m¥l SLOVENSKI LIST 33 SMERMI S?«»žo; Za vero. in narod — ta pravico in resnico --- od bo ja "da imagei GLASILO SLOV. KATOL1. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE jfeV. MOHOBJS CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, GOLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ '(Official Organ of fovt Slovenian OrganizationsX ŠTEV. (NO.) 217, CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 10. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 10, 1938 JJAJITAMJII %* rAJBPE| priljubi; js* ILOVENSKl LIST3 V. &DRUŽENIK DRŽAVAH , AMERIŠKIH, LETNIK (VOL). XLVIL 2daj, ko se je trganje kosov od Cehoslovaške končalo, se bo morala država na notranje preurediti. — Nova država bo popolnoma nekaj različnega od prejšnje. — Pri preurejevanju bo imela Nemčija odločilen vpliv. ^aga, Čehoslpvaška.— Ker pričakovati, da bo v naprej imela Čehoslovaška pred sondami mir, ker j)e že dovolj oskubljena in okrnjena, se je ' njeni notranjosti pričeto z clelom, da se država definitiv-n° preurledi tako, da bo odgo-Varjalo izprem,enjenim razmeji In tega dela bo precej, tiste Cehoslovaške, ki je ^tojala še pred šestimi t,edni, (Več n,iti na zemljevidu, niti v da bo še ostala demokra-vJa» vendar pa bo ta pod vpli-r®1 Nemčije gotovo tako o-da bo po novem volil-^ sistemu le ena sama imela besedo. Povrhu ,j.ega bo moral biti upeljan tu-' carinski zakon in mcž-vi]st obstoja, da se bo uvel j a-w a Popolna carinska zveza z d,,v °nčno si bo morala nova a izvoliti tudi ' ŠE VEČ " ODLIKOVANJ Jugoslavija odlikovala zaslužne ameriške rojake. Cleveland, O. — Pred par dnevi je bilo poročano, da j,e naš odlični rojak, Mr. Anton Grdina, prejel visoko odlikovanje, namreč jugoslovanske krone III. reda. Mr. Grdina pa je kmalu potem dobil od jugoslovanskega poslanika, g. K. Fotiča, Washingtona obvestilo, da je še par drugih oseb prejelo od jugoslovanske vlade odlikovanja za svoje narodno delovanje in za trud pri ustanavljanju Jugosl. kulturnega vrta. Ti so: Odlikovanje jugoslovanski krone IV. reda sta prejela Mr. Jože Grdina, tajnik odbora Kult. vrta, in Mr. Mile Marinkovič, pod- OGRSKI RASTE APETIT Madžari zahtevajo še znatno več ozemlja od sosed. Budapesta, Ogrska. — S pridobitvijo ozemlja skoraj pet tisoč kvadrat, milj, ki j(e bilo vzeto Čehoslovaški in dano nje j, se Ogrske ne zadovolji. Nasprotno, zdi se, da ji j^ ta pridobitev le še povečala ape-tit. Podvzela se je na'mreč kampanja, ki se hitro širi po vsej državi, da ima Ogrska zahtevati nazaj večino ozemlja, .ki ji je Mlo vz,eto po mirovnih pogodbah. Tedaj so dobile od Ogrske ozemlje sledeče države: Eumunija 38,000 kv. milj, Čehoslovaška 24,300, Jugoslavija 8,100, in Avstrija 1,900 kvad. milj. ——o- KORAJŽNO DEKLE Philadelphia, Pa. — Ko se je Peggy Schoilds vrn,ila zadnji ponedeljek na'svoj dom, jo je pred hišo pričel nadlegovati neki moški. Dekle pa mu je RAZBURJENI JUD POSTAL NAPADALEC Pariz, Francija. — Na tajnika tukajšnjega nemškega poslaništva, 32 letnega E. von Ratha, je bil zadnji ponedeljek izvršen napad, v katerem je bil ta ranj.en, ko sta bila oddana nanj dva strela. Napadalec je bil neki 17 let stari judovski mladenič, ki so ga po činu prijeli. Izrazil se je, da je napad izvršil iz maščevanja, ker so naziji dali izgnati iz Nemčije poljske Jude. Kakor se poroča iz Nemčije,bo ta napad še poslabšal pole ž a j nemških Judov, češ, da bo dal povod za nova preganjanja. preds. K. V. — Red sv. Save dokazala, da ni ena boječih ■JKfcn«: doslej novega je bila IV. reda pa je bil podeljen I Mrs. Marian Kuhar, blagajn, odbora K. V., in Mrs. Marie Prisland, predsednici S. Ž. Z. — Odlikovanja, sle bodo izročila v Clevelandu, začetkom decembra, ob proslavi praznika Jugoslovanskega ujedinjenja. — Iskrene čestitk^ vs'em odli-kovancem: -o- ŽENSKA PROTI ŽENSKI Chicago, 111. — Neka ženska organizacija je imela zadnji ponedeljek javno razpravo J nji ponedeljek odredi!, da se o raznih zadevah. Stavljeno' odstranijo iz čakalnice na tu- H6v nJega po odstopu dr. Be^ ki umaknil v ino-izbiranju pred-kar bo bržkone pri-ht]." tec*en izvršil še stari Hia ?!1ent, bo imela brez dvo-kajti .^Ua vplivno besedo, toid Je na tem, da Vi vodstva, v novi drža-ki0ll, a' katera bo ne le na-b0> Nemčiji, žensk. V hipu je namreč sezu-la čevelj in pričela z njim obdelovati nadležneža, na kar je ta skočil v avto in .zbežal. A Peggy s tem ni bila zadovoljna. Tudi ona je skočila v svoj avto in pričela lov za moškim, ki pa ga je morala nehati, ko se je zadela v neki truk. --o--- MEHIKA PREPREČILA ŽALITVE Mexico City, Mehika. -— Minister za komunikacije je zad- do' oberw Hi marveč, ki imela 'med naro-Hje„ zaslombo, da bo •et jn 1Jsto-i zasiguran za vrsto pogodbe z Nemčijo t ^on in trajen značaj. >Tmčija dosti računa- ^ iv< - e'10plovaško ima veli-S?' Pi?čakuje se, da bo Predsednikom ali se- je bilo tudi vprašanje, ali je ženskam ljubše, da imajo pri delu za predstojnika moškega ali žensko. Večina se je izrazila, da jim je moški ljubši, na kar je sledila razlaga, da je ženska proti ženski kakor mačka; ljubosumna jejja njo, ker se boji, da bi postala njena konkurentinja v enem ali dru&em oziru. -o- DVA KARDINALA V KON- kajšnjem letališču tri slike, ki niso Bile primerne za javni prostor. Ena od njih je zasmehovala Hitlerja, druga Musso-linija, tretja pa je izražala žalitev za katoliško cerkev. Slike so povzročale dosti ogorčenja in pritožb in tako so bile oblasti prisiljene, da jih odstranijo. -o- Samo enkrat bo morda bral tvoj sin ali hči, kar uči brez- sr WL:1*1'11' predsednik, Jfc <\::.alfc pa zun. gen. minister, v*ky. Zadnji bi bil M je; 'JubŠi, ker je bil že eH0aj0 pr°Pagator ideje, naj % 2V(¥Vaška stopi v prijatelj-. Me/!0 2 Nemčijo. ClJa luAacrti- k,i jih ima Nem-!>s;,h Osi o vaške m, je zdaj S Žpi ta> da preuredi tu- vas, naHree ■i\0 ni > zava brez , iia 2Vez' ker so kosi krajih prišli omrežje. Pri . ko je od Cehoslo-, "Padal kos za kosom, 2nigjtj|,,lisava pravih nnSH pod ^le^^'1 rri Preurejeva-,a «eVefI' lc bo Nemčija gleda-No n a v Pivi vrsti na to, da a sacev FERENCI Vatikan. — Chjcaški kardinal Mundelein j,e bil zadnji! svoje, ponedeljek pri pkpeškem tajniku, kardinalu Pacelliju, s katerim je imel nad eno uro trajajočo konferenco. Predmet razgovora se ni objavil, domneva pa še, da se je sukal o-krog splošnih razmer v Zed. državah. OPERACIJA NAD DIONNE PETORKAMI Toronto, Ont. — Varuh peterih Dionne deklic, dr. A. R Dafoe, je prišel v posvetu z nekim drugim zdravnikom do zaključka, da je potrebno, izvršiti nad petorkami operacijo, namreč, da se jim izrežejo vratne bezgavke. Operacija se je izvedla to predo, in sicer v Callander, v bivališču petork. KR1ZEMJSVETA — Pariz, Francija. — Tu-ristovski promet med Francijo in Italijo se je ta torek zopet uvedel, ko je Italija odpravila razne omejitve, katere so bile v veljavi izza, vojne v Abesini-ji-in ki so ovirale Italijane pri obisku v Francijo. — Berlin, Nemčija. — Po-s'ebne vrste senzacija se je priredila zadnji ponedeljek v tukajšnji bližini. En celi pehotni bataljon vojaštva je namreč prišel v svoje nove barake — iz zraka. Z letali so se pripeljali nad barake in nato s padali poskakali doli. — Rim, Italija. — Na vladni seji s,e je zadnji ponedeljek sprejela odredba, po kateri se bo uvedla nove vrste poslanska zbornica. V tej bo zastopano ljudstvo po stanovih in ne več po političnih strankah. HAGUE UKROČEN OD SOD-NIJE Jersey City, N. J. — Tukajšnja mesto je zopet postalo svobodno mesto in župan Hague ne bo imel več pravice, diktatorsko zatirati organizacij in posameznikov, ki se ne strinjajo z njegovimi idejami. Kakor znano, je ta mož povzročil ogorčenje, ko je pred nekaj meseci na svojo roko preprečeval zborovanja CIO in podobnih organizacij, katere LJUDSTVO GA OBSODILO Dopolnilne volitve v enem o-kraju prizadele občuten u-darec Chamberlainovi politiki. —o— London, Anglija. — Da pri svoji zunanji politiki, v kateri klečeplazi pred evropskimi diktatorji, nima min. predsednik Chamberlain zaslombe v širših ljudskih plasteh, se je jasno razvidelo te dni, ko so imeli volilci delno priliko, da izrazijo svoje mnenje. V okraju Dartford so se namreč vršile dopolniln'e volitve za sedež v parlamentu in pri tem je bil kandidat Chamberlainove konservativne stranke v znatni meri poražen od protikandi-datinje stranke laboritov. Kar j p bilo pri teh volitvah ( najbolj značilno in kar da Chamberlainu in njegovi vladi največ misliti, je dejstvo,da je tvoril monakovski sporazum glavno kampanjsko točko. Vprašanje se je glasilo: Ali je Chamberlain s tem sporazumom pripomogel k miru,? Izid volitev je pok:izal, da ljudstvo ni tega mnenja in da zato ta sporazum obsoja. Udarec,ki ga je dobil Chamberlain s temi volitvami,je takšen, da se govori o možnosti, da bo vlada prisiljena razpisati splošn/e volitve tekom prihodnjih mesecev. iIz Jugoslavije Žalosten primer divjega lovca, ki se je na lovu sam obstre-lil, tovariša sta ga pa pustila umirajočega v gozdu. — Zanimiva ugotovitev Jugoslovanskih veterinarjev na kongresu. — Smrtna kosa in drugo. Usoda divjega lovca [ psov, ki na deželi po vaseh' ,, , . , .1 igrajo kot psi čuvaji vlogo ne- Maribor, 20. okt. - Te dni ^ „pomQŽnih organov 5u_ vajev javne varnosti". Toda je umri v tukajšnji bolnišnici posestnik Kari Pulko iz Dobrave pri Teznem in sicer za posledicami strela v trebuh, ki mu je na 60. mestih prestrelil črevlesje. Do nesreče je prišlo tako le: Pulko se je odpravil na divji lov skupaj p posestnikom A. Kirbišem in posestniškim sinom1 Fr. Crevenškom. Šli so streljat fazane, ker je bila ;mesečna noč. V takih nočeh lovijo divji lovci fazane, ki sede na drevju ter se proti nebu dobro vidijo. Ustrelili so že tri fazane ter so šli skozi gosto grmovje, ko se je Pulko,ki •je imel v rokah napeto puško, naenkrat zapletel v robidovje ter je padel. Pri padcu pa se je puška sprožila in strel ga je zadel v trebuh. Njegova tovariša sta vsa prestrašena pri-ekočila, ko sta pa videla nesrečo, sta pobegnila, misleč, da bo Pulko itak zaradi strašn od psov, ki stečejo vsako leto, oboli pri nas na leto najmanj 20.000 ljudi. To je strašna številka, ki je ne smemo podcenjevati. -o- Skrb za bolnike Na Golniku, kjer obstoji že več let najlepše in najmodernejši? zdravilišče za pljučne bolezni v vsej Jugoslaviji, so pred kratkim z velikimi slovesnostmi pričeli graditi nov obrežen paviljon za bolnike. Smrtna kosa V Mojstrani je umrl Peter Kovač, posestnik in gorski vodnik, ki je bil čez 200 krat na Triglavu; star je bil 83 let. I— V ljubljanski bolnici je umrl Janez Valentinčič, uslužbenec Jugoslovanske tiskarne.; — V Slovenjem Gradcu je umrl Dr. Jan Harpf, upokojeni primarij in ustanovitelj bol-* rane kmalu umrl. Pustila stajnišnice y Slovenj;am Gradcu, ga v gozdu umirajočega brea _ _ JUDJE BEŽE V PALESTINO Galati, Rumunija. — Po Donavi se je s parnikom pripeljalo zadnji ponedeljek sem'kaj 500 Judov, ki so pobegnili iz Avstrije in Čehoslovaške. Vkrcali so se takoj nato na drugi parnik, ki jih je odpeljal v Palestino. verstvo o svobodni ljubezni j je žigosal kot "komunistične", itd. in strup bo učinkoval po j in govornike, ki so imeli nastopiti na takih zborovanjih, je j pomoči, naslednjega jutra pa j je poslal Kirbiš posest, sina (Pašiča na dotično mesto v gozd, naj skrije puško in fazane. Fant je nafc'el Pulka v istem položaju, kakor sta ga pustila zvečer tovariša. Bil je še živ, pa nezavesten. Vzel mu je puško in fazane ter jih zakopal nekaj sto korakov proč pod mah, nato pa odšel. Pulka pa je pustil v gozdu. Ranje-nlec je moral medtem priti k zavesti, pa se je ustrašil, da bi ga obdolžili zaradi divjega lova. Vzel je naboje ter jih sam poleg sebe zagrebel v mah. Ležal je nato v gozdu skoraj dal enostavno izgnati iz mesta. Zadnji ponedeljek je o tej zadevi govorila federalna sodni-ja, ki je napravila konec temu samovoljnemu postopanju. Od-)do večera, dokler ga slučajno redila je namreč, da mora žu- niso našli neki ljudje. Orožniki pan ali dovoliti zborovanja vsaki organizaciji, ali pa sploh vsako zborovanje prepovedali; izjem v tem ne sme delati rried |biš in DrevenSek pa se izgovar- Pomembna obletnica Kmetijsko konsumno društvo v Lucah je pred kratkim slavilo 35 letnico delovanja za' tamc-šnje kmete in ob enem! gozdne delavce gornjegrajske graščine. Ob tej priliki je bila blagoslovljeno novo poslopjo Zadružnega doma. Steklenico so mu razbili na glavi V Škofiji vasi pri Celju so priredili neke nedelje popoldne vinsko trgatev, ki je trajala do ponedeljka zjutraj. Pri "obiranju" je pa prjišlo do pretepa, med katerim so vinjeni "obiralci" pretepli 23 letnega Franca Smodiča in so na; njegovi glavi razbijali stekle* so sedaj našli puško in fazane, ki jih je zakopal mladi Pašicjnice. Moralj so ga z avtom od po Kirbiševem naročilu. Kir-J peljati v bolnico. eno in drugo organizacijo. »ti v njeno - -—---■ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._______ Interesi Nemčije v Jugoslaviji prejšnji delež iz dobe pred sankcijami. Tako bo v bodoče od jugoslovenske zunanje trgovine odpadlo najmanj 70% na politični blok Nemčije in Italije. Da te spremembe v zunanji gospodarski situaciji Jugoslavije niso ostale brez vpliva na trgovinsko politiko te države, je na dlani. Pričakovati je, da bo v jugoslovanski trgovinski politiki nastopila sprememba smeri glavnih linij; Anglija in Francija sta doslej skušali vplivati na Jugoslavijo z velikopoteznimi krediti. To se bo v bodoče tudi spremenilo. Kreditno ponudbo Anglije je smatrati kot odklonjeno. Angleži vrhu tega spoznavajo, da se ne izplača investirati v Jugoslaviji denar iz političnih razlogov. Vrhu tega Jugoslavija trenutno nima potrebe po posojilih .Na notranjem trgu bo najela štirimilijardno posojilo. Jugoslavija tudi nima potrebe, da bi se vezala na za-padne velesile, tem manj, ker so te države slabe odjemal-ke jugoslovenskega blaga. Politična nova ureditev v Srednji Evropi bo v zvezi z nedavnim posetom nemškega gospodarskega ministra Funka v Beogradu odprla Jugo-i! • slaviji pot, po kateri bo šla v zunanje-trgovinskem pogledu. Razgovori gospodarskega ministra Funka z jugoslo-venskim trgovinskim ministrom Kabalinom so v tem smislu dovedli že do pozitivnih rezultatov. V zvezi z obiskom nemškekga gospodarskega ministra dr. Funka v Beogradu, poročajo iz Berlina, da namerava Nemčija odkupiti polovico jugoslovenske proizvodnje železne rude, antimona ter pridelka pšenice. Nemčija bo ludila Jugoslaviji finančno pomoč za povečanje produk-ije sirovin. Dala ji bo na razpolago tudi stroje za grad- stane višji vladar kot je Stalin, višji kot Hitler in Mussolini ali vsi ostali zernljani. On, tisti Bog, kateri bi po Vaših mislih ne smel imeti ničesar opraviti pri vladarjih in cesarjih, pri narodih in drugod na tein' svetu, vseeno pošilja na svet vladarje, dobre in slabe, erte v narodov blagor, medtem, ko so drugi narodu v kazen. Gospod Bog je Gospod vojnih Pod naslovom "Spremembe v odnošajih Jugoslavije ^ nasproti inozemstvu" objavlja "Kolnische Zeitung" daljše; njo cest, zato pa računa nemška avtomobilska industrija poročilo ki pravi med drugim naslednje: z.večjo možnostjo prodaje svojih vozil v Jugoslaviji. Nem- 1 ^ . . i T T -it., T\ /\ t tv« ntlrt 4- ^ i rl i r-r n ni* rt 1 r\ TU rv rt 1 TTA Pt 1 **1 /1A "M por-----, x „ Politični razvoj v Srednji Evropi, ki je letos dovede! do priključitve Avstrije in sudetskonemških krajev k Nemčiji, je tudi za gospodarsko razmerje med Jugoslavijo in Nemčijo velikega pomena. S priključitvijo sudet-skonemškega ozemlja se bo povečal obseg nemške trgovine z Jugoslavijo, pri čemer je poudariti okolnost, da imajo sudetskonemški kraji močno razvito industrijo in precejšno potreba agrarnega uvoza. Obenem pa se s to priključitvijo znatno poveča udeležba nemškega kapitala v Jugoslaviji. V začetku letošnjega leta je znašala udeležba inozemskega kapitala v Jugoslaviji kakor sledi (v milijonih din): Francija 1056 (17%), Anglija 873 (14.1%), Češkoslovaška 741 (11.9'v), Švica 707 (11.4%), Italija 498 (S.0/< ), USA 425 (6.8%), Avstrija 366 (5.9%) itd., na 14. mestu pa je bila Nemčija z zneskom 55 milijonov din (0.9%). Po združitvi Avstrije z Nemčijo se je delež Nemčije pri udeležbi kapitala v Jugoslaviji občutno dvignil. Ta delež pa se sedaj nadalje poveča, kajti od češkoslovaškega iija bo jamčila tudi za stabilnost jugoslovenskih cen. zavest, česar jim nihče ne o-poreka. V kolikor ae Vam kot takemu, kateri odklanja vero zdi, bi rekel po Vaših izrazih 'smešno' prav. tako se zdi nam možno, lahko tudi resnično. Zgodovina sv. cerkve nam to potrjuje. $ Verjamem, če bi bili tudi Čehi to, kar so Slovaki, to je dobri katoličani; in ako bi bili v Avstriji, katero Vi g. ured- trum, če ga priznate ali zani-nik stavite v vaš komentar —j kate vsi, kolikor vas je tako katoličan j e res v premoči in bi'naprednih, cla lahko br'az nje-se zjedinili s Cehoslovaško, bi £a živite na svetu. — Dnevi Hitler lahko drugače računal, i življenja bodo hitro prešli, ZAKAJ SE VZNEMIRJAJO? Cleveland, O. (Piše A. Grdina). začne okrnjena Cehoslovaška z novim življenjem. — Glasilo V kle velar dskem dnevniku "Enakopravnost", kateri zastopa napredno mišljenje, je bil priobčen uredniški članek v št :J,58., v katerem urednik kar ne more do sape, pokazujoč na dejstvo, da je bilo v ljubljanskem "Slovencu" poročano, kako vsi čehoslovaški listi soglas- kapitala, investiranega v Jugoslaviji, znaša sudetsko- j ™ Pozivljajo ljudstv0 naj nemški del najmanj eno tretjino. Avstrijski kapital v' Jugoslaviji izvira še iz predvojnega časa, ko je Dunaj fi- Ljudske stranke, ki jo vodi nanciral podjetja v bivši dvojni monarhiji. Bivši avstrijski mSgr. Sramek, (ki je bil, ali kapital je predvsem udeležen v lesni, tekstilni in premogovni industriji, v strojni, kemični in živilski industriji. Češkoslovaški kapital pa je udeležen zlasti pri bankah, sladkorni industriji, živilski,mlinski, pivovarniški, strojni kemični (industrija mila) in v čevljarski industriji (Bat'a). V jugoslovenski tekstilni industriji Jugoslavije ima češkoslovaški kapital dominanten položaj. Pri tem pa gre v znatni meri za sudetsko-nemški kapital. Dosedanja Češkoslovaška udeležba v jugoslovenski kemični industriji odpade v celoti na sudetsko-nemško industrijo (Ustje n. L. — Schicht). Od 20 jugoslovenskih bank z glavnico preko 20 milijonov din so samo 3 čisto v rokah jugoslovenskega kapitala, pri ostalih pa je udeležen inozemski kapital, in sicer pri 7 bankah češkoslovaški, pri 5 bankah avstrijski, pri 5 bankah švicarski, pri 4 madžarski, pri 4 francoski, pri 4 belgijski, pri 2 italijanski, pri 1 banki an gleški in pri 1 ameriški kapital. Štiri banke so dejansko podružnice inozemskih bank. Od češkoslovaškega kapitala, ki je investiran v Jugoslaviji v višini 741 milijonov, odpade na sudetsko-nemške kraje okrog 250 do 300 milijonov. Medtem ko je znašal doslej delež češkoslovaškega kapitala pri inozemskih investicijah v Jugoslaviji 12%, bo znašal odslej 8 do 9 je še član čehoslcvaškega kabineta), je napisalo članek, ki mu je dalo naslov: "Ne za-čenjajmo svojega novega življenja zopet brez Boga". Med drugim stoji tam tudi to-le: "Leta 1918 Cehoslovaška ni začela svojega državnega življenja v imenu Sina božjega, temveč je preganjala cerkev. Vsi danes vidijo, da je bil to greh in zabloda, ki se je maščevala nad vsem narodom". Te rej ta odstavek, pisan v i.jubljanskem dnevniku "Slovenec", ki je steber Slovenije in zastopa pravilno narodno stališče; kateri ima urednike može, pred katerimi je vredno sneti klobuk z glave, je ta članek urednika pri "E" tako zadel, da mu je posvetil ves uredniški članek, v katerem izraža norčljive opazke za komentar. Potem nadaljuje kakor mu veleva njegovo prepričanje. Dokaze, s katerimi ho- sali čehoslovaški listi, ne drži. Oprostite g. urednik "E", da se spotikam ob Vaš uredniški članek. Ni moj namen se spuščati v polemiko, ampak vzemite ta moj dopis v tem namenu, kot da zagovarjam svoje stališče in da ga zagovarjam kot katoličan, to ste se Vi izrazili kot človek, ki ne veruje v take "bajke", kakor navadno imenujete naše versko prepričanje. — Prvič, bi Vas g. urednik lahko vprašal: Zakaj ste šli citirat ravno iste vrstice in zakaj so Vas ravno te tako zadele? Zakaj potem na iste toliko komentarja in zagovarjanja9 — Jaz rečem to le: Ako so pisali in še pišejo čehoslovaški listi (kar so morali pisati, ker bi drugače ljubljanski "Slovenec" ne bil posnel iz njih), mar potem ne mislite, da so bili čehoslovaški uredniki o tem prepričani? Mar jim ne privoščite teh pravic in tega mišljenja? Če Vi simpatizirate z čehoslovaškimi Slovani,morate kot takim vsem enako pustiti versko svobodo in narodno prepričanje. Zakaj se potem vznemirjati. Mar se bojite resnice?! Mar se bojite, da bi morda Cehoslovaška po sed&nji težki preizkušnji po opominu že omenjenega msgr. Šramaka in drugih urednikov sledila irski državi katera je strogo verska »n ki se je sama osvobodila dolgoletnega nad-vladanja Anglije. — Ako ste pravičen sodnik, bote kot 'gentlerrian" pustili čehoslova Toda g. urednik, kako naj ti katoličanje, katere dan za dnevom, neprenehoma tako pomilovalno omenjate in jim ne pustite nikjer več mesta, prostosti, kredita, kako naj v času nevihte kot taki branijo domovino, vero in dom? — Gorje, če bi pri katoličanu v Španiji našli orožje. Saj, če so dobili pri njemu rožnivenec, je moral v smrt. Ves Vaš komentar, da bi iz-podbili dejstva, da je vera drŽavi potrebna. n'e pomaga ničesar. Prazna so vsa dokazovanja, ker ta Vaša dokazovanja prihajajo iz praznega srca, kjer vere ni doma. Ljudje pa, kateri imajo vero, mislilo drugače. Vaš članek je lahko užalil vsakega katoličana; užalil je lahko stotisoče katoliških Cenoslovakov v Cleve-landu. Katoliški Cehoslovaki v Clevelandu tvorijo prvo mesto v pogledu verskega naziranja in imajo več katoliških organizacij, katere štejejo nad 100,-000 članov in članic; imajo svojega opata v Clevelandu, svoje višje šole za sestre in za duhovnike. — Uganka mi je in čudim se, ker živite med katoličani in večina katoličanov podpira Vaš list, pa vedno najdete, kar in in kjer morete, da poskušate izpod biti Vero v srcih ljudstva. Ni bilo Vam potreba tega pisati in tudi meni ne bi bilo treba odgovarjati. Ker ste pa pisali,sem imel pravico odgovoriti, da zagovarjam svoje in drugih prepričanje. V kolikor Vi sodite da imate prav pobijati verska dejstva, prav toliko ima vsak katoličan dolžnost, da zagovarja versko prepričanje. Dalje: Potem' pa nekaj tar- On je pa rekel: Kdor v me veruje, bo živel, kdor ne veruje, bc pogubljen. Rekel je pa tudi, da se bo pogubljenju tistih smejal. — Ljudje božji, bodite vendar trezni in pomislite ! KONCERT "BARBERTON-SKIH SLAVČKOV" Barberton, O. Po daljšem premoru bo zopet naš prignani mladinski pevski zbor, "Barbertonski Slavčki" priredil koncert in to v soboto večer, 19. novembra, v dvorani dr. "Domovine", na kar že danes opozarjamo naše cenjene Čitatelje. Posebna poteza koncerta bo predvajanje več izbranih na novo naštudiranih glasbenih skladb naše sodobne slovenske glasbe, med njimi odlomki iz operete, 'Desetnik in Sirotica\ originalna kompozicija cleve-landskega glasbenika, g. Louis Šemeta, dirigenta naših združenih mladinskih pevskih zborov. Sicer smemo to delo, po besedilu, ki ga je gotovo po skladateljevem zasnutku g. Šemeta, napisal in poklonil staro domovinski pesnik Fran-jo Lovšin, v resnici šteti med slovenske umetnine današnega časa. Že v prvih legah se občuteno pozdravlja prirodna lepota Stvarstva, v personifikaciji narave, katera se razlega po pokrajinah m i 1 e slovenske zemlje ob pomladnih sončnih dneh v besedilu: Sred livad.. Sred livad se sprehaja spet pomlad, z rožami venčana, s cvetjem okrašena. . ! Vsporedno se troglasno mešajo glasovi, ki kličejo in vzbujajo zapuščenega desetn! namo nad našim slovanstvom' ka k novim nadam ter delijo in panslavizmom. Strašno se tolažbo tej pozabljeni in ubogi Četrtek, 10. novembra 1938_ baritonskih vlogah, je tudi ■poznal globoko hrvatsko srce prepojeno s ponosnim hrvatskim značajem, katerega da Hrvat za svoio narodno Pe" sem, je posvetil par hrvatskih pesmic na programu bratom Hrvatom, ki navadno posečajo naše prireditve. Pesmi so Postno hrvatski napevi, le besedilo je poslovenil pevovodja. Upamo, da s tem pokažemo nekoliko naklonjenosti bratom Hrvatom. Prenos celotnega sporeda se bo z odra oddaja' po zvočnikih, ki bodo nastavljeni v dvorani, da bo s tem o-mogočeno vsem udeležencem odnesti najlepše vtise. Pisalo se jo že veliko o P°" trebi mladinskih zborov in lahko bi napisali monumental^ knjigo o pormmbni vzgoji našega narodnega cveta v izseljenski Ameriki in to, da ,le ravno v slovenski pesmi tista vez, ki je najtesnejša vez 'ia' tega narodnega življa. Mladina pa ima priložnost, da v okviru svojega domačega mladinskega zbora, nekoliko spozna svojo nadarjenost, ki Je velikokrat smoter, da uravna pot k poznejšemu udejstvova-nju na glasbenem polju v zasebnem življenju. Opozarjamo na pr oddolžimo se vsaj nekoliko ze ni ju g. Šemetu, ki je skof&Pjj' niral nič manj kakor 28 težki skladb za vporabo pri za ' njem koncertu združenih dinskih zborov v Cleveland mesec dni nazaj. Torej, Pr°sl mo sodelovanja! Naj še omenimo, da tak°J P^ prihodnjem Koncertu 19. vembra, bodo naši Slavčki P čeli študirati drugo veh glasbeno delo mojstra Šetfe spevoigro "Vesna," ki bo i® la svojo premiero v nu mfeseca'maja 1939. Vp*^ jena bo v počast materam^ našim Primorskim rojakotf*^. terih je veliko v naši nase! Tisto senčno Primorje, kjer nekdaj cvetela slov'enska V sem, a je danes po div-1?' barbarskega terorizma tu%ji, ežima izven jugoslovaPf __■Zli* jezimo, ker gremo razdvojeno pet. Jezimo se, ker država ru-ie zoper državo. Kdo je kriv. sirotici. Najbolj imponira mladim srcem pesnik Lovšin, ker se predstavlja kot mladostno cdkod vse to? Tisti, ki vedno čutečega moža. in se lahko re- sami kričijo: Primite tatu, tisti sami to-delajo. — Slovanski narodi so bili od nekdaj verni in to jih je ohranilo. Odkar se je pa pričela propaganda da se Boga odstrani in se ga odstranjuje z vso silo v slovanski če, da se je slcoro ves posvetil mladini. Tud.'. rriehko in sonor-ro umetniško zamišljeno uglasbeno in harmonizirano delo "Desetnik in Sirotica" po g. Šemetu, spominja po obliki bolj na oratorij kot pa opereto, Dramatic;, malčki kruto p/ mej, zatirana! bodo ti- tresljivc resničnost, ki se ja temu ubogemu, trpec ,. narodu. Toda. tudi ti ^ t je upajo na pomlad —• po-ki jih bo enkrat rešila- . leJezanitfV' Rusiji, kateri so hotele nekate-'ker izključeno poveličuje kra- vt;i3tn-ijc».ii v uuf;uomviji j.— j ——— - ■ j "'."jc, jjvntitn., o 1 mu ji v/- , Nemški delež se je po priključitvi Avstrije povečal od 0.9 če popolnoma oprati dejstvo, ,< fkemu narodu versko prepttfča- ..... • - - -1 1 - i--— '---L -•- —• nje prav. tako dobrohotno, kakor jim predpisujete narodno na G.SCA. Od tedaj so nemška podjetja investirala zlasti v jugoslovenskem rudarstvu preko 100 milijonov din in j> že s temi novimi investicijami delež narasel na okrog 10%. Po priključitvi sudetsko-nemškega kapitala pa bo nemški delež znašal okrog 13,%. Tako pride sedaj Nemčija pri udeležbi inozemskega kapitala v jugoslovenskem gospodarstvu s 14. na 3: mesto z zneskom najmanj 800 milijonov din. Nemčijo področje z K temu pridejo še Nemški izvoz v Ju-od 77.2 na aa kaj takega, kot je pisal o-menjeni "Slovenec" in so pi- re države v svoji zaslepljenosti slediti, se je pa začelo tem narodom vračati. — Bodite prepričani, g. urednik, da j,e Bog, ki je Gospod vseh gospodov; Kralj vseh kraljev in Vladar vseh vladarjev, brez vprašanja malega črvička kot ste Vi, pa če ga priznate ali ne. On bo še ostal in na veke bo ostal. Vodil bo svet in dopuščal, da ga bodo eni priznavali, drugi pa preganjali. On, Bog, pa o- sote stvarstva. Tvoril bo pravo senzacijo dovršen orkestralni ansambl.ki bo spopoln jeval program s spremi je van jem naših malčkov pri operetnih točkah in drugih skladbah naših ameri-ško-slovenskih pesnikov: Zupančičeve, Zormanove in Zupanove. Ker jo g. Seme dalj časa, kct gost zagrebške operne družbe kreiral v več vodilnih drobnosti te spevoigre bo naš Pu blicU odbor cd časa do ča-:a sp1 sfci .or0" čal. /enibi' ¥ Za koncert 19. nove—_. ^ danes vabimo k scudele*5 j„ di prijazne Clev.elandča11 ^ VVoosterčane ter zavedne^,, rardske rojake, ki se ^ kulturno predstavo v Ba' ^jenu z veliko vnemo jo. Vabimo vas, vas vse.^ rojaki, da složno st°^ko pe' povzdigujte našo slove'lh p0' sem 7. vašo udeležbo '-jjef vembra pri koncertu ' ^ni tonskih Slavčkov" v ^tiv dr. "Domoviqe" na l'1' Barbertonu! of. Publicijski 00 - "TARZAN NEUSTRAŠENI" (80) (Metropolitan Newspaper Service) n Napisal: Edgar Rice Burroughs S tem je postala Jugo.sk znatnimi interesi nemškega (pitala. blago- ea t (lOf L Jou. 37. povečal mar slovenskega blaga v 184.4 mili i o; .čijo pa je narasel od 75.2 na 132.2 milijona mark. Letos se je trgovina z Jugoslavijo še nadalje razširila (ne glede na priključitev Avstrije). Doslei je bila v jugoslovenski .zunanji trgovini Češkoslovaška na drugem mestu s 17% celotnega jugoslovenskega izvoza in uvoza. Po priključitvi sudetskih krajev, ki so dobavljali v Jugoslavijo zlasti tekstilno blago, kemične izdelke, železne izdelke, steklo in porcelan, se bo nemški delež v jugoslovenski trgovini dvignil na 50 do 55/', po cenitvi z druge strani celo na 60%. Tudi Italija bo gotovo še dosegla v trgovini z Jugoslavijo pSi imrn Jtff Jiiggt'i"-; je povesil puško in »c obrnil k Mary. Komaj trenutek na to je ž<: zapovedal: "Pojdimo sedaj!" "Kani pa naj gremo.'" je vprašala Mary, "t'roti obrežju," odvrne Jefit osorns; "t(l ic edina pot ki nam še preostaja. Kakor sem /e rekel, divjak kagAindu je guto\o t*, umoril jetnike." . v- -'. , ... " i "Ker torej nimamo pričakovali da bi prišla za nami Bol) in tvoj oče. je ila odideva. da se vsaj midva ' :ff. "Kako pa sta umorjena," je ugo- uajbolje rešiva," je nadaljeval naj vemo, i M-irv pocakajmo L ar/ana, val jala , j ,„ , ' i..i nove. laraan! odvrne da nam Kaj V1 , . . ; ,, t,.ft- "žc zopet, ki ti ne gre iz jezno JC»'> 4 glave." ' • - 1 "Kolikokrat sem li že poskušal povedati, da je Tarzan naš sovražnik, pa mi še sedaj tega ne verjameš. J a/, hodim po lej džungli že toliko let in veni veliko reči, ti ne veš nič. l'a se še upaš ugovarjati mojim prepričevalnim besedam. S čim hočeš da t' izpričam tvoja izkustva?" +*:■ r»vrvnr n\ 'ATi, ^ "1'o'jdimo," je zopet jezno rekel ,leit; "obljubila si da me poročiš in sedaj, zapomni si, stm ja/ tvoj gospodar, ti moraš napraviti kar li ukazujem." Maty se je ozrla v njegov razsrjeni obraz in prvič se ga je ustrašila. Zakričala bi bila na pomoč, toda bala se je škodovati s tem Tarzanu. Četrtek, 10. novetabra 1938 •AMERIKANSKI SLOVENEC' ODMEV NA ČLANEK REV. FATHRA ČERNETA Chicago, Illinois. V številki 214. tega lista od zadnje sobote sem prečital z velikim zanimanjem uvodni čla-ki ga je objavil preč. g. ^mes Černe, pod naslovom: "Stališče naše in "Novi Svet". V svoji krepki jedrnati gorenj-sl(i "šprahi" je preč. gospod Povdaril o velikem pomenu družinskega mesečnika 'Novi Svet'. Nar; ko avno, ker sem se jaz takoj, ®e je sprožila misel za ustalitev tega mesečnika tej ide-Pridružil in sem tudi pozneje .oval zanj po svoji možnosti '" se bom, me je ta članek nau-Usi'> da zopet pišem ta dopis. Morda poreče kdo, kaj se zo-Jet oglaša, saj je že dosti pisal °tern- Sem. Ampak kot večletni IVsi potovalni zastopnik naših listov imam v tem precej izkušenj, da morem ^oliških oziru nekaj govoriti o našem ti-u- Ne vem zakaj, ampak bilo J« Pred leti, ko je bil naš katoli-,Kl tisk še bolj švoh, da so bile naših rojakov po naselbi- hiše »ah . Vse polne raznih listov. Na- 81 ljudi 2ne Prave, Je so se pa izgovarjali, Prinašajo razno berilo, ra- Povesti, razne poljudne raz- ^ -> mnogo novic iz starega kar v naših listih ne do-k?' zato pa imamo tudi te. ted n° ^ in skoro vse so ^ kontrolirali brezverci, ki M* poljudnega berila po- Peiie kapljice svoje stru" tied Protikatoliške miselnosti 'isk Vrstice- In tako se je taka i„ °Vna hrana vživala naprej stapPrej in kaj čuda, da je naje ltoliko mlačnosti, kakor jo dj' 0 na to pomislim pravim, Ptih16 V6Seli' ko vidim' da zdaj ve» aja iz naših katoliških vrst več raznega berila, ki ga Shiramo mi sami, ne pa 1 Nasprotniki. In to je velike-;p°mena predragi čitatelji. ^es imamo močan lastni kato- dnevnik "Amer. Slovenec", 8tar llla®a več novic, bodisi iz ti0 kraja, ali pa iz naselbin tf^eriki, kakor pa katerikoli tfe|.1 Torej zaradi novic ni Seg ,. Vec katoliškim rojakom ^ ' Po brezverskih listih. Ci-tojak.Vec je> da bi zdaj katoliški ste. (! morah imeti še druge li-f;ajtl etTlu> ko v svojem lastnem ^ e e vse to in več, kar v dru- aJbolj razveseljiv pa more leK , vsakega izmed nas naš W S,tri mesečnik 'Novi Svet'. %h%ano in zanimivo čtivo v fraznih Predmetih in stva-em mesečniku je za vsa- kega izmed nas bogata šola, ki nam vsak mesec prinaša znanje, pouk in kar je pa za nas ameriške Slovence še naj glavne j še, prinaša lastno našo zgodovino, tako, da naše delo in naše žrtve po naših naselbinah ne bodo padle v pozabljivost, ampak se bodo ohranile spominu našega naroda tu in v starem kraju. Prav je zapisal Father Cerne, ko pravi, da okrog tega lista Novi Svet najdemo cvet slovenskega naroda. Opisovanje slovenskih naselbin, župnij, dru-št«v in organizacij in vseh naših ustanov je res nadvse pomenljivo. S tem bomo ameriški Slovenci ohranili svojo lastno podobo pred pozabnostjo. Mesečnik "Novi Svet" je nekak naš narodni album, kjer se zbirajo podobe našega delovanja v tem tujem svetu. Pomagajmo, da zbiramo skupaj sleherno podobico našega dela po naših naselbinah. To bo čast in ponos za nas vse. Iz tega razloga tudi jaz na-glašam svojo besedo na vse naše rojake po Ameriki, da naj baš v tej kampanji, ki traja do 30. novembra 1938. stori vsak vse kar more, da pomaga ta list razširiti v vsako slovensko hišo. Posebno apeliram na moje stare znance zastopnice(ce) po naselbinah, ki so nekaki veterani pri razširjevanju katoliškega tiska med nami. Vi se dvignite po vseh naselbinah te zadnje dneve kampanje in storite vse kar morete, da bo iz vsake naselbine čim več je število novih naročnikov. To plemenito delo, ki se vrši pri mesečniku Novi Svet to na celi črti zasluži. Pomagajmo vsi in v.-.ak, da to dobro delo za naš slovenski narod uspe na celi črti. Ne recimo, ja, dobro delajo prav je, ampak se tudi vsak izmed nas sam dvigni in stori nekaj za razširjenje, tega lista Ako bomo te zadnje dni kampanje vsi tako rekli in tako tudi naredili, potem dragi čitatelji in prijatelji boifio dosegli katoliški Slovenci v Ameriki zopet en lep uspeh. Zopet bomo napravili naprej k napredku v naših vrstah nov korak, ki bo v korist nas vseh. K sklepu še enkrat: Vsi sodelujmo v tej kampanji, da razširimo kar se najboljše da naš vrli in lepi mesečnik Novi Svet! Pozdravljam vse znance in prijatelje po Ameriki ter jim želim veselo Martinovanje! Leon Mladič. KATFDPAT T PTH Pf-POf ~r A SPOMINI Piše Marij Blai M; H 1 4o ai's ikaj zanimivega so doži- potnice, ko so se živ] iti domovini; upam da-bo-^'iliki opisale svoje do--, to bi nudilo zani-'^Pravo. Ko smo se sešle v Ljubljani kakih v naših pogovorih, bi- ob »iiv0 ' Vsa.i SkuPaj ie ' krat je nisem v svojem življenju. — Ker sem iz Amerike prinesla za neke ljudi en spomin-ček v dar, so mi izkazali hvaležnost s tem, da so mi prinesli kake tri ure daleč kokoš v dar. Tudi jaz sem bila sama doma ne- z žalostjo pre- poseka." Pravim — izgubo kokoši, ji je le pregnal Lucille E. du Pont, ko je stopila v katoliško katedralo v Wilmington, Del., kjer je bila nedavno poročena z Robertom B. Flintom. kega popoldne, ko se mi je za- zdelo da bi tisto kokoš rada predrla za večerjo — ampak — kako jo zaklati. Mižala sem ko sem skušala z nožem vrat ubogi živali načeti, pa ni šlo, vsa moč v roki me je popustila in spustila sem preplašeno kokoš. Sosedovi imajo kaj korajžnega 11-letnega fanta in ko je ta prišel ravno mimo hiše, vprašam ga, če hoče pet- dinarjev zaslužit. "Mhm," pravi, "kaj pa čte?" "Zakol j i mi kokoš," mu rečem. "Jest?", se začudi, "k je pa nejsm še nkol." "Ali se bojiš V" rečem. "Ti dam deset dinarjev, če si upaš." Lice se mu je nekam veselja zasmejalo: "O j a, si upam tud za pet dinarjev." — Pa steče za kokošjo, ki sem mu jo pokazala, in že je izvlekel "pipec" iz žepa. Mu rečem začudena: "Ja — s1 "popkarjem" jo pa ne boš mogel zaklat" in mu dam ostrejši nož, ki pa še danes ne vem, če ga je fant rabil, ker — jaz sem zbežala v hišo, ko sfe je "klavc" pripravljal klati. Kmalu mi pride dovedati: "n, sm je žji zaklov." Dam mu deset din, in — ker vzame časa, predno se vodo zavre z drvami, da bi kokoš popa-rila, sem pa hitela, da jo osku-bim dokler je še kokoš gorka. Imela sem jo že vso oskubljeno razun repa in perutnic, kar mi kokoš sfrfuta in zbeži iz periv-nika. Kakor je bilo smešno, pa se nisem mogla smejati od strahu, ko sem za to napol oskubeno kokošjo gledala, ko je bežala čez dvorišče, ne vedoč menda kam gre, ker se je butala v razne predmete. Ko pridem k sapi, namesto, da bi tekla za kokošjo, sem tekla za fantom in ga do-klicala: Ti — pejt nazaj, kokoš mi je všla, jo nisi čist zaklov. Našla sva jo pod kozolcem, kjer se je premetavala. Rekla sem fantu, ti če imaš korajžo, kar glavo je odsekaj, bo bolj "gviš-no" in tako je tudi naredil. Smeh me je lomil, ko je bila večerja, ampak — povedati — tega pa že nisem hotela nikomur, ker so me že preje imeli na piki, ko se mi je pri delu nekaj "sfav-šalo", in niso mogli tistega pozabiti, dovolj so se smejali na mojo kožo. Kadar se kokoši napijejo Na misel pa mi je pri tem dogodku prišla zopet neka. dogod-bica, ki sem jo tudi v angleščini čitala v neki knjigi, da je bila priobčena pred mnogimi leti v Mepmhis-kih časopisih novica, ki se je tikala ubogih kokoši, katere je lastovala neka Mrs. Hamilton iz Tennessee. — Mr. Hamilton je bil namreč kupil steklenico črešenj, namočene v izvrstno žganje. Ko so bile čreš-nje pojedene, vrgli so peške na dvorišče, katere so kokoši pozo-bale. — Ne dolgo za tem so vse kokoši obležale po dvorišču: poginile so. Mrs. Hamilton je povedala neki črni ženski, da če hoče lahko oskubi kokoši in porabi perje za postelne blazine, kar je ta takoj na dvorišču storila. Oskubila kokoši, vzela perje domov, kokoši pa zmetala na kup, da se bodo pozneje zakopale v zemljo. Ko je prišla noč, je Mrs. Hamilton mišljevala nad vendar, spanec žalostne misli. — Zjutraj pa je bila dokaj iznenadena, ko je zaslišala, kakor po navadi, petelina kikirikati in kokoši kokoda-kati. Težko se da popisati začudenje, ko je odprla okno in videla vse kokoši in petelina, staro in mlado, marširati po dvorišču, gledajoč drug drugega z začudenjem, .ker je bilo vse oskubeno, le perutnice in repi so bili tu in tam še ohranjeni. — Zaradi v žganju namočenih črešnje-vih peška so bile vse kokoši in petelin — dead — drunk. — Torej jaz, kot Mrs. Hamilton, sve imele precej težkoč radi kokoši. Kako sc na Vrhniki žganje pokušali Z očkom sva šla en dan' na Vrhniko: bilo je kot navadno tam, ali čakati par ur na vlak, ali pa h nogam. Uvidela sva, da na štefletencug naj lož je prideva, sva se ga pa zopet poslu-žila. Dan je bil vroč, in ko sva šla mimo gostilne, vprašam očka: bi pive? I mende bi. Torej sva se vstavila in naročila glaž pive. Družba, ki je bila v gostilni, je bila kaj vesela, imeli'so enega prosjaka med sabo, na njegovo kožo je bilo polno smeha. Ko me nekdo pozdravi kot Amerikanko, se je ta prosjak poslužil prilike, da me je poprosil, če mu kupim glažek "šnop-sa". Rekla sem mu, da je dan prevroč za šnops, ali bi mu ne pasalo pivo bolje? Odkimal je in le pri 'šnopsu" ostal. Misleča, da njegova glava ,njegov svet, sem mu omenila naj si naroči "šnops". Me vpraša^ kakšnega sme naročili, me je pa imel, kaj sem jaz žganje poznala, nisem vedela kaj mu odgovoriti, zato sem rekla, da jaz žganja ne poznam. Ne poznate? se je začudil berač, o o, jaz ga pa poznam. Pri zavezanih očeh vam lahko povem kakšno žganje da pijem, če mi ga daste poskusiti. O, bi povedali, kaj ? rečem. Dobro, velja! Toliko sort ga lahko pokusi-te, kolikor jih morete uganiti, seveda, z zavezanimi očmi. Zavezali so mu oči, prinesli žganja, vsakega za en požirek, on pokušal, ploskal z jezikom, in vse pravilno uganil, kot so drugi mi povedali. — Pomižknem gostilničarju, ter mu vodo pokažem. Pa mu ta da glažek vode. Mož pokusi, ploska z jezikom, spet pokusi, premišljuje in zmaje z glavo. Ja — tukaj me pa imate — nisem navajen te pijače. Smeha je bilo dovolj in eden možakarjev se je oglasil: "per-mejdun, ta pa še mojo babneo 'ej oča, take sile pa menda ni." — "Je, je," mi odgovori mož, "pa še kako je." Včasih sem že premišla-vo, kakšne "rcnije" naj bi človek nucov, da bi ozdravla tak-šna-le bolezen." Ne vem če bi se kaj dalo dobit zdravil, najbrž težko, mu odgovorim. Zena v rakvi bi rada "štamperle" žganja Enkrat sem nekej slišala v A-meriki, kako je eden moški zdravil eno takšno bolezen svoje žene, pa ni nič pomagalo. I pa nam povejte kako so v Ameriki si: "Kje pa si ti ?" Mo^ zunaj odgovori: "Oh, jaz sem mrtev tudi." Žena: "Ali mi moreš povedati kako dolgo sem jaz mrtva." "Tri tedne." kako dolgo si ti Mož zunaj: Žena: "In mrtev?" Mož zunaj: Žena: "Ti - 'Štiri mesece." poslušej no, ker si ti toliko časa dlej tukej kot sem jaz, ali bi mi ti mogel povedati, kje bi jaz lahko glažek žganja dobila? . . ." Torej, povedala sem jim zgodbico kot,sem jo vedela, drugi so se smejali, a ta možakar, ki se zdravli, mogoče bi pa pri nas le ^ za zdravila zanimal, je pa bil pomagalo. No — sem pa pove-1 Vldetl zel° Potrt- Ce Je te zdra-dala, da je imel tu v Ameriki en mož drugače prav dobro ženo, le cla če je vidla žganje, napila se je tako, da radi opojnosti ni nič vedela, kaj se krog nje godi. Mož je bil zelo žalosten radi tega in je res skušal z lepo in grdo odpraviti to grdo napako. Nekega dne je imela ta dvojica povabljenih na večerjo več ljudi in seveda tudi pijače ni manjkalo, in dasi je žena možu, obljubila, da niti pokusila ne bo žganja, vseeno, ni bilo dolgo, pa je že bila žena čisto omamljena za ta svet. Družba, ko je to videla, je pač bila iznenadena in eden izmed navzočih nasvetu je, da bi se ženo, kadar tako zelo pijana, prav zelo sestrašilo, to bi ji morda potem pregnalo veselje do pijače. Mož zmaje z glavo neverjetno, pravi, že toliko stvari sem skušal, pa je bilo vse zastonj. Prijatelj pa le ne odneha, svetuje mu, da naj ima za drugič, ko bo žena zopet v takem položaju, pripravljeno ra-kev in naj položi nezavestno ženo v rakev. Pravi: "Veš, ko se bo žena prebudila iz pijanosti v rakvi, verjemi mi, da ji bo to vzelo veselje do pijače; strah jo bode. Torej — rečeno, storjeno. Ko je bila žena zopet natrkana, položili so jo v rakev, pustili pokrov malo priprt in je potem par mož mirno čakalo,, kaj bo, ko se zena v rakvi prebudi. Šele proti jutru se je začelo obračati notri v rakvi in slednjič zaslišijo ženo izpod priprtega pokrova: "Kje pa sem?" Eden izmed zunaj stoječih odgovori v nekako mrtvaškem glasu: "Žena — ti si mrtva — na drugem svetu." Temu je sledil za malo časa molk, potem se zopet žena ogla- j vila kedaj pozneje vporabil, o tem pa nisem nič slišala. -o- Širite amer. slovenca POSLUŠAJTE PALIIDECH'S TRAVEL BUREAU Folklore Radio Program Every Sunday from 1 to 2 P. M. Station WWAE — 1200 kilocycles Našim čitateljem sporočamo, da smo prejeli zalogo Pratik za leto 1939, in sicer obe vrsti Blaznikovo kakor tudi Družinsko Obe -vrsti ste zelo zanimivi in ju krasi število lepih slik. Naročite si jih takoj, dokler ne poide zaloga. Vsak komad stane s poštnino vred ZS centov Naročajo se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. All Teste? BOHI D^eha na kupe. Kar se je %o v tfobro obneslo, je drugi tuk0P°dletel°: navadno je bi- C^ipet; v.. s*> SI cHi je ostala do- °,avenki 'H . nicaška sopotnica Mrs H0 J*1 ie povedala, kako J* C0ld»e sama J1 1j(j|!h Igu, vsi sorodniki so j hlevu ■JC'In 1(aj se če, kravica ? Wov°?OČila' da je (lovolj užiile v ' Chs -ie, da dobi kaj pnJhlev. Kaj mislite, da k te8uv ^merikanka kaj zba-Se! Vse je "oko- tj^i. kot j 111 vse -'e 1)il0 1)0 a-T,"arn .ie pozneje pove-kVs »e, sopotnice, three S C Žitnik, ko bi se eje J takega pripetilo, bi , uhu »koprnela. Osi JC nisem mogla za- l'cs je ros, Še noben- Čas za božična darila je tukaj Za Božič se bote spomnili svojih domačih z malim darom. V takem slučaju se vam priporočamo, da pošljete svoje denarne pošiljke potom nas. Denar dostavljamo točno brez vsakega odbitka na dom prejemnikov po pošti. Ob izidu tc številke so bile naše cene: Za 100 Dinarjev........................$ 2.55 Za 200 Dinarjev........................$ 5.00 Za 300 Dinarjev........................$ 7.20 Za <100 Dinarjev.................;......$ 9.60 Za 500 Dinarjev.......................$11.65 Za 1000 Dinarjev........................$23.00 V ITALIJO: Za 50 Lir ..................................$ 3.50 Za 100 Lir...................................$ 6.50 Za 200 Lir...............................$12.20 Pošiljamo tudi v amerikanskih dolarjih. Za dnev-Ae cene valutam glejte v dnevnik Am. Slovenec. Vse poiiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois DA JE ZDAJ 7 TEKU VELIKA KAMPANJA ZA MESEČNIK. Novi Svet Kampanja se konča ta mesec 30. novembra 1938. * V tem času dokler traja kampanja, to je do 30. novembra, dobi vsak naročnik STAR ali NOV lepo nagrado : DVA KRASNA ZEMLJEVIDA Eden od celega sveta, drugi od Združenih držav, oba vsebujoč zanimive podatke in informacije. Ako še nimate v Vaši hiši tega zanimivega družinskega mesečnika "NOVI SVET", naročite si ga zdaj, da bote deležni imenovanih nagrad. E5T STANE SAMO $2.00 NA LETO Ako ste že naročnik tega lista, tedaj v tem času svojo naročnino obnovite, da dobite navedene nagrade. NE PREZRITE TE UGODNE PRILIKE! Naročnino se pošlje na: Uprava "Novi Svet" 1919 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois pec Stane manj za nakup Stane manj za uporabo NAPRAVI BOLJŠE OBEDE ... HITREJŠE ... Z MANJ DELA * Poleg tega, da stane manj za nakup in manj za uporabo, avtomatična plinska peč prihrani ure kuhinjskega dela. Nove plinske peči imajo avtomatično kontrolo za vročino v peči, ki napravlja konec "pa-, ž nji na peč" — drži peč pri ravno pravi temperaturi, katero zahteva vaš recept — zaiigijra-va, da bo vsaka jed, kuhana na peči, popolna. Novi pražilci velike hitrosti pečejo meso bolj mehko — bolj okusno — v krajšem času. In novi gorilci za vretje na vrhu se tudi prižgejo avtomatično — samo, da se obrne zaklopka, in vam dajo kolikor hočete vročine v trenotku. Oglejte si sami, koliko bolj udobno je kuhati na avtomatični plinskt peči. Našli boste krasen nov vzorec, ki bo odgovarjal vašim potrebam, ki bo primeren vaši denarnici. Oglejte si celotno vrsto novih plinskih peči v najbližjem Peoples Gas uradu. /\ MODERN COOKERY. . CONSTANT HOT WATER . . SILENT REFRIGERATION . GAS HEATING / THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY ! Stran * P« •AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 10. novembra 1933 H»»W»t»l» f»» »tl»t»»»Bltl!»lW< ligi »it w +_ww »www www www_w_www Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK .»if ^^v »«»««t«il Nekje v daljni dalji je zapel zvon, votlo kot iz praznega soda je donel tu sem. Ta-mara se je smehljala ... Seveda je to malenkost, toda zakaj proizvajajo ti tam tako neprijetne glasove? O, vem, zakaj se boljševiki lepote tako zelo boje: boje se, da bi se človeška duša potem prebudila in spomnila, da je že sama na sebi nekaj neizmerno dragocenega! Zdaj so smuknile njene misli tja, okoli česar so se pletle vedno in vedno v zadnjih tednih: k njeni ljubezni do profesorja Orlova. Ali ga res ljubi? Da, ljubi ga. Toda zdaj si je prišla na jasno, da mora ubiti svojo ljubezen do njega. In čudno, to spoznanje je sprejela kot olajšanje, kot rešitev. Ljubezen do njega bi izpre-menila njeno življenje v ječo, hotela pa je biti svobodna! "Oh," si je dejala, "živim vendar lahko brez njega, sama, čisto sama . . .; umrla bi seveda rada v njegovi bližini." Umreti? Ta misel se ji je prvič po dolgem času zopet porodila, a ni se je ustrašila. Ne, nasprotno: prevzela jo je nekakšna lahna radost... Ljubezen hočem nadomestiti s svojim ustvarjanjem, je mislila. V svojem delu hočem najti življenjsko moč, ki jo drugi ljudje črpajo iz ljubezni; svojemu ustvarjanju hočem dati svoje radosti in svoje bolečine, ki jih drugi ljudje žrtvujejo ljubezni. In lahen nasmeh ji je spreletel poteze, ko ji je prišel na misel nemški stih, ki ga je brala nekoč v svoji mladosti v neki otroški knjigi: Kdor sam je, ta živi kot ptič, ker nihče mu ne more nič. A smeh je izginil in obrnila je svojo pozornost na bel, čudno oblikovan oblak, ki je ravno nad njo počasi plaval po nebu. Bil je tako svetal, tako lahak, tako rahel, da si je Tamara hotela to podobo ohraniti v spominu, da bi jo pozneje uporabila za svojo sliko. In zopet je začela misliti na svoje delo; začela je sanjati, kako bodo ljudje stali pred njim in plakali. Do naj-tišjih duševnih globin naj presune človeška srca in jih prisili, da se zopet spomnijo tega, kar so pozabila. Njena slika naj bi bila goreč poziv! . . . Ni pa se dolgo mudila pri svoji sliki; zopet je stal profesor Orlov pred njenimi očmi. Kakšna sreča je, če človek premaga v sebi ljubezen, je mislila. Poglavitno je, da potlačiš v sebi žejo po dotiku; zakaj ko mine ta strast, potem je tudi ljubezen pri kraju. Kako sem prej vedno hrepenela po tem, da bi se smela priviti k njemu, da bi se mu mogla popolnoma vdati! A to je zdaj minilo, popolnoma minilo, zdaj ne hrepenim več niti po tem, da bi ga videla.. Tamara je vstala in šla domov proti svojemu temnemu kotu. Hodila je počasi, prav počasi z globoko povešeno glavo, ne da bi se bila le enkrat okrenila. Zaradi tega tudi ni mogla opaziti, da je v majhni razdalji hodila za njo temna moška postava....... Profesor Verholancev je naletel na Tanjo prav med vrati svoje predavalnice. &e dolgo je ni srečal in se je zgrozil, ko je videl, kako slaba je bila. Najbolj pa ga je prestrašilo to, da je očitno bila noseča. (Dalje prih.) Širite in priporočajte "Amerikanski Slovenec"! list NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik y Ameriki. [Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road, ■■■hmm Chicago, Illinois čustvo brezmejnega usmiljenja je ganilo rjegovo srce. Tanja se mu tokrat ni izognila, kakor sicer v poslednjem času; toda njena lahna rdečica, ki ji je pokrila bledi obraz, in zbegani smehljaj, ki ji je obkrožal ustnice, sta mu povedala, kako težko ji je bilo govoriti vprav z njim. Pogledal ji je v oči in v njenem pogledu je bilo toliko bo- j lesti in trpljenja in tako mila prošnja, da se je sramoval globoko v svojo dušo: tej i anji, ki je o njej sam vedno dejal, da jb tako čista, da na njej ne more ostati noben madež, tej Tanji se je hotel odpovedati, še preden je prav za prav vedel, kaj se je zgodilo z njo! Tanja je nagnila glavo v pozdrav in hotela iti dalje. A zadržal jo je in dejal: "Tanja, rad bi govoril z vami! Pojdite, prosim, z mano v kabinet!" "Dobro, grem!" je privolila in v njenem glasu je bilo toliko vdanosti in ponižnosti, da je profesorja zopet silno neprijetno zadelo. Ponudil je Tanji prostor in dolgo je trajalo, preden se je mogel odločiti, da je izrazil prvo vprašanje. "Tanja, čujte ..." je končno dejal boječe, "kako pa je prišlo vse to?" "Tako težko mi je govoriti o tem!" je odgovorila in pri tem sklonila glavo globoko na prsi. Spet je nastal dolg molk, dokler ni profesor vprašal: "In se bo poročil z vami?" "Ne!" je odvrnila Tanja tiho. Spet je dolgo trajalo, preden je beseda pretrgala morečo tišino. Zdaj bi ji vendar moral ponuditi.svojo roko, je mislil profesor. Kolikokrat sem ji že govoril o tem; zakaj pa zdaj molčim? Končno je jecljaje izpregovoril: "Tanja, celo sedaj ... ne prekličem svojih besed. Ce vas zapusti, Tanja, potem . . . postanite moja žena!" In ko je govoril te besede, mu je bilo, kakor bi strmoglavil v vodo. Pričakoval je, da ga bo Tanja zdaj objela in mu dejala : Dimitrij Vasiljevič, zahvaljujem se ti! Vem sicer, da te zdaj nisem vredna, toda . . . Tem bolj je bil presenečen, ko mu je odgovorila s tihim, a odločnim glasom: "Dimitrij Vasiljevič, že prej sem tolikokrat zavrnila vaše ponudbe; tem manj morem privoliti vanje zdaj. Ne morem postati vaša žena!" Dimitrij Vasiljevič se je zdaj prav tako začudil kakor takrat tovariš Vladimirov, ki je bil ravno tako prepičan o tem, da si bo Tanja štela v srečo in čast, da sme postati njegova žena. Tedaj pa je Tanja prva pretrgala mučni molk, ki je zopet legel med ta dva človeka: "Dimitrij Vasiljevič!" je dejala "Razumem vašo ponudbo in jo visoko cenim. Čutim, da vam ni bilo lahko po vsem tem, kar se je zgodilo z menoj. Dejali ste mi nekoč, da sem taka, da ne more na meni ostati noben madež. Če bi bila prepričana, da tudi še zdaj, v tem trenutku tako mislite, potem bi z veseljem postala vaša žena ne glede na položaj, v katerem sem. BOLJŠI SVIT BOLJŠI VID priznane svetilke pomagajo varovati dragoceni vid . . . prispevajo k lepoti doma Te privlačne I. E. S. svetilke dajejo mehko svetlobo brez blišča, ki je ugodna za oči. '-Otroci spoznajo, da je študiranje lažje. Cela-—- družina lahko boljše vidi. I.E.S. namizna svetilka, slonokoščena in zlata ali bronasta podlaga. Izbira "eggshell" ali rume- ne barve senčnika .$11 ★ I.E.S. reflektor svetilka. 6-načinska razsvetljava. Srebrna in zlata ali bronasta podlaga. Svileni senčniki v "eggshell" ali rumeni barvi.....«p 1".95 MALO PRVO NAPLAČILO Preostanek v lahkih mesečnih zneskih z vašim računom za elektriko. V kritje obresti in drugih stroškov se računa nekoliko višja cena za svetilke, prodane na obroke. DOWNTOWN-72 West Adams Street-132 South Dearborn Street NEIGHBORHOOD STORES 4562 Broadway 4231 W. Madison St. 852 W. 63rd St. 4833 Irving Park Rd. 3460 S. State St. 2950 E. 92nd St. 2733 Milwaukee Ave. 4834 S. Ashland Ave. 11046 S. Michigan Ave. All Telephones: RANdolph 1200 COMMONWEALTH EDISON COMPANY ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. i ooooooo > oooooooooo-oo-oo-ooooooooo-oooooooooooo-ooooooooo- Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, • Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W ^^WWJO^^^^^ooooojjooooo^oo^oooooooooooooooooo < Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, Id je bival več let v Ameriki. - Knjiga ima 295 strani CENA: Trdovezan v platno-. $1.50 Broširan mehko...........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Pisano J. M. Trnnk Piki. Klopotača pikne. Sakramiš, to ni od muh. Pikne komar. Na sebi malenkost, malo žge mor-da, pa je le bila tudi že smrt. "C. Glasnik." ne prihaja z gorjačo. Svobodcmiselstvo se drži neke urbanitete — sev.e leposlovje, toraj noblesse oblige — naturalizem in materiali-zem v naziranju sicer ni malenkost, ampak kakor kdo za baro se ne prmcjdušuje. Kakor muha ali komar pikne. Govori o cenzuri. Pouk pač. Prav. Ampak pouk se mora držati v prvi vrsti resnice, če hoče biti pouk in res koristiti. "Cenzura" sv. pisma je precej drugačna, toraj je vsaj v tem pouk, ker napačen, škodljiv. Komarjev pik, pa ie le pik. Dr. I. J. Gelb je nekaj odkril o starih Asircih in njih bogovih. Zopet pouk, zanimiv pouk, ker je sličen pojav se marsikje drugje. Pa je dodeja-no: 'Sedanji civilizirani naroc-i ticer nimajo toliko bogov, toda svetniki, katerih je poln vsak koledar, n,e stoje na nič nižji stopinji kot so stali taki bogovi. In Asirci niso imeli o-gromnega števila angelov, ki jih imajo Žid je, kristjani in muhamedanci"... Priznam, da je marsikak "svetnik" legendaren, tvor le ljudske domišljije, toraj vsaj podoben paganskim bogovom, ki so bili vsi le tak tvor, ampak ali je tak tvor tudi francoska Terezinka, italijanska Cabrini, slovenski Baraga, ako je aLi morda bo kanonizi-ran? Pouk? Smešno, da bi bil Baraga, katerega še g. Molek le malo pohvali, potem kakor kak Perun. In angeli? Ako angelov ni, priznam, da bi bil pouk, ker bi bili to le tvori Židov, kristjanov in muslimanov, ampak če so angeli, potem to ni noben pfluk, kjer ne odgovarja resnici. S, samim taje-njem ali potiskanjem angelov med paganske bogove, angelov ne odstranite, in če so, potem pač "pikate", nikakor pa ne poučujete. * Delo in uspeh. Pripomnim kar naprej,da je uspeh pogostoma zelo varljiv, raj ga je kaj, ali naj ga na zunaj ni. Dela ne smemo ocenjevati po uspehu ali neuspehu. Nedavno od tega je umrl na tuji zemlji Otto Bauer, malo pred njim tudi v tujini Viktor Adler. Oba esta bila markantni osiabnosti v političnem življenju stare in povojne Avstrije, imela precej vpliva tudi na politične razmere med Slovenci. Kolikor se je politični razvoj med Slovenci vršil v socialnih staiereh, smo imeli marsikaj skupnega, saj je bil naš dr. Krek vsaj z Otonom Bauerjem do zadnjega v prijateljskem razmerju. V svetovnem naziranju ni bilo nič skupnega. Ni to, da pišem. Delala sta oba Adler in Bauer mnogo. Tud,i uspehov ravno ni manjkalo, oba pa sta morala vsaj osebno zaznamovati ob večeru življenja razočarljive neuspehe. Oba sta morala v tujino, ko ni bilo uspehov. Neuspeh ni noben kriterij dela, zoper po-■idarim, najmanj značilno pa je, da ni bilo uspehov. Ali ne kaže neuspeh po tolikem delu, da delo morda ni slonelo na pravi in resnični podlagi? Ma- ■';erialifitično naziranje ima ne" ! kaj očarljivega, zaznam«® lahko tudi uspehe, uspeti ne more. Vsaj pri Adleru i® Baueru nji uspelo. Kdor ne o- staja le na površju, marsikaj najde v globini. * Demonstracije.. Precej demonstracij se"1 lahko de« i živel, morda sem' le jaz njimi slabe izkušnje, da dam dosti na demonstracij1 j Nabere se nekaj političnih jstopačev, hudo kričijo, na^a' | dno stranka stranki poriba t0 i in ono pod nos, in povprečno «■ I stane vse pri starem. Sodi® j da so demonstracije po ulic2 -i pred konzulati., znak bolj 'troške politike. Morda bod" demonstracije na 'mestu Je , daj, kadar je za njimi tudi si la, ki je sila, ne le ulica. 0 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR.JOHN SMETANA I OPTOMETRIST J 801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9, I) zjutraj do 8:30 zvečer. pri krizi na Češkem ni b> demonstraciji, so Čehi mor® ravno s tem dokazali, da sto.)1-1 tudi politično visoko, udati ^ sle pa morali, ker ni bilo ^ njimi zadostne sile. Zopet ? ni seta: zoper demonstracij' | ne-# ako bi te vsaj opozorile na varnost in narod politično strile, če je ohramba mogoči pri strnj'enih narodnih v*^. Sodim, da so v nevarnosti ši mirni sestanki raznih str8 in posvetovanja za skupen stop, ako je za nastopom 51 ' ne. le .— senca. V Mariboru, so hoteli napraviti, da bi bilo pri1 neW slo nist81' 60 tisoč ljudje, in sani m1-1- , dr. Korošec je bil na čelu bora. V zadnjem trenu$u prišla prepoved iz Be0gtj!|]a, Pa je prišla menda iz Bei Sodijo, da je Beograd ze # r/M pod Berlinom. Mogoče. "^ je težko reči,ali bi bila dep stracija več pomagala, a j, bila bolj na mestu P^PjU To lahko trdim, da sile, » * ... po. tudi pomen, pri sedanj"1/ tičr,ih razTmerah v Ju?0 bila lahko dala demons-^. in v širšem svetu ni bil°- Neki se hudujejo na Be0* in dr. Korošca Pričakovanj je, pravijo, da bo dr. je odstopil, pa ni. Morda J1 ^ bil odstop pri vsem dem0*; ranju najbolj pri srcu politika. 0tr°! P —o- 'ŠIRITE AMER. SLOV ZAHVALA Chicago, 11 V soboto, 30. oktobra s^. veselo iznenadili najim P je lji. Priredili so nama ^ surprise party v spo®in jiv-ga 25 letnega zakonske* | Ijenja. v^' Prav presrčno se v* ^ ve< zahvaliva za nepričako selje in darila. ,a Najiskrenejša zahva ^ sledečim: Mr. in Mrs- jp* Mr. in Mrs. Mohar, Mr- ^e'' Mr. in Mrs- * * Končan, Mr. in w- p, Mr. in Mrs. Potokar, ^ ^v Mrs. Kočevar, Mr. in MJ' M šeH, Mr. in Mrs. Chicago), Mr. in Mrs- * jT Mr. in Mrs. Primožu- -ry Račič, Mr. in Mrs- fr/ Mr. in Mrs. Yasbec, ^ Končan, Mr. in Mrs- pi- Miss Paulina, Mr. m man, Mr. Vidmar Yurečič, Mr. in Mrs W Mr3' iii Mr. in Mrs. Gradišan ' ry Mravla, Mrs. ^ Mrs. Push, Mrs. Yu*fV Natnik, Mrs. France3 # Mr. in Mrs. Plut, Omerza, Mr. in Mrs- ^ # Mr. in Mrs. Skrjan^, > mas in Darwin u cjd«' a in Mrs. Crum z N«rt% sebej še zahvala Ma£» delo. jflf za vse njeno Še enkrat pris^f ;l0 IZ"0 * katero nama bo ost*10 vsem za to veselo if ^ v* ( v spominu! ..„ ^ Joseph in Ame'W a