srečo. Zdravnikom se je posrečilo ohraniti ga pri življenju, poleg tega pa se je čez nekaj mesecev pokazalo, da ga je gadji pik odreši! tudi božjasti. Zdraveči ga zdravniki niso dvomili, da je božjast odpravil gadji strup in so. svoje odkritje sporočili profesorju Spanglerju. Ta pa je takoj pričel poizkuse na kliniki v Filadelfiji in vsi poizkusi so se obnesli. Zdravilo, to je gadji strup, je treba dajati bolniku v majhnih količinah, ki se postopno večajo. Ce se bo ta vest potrdila, potem imamo tudi proti božjasti sredstvo, katerega je dozdaj zdravniška veda zaman iskala. Smrt gospodarja kenijskih gozdov. Slavni korzijski bandit Romanetti, ki se je 16 let umikal po korzijskih šurriah roki pravice, je padel v spopadu z orožništvom, Z njegovo smrtjo je izginila ena najbolj karakterističnih osebnosti) Korzike. Bil je zaščitnik slabotnih in ponižanih in ob priliki kakršnihkoli volitev je imel velik vpliv na volMce otoka. Znano je njegovo dopisovanje s prefektom Korzike. Ubit je bil na sledeči način. Štiri brigade orožništva so se poskrile v zasedali okoli Roma-nettijeve hiiSe. Kakor hi-tro jc bil bandit obveščen, je takoj skočil na konja in oborožen s -karabinko, revolverjem, in uničijo in hrano oddirjal iz vasi proti notranjosti otoka. Toda prepozno. Komaj je pridrvel iz vasi, je že padel v orožniško zasedo. Orožniki so oddali nanj sallvo in padel je s konja, prestreljen na 15 mestih. Bil je mrtev, še preden se je dotaknil taii. Romanetti, ki je od I. 1910 gospodaril na Korziki, je bil že trikrat obsojen na smrt. Njegovo Romanetti je bil srednje bogat. Star je bil 42 let. Še preden je I. 1910 pričel s svojo pravo banditsko karijero, se je že dolgo časa potikal po korzijskih gozdovih. Obdolžili so ga, da je ukradel nekemu mesarju vola. Pozneje je bil obsojen na zapor radi pohujšanja javne moralle, česar ga je ovadil neki Carbucio, ki ga je tudi spravil skoro orožnikom ivt roke. Takrat je zagrešil Romanetti svoj prvii zločin: ubil je svojega ovajalca. Pozneje je ubil karabinjerja Fatono, ki ga je hotel prijeti. Todal Romanetti ni napadal samo orožnikov, ki so ga preganjali, temveč je tudi sam preganjal zlikovce, šštirji največji zločinci na Korziki Leca, Padni, Charli in Pirangeli so padli od njegove roke. Rad se je ponašal kot kavalir. L. 1921 je padel na tla neki poštni aeroplain. Romanetti je bil prvi na mestu, da nudi potnikom pomoč. Spravil je nakit in denar na varno mesto in potem poslal nekega kmeta poročat policiji. Vsled svoje ne-ustrašenosti in pravičnega nastopanja* vsled svoje neverjetne drznosti naprarn orožnikom, je postal Romanetti povestni junak in nesporni gospodar korzijskili gozdov. Nepomirljiv proti izdajalcem je bil zelo radodaren naprarn siromakom. Posebno rad pa se je rogal oblastem. Prihajal je na javne plese, prirejal pojedine In dvoril dekletom in gospem. Enkrat je malo manjkalo, da ni odpeljal prefekta Korzike v njegovem lastnem avtomobilu. Ko se je poročila ena njegovih hčera, je prisostvoval vsem obredem. Kako daleč je šla njegova drznost, se vidi iz sledečega resničnega dogodka. Ko je obiskal Korziko bivši francoski ministrski predsednik Mllerand, se je pomešal med vaške župane in pozdravil visokega gosta v njihovem imenu z duhovitim govorom. Pri volitvah je njegova volja odločevala. Na konjskih dirkah v Ajac-ciju (rojstnem mestu velikega Napoleona) so vedno zmagovali njegovi konji, ker je vsakemu nasprotniku zagrozi! s smrtjo za slučaj, da zmaga njegov konj. Romanetti jc bil sirota in vzgojila ga je njegova pestunja in očem, ki jc bil orožniški komandant. Romanetti je zadnjih korzijskih banditov, ki so v svoj krvavi poklic vnesli precej viteštva. ORIGINALNE POTREBŠČINE ZA OPAIOGRAPH Preservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil. LUDVIG BAMCiA« Lfubilana, ifienburgova ul. St. 6,1. nad., vrata 10. Telefon št. 980. Taiinsfveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) »Vsekakor, lord Weston; saj vam je znano, da je Beatrica vsak teden enkrat pri meni na obisku, in ker je prepozno, da bi se vrnila dot-mov, prenočuje pri* meni. In pri zadnjem obisku ji je bil nakit ukraden, ki je na tako zagoneten j način prišel v vaši roki. Ta nož tukaj je tat zgubil, ko se je plazil iz spalnice. Morda veste, čegav je nož?« Izrekši te besede, položi Konstanca nož na mizo. Lord se komaj ozre nanj. Kaj naj vse to pomeni? Ali je Beatrica tudi prijateljico pridobila zase, da bi ga tudi ona skušala prevarati? Zadeva glede tatvine se zdi lordu vendar tako zagonetna, da, prav malo verjetna. Toda Konstanca prekine lorda v njegovih dvomih, rekoč: »Morda mi ne bodete verjeli. Saj je pa tudi čudno, da je tat odnesel edinole ta nakit. Zdi se mi skoro, da za vsem tičijo podle spletke, ki: naj spravijo mojo prijateljico ob čast in dobro- ime. Tato si vsaj jaz vso zadevo razlagam, seveda dokazov za svojo domnevo nimam nobenih.« Lord še vedno molči, Konstanca pa nadaljuje: »Vse sem storila, kar sem le mogla. Detektiv, katerega sem poklicala, je odkril sledove tatu v dimniku. Tudi je detektiv ugotovil, da je zločinec prišel v poslopje skozi kuhinjo, ki leži v pritličju. Več pa ne vem, in sedaj pa je zame velike važnosti, da predvsem zvem, kako je dospel nakit v vaši roki.« Lord Weston ostro motri mlado deklico. »In če vam ne* dam zaželjenega pojasnila?« vpraša skoro preže. Konstanca gleda vanj s solznimi očmi. »Potem moram žal oditi, ne da bi kaj opravila. Ampak eno je potem neizpodbitno, da ste namreč vi uničili srce plemenite, nesebične deklice, ki vas tako iskreno ljubi in vas nikdar ne bo pozabila. Da, lord Weston, Beatrica tega udarca ne bo mogla prenesti, toda nikdar, nikdar ne bo ugasnila njena ljubezen do vas.« Lorda mučijo peklenske, neznosne muke. »Milostiva gospiea, hočem, da, moram govoriti. Saj vem, da ne bodete skrivnosti1 nikomur izdali.« »Obljubljam vam,« odvrne Konstanca iskreno. Znova bije lord težak boj sam s seboj. »Gospodična, nakit — pšico, sem našel — v stanovanju svojega prijatelja, poročnika Col-wella!« Konstanca prvi hip od presenečenja zakriči, a se takoj umiri. Odločno in z močnim poudarkom odvrne: »To je čin podlega, nizkotnega in ostudnega maščevanja. Nikdar, nikoli ni bila moja prijateljica v poročnikovem stanovanju. Nikdar je nisem pustila same, če je bila pri meni v Dundeeju, to vam prisegam pri spominu na svoje drage, umrle starše!« KARO ČEVUI garantirano priznano najboljša tonaliteta MARIBOR KOROŠICA «. 19. Visoko vzravnana stoji Konstanca pred lordom, omamljivo lepa ter hkratu razsrjena, dočim štrli on zbegan v tla. Končno vendarle odgovori: »Beatrica — Beatrica more vendarle ponoči — iz hiše — vaše hiše---------------«. »Ne!« odvrne Konstanca odločno. »Ne glede na to, da je to nemogoče, kajti vtem slučaju bi morala opaziti njen odhod, ni Beatrica nikdar tudi le v mislih nosila v svojem čistem srcu druge slike razen vaše. Lord Weston, vi ste mojo prijateljico težko razžalili in zakaj? Ker so jo hoteli uničiti brezčastni, podli zavistneži.« Lord seže v žep ter izroči mladi dami zagonetno pismo. Konstanca ga hitro prečita. »In to ste mogli verjeti?« vzklikne razkačeno. »Vi niste Beatrice nikdar ljubili, nikdar!« »Ne ljubil? Oh, gospodična, niti sedaj ne morem izbrisati njene slike iz svojega srca.« Konstanca se je medtem že zopet pomirila. »Ali nima poročnik Colwell nobene slutnje, kako je usod e pol ni nakit prišel v njegovo stanovanje?« vpraša Konstanca. »On je odločno zanikal, da bi bila Beatrica v njegovem stanovanju. Jaz mu nisem' verjel, sem ga razžalil, in posledica je bila, da je bil dvoboj neizbežen.« »Dvoboj se ne bo nikoli vršil, in če naj ga preprečim z nevarnostjo za lastno življenje. Podla oseba vam je vzela nevesto in prijatelja, zakaj, seveda ne vem. Ali nimate nobene sumnje?« Lord obupno 'odmaje z glavo. »Pismo je pisala ženska roka,« nadaljuje Konstanca. »Da, ženska, ki je inozemka.« »Iz česa sklepate to?« vzklikne Konstanca. »Iz pomanjkljivih izrazov angleškega jezika. No, pa to nima nič opravka z zadevo.« »Nič?« reče deklica bridko. »Vi mi ne verujete, vi ne zaupate svojemu prijatelju-poštenjaku. Da, celo svojo nevesto smatrate za------------------.le iz razloga, ker ste prejeli to pismo in ker je bil Beatrici ukraden nakit.« Sedaj ji zalijejo oči solze. Lord stoji pred njo kot M vse, kar se godi, sanjal. Nad besedami, nad prisego .mlade dame ne more več dvomiti. Zal, prepozno. Saj mu je Beatričin oče za vedno prepovedal dostop na svoje posestvo. In na dnu duše se mu še vedno poraja iskrica dvoma. Konstanca se obrne k njemu in reče ihteč: »Oh, če bi bila preje za to vedela, nikdaT se ne bi bil izvršil podli zločin. Poročnik Colvvell je bil pač preveč ponosen, da bi vam stvar pojasnil, ko ste ga vsekakor že težko razžalili. Pred usodepolno nočjo je bil skoro vedno dan in noč v službi. Naključje je hotelo, da sem zvedela, da je poročnik v tisti strašni noči šele zjutraj odšel iz vojašnice. Tisto noč sploh ni bil v svojem stanovanju, vsi njegovi tovariši morejo to potrditi.« Sedaj verjame lord, da je bila Beatrica nedolžna, saj mora verjeti prepričevalnim besedam njene prijateljice. Kako bridko obžaluje sedaj, da je v svoji strasti tako grozno žalil svojega prijatelja! Toda, kaj naj sedaj stori? Konstanca opazi žalosten izraz njegovega obraza. »Vi morate skušati doseči spravo' z lordom Hudsonom,« reče nežno, »in tudi s prijateljem, ki se tudi v mislih ni pregrešil proti vam.« Lord Weston se zgrudi na stol. Bodočnost, ki ga čaka, je prav oblačna. Lorda Hudsona pozna predobro ter ve, da bi mu; težko odpustih In Beatrica, njegova ljubka nevesta, kaj poreče ona, kateri je po njegovi krivdi skoro počilo srce? »Oh, kdo je podlež?« vzklikne škripajo z zobmi. »Hočem ga streti, uničiti!« »Morda kaka oseba, ki tupatam pride v poročnikovo stanovanje?« »To se mi zdi neverjetno. Njegov sluga je zvest kot zlato, in postrežnica, četudi1 nekoliko klepetava, je neoporečna oseba.? Konstanca zamišljeno štrli v tla. »Morda pa je bil nakit na drug način pri-nešen v sobo. Kje pa je pravzaprav ležal?« Lord molči. Konstanca ne sprašuje dalje kot da sluti, da lord ne mara govoriti iz mehkočutja do njene osebe. »Sedaj odidem k Beatrici,« reče tiho Konstanca. Lord plane k deklici in jo prime za roki. »Gospodična, zastavite svojo besedo za mene, svojo usodo polagam v vaši roki. Na kolenih hočem prositi Beatrico za odpuščanje. Oh, že vnaprej se vam zahvaljujem, iskreno sem vam hvaležen za vaš obisk, ki mi bo povrnil ono, kar sem smatral že izgubljenim.« »Prav rada ustrežem vaši želji. Pa tudi jaz imam še eno prošnjo: ne povejte poročniku Col-wellu, da sem bila pri vas.« Lord ganjen upira vanjo svoje oči. »Vk plemenita duša! — Bog naj vas blagoslovi! Sedaj znam tudi1 za vašo skrivnost, gospodična, toda nikdar ne bom črhnil besedice o nji.« Konstanca močno zardi teT naglo- odtegne roko lordu, potem pa naravnost zbeži iz salona. Lord je od sreče blažen. Na jasnem si je, da bi bila Beatrica domala postala žrtev brezobzirne podlosti. Toda, kdo tiči zadaj? Ima li Beatrica ali on take nasprotnike? Zaman razmišlja lord' o tem, sedaj mu to, potem zopet kaj drugega pade na um, toda zdi se, da ne more prave pogoditi. Potem' pa mu v duši znova vstajajo težki pomisleki. Kaj naj le postane iz neprijetne zadeve? Beatrica mu ohrani zvestobo, to je že rekla Konstanca. Toda lord Hudson, njen oče — in njegov prijatelj ColwelJ? K prijatelju mora predvsem, njega, katerega je tako razžalil, mora takoj prositi za odpuščanje. In morda se mu potem skupaj s prijateljem posreči rešiti uganko, na kak način je dospel nakit v njegovo sobo. Dalje prih. Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana. Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana.. Za »Zvezno tiskarno in knjigarno« Alojzij Hoiler v Ljubljani.. INSERIRAJTE V NOVI PRAVDI! MWMM •••••••••*•***** ••••«••• •••• «>*• • zvezhs mmmm LJUBLJANA MARIJIN TRG ŠT. 8. ZAHTEVAJTE CENIK! Lastna založba - ,.SPLOŠNA KNJIŽNICA" štev. 1-61 j znanstvena zbirka štev. I. X. | Največja izbira slovenskih, francoskih, nemških, angleških in drugih knjig. Dobavlja vse revije, časopise in mostne liste. ruskih, * Šolske knjige in šolske potrebščine. Muzikalije — Papir — Pisarniške potrebščine. V