TEDNIK ^SlLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJODSIVA Ptuj, 23. julija 1971 Leto XXIV, št. 29 Cena 0,70 din 22. julij letos je slovenski praznik rstaje proti okupatorju, 22. talij, posebno slovesen, ker Laznujemo 30-letnico, od- kar je počila prva parti- jska puška na povelje javnega poveljstva sloven- jih žet. Za kraj velikega {bora slovenskega naroda jt izbran Črnomelj v Beli krajini s svojo okolico, kjer sta kmalu po kapitula- ciji Italije delovala glavni jlab NOV in POS in vod- stvo OF slovenskega naro- da. 22. julij je dan velikih in hudih spominov na gorje, lu ga je prizadajal našemu narodu fašistični sovražnik in njegovi domači zavez- niki, je spomin na veličast- ni boj, na pogum tisočerih, I ki so s svojim življenjem ' plačali davek nacionalni in U socialni svobodi. 22. julij je i obenem spomin na uspehe saverenega slovenskega na- j! roda v gospodarskem, kul- j farnem in socialnem razvo- ^ jo v novi Jugoslaviji. Pokopane žrtve našega »roda za svobodo živijo v nas in nas posebno ob 22. o- ialiju živo vzpodbujajo k c »ovim naporom in žrtvam i« a velike vrednote človeš- (r. 'va, za katere so padle, d Vzpodbujajo nas v boj za dosledno socialistično etiko, Polno človečnosti, za zmago srčne kulture, kar vse vodi k čuvanju miru, osebne in narodne svobode, k delov- nim uspehom, k sreči vseh 'Judi v veliki socialistični skupnosti. 22- julij nas zato vzpod- buja k odločilnim korakom Za rešitev vseh gospodar- jih in socialnih ter dru- družbenih vprašanj, ki nas tarejo, in nas vodi k Pravilnemu ocenjevanju Mednarodnih dogodkov. Čeprav smo majhen dro- bec v svetovnem politič- nem vrtincu, je naš klic Piamenček, ki bo zagorel z rugimi plameni pravice, v"emajoč se širom po sve- u v mogočen plamen, opo- ?arjajoč človeštvo, da stopi na Pot humanizma, da pre- katastrofo tretje sve- tne vojne, da preneha lovek ubijati človeka. V. R. DOSLEDNO VZTRAJATI PRI URESNIČEVANJU SKLEPOV V petek, 16. junija je bila razširjena seja komiteja ob- činske konference ZKS Ptuj. Seji so prisostvovali tudi predstavniki drugih družbe- nopolitičnih organizacij, član sekretariata CK ZKS in se- kretar medobčinskega sveta ZKS Maribor — Lojze BRI- ŠKI in član CK ZKS Branko GORJUP. Osrednja točka dnevnega reda je bil pregled uveljavljanja sklepov 18. se- je komiteja ZKS Ptuj, ki po- menijo konkretizacijo skle- pov in stališč 17. seje pred- sedstva ZKJ in 20. seje CK ZKS. Sekretar komiteja Franc TETlCKOVlC je v uvodnem poročilu kronološko nakazal dosedanjo dejavnost občin- ske in osnovnih organizacij ZKS in dejavnost komuni- stov, ki se odraža v de- lu drugih družbenopolitičnih organizacij in organov skup- ščine občine Ptuj. Ugotovil je tudi, da vsi aktivi ZKS v gospodarskih delovnih orga- nizacijah še niso izpolnili vseh nalog, ki bi jih glede na časovno postavljene roke v sklepih morali opraviti doslej. V zvezi z nadaljnjimi skup- nimi nalogami je med dru- gim nakazal, na skupščina občine Ptuj pripravlja stabi- lizacijski program. Za ures- ničitev te naloge je bila for- mirana posebna komisija, ki je na prvi seji določila osnovna izhodišča stabiliza- cijskega programa; na osno- vi tega bodo lažje napravile svoje stabilizacijske progra- me tudi vse gospodarske or- ganizacije v občini. Poveza- no s tem aktivno pripravlja gradivo tudi komisija za pro- gram razvoja občine Ptuj. Dogovor z občinsko konfe- renco SZDL je tudi, da skup- no s komitejem pripravi do jeseni razpravo o krajevni samoupravi, ki bo obenem pomenila uvod v razpravo o drugi fazi ustavnih spre- memb. V razpravi so posamezni udeleženci seje dopolnjevali uvodno poročilo z izkušnja- mi in ugotovitvami na svo- jih področjih dejavnosti. Za- nimiva je bila ugotovitev v razpravi, v zvezi z možnostjo gradnje večjega dislocirane- ga obrata na območju ptuj- ske občine. Tu smo začeli v občini polemiko, »v katero roko bomo dali vrabca, ki je še na strehi«. Objavljamo nekaj pomembnejših povzet- kov iz razprave: Simon PEŠEC: Komisija pri občinskem sindikalnem svetu se DriDravlia. da skuo- no s komisijami pri drugih organih napravi analizo sa- moupravljanja in usklajeva- nja samoupravnih aktov. Tu smo še vedno v precejšnjem zastoju. Čimprej bo potreb- no pregledati, kako je s sa- moupravnimi sporazumi, ki bi morali biti podpisani do 30. septembra. Tu je v zad- njem času nastalo nekako zatišje, kar pa bi lahko imelo težje posledice za gospodar- ske organizacije. Branko GORJUP: V zvezi z uveljavljanjem 21. in 22. ustavnega dopolnila imamo v nekaterih delovnih organiza- cijah dve težnji — skrajni centralizem in skrajna de- centralizacija, da obrati ne bi dali niti dinarja za skupne naložbe. Prevladovanje ene ali druge skrajnosti lahko ima, zlasti za večje delovne organizacije težke posledice. V nekaterih gospodarskih or- ganizacijah je med delavci tudi nezadovoljstvo, ker je produktivnost in realizacija precej večja od lanske, oseb- ni dohodki pa so še vedno zamrznjeni. Sezona letnih dopustov se v družbenopoli- tični aktivnosti ne sme odra- žati, ker je boljše, da stvari urejamo sproti, kot pa kas- neje »gasimo«. Lojze BRIŠKI: Dosedanje uresničevanje stališč ZK lah- ko vsebinsko ocenimo v tem smislu, da je pri občanih več zaupanja v ZK, da je doseže- na določena politična stabili- zacija; dočim so na ekonom- skem področju še odprta mnoga vprašanja. Ugotoviti je treba vsebinske premike v delovnih organizacijah in kako se to odraža. Z uve- ljavljanjem ustavnih dopol- nil bodo pravi integracijski procesi v delovnih organiza- cijah šele omogočeni. V zvezi s tem ima Ptuj vse možnosti, da postane štajerski center kmetijske proizvodnje. To je pa v precejšnji meri odvisno od nosilcev — kmetijskega kombinata in »Perutnine«, ki morata najti več sodelovanja pri enotnem načrtovanju in povezovanju kmetijske pro- izvodnje. Razdrobljenost nam samo škoduje. Po razpravi so na seji skle- nili, da se bodo člani komi- teja pogovorili z vodstvi ak- tivov ZKS v tistih gospodar- skih organizacijah, ki doslej nalog še niso opravili in vztrajali, da jih dosledno iz- vedejo. Prav tako je bil skupni dogovor, da ustrezne komisije pri občinski konfe- renci ZKS, občinskem svetu Zveze sindikatov in skupšči- ni občine Ptuj takoj pristo- pijo k pripravi skupnih ana- liz o samoupravljanju in usklajevanju samoupravnih aktov v delovnih organizaci- jah ter analizo gospodarske- ga stanja in gibanj v letoš- njem letu v gospodarskih or- ganizacijah na območju ptuj- ske občine. F. Fideršek N1X0N BO OBISKAL KrTAJSKO Malokateri dogodek v le- tošnjem letu, je bil deležen tolikšnih komentarjev, kot izjava ameriškega predsed- nika Nixona, da bo do maja prihodnje leto obiskal LR Ki- tajsko. Nixonovo sporočilo ameriškemu ljudstvu je bi- lo prav gotovo najbolj dra- matično, od kar je postal predsednik. V izjavi za tele- vizijo in radio je opozoril na svoja stališča, da resničnega miru na svetu ne more bjti brez sodelovanja Kitajske v svetovnih zadevah in norma- lizaciji odnosov med dvema tako pomembnima članoma mednarodne skupnosti kot so ZDA in LR Kitajska. Ameri- ški predsednik je sporočil, da je zaradi »odpiranja novih vrat« za normalizacijo odno- sov med državama sklenil poslati osebnega svetovalca Henryja Kissingerja v Pe- king s poslanico in pooblasti- li, da se pogovarja s pre- mierom. Cu En Lajem, ki ga je potem tudi povabil na uradni obisk. Svetovni tisk je v glavnem ugodno ocenil napovedani Nixonov obisk na Kitajskem. Sovjetski voditelji se še ved- no vzdržujejo izjav, odloči- tev pa so, povsem razumlji- vo, ostro napadli na Tajva- nu. Cangkajškova vlada je poslala noto ZDA, odpokli- cala pa je tudi svojega vele- poslanika v Washingtonu. Naš sekretariat za zunanje zadeve je ob napovedanem obisku dal naslednjo izjavo: »Tej vesti smo, kot ves ostali svet, posvetili izredno pozornost in pomen. Stiki in srečanja visokih predstavni- kov držav in vlad, ki prispe- vajo k normalizaciji odnosov, zmanjšuje napetosti, miro- ljubnemu reševanju medna- rodnih problemov na načelih, ki upoštevajo interese vseh, so koristni in v skladu s traj- nimi interesi celotne medna- rodne skupnosti. Konstituiranje skupščine SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVARO- VANJA DELAVCEV MARIBOR V ponedeljek, 19. julija je bilo v Mariboru prvo redno zasedanje skupščine skupno- sti zdravstvenega zavarova- nja delavcev Maribor. Skup- ščina šteje 75 članov, ki so jih zavarovanci izvolili prejš- nji mesec na posebnih zbo- rih. Glede na število zavaro- vancev in upokojencev je število članov skupščine raz- porejeno po občinah takole: 57 iz Maribora, 1 iz Lenarta, 2 iz Ormoža, 10 iz Ptuja in 5 iz Slovenske Bistrice. Člani skupščine iz Ormo- ža: Katja Grabovec-Petovar iz KG Jeruzalem in Vinko Fekonja, upokojenec iz Or- moža. Člani skupščine iz Ptuja: Jože Šegula iz TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, Silva Gor- jup iz Kmetijskega kombina- ta Ptui, Franc Kekec iz To- varne avtoopreme Ptuj, Vla- do Cimerman iz podjetja »Les« Ptuj, Rado Korošec iz trgovskega podjetja »Mer- kur« Ptuj, Majda Skamrič iz TVI Majšperk, dr. Ciril Kor- par iz Zdravstvenega doma Ptuj, Ivan Granda iz podruž- nice SDK Ptuj, Mirko Hor- vat, upokojenec iz Ptuja in Andrej Feguš, upokojenec iz Gorišnice. Člani skupščine iz Sloven- ske Bistrice: Stanko Robnik iz tovarne IMPOL, Vinko Le- sko vec iz Zg. Ložnice, Milka Bračič iz Poljčan, profesorica Francka Klajndinst iz Slov. Bistrice in Anton Prime, upokojenec iz Slovenske Bi- strice. Na ponedeljkovi seji se je skupščina konstituirala, za predsednika je bil izvoljen Nadaljevanip na 2. strani Vreme do nedelje, 1. avgusta 1971. Mlaj bo v četrtek, 22. ju- lija, ob 10.15. Napoved: do sobote so še možne nevihte. Od nede- lje, 25. julija, do četrtka. 29. julija, bo sončno in vro- če do 30 stopinj Celzija. V petek, 30. julija, pa je že računati na nevihte in zni- žanje dnevne temperature na okrog 23 stopinj. Alojz Cestnik STRAN 2 TEDNIK — PETEK, 23. julija j Manj razvito ormoško področje je dobilo novo tov arno Uspeh, ki zagotavlja napredek Ormož, 17. julija 1971. Na novem obratu tovarne »Jože Kerenčič« vihrajo zastave. Množica ljudi hiti po Ljuto- merski ulici na svečanost. Da- nes je veliki dan za ustvarjal- ce, delavce, organizatorje, za člane delovnega kolektiva to- varne Jože Kerenčič in za vse občane občine Ormož. Danes spuščajo v obratovanje stva- ritev, ki je rezultat dela in na- porov našega delovnega člove- ka, novo proizvodno halo s svojimi postrojenji, ki vnaša v proizvodni proces kolektiva tovarne Jože Kerenčič nekaj novega in revolucionarnega, saj predstavlja zarodek indu- strijske dejavnosti v Ormožu. Svečanost ob otvoritvi je pričel predsednik delavskega sveta te tovarne Ivan Potoč- nik. V svojem krajšem nago- voru je pozdravil predstavnike ormoških družbenopolitičnih organizacij, predsednika SO Ormož Franca Novaka ter vse udeležence pri investiciji: predstavnike projektivnih or- ganizacij, kreditorjev, izvajal- ca del, predstavnike podjetij, s katerimi imajo razvite ko- operacijske odnose, dobavite- lje opreme in surovin ter vse lokalne poslovne partnerje in sodelavce. Direktor tovarne Jože Ke- renčič Ormož, Milan Ritonja, je v nadaljevanju otvoritvene slovesnosti spregovoril o raz- voju podjetja v zadnjih dese- tih letih. Za ilustracijo je na- vedel dohodek, ki ga je pod- jetje ustvarjalo leta 1962 in je znašal 27 milijonov, sedaj pa znaša 650 milijonov pri zapos- lenosti, leta 1962 sto ljudi, se- daj pa 300 delavcev. Sedanja investicija, ki je v teku in že rodi sadove, velja skupaj z osnovnimi in obrat- nimi sredstvi nekaj čez mili- jardo starih dinarjev. Napo- vedujejo občuten porast vred- nosti proizvodnje, medtem ko se je zaposlenost s tem pove- čala za 100 ljudi. Namen investicije je poleg sanacije podjetja tudi v tem, da se po izteku naložb proiz- vodnje potroji in temu pri- merno poveča tudi dohodek. To pa pomeni povečanje pro- izvodnje od približno 900 mi- lijonov pred pričetkom inve- sticije na 2 milijardi 700 mili- jonov po njenem izteku. S tem bodo krepili tudi notranje či- nitelje, hkrati pa izboljšali po- slovno zaupanje. S tem investi- ranjem pa delo tovarne Jože Kerenčič za razvoj industrij- ske dejavnosti na ormoškem manj razvitem območju še ni zaključeno. Stopajo v novo fa- zo razvojnih možnosti. Potreb- no je spremljati sodobne teh- nološke postopke, izboljševati organizacijo dela, kar bo sku- paj imelo za posledico donos- nejše poslovanje in krepitev samoupravnih odnosov. Novi proizvodni obrat je od- prl predsednik ormoške ob- činske skupščine Franc Novak. Preden je prerezal vrvico je povedal nekaj pozdravnih be- sed ter čestital direktorju pod- jetja Milanu Ritonji, njegovim strokovnim sodelavcem, orga- nom samoupravljanja in celot- nemu kolektivu za nesebična prizadevanja in za vse uspehe, ki so jih dosegli v dosedanji gradnji nove tovarne. Izrag je prepričanje, da spoznanje, uspehih, ki so rezultat trdeg dela, ustvarja pri vseh zapo«. slenih v tem podjetju idejt da je v razvoju podjetja edi- na možnost obstanka. S tem p; tudi ustvarjajo boljše življenj, ske pogoje že zaposlenih j odpirajo nova delovna mesti da bodo otroci sedanjega in prihodnjega časa dobili zašlo, žek tu, kjer so se rodili in kjer so odrasli. Številni udeleženci otvorit- vene slovesnosti so si potem ogledali novi obrat. Z zanima- njem so opazovali delo stro- jev in spretnih rok delavcev, Gasilsko društvo Ormož pa jt na ploščadi pred tovarniške dvorano pripravilo veselici ter udeležencem postreglo ; z raznimi dobrotami proti že še godci in veselje je trajali ji in lakoti. Pozneje so prišl ves dan. jr Stroj za izdelovanje plastičnih drenažnih cevi je po- polna novost za tovarno Direktor tovrne Jože Kerenčič Ormož Milan Ritonji govori na otvortvi nove proizvodne dvorane Seja SO Slovenska Bistrica ODBORNIKI UGODILI PREDSEDNIKOVI ŽEUI V četrtek so se odborniki obeh zborov skupščine ob- čine Slovenska Bistrica se- stala na devetnajsti skupni seji. Predsednik Miro Ko- lenko je najprej poprosil prisotne, da ne bi fcapuščali seje, kajti sklepčnost je bi- la na meji. seveda pa bi bilo zelo neljubo, če bi se pri- petilo, da bi bili ob koncu spet nesklepčni, tako kot na prejšnji seji. Odborniki so predstavnikovi želji ugodi- li... Najprej smo slišali poro- čilo komandirja postaje mi- lice Maksimiljana Zoharja, ki je poročal o delu orga- nov javne varnosti. Iz iz- črpnega poročila smo lah- ko razbrali uspešno delo, odborniki pa so se o delu milice pohvalno izrazili. Za- vzelo so se tudi za nakup opreme, ki je nujno potreb- na postaji milice. Podoben sklep so sprejeli že na eni izmed lanskih sej, vedai- ga ni bilo mogoče uresničiti za- radi skopo odmerjenih pro- računskih sredstev. Precej- šnjo pozornost med odborni- ki je povzročil tisti del ko- mandirjevega poročila, v ka- terem je govoril o prekup- čevanju in kraji lesa. Neka- teri so bili mnenja, da je krivec za nedovoljeno trgo- vino z lesom sedanji sistem, ki ščiti gozdne organizacije pri njihovih monopolistič- nih težnjah. Nada 1 j na raz- prava pa je pokazala, da gre v bistriški občini v večini primerov le za špekulante, ki so bili zaradi tega že ne- kajkrat kaznovani • ter da s kmeti na tem področju sko- rajda ni problemov. V nadaljevanju smo pri- sluhnili poročilu komisije za vloge in pritožbe, poro- čevalec pa je ugotavljal, da se občani še vedno raje obračajo k republiškim in zveznim organom, da bi si tako zagotovili čimbolj ne- pristranske razsodbe. Poslušali smo tudi poro- čila o zaključnih računih občinskih skiadov, med ka- terimi pa smo pogrešali po- ročila sklada za financira- nje telesne vzgoje. Pred- sednik je pojasnil, da so bi- le s sklicevanjem članov tega sklada velike težave, za- to pa so predlagali neka- tere spremembe. Odborniki skupščine so iz- glasovali tudi soglasje za u- stanovitev oddelka za odras- le pri poklicni šoli v Slov. Bistrici, z glasovanjem pa so povišali tudi regrese di- jakom pri nakupu avtobus- nih mesečnih vozovnic. V dodatni točki dnevnega reda so razpravljali o odlo- čitvi odloka o priznavalni- nah udeležencem NOV. Do odložitve je prišlo, ker pri- pravljajo republiški organi nov zakon in bi bilo nesmi- selno karkoli spreminjati pred jesenjo. Komisija za volitve in imenovanja je zadnja seji še enkrat predlagala, da od- borniki glasujejo o soglas- ju k izvolitvi ravnateljev osnovne šole Oplotnica in glasbene šole Slov. Bistrica. O tem predlogu so razprav- ljali že na minuli seji, do zapleta pa je prišlo pri ime- novanju ravnatelja glasbene šole, po vrhu vsega pa je tajnik skupšč:ne še ugotav- ljal, da skupščina ni več sklepčna. Najprej so za rav- natelja šole v Oplotnici ime- novali Rudija Znidariča, po- tem pa so razpravljali še o problemu glasbene šole. Pri- javila sta se dva kandida- ta, ki izpolnjujeta razpisne pogoje, zato so se odločili, da naj oba pripravita plan štiriletnega dela. do takrat pa naj šola imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja. Ob koncu so, z nekaterimi spremembami, odborniki sprejeli predloge za nove člane svetov, upravnih odbo- rov in komisij skupščine ob- vprašanji je Milan Prime onovno načel problematiko onesnažene okolice Steklar- ne, k,i namerava v bližnji prihodnosti še razširiti pro- izvodnjo in bo problem še bolj pereč. Pojasnil je tudi, da so občani tistega dela mesta, v katerem je Steklar- na, že nič kolikokrat oP°' zarjaLi vodstvo tovarne, vendar so naleteli na gluha ušesa. D. Utenkar Dosledno vztrajati pri uresničevanju sklepov Nadaljevanje s 1. strani Leon Cepič iz Maribora, za podpredsednika pa Jože Še- gula iz Kidričevega. Izvolili so tudi 9-članski izvršilni odbor, od katerih sta Silva Gor j up in Ivan Gran- da iz ptujske občine, inž. Katj^ Grabovec-Petovar iz Ormoža in Stanko Robnik iz Slovenske Bistrice. Izvolili so tudi več komisij — pritož- beno, za zdravstveno zava- rovanje, za varstvo pri delu in komisijo za izdelavo po- slovnika. V vseh komisijah so enakopravno zastopani člani iz vseh občin, ki jih po- vezuje mariborska skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev. Na seji je skupšči- na še razpravljala o poročilu poslovanja sklada zdravstve- nega zavarovanja v petih mesecih letošnjega leta. Skle- nili so tudi, da bo zadnje dni v tem mesecu plenarno zase- danje vseh članov svetov za- varovancev, ki so bili izvo- ljeni za vsako občino na ob- močju skupnosti zdravstve- nega zavarovanja delavcev Maribor. F. Fideršek ^flglK — PETEK, 23. julij.)a 1971 STRAN 3 K ŽIVINOREJI SPADA TUDI PREDELAVA MESA pod predsedstvom Viktor- . pislaka je bila v sredo, \l t. m-, osma seja sveta za Letijstvo in gozdarstvo Aiipščine občine Ptuj. Na jj so obravnavali poročilo o delu sveta v minuli 2-letni mandatni dobi, poročilo o go- spodarjenju lovskih družin lovišči. Največ razprave ^ so namenili razvojnemu jjoficeptu kmetijstva v se- ,.erovzhodni Sloveniji, kate- ra osnutek je pripravil ^onomski center v Maribo- ru- predvsem so se ustavili pri razvojnem konceptu ži- vinoreje, predelave mesa in mleka. Menili so, da je to poglavje preveč načelno in najbrž h določenih razlogov _ precej megleno. Tako je T konceptu predvideno, da naj bi bil center klavniških zmogljivosti in mesne pre- delovalne industrije nekje med Mariborom in Ptujem. Demnevno ,ob kanalu HC Srednja Drava I, torej iz- ven območja ptujske občine. Člani sveta se s tem niso strinjali, ampak zahtevajo, da je bodoči center mesno- predelovalne industrije v Ptuju. Ptujsko kmetijstvo, zlasti živinoreja s farmami bekonov, perutnine in z zelo močno kooperacijsko vzre- jo v zasebnem sektorju je brez dvoma do takega cen- tra najbolj upravičeno, saj proizvaja več mesa kot skup- no vse druge obdravske ob- čine. Za uresničitev tega načr- ta se bodo morale bolj ne- posredno zainteresirati obe največji kmetijski delovni organizaciji, t. i. Kmetij- ski kombinat Ptuj in Meso- kombinat »Perutnina«, Ptuj, prav tako pa tudi KZ Lov- renc na Dravskem polju in vsi zasebni kmetovalci. Po- trebno bo več medsebojne- ga sodelovanja, povezanosti in enotnega usmerjanja kmetijske proizvodnje. Za Ptujsko občino ie značilno, da razpolaga z velikimi po- tencialnimi možnostmi raz- voja živinoreje, ki mora po- stati orimarna panoga kme- tijstva. Za uresničitev tega bo potrebno na gričevnatih Predelih Slovenskih goric in Haloz usmerjati proizvodnjo v travništvo in pašništvo; na njivskih površinah Da pri- delovati več krmnih rast- lin, predvsem koruze. Poleg tega je možno za te_ kulture s hidro in agromelioracija- mi usposobiti še precej no- v'h kmetijskih površin. V osnovi so se člani sve- ta strinjali z osnutkom kon- CePta razvoja kmetijstva, ženili pa so, da ga bo po- trebno strokovno še dopol- niti. konkretizirati in dolo- či tudi nosilce nalog. Stri- njali so se tudi s tem, da je center sadjarstva in nje- gove predelave za občine Lenart, Ormož in Ptuj v Le- nartu; zato pa tembolj upra- vičeno zahtevajo, da je bo- doči center mesno predelo- valne industrije v Ptuju. Člani sveta so se tudi od- ločno zavzeli za dejavno in konstruktivno sodelovanje pri izdelavi regionalnega dolgoročnega programa, za njegove realizacije in za do- ločitev nosilcev posameznih programskih nalog. Osnov- no vodilo sveta je, da kar najučinkoviteje usmerja raz- voj primarne kmetijske pro- izvodnje, to je živinoreje in s tem tudi upraviči potrebo po lociranju mesno prede- lovalne industrije na ptuj- skem območju. Svet za kmetijstvo in goz- darstvo skupščine občine Ptuj si je v letošnjem letu zadal tudi nalogo — podrob- neje analizirati stanje kme- tijstva, predvsem zasebnega sektorja v občini. Pri tem je ugotovil, da so potrebni nekateri organizacijski po- segi in hitrejši sistemski u- krepi za reševanje proble- mov kmetijstva. Podvzeti je treba vse možne ukrepe za prehod k usmerjanju in mo- dernizaciji kmetij. Svet se zavzema za to, da se znatna lastna sredstva, ki jih kmet- je vlagajo za modernizaci- jo svojih kmetij, bolj pro- gramsko usmerjajo in veže- jo na investicijska sredstva kmetijskih delovnih organi- zacij in bank. Na predlog sveta se je v to akcijo vklju- čila tudi skupščina občine Ptuj, ki je s spremenjeno davčno politiko in olajšava- mi za tiste, ki svoja sredstva investirajo v modernizacijo kmetij. Vse to bo prispeva- lo, da se bo zasebno kme- Tijstvo hitreje razvijalo iz naturalne v blagovno tržno proizvodnjo. Vzporedno s tem je nujno razvijati kmetij sko-prede- lovalno industrijo, ki edina ustvarja tudi večji dohodek. Ce tega ne bo, bo ptujsko območje le proizvajalec su- rovin, kar pa ne daje več- jih dohodkov. Zato je toli- ko večja odgovornost na nosilcih tega razvoja — kmetijskih delovnih organi- zacijah! F. Fideršek V bistriški občini Več kršilcev javnega reda Statistični podatki o krši- tvah javnega reda in miru v bistriški občini kažejo rahel porast. Med kršitvami so tu- di nekatere hujše oblike na- silnega obnašanja, drznega vedenja in pretepanja. Se vedno so najbolj pogosti pre- tepi v gostinskih lokalih, na ulicah in v zasebnih stano- vanjih. Da ni bilo še več kršitev, je vsekakor vplivala poveča- na aktivnost milice, ki je za- ostrila ukrepe zoper kršite- lje. v Slovenski Bistrici so organizirali stalno opazoval- no službo, ki je bila ob so- botah, nedeljah in praznikih okrepljena še s posebno in- tervencijsko skupino. V letu 1969 so miličniki ob- ravnavali 783 prekrškov zo- per red in mir, lansko leto pa kar 857. V zadnjem času miličniki ugotavljajo, da je vse več pretepov v zasebnih stanovanjih, saj so lansko le- to obravnavali 138 takih pre- krškov. Lansko leto so naredili največ prekrškov občani, sta- ri nad 25 let (612), od 16. do 17. leta je bilo 46 kršiteljev, od 18. do 20. leta 45 in od 21. do 24. leta 114. Kljub dokaj razviti pre- ventivni dejavnosti, so mo- rali organi javne varnosti pri zavarovanju javnega reda, večkrat uporabiti prisilna sredstva, in sicer zoper tiste, ki niso spoštovali zakonite odredbe miličnikov, ali pa so jih celo napadli. Tako so de- lavci milice v štirih primerih uporabili gumijevke, v enaj- stih primerih pa fizično silo. Orožja miličnikom ni bilo potrebno uporabiti, prisilna sredstva pa so bila v vseh primerih upravičena. Na za- htevo občanov, gostinskih delavcev ter na lastno inicia- tivo, so miličniki opravili 176 intervencij, 53 oseb pa so pridržali zaradi vinjenosti. Občani so tudi lansko leto dokazali, da s »privatnimi orožarnami« še ni konec. De- lavci milice so namreč za- plenili 5 lovskih pUšk, 3 pi- štole, 38 nabojev, 6 nožev in 3 bokserje. -d MNENJE OBČANOV PRED SAMOPRISPEVKOM Čeprav smo že v prejšnjih številkah TEDNIKA poroča- li o programu krajevne skupnosti Kidričevo ali bo- lje rečeno, o njenih priza- devanjih za uvedbo krajev- nega samoprispevka ter o izvedbi referenduma, ki je bil predviden za 27. junij, pa smatramo, da tudi tokrat moramo o tem še spregovo- riti. Uvedba krajevnega sa- moprispevka je prav gotovo zadeva, o kateri morajo biti stanovalci naselja Kidričevo oziroma občani krajevne skupnosti temeljito sezna- njeni, preden o tem sploh glasujejo. Takšno je bilo tu- di mnenje članov sveta kra- jevne skupnosti, ki je na svoji tretji redni seji med drugimi točkami dnevnega reda obravnaval tudi pred- log programa o uvedbi kra- jevnega samoprispevka. Na kratko smo že tudi poročali, da je predsedstvo sveta na osnovi mnenja občanov na zboru volivcev v marcu me- secu naredilo program ter na ta način izdelalo tudi anketo, katero so otroci os- novne šole raznosli po go- spodinjstvih s tem, da je vsak obkrožil zaporedno številko akcije, ki ji daje prednost. Danes so že zna- ni rezultati te ankete in smo jo dolžni posredovati tudi javnosti. Po podatkih, ki jih je posredoval tajnik krajev- ne skupnosti Kidričevo MATEVŽ CESTNIK, je bilo razposlanih 412 anketnih lis- tičev, od katerih je bilo vr- njenih 365. Rezultat je bil naslednji: za gradnjo nove- ga bazena je glasovalo 30 0/o občanov, za ureditev cest in parkov 26 °/o, za kulturni dom — kinodvorano 13%. nepodpisanih anketnih listi- čev je bilo 22°/o in drug h predlogov 1 "/o. Tistih, ki so obkrožili vse, pa je bil 1 °/o. Proti samoprispevku je bilo 7 °/o občanov. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je največje šte- vilo glasov dobil rekreacij- ski center, ki mu sledi ure- jevanje cest in parkov. Na zadnjem mestu pa je kultur- ni dom — kinodvorana. ki bi tudi zahtevala največje investicije. Po vsem tem pa je jasno, da se nove kimo- dvorane v Kidričevem sploh ne izplača graditi, saj so ki- nopredstave izredno slabo obiskane, denarja za redno vzdrževanje pa prav gotovo tudi ne bi bilo. Ker \z samo- prispevka ne b bilo moč na- rediti vsega, je treba občane krajevne skupnosti seznani- ti. koliko sredstev bi naj šlo za gradnjo rekreacijskega centra ali bolje rečeno no- vega bazena ter koliko za gradnjo oziroma za asfalti- ranje cest. Tajnik krajevne skupnosti je vse člane sveta že opozoril, da je nujno po- trebno pred izvedbo refe- renduma seznaniti občane s tem, da bodo dali za ceste 200.000 din in za bazen 300.000 din. Toliko bi bilo namreč zbranih sredstev \± samoprispevka, če bo refe- rendum uspel. Treba pa je občane seznaniti, da bi gradnja bazena stala 2 mi- lijona 500.000 din. Ta števil- ka pa bi naj bila občanu ob glasovanju za uvedbo kra- jevnega samoprispevka pred očmi, da bo sploh vedel, kakšen je njegov prispevek za komunalne objekte, ki bodo služili njemu Od ba- zena bo dotekal določen do- hodek. ki ga bo krajevna skupnost ponovno vlagala v nadaljnjo ureditev rekrea- cijskega centra in urejeva- nja naselja. Končno je bil tudi sprejet sklep, da bo re- ferendum izveden septem- bra. Program del za refe- rendum pa je naslednji: 1. prispevek h gradnji re- kreacijskega centra 300.000 din. 2. ureditev parka med re- stavracijo in otroškim igri- ščem 50 000 din in 3. za asfaltiranje ceste do gradu ;n o£> četvorčkih 150 tisoč din Pr; tem je treba novedati. da velja to le za naselje Kidričevo I, in da imajo ostala r>hmoči3 kra- jevne skupnosti povsem drugačne programe, pred- vsem glede asfaltiranja cest. Ob koncu naj povemo še to. da je slišati mnogo kri- tik na račun dela krajevne skupnosti. Včasih je morda upravičena, mnogokrat pa je le natolcevanje tistih, ki jim ni za ureditev naselja in gradnio rekreacijskega cen- tra. Dolžni smo sami nekaj prispevati k ured tvi svojega kraia. M F. Terezija Šafranko — umrla Po dolgi in mučni bolezni je dne 12. julija 1971 umrla v 57. letu starosti Terezija Šafranko iz Ptuja, Na hri- bu 2. Pokojna je bila v predapril- ski Jugoslaviji aktivna člani- ca kulturno prosvetnega dru- štva »SVOBODA« oziroma »VZAJEMNOST« v Ptuju. O priljubljenosti nekdanje Tre- zike Hvalečeve priča števil- na udeležba na pogrebu. Pri odprtem grobu se je poslovil od pridne in vestne delavke, zastopnik kolektiva kjer je bila zaposlena. Naj ji bo lahko domača zemlja. Možu kakor Sinovoma in ostalemu sorodstvu izrekajo globoko sožalje prijatelji. STRAN 4 TEDNIK — PETEK, 23. julija j Za klicem »Smrt fašizmu - svoboda narodu!« v Slovenskih goricah pred 30 leti 2. USTANOVITEV OF Slovence je nagla germani- zacija globoko presunila. Ljudstvo je z ogorčenjem sprejelo ukinitev slovenskih šol takoj po vdoru okupator- ja, ukinitev slovenskih dru- štev, prepoved slovenske be- sede v uradih, germanizacijo slovenskih imen naselij, ulic, nemški napisi na javnih zgradbah, zažiganje sloven- skih knjig. Kako je vse to poniževalo slovensko narod- no zavest! Še tisti, ki so oku- patorja pričakovali, da bi jim izboljšal gospodarski položaj, niso ostali neprizadeti. Usta- novitev Heimatbunda maja 1941 je napovedala germani- zacijo z jezikovnimi tečaji, je razdelila prebivalce v naj- bolj zanesljive z rdečimi le- gitimacijami, v germanizacij- sko sposobne z zelenimi in v nezanesljive z belimi. Prebi- valce so tudi rasno pregleda- li, če spadajo v arijsko raso po svoji zunanjosti in po- reklu. Nekateri židje, ki so bili že mešanci in nekateri celo vsaj navidez nemštvu naklonjeni, so morali v iz- gnanstvo. V okviru Heimat- bunda so ustanovili vojaško formacijo Wehrmanschaft, ki naj bi pomagala streti upor tlačenega naroda, če bi se pojavil. Organizacija Deut- sche Jugend pa naj bi vzga- jala mladino v nacističnem duhu. Kulturbund v Ptuju, ki je štel leta 1940 538 članov, je priskočil na pomoč oblastni- kom pri spiskih ljudi za iz- selitev v druge jugoslovan- ske pokrajine. Med njimi ni- so bili le tisti, ki so se tu na- selili po prvi svetovni vojni, ampak tudi narodno zavedni Štajerci. Selitve je opravil okupator med junijem in av- gustom. Iz omenjenih občin je izselili okoli 570 Sloven- cev. Pot v izgnanstvo brez premoženja je bila bridka! Slovenci so s sovraštvom gledali na okupatorjevo na- silje. Ze maja 1941 je Miloš Zidanšek iz vodstva KP v Mariboru prispel v Ptuj, da bi članom komunistične par- tije naložil nalogo, ustanoviti Osvobodilno fronto sloven- skega naroda. Sestal se je s člani ptujskega okrožnega komiteja KP in člani celice v železniških delavnicah. Prevzeli so prve naloge orga- nizacije, ki je pod vodstvom KP začela delovati tudi na tem območju leta 1941 in pri- tegnila v svoj krog najbolj zavedne in pogumne domo- ljube. Začeli so iskati in ču- vati zavrženo orožje poraže- ne jugoslovanske vojske, širi- ti tisk OF, zbirati potrebšči- ne za partizane, organizirati sabotaže in pošiljati prve partizanske prostovoljce na Pohorje. Ptujski komunisti šo usta- novili vojno revolucionarni komite, ki ga je vodil dijak Zvonko Sagadin. Lacko se je posvetil predvsem pridobiva- nju članov za organizacijo OF. V ta namen je vodil več sestankov po okraju. V Slo- venskih goricah so mu pri tem vneto pomagali kmet Franc Osojnik v Desancih, ključavničar Ferdinand Rajšp v Doliču, Zelenko in Čeh na Kicarju in Lovrenčič v Novi vasi. V Grajeni je pridobil za OF nekaj domoljubov Rudi Ilec, ki se je tja umaknil pred aretacijo iz Ptuja. Toda že julija so lica in njegovo ženo Anko, tudi komunistko, po poklicu šiviljo, nemški policisti prijeli, ju strahotno mučili, Uca poslali v zapore, nato pa- v Nemčijo, Anka pa je po pretepu znova zbolela za staro pljučno boleznijo in umrla leta 1942. Pomemben je bil sestanek OF v Mostju pri Janži To- plaku 26. junija 1941, ki je imel pokrajinski značaj, saj so se na njem zbrali poleg komunistov iz ptujskega ob- močja sedanje občine tudi Jože Kerenčič iz Jastrebe pri Središču, Štefan Kovač iz Prekmurja in Bogdan Špin- dler iz Male Nedelje. Od or- ganizatorjev OF in sodelav- cev so se iz sedanje ptujske občine udeležili sestanka Lacko, študent Anžel iz Zab- jaka, študent Franc Simonič iz Markovec, inž. Cvahte iz Ptuja, Franc Kramberger iz Dornave, abiturient gimnazi- je Alojz Zorman iz Sakušaka, dr. Metod Špindler iz Jurši- nec, Janža Toplak, posestnik, in njegov brat Franc Toplak, študent agronomije iz Most- ja, ter študent Ivan Sok. Teh prisotnih se -spominja tov. Janža Toplak. Na sestanku so prevzeli naloge vsak za svo- je območje. Mladi Lackov sin Milan je opravil po očetovi nalogi že pred tem nevarno pot v Ju- rovce z vozom, kjer sta z Zvonkom Sagadinom dvigni- la za. partizane skrito orožje pri ]\tihi Vidoviču. Odpeljala sta ga na Hajdino k Valanto- vim. V začetku avgusta pa sta ga Milan Lacko in Anžel znova odpeljala, tedaj v haj- dinski gozd in ga tam zako- pala. Med puškami in muni- cijo sta bila dva mitraljeza. Anžel je vedel tudi za ne- kaj municije in pušk, skritih v Markovcih, kar sta z Mila- nom Lackom spravila v gozd za Lovrenčičevo hišo v Novi vasi pri Ptuju. Jože Lacko je sklical več sestankov OF v Slovenskih goricah. Na Mestnem vrhu se je sestal pri kmetu Ludviku Roškarju. Na sestanek sta prišla brata Staneta, zidarski in pleskarski pomočnik z Grajene, kmet Ivan Lah in Tušek z Mestnega vrha. Z Lackom je na ta sestanek prišel tudi Osojnik. jj., sestankov je sklical Lack ' gostilni Brenčič v Labjl* Pri tem mu je pomagal Anžel, da so se sestanka m* ležili zanesljivi domačini. Pomemben sestanek sklicala Jože Lacko in Zv5 ko Sagadin 21. julija 194] Gojčičevi dobravi med fcJ jakom in Novo vasjo. Zw so se komunisti Leopold \ da, sekretar celice KP v lezniških delavnicah, štud^ France Čuček iz Ptuja, Fraij Peršon, mizarski pomočnik Ptuja, Franc Rajšp iz Doli^ Rudi Znidarič, delavec v že. lezniških delavnicah v Ptuj,, Lojze Lovrenčič iz Nove vas ter ob sklicatelja. Govorili^ o nalogah OF, o pojačar»j; sabotaž, ki naj ovirajo oku. patorjev promet, o iskanju it zbiranju orožja, pa tudi, kak; bi osvobodili na Borlu zaprt( politične jetnike. Drugič: Odhod prvih par. tizanov na Pohorje in hud? izgube OF v letu 1941. Osrednja občinska proslava v Laporju Vreme ni pokvarilo vzdušja Ob f ubili f 11 Laporje so bile v nedeljo prizorišče osrednje občinske proslave ob 30-let.niei vsta- je. Marljivi organizatorji so se na vso moč potrudili in pripravili pester program, žal pa je vreme preprečilo, da bi se tega dogodka ude- ležilo še več občanov bistri- ške občine. Na slavnostni tribuni smo ob številnih za- stopnikih družbenopolitičnih organizacij občine Slovenska Bistrica ter nekdanjih bor- cev NOV, srečali tudi pred- sednika slovenskih sindika- tov Toneta Kropuška. Neurje, ki se je razbesnelo nekaj trenutkov pozneje, ni moglo skaliti razpoloženja. Zvoki partizanskih pesmi so odmevali še dolgo v noč.-- D. Utenkar S tribune smo najprej sli- šali pozdravni govor pred- sednika občinskega združe- nja zveze borcev Maksa Pe- klarja, slavnostni govor pa jc pripravil predsednik skupšči- ne občine Slovenska Bistrica Miro Kolenko, ki je poudaril vlogo naše revolucije in po- zval k čimbolj doslednem iz- vajanju številnih nalog, ki so pred delovnimi ljudmi. Krajevna organizacija ZB Laporje je ob tej priložnosti razvila svoj prapor, ki je prestal »ognjeni krst« med številnimi drugimi iz sosed- njih organizacij. Kulturniki iz Laporja so pripravili recital, med šume- njem vetra pa je zadonela pesem pevcev iz Črešnjevca. Potem nas je otroški glas po- peljal spet v dni, ko je slo- venski narod bil svoj najbolj odločilni boj. Tamburaši iz Kočna so nas opozorili, d* zvoki tamburic še niso zamr' li, ob koncu pa spet zvoki ko* račnic godbe na pihala & Poljčan. ^flglK — PETEK, 23. julij.)a 1971 STRAN 5 AKCIJSKI PROGRAM OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV PTUJ ZA URESNIČEVANJE RESOLUCIJ II. KONGRESA SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE 1. PROGRAM SREDNJEROČNEGA RAZVOJA OBČINE PTUJ Sodelovanje pri izdelavi ^ednjeročnega programa raz- v0ja občine Ptuj in razvoja plovnih oruganizacij v go- zdarstvu, v družbenih de- javnostih in na ostalih pod- ročjih — je osnovna naloga 2veze sindikatov občine Ptuj, ijer nastopa kot sopredlaga- jglj tega programa pred skupščino občine Ptuj. Zato t,o tudi sodelovala v javni razpravi za sprejetje progra- mov, tako v občinski skup- ini kot v delovnih organi- zacijah. Zaradi nujnosti je potrebno vztrajati na tem, da se pro- gram srednjeročnega razvoja občine Ptuj in tudi programi delovnih organizacij čimprej sprejmejo; pri tem pa si je treba prizadevati, da se bodo ti programi vključevali v dolgoročni regionalni in re- publiški program razvoja. Po sprejetju programov bo osnovna naloga sindikatov, da bodo spremljali izpolnje- vanje sprejetih programov na vseh področjih gospodar- stva in družbenih dejavnosti, da se doseže skladen razvoj celotnega območja občine Ptuj. Za naloge so zadolženi: — v skupščini občine Ptuj sodelujejo v razpravah in zastopajo stališča sindikatov: Simon Pešec, Danilo Masten, Oton Mlakar in Ivo Granda; — za javno razpravo, zlasti pa za uresničevanje srednje- ročnega programa razvoja občine Ptuj so soodgovorni: a) vsi člani predsedstva in občinski svet ZSS Ptuj, b) občinski in medobčinski odbori strokovnih sindikatov, c) izvršni odbori osnovnih organizacij sindikatov, d) komisija za gospodar- stvo in druge ustrezne komi- sije pri občinskem svetu Zveze sindikatov Ptuj. 2. STABILIZACIJA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA DELOVNIH ORGANIZACIJ Ugotoviti, če so vse delov- ne organizacije s svojimi proizvodnimi programi zago- tovile izvajanje stabilizacij- skih ukrepov. Se nadalje vztrajati na hi- trejšem razvoju proizvodnih zmogljivosti obstoječih proiz- vodnih kapacitet z moderni- zacijo in racionalizacijo pro- izvodnje, pri tem vztrajati, da se trenutno deficitarne dejavnosti v občini in tiste delovne organizacije, ki za- radi pomanjkanja sredstev nimajo možnosti hitrejšega razvoja, razbremene določe- nih družbenih obveznosti, da se s tem ustvarijo pogoji za hitrejšo rast. Prizadevati si za razširitev predvsem tistih dejavnosti, ki zagotavljajo večje možno- sti odpiranja ekonomsko upravičenih delovnih mest in s tem večjo zaposlitev pre- bivalstva v občini. Za stabilizacijo je nadalje potrebno, da celotno gospo- darstvo občine čim tesneje sodeluje z delovnimi organi- zacijami v občini in se med- sebojno povezuje na širšem področju. Da se zagotovijo sredstva za razširjeno reprodukcijo je potrebno z družbenimi in sa- moupravnimi sporazumi do- seči taka razmerja v delitvi doseženega dohodka, ki one- mogočajo porabo za osebno potrošnjo preko dejansko do- seženih rezultatov dela in preprečujejo okoriščanje ene dejavnosti na račun druge. Ker so investicijska vla- ganja brez pokritja osnovni vzrok nestabilnosti v gospo- darstvu in inflacije — je po- trebno stalno spremljati vla- ganja v investicije, da le te ne bodo v škodo tekočega poslovanja in da ne bodo zmanjševale likvidnosti. Na drugi strani pa je pri novih investicijah zagotoviti kon- trolo, da se investicijska vla- ganja odražajo v taki delitvi dohodka, ki pokriva obvez- nosti iz naslova investicij, istočasno pa tudi dajo sred- stva za nadaljnjo razširjeno reprodukcijo. V nobenem primeru ne dovoliti, da gredo investicije na račun standar- da delovnih ljudi. Za uresničevanje nalog so zadolženi: — predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj Simon Pešec, predsedniki občinskih in medobčinskih strokovnih sin- dikatov Ptuj: Franc Klemen- čič, Drago Cater, Viktor Krajnc, Stane Predovnik, Danilo Masten in Oton Mla- kar; — predsednik komisije za gospodarstvo pri občinskem svetu ZSS Ptuj — Ivo Gran- da in člani komisije; — občinski in medobčinski odbori strokovnih sindikatov ter občinski svet Zveze sin- dikatov Ptuj; — izvršni odbori osnovnih sindikalnih organizacij. 3. DRUŽBENO USMERJANJE DELITVE DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV V skladu s sprejetimi skle- pi in stališči na XI. občnem zboru Zveze sindikatov ob- čine Ptuj, II. in III. konfe- rence Zveze sindikatov Slo- venije in resolucijami kon- gresa samoupravljavcev Ju- goslavije — bodo sindikati občine Ptuj: Sodelovali v javni razpravi in sprejemanju samouprav- nih sporazumov. Pri spora- zumih vztrajali na tem, da se zagotovijo osebni dohodki, ki bodo v skladu z doseženo produkcijsko sposobnostjo panoge in med panogami. Istočasno pa skrbeli za ne- nehno rast proizvodnosti in rentabilnosti, ki zagotavljata večje osebne dohodke in več- ja sredstva za reprodukcijo. — Nalogo izvesti do 30. IX. 1971, ko morajo biti samo- upavni sporazumi podpisani. Vztrajali, da se z ekonom- skimi ukrepi zagotovi kot spodnja meja osebni dohodek v višini 800 dinarjev za normalni delovni uspeh v polnem delovnem času, in da se do konca leta ustvarijo pogoji, da ta osebni dohodek v naslednjem letu ne bo pod tisoč dinarjev. Vztrajali pri izdelavi takih meril nagrajevanja, v okviru sprejetih samoupravnih spo- razumov, da se prepreči vsa- ko prisvajanje tujega dela in zagotovi načelo nagrajevanja po delu v skladu s splo- šno doseženimi ekonomskimi uspehi. Prizadevali si, da se sred- stva za razširjeno reproduk- cijo ne akumulirajo na račun nizkih osebnih dohodkov in s tem rušijo odnose dviga življenjskega standarda de- lavcev. Za izvršitev naloge so od- govorni: — predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj Simon Pešec in predsedniki občinskih ter medobčinskih odborov stro- kovnih sindikatov: Franc Klemenčič, Drago Cater. Vik- tor Krajnc, Stane Predovnik, Danilo Masten in Oton Mla- kar; — občinski in medobčinski odbori strokovnih sindikatov Ptuj; — komisija za gospodar- stvo in komisija za samo- upravljanje pri občinskem svetu Zveze sindikatov Ptuj; — izvršni odbori osnovnih organizacij sindikatov. (Nadaljevanje prihodnjič) Škodljivost zaščitnih sredstev Ze med zadnjo svetovno vojno, še bolj pa v letih po vojni, je kemična industrija pripravila za tržišče organ- ske spojine, ki zelo dobro bolezni in škodljivce. V že- lji, da dosežemo čim večje in kakovostne pridelke, ved- no bolj ta kemična sredstva tudi uporabljamo. Kemična sredstva so skoraj vs3 stru- pena, zato se poleg sončnih ?trani zatiranja škodljivcev 'n bolezni pojavlja tudi nje- gova senčna stran Ta sred- stva so nevarna za zastru- pitev ljudi in živali. Skraj- no_ moramo biti previdni pri njihovi uporabi. Koliko je Pesticid strupen, nam do ne- ke meje pove LD 50 v mg/kg. To oomeni letalno ali smrtno dozo sredstva za odst. poskusnih živali v [^'ligramih aktivne snovi na žive teže. Cim manjše je to število, tem bolj je sred- stvo strupeno. Važno je tud Vedeti, kako dolgo obdrži Sredstvo svojo strupenost in kako dolgo ostanejo njegovi strupeni zaostanki na škrop- 'ienih rastlinah. Različna kemična sredstva se v raz- nem času tako razkrojijo v rastlinah, da postanejo za organizme docela neškodlji- vi. Cas, ko smemo pred spravilom pridelka še upo- rabljati kemična sredstva brez škode za zdravje ljudi in živali se imenuje karen- ca. Kolikor je ta čas pravil- no izbran, potem posprav- ljeni pridelek ne more niti najmanj škodovati ljudem niti živalim. S predpisi je tudi določeno, koliko smejo vsebovati posamezne vrste sadežev, pa tudi živalski proizvodi, strupenih zao- stankov, ko se pojavijo na tržišču. Take dopustne ali tolerantne količine pesticida v živilskih potrebščinah označujemo z ppm (deli pe- sticida na milijon delov ži- valske potrebščine). K precej strunenim ke- mičnim sredstvom prišteva- mo: rumene pripravke za zimsko škropljenje sadnega drevja, kot so rumensan. dinozan, rumeno olje kreo- zan. endrin, aldrin in diel- drin. Delovanje organofos- formh imsekticidov je krat- kotrajno, vendar so priprav- ki zelo hudo strupeni To so oaration. fosferno itd Pre- cej strupeni so sistemiki: sistox, metasistox, pestox, dimecron itd. Prav tako so strupena tu- di vsa sredstva za uničeva- nj škodljivcev v skladiščih. Za DDT (diklor — difenil — trikloretan), ki ima ve- like zasluge pri uničevanju uši, muh, komarjev, zajedal. cev na živalih, škodljivcev na polju, sadovnjaku, vrtu. gozdu in v skladiščih, je do- kazana zelo velika obstoj- nost. Pri ugotavljanju nje- gove obstojnosti so ga v zemlii našli še čez 7 let. V začetku so menili, da DDT ni strupen za ljudi in toolo- krvne živali, pozneje pa so strokovnjaki ugotovili, da se kopiči v mastnih tkivih. Zaradi strupenih zaostan- kov kloriranih ogljikovodi- kov le-ti izgubljajo svojo veljavo. Tako je npr Šved- ska prepovedala uporabo DDT in lindana od januarja 1970. leta za dve leti. eldri- na in dieldrina pa za stalno. Namesto kloriranih ogljiko- vodikov pa lahko najdemo zamenjavo z drugimi insek- ticidi. To so- sevin. dime- cron, ultracid, nogos, nuvan idr. Največja nevarnost za- strupitve s kemičnimi sred- stvi je pri ljudeh, kt s stru- pi neposredno delajo. Strup pride v človeško telo skozi kožo, usta ali skozi dihalne organe. Posebno strupeno delujejo skozi kožo organo- fosfomi preparati Pri za- strupitvah ločimo akutno obliko, če je telo obenem prejelo večjo količino stru- penih snovi in kronično, če so v telo prihajale manjše količine strupenih snovi v presledkih. Do kronične za- strupitve pride takrat, ko se strupene snovi iz telesa ne izločajo, ampak se kopi- čijo v tkivih, jetrih ir led- vicah. Vsekakor pa moramo ke- mična sredstva uporabljati, kajti le tako lahko dosežemo zadovoljive pridelke, upora- ba teh sredstev pa se ne bi smela povečati da ne bi z njimi preveč ogrožal; svo- jega življenja in življenja živali. ML Sto milijonov avtomo- bilov Lansko leto je po cestah ZDA vozilo 104,702.000 avto- mobilov. To ni samo največ- je število avtomobilov v eni državi kjerkoli na svetu, am- pak tudi posledica porasta za približno 3,7 milijona avto- mobilov v zadnjem letu. Obenem so ZDA tudi sve- tovni rekorder po številu proizvedenih avtomobilov na leto. Lansko leto so namreč izdelali 10,2 milijona avtomo- bilov in tako obdržali prvo mesto pred Japonske s 4,7 milijona, Zahodno Nemčijo 3,8 milijona, Francijo z 2,5 milijona in Veliko Britanijo z 2,2 milijona avtomobilov. Krtača s puščico Mnogo je predmetov za vsakdanjo rabo. ki so že to- liko časa nespremenjeni, da se nam zdijo izboljšave na njih skoraj nemogoče. To gotovo' velja tudi za čisto preprosto krtačo za obleko, ki je takšna, kot je, že de- setletja in menda stoletja. Vendar so tudi tu še možne izboljšave. Istoveti soqshatt. izboljšave. Izdelovati so namreč začeli krtače za obleko, ki imajo na zgornji strani ročaja vtisnjeno pu- ščico. Krtača je sestavljena iz velikega števila drobnih šopov naylonskih ščetin, ki pa so vsi malo nagnjeni v eno smer. Ko krtačimo v smeri puščice, premikamo krtačo proti smeri ščetin — prah in umazanija pa se na- birata v krta€t. Pozneje po- drgnemo z njo po čisti krpi v smeri ščetin in umazanija zlahka izgine iz krtače. STRAN 6 TEDNIK — PETEK, 23. julija j Na Zgornji Bistrici so praznovali SEDEMDESET LET IDEALIZMA V nedeljo je gasilsko druš- tvo Zg. Bistrica praznovalo sedemdeset let obstoja. Pokro- viteljstvo praznovanja je pre- vzela tovarna Impol, med ude- leženci pa so bili člani mno- gih sosednjih društev in tudi od drugod. V gasilskem domu, ki so si ga zgradili pred leti, je bila najprej slavnostna seja, potem smo bili priče krstu no- ve brizgalne, gasilci pa so z vajami še enkrat dokazali svo- jo stalno pripravljenost. Kljub hudemu nalivu veseli del ni izostal. Gasilci in mno- gi domačini so našli dovolj prostora v velikem domu, sre- di praznovanja pa jih je pre- motil glas sirene, ki je opozar- jal, da jih ljudje v stiski potre- bujejo, To pot je šlo zares in fantje so v nevihti odrinili proti Pohorju ... Gasilsko društvo Zg. Bistri- ca je bilo ustanovljeno leta 1900, prvi člani pa so bili kmetje in delavci ter podjet- nika za predelavo bakra Stern- bergerja. Do ustanovitve je so- dilo požarno območje k bistriš- ki mestni organizaciji. Iz kro- nike datum ustanovitve ni raz- viden, predvidevajo pa, da je društvo obstajalo že pred 1L julijem 1900, saj je tega dne že sodelovalo pri gašenju po- žara pri vaščanu Jakobu Stur- mu. Prvo brizgalno so dobili v dar od gasilcev iz Sloven- ske Bistrice, kronika pa beleži, da je bil poveljevalni jezik nemški. Slovenščina je bila prvič uradno prisotna šele na občnem zboru leta 1919, takrat pa je društvo tudi pristopilo k jugoslovanski gasilski zvezi. Po prvi svetovni vojni je za- vel nov veter. Vso skrb so posvetili strokovnemu izpopol- njevanju, v gasilske vrste pa so vključili veliko mladih. Mlajši člani so ustanovili ga- silsko godbo, nekateri pa so sodelovali tudi pri Svobodi. Druga svetovna vojna ni prizanesla tudi članom zgor- njebistriškega društva. Neka- teri so izgubili življenja v kon- centracijskih taboriščih, več članov pa se je vključilo v osvobodilni boj. Po osvoboditvi je delo še bolj zaživelo, člani društva pa niso bili uspešni samo pri pre- ventivnih nalogah. Deta 1962 je pionirska desetina na re- publiškem tekmovanju osvoji- la prvo mesto, prav tako pa so bili najboljši na okrajnem tek- movanju. To je bil nedvomno rezultat uspešnega dela pri vključevanju najmlajših. Tudi članske desetine se lahko po- našajo z mnogimi priznanji, najbolj pomembno pa je vse- kakor odlikovanje z gasilsko zvezdo III. stopnje, ki ga je društvo prejelo za neumorno delo. Člani GD Zgornja Bistrica si s prizadevanjem pridobiva- jo opremo, krst nove brizgal- ne v nedeljo je dogodek, ki ga znajo najbolj ceniti tisti, ki z velikim idealizmom nešteto- krat postavljajo svoja življe- nja na kocke, tisti, ki bodo tu- di jutri zavarovali naše domo- ve pred naravno stihijo. D. Utenkar Dom gasilcev na Zg. Bistrici Utonil pri kopanju V petek, 16. julija, je okrog šeste ure popoldan na ormoš- kem letnem kopališču utonil kopalec Miran Strelec, rojen leta 1953. Doma je iz Ptuja, Grajena št. 16. Kopalci so ga takoj pogrešali in ga pričeli iskati. Ob 18.10 so ga potegnili iz vode in ni več kazal znakov življenja. Na kraj dogodka je prišel ormoš- ki zdravnik Peter Gašparič in po pregledu trupla ugotovil, da gre za utopitev. Na truplu ni bilo nobenih znakov nasilja. jr ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE V sredo, 7. julija 1971, ob 14. uri je stara mati Marija Šmigoc iz Sp. Leskovca 21 dala svoji vnukinji, ki je pri njih na počitnicah, pepel, da bi ga nesla v grezraco; dek- lica, ki ni poznala razmer, je stresla pepel na gnojišče. Močan veter je pepel razpi- hal in od preostale žerjavice se je suhi gnoj vnel. zatem pa še zraven stoječe gospo- darsko poslopje in hlevi. Ob pomanjkanju vode je ogenj skoraj brez ovir upostošil novo, lansko leto postavlje- no zgradbo. Ognjeni zublji so že ob- jemali stanovanjsko hišo, ostrešje se je pričelo vžigati. ko so prihiteli domačim ga- silcem na pomoč ptujski s polno cisterno vode, stopili takoj v akcijo, omejili ogenj m rešili hišo. Pri požrtvovalnem delu je padel iz obzidja in se ope- kel gasilec Maks Potočnik iz Zg. Leskovca. Rešilni avto ga je odpeljal v ptujsko bol- nišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in je izven ne- varnosti. Posestnika Terezija in Jo- žef Šmigoc iz Sp. Leskovca 21 sta pred 5. leti začela ob- navljati dotrajane hleve in gospodarsko poslopje. Lan- sko leto je bilo delo končano v njuno veselje in ponos; po dobrega pol leta je neu- smiljeni ogenj uničil s krva- vimi žulji pridobljeno imet- je.- Poleg zgradbe, polne ži- vinske krme. je zgorela še kopa sena. kopa slame, pre- ža, vozovi, stroji, orodje in sni o h vse, kar je potrebno pri kmetijskem gospodar- stvu. Škode je za približno 150.000 din. Zavarovalnina znaša le 30.000 din Dve ptujski cisterni sta dovažali vodo na gorišče, a v njuni odsotnosti se je ogenj ponovno razdivjal. Ako bi bilo dovolj vode, bi se še dalo marsikaj rešiti. V Leskovcu že vrsto let gradi- mo vodovod, tudi samopri- spevek smo izglasovali zara- di tega. Pregledov in komi- sij je bilo že mnogo na ta račun, a vode za najnujnej- še potrebe ni. Še vodnjak, iz katerega črpa vodo zdrav- stvena postaja, trgovina, za- druga in gasilska hiša, je te dni presahnil. Hribovski prebivalci na iščejo vodo že v ranih urah pri raznih iz- virkih. Ob dobrem vodovo- du bi reven prebivalec Ha- loz imel vsaj vodo v vsa- kem času in v primeru po- trebe. Naš naraščaj pa pije bakteriološko neprimerno vodo iz šolskega studenca. Ne dajemo sicer toliko, kot turizem, pa tudi ne zahte- vamo toliko, pa bi bilo do- bro, da preidemo od obljub k stvarnosti ter dodelimo potrebnim ljudem najnuj- nejše — vodo. JM Gasilci v Forminu dobili novi avto. mobil in brizgalno Pred kratkim so prizadev- ni gasilci v Forminu nabavi- li in izročili svojemu name- nu nov gasilski avtomobil in novo motorno gasilsko briz- galno. Ni treba posebej ome- njati, da se je s tem uresni- čila dolgoletna želja tamkajš- njih gasilcev in pa seveda tudi vaščanov, ki se sedaj počutijo bolj varne pred og- njenimi zublji. Požrtvovalni gasilci iz For- mina so v to akcijo vložili veliko truda in organizacij- skih sposobnosti. Večino po- trebnih finančnih sredstev so zbrali sami. Društvo je imelo le malo denarja, zato so kar nekaj let skrbno hranili vsak dinar. Zbirali pa so tudi pro- stovoljne prispevke pri obča- nih. Omeniti velja, da so ljudje v dokajšnji meri razumeli potrebe, lahko bi dejali, njih samih ter so za nakup gasil- skega avtomobila in motorne brizgalne prispevali po svo- jih zmožnostih. Nekaj denar- ja oziroma milijon starih di- narjev pa je prispevala tudi občinska gasilska zveza. Več kot na dlani je, da bo- do sedaj tako opremljeni lahko hitro, predvsem pa učinkovito ognjenim zubljem »stopili na prste« ali kako drugače reševali ljudi in nji- hova imetja. Ne smemo nam- reč pozabiti, da prav p0£ in letos je bilo teh na pj3 skem območju že precej, ^ vzročajo še vedno vsako'K neprecenljivo škodo ljU(j^ in našemu gospodarstvu u temu želijo gasilci naprti konec z hitrimi in uspešni^ intervencijami. Zato pa prvi vrsti potrebna dobr oprema. F. ^ Kolesar umrl Na klancu v Kolodvor^ ulici v Ormožu se je pri^ tila prometna nesreča zara Fridl; Orešje 7; Vera Mah" Brstje 1; Janez Sirec, J' dranska 17; Rozi TurW Reševa 37; Rudi Grego^ Svajgerjeva 3; Albin Grdi" Krambergerjeva 11; dr. I^J Sokolič, Greg. dr.; Alojz tek, Gorišnica 32. KEGLJANJE Car. Ptuj Sobota, 10. julija 1971. V ra- nih jutranjih urah so keglja- či ptujskih železničarjev kre- nili na pot proti sosednji Av- striji. Lepa vožnja prek Ormo- ža, Ljutomera in mejnega pre- hoda v Radgoni se je nadalje- vala ob jutranji zarji po prele- pih pokrajinah Avstrije. Hri- bovita asfaltirana pota, ki so se vijugala tudi po lepih goz- dovih, poljih in manjših na- seljih, obsijanih od sončnih žarkov toplega sonca, so en- kratno doživetje. Ob sedmi uri zjutraj je spre- jelo majhno in lepo mestece Fiirstenfeld kegljače iz Ptuja. Omenim še naj, da so si Ptujčani ogledali čudovito ko- pališče, ki lahko nudi razve- drilo in plavalni užitek prek edeset tisočem kopalcev. Sonce, voda in prelepa okolica so pre- magali strastne kopalce iz Ptuja, da so zaplavali v mo- drikasto vodo umetnega jeze- ra. Ob 13. uri se je pričelo tek- movanje, v katerem so se po- merile A in B ekipe tobačne tovarne Fiirstenfeld ter Želez- ničar iz Ptuja. Tekmovanje prvih ekip v disciplini 6 X 100 lučajev se je končalo z zmago domačinov z rezultatom 2330 podrtih kegljev proti 2174. Rezultati posameznikov (v oklepaju dosežen rezultat do- mačega tekmovalca): Leben Franc 375 (397), Kun- stek Marjan 333 (378), Pišek Albin 370 (381), Zgeč Mirko 357 (380), Vrtič Peter 343 (411), Fi- lipič Maks 396 (373). V drugem srečanju so bili prav tako uspešnejši domači, ter so premagali goste iz Ptuja z rezultatom 2307:1999. V drugi ekipi je nastopalo nekaj mlaj- ših kegljačev, ki so kljub po- razu pokazali zadovoljive uspe- he. Njihovi posamezni rezulta- ti pa so: Janez Strmšek 314 (369), Alojz Segula 362 (399), Janez Meglič 354 (369), Alojz Samec 314 (408), Franc Kostanjevec 330 (394), Ferdo Zalar 298 (368). Za Ptujčane je bilo to sreča- nje že četrto ter so v posled- njem srečanju v primerjavi s prvim dosegli že mnogo lepši rezultat. Kljub porazu so Ptuj- čani častno zastopali barve na- ših železničarjev. Na koncu še naj omenim, da so domačini nastopali na svojem avtomatskem kegljišču, ki jim nudi mnogo več možno- sti kot ptujskim kegljačem, ki zahajajo na zastarelo keglji- šče ptujskega stadiona. S. A. Plavalni tečaj v Ormožu Prejšnji teden so v Ormo- žu zaključili plavalni tečaj, ki ga je organizirala ormo- ška osnovna šola za učence in učenke svojih podružnič- nih šol Runeč, Ivanjkovci in Hum. Tečaj je obiskovalo 12 fantov in 11 deklet, ki so se vsi naučili plavati čeprav so bili med njimi takšni, ki prej niso upali v vodo. V pogovoru z ravnateljem or- moške osnovne šole smo iz- vedeli, da je za tečaj bilo prijavljenih mnogo več kan- didatov, pa jim starši niso dali časa. Tečaj pač ni bil obvezen, pri tem pa ti star- ši očitno pozabljajo, da zna- ti plavati včasih pomeni re- šiti si življenje ali drugemu priskočiti na pomoč. 9-dnevni plavalni tečaj je bil organiziran na ormoškem kopališču. Dosegel je svoj namen in za začetek pokazal kar lep rezultat saj je spla- valo kar 23 novih plavalcev. Avgusta nameravajo še or- ganizirati tečaj plavanja za učence ormoške osnovne šo- le. Za sedaj se še ubadajo z nekaterimi finančnimi pro- blemi vendar upajo, da bo ormoška temeljna izobraže- valna skupnost njihova pri- zadevanja tudi materialno podprla. Plavalni tečaj sta strokov- no vodila telovadna učitelja Rudi Zidarič in Stanko Les- jak. jr »ZAKONSKE SKRIVNOSTI« Kako naj zvem, kaj misli moja žena o meni, ne da bi jo vprašal? Čudno, v normalnem zako- nu mož vsaj enkrat na mesec v dokaj glasni obliki zve, kaj misli žena o njem. ^flglK — PETEK, 23. julij.)a 1971 STRAN 13 rtGAJAJMO OKUS OTROK I* •« nb-nca vahfpua vzgajani okusa zahteva ,0 časa. Lahko prinaša Coljstvo, veselje in lah- Cmeni celo igro - če ?e ' Mino usmerjeno. Hkrati s 'ko vzgajamo okus svor ^.trok, vzgajamo tudi sa- Jsebe. r/ien osnovnih pogojev za Jneliito in dobro vzgojo J^a je nujnost, da ločimo osebnim okusom in ob- jektivno dobrim okusom. Kajti ni namreč nujno, da je naš osebni okus tudi dober. Predvsem se moramo iz- ogniti kategoričnih stališč — kot na primer: sovražim Wagnerja, mrzim Van Gogha itd. To so subjektivne, ne- utemeljene ocene, ki bi kaj lahko napak usmerile dober okus, ki ga želimo v otroku vzgojiti. Tudi to bi bilo na- pak, Če bi brez potrebne ute- meljitve in prepričanosti sprejeli določeno umetniško strujo. Ni namreč vse, kar vidimo, tudi najboljše. Pri otroku moramo razvijati kri- tičen duh, otrok naj o zadevi, ki jo gleda, premišljuje, jo primerja in poskuša o njej povedati svoje mnenje. Vrt na primer je kraj, kjer lahko otroku že zelo zgodaj bistrimo in izpopolnjujemo okus. Povabimo malega, da bo sodeloval pri urejevanju rožnih gredic, pri sajenju trave, nameščanju okrasnih kamnov itd. Omogočaj mo otroku, da se čimprej seznani z umetnostjo. Dejstvo je namreč, da se otroci pri obiskih muzejev, razstav, gledališč, filmskih predstav in nazadnje tudi pri branju dobrih knjig ne samo zaba- vajo, temveč po malem for- mirajo tudi svoje mnenje o določeni stvari in vzgajajo svoj okus. Zelo važno je, da starši ne zanemarijo dekorja otroko- vega življenja, če imajo otroci svojo sobo, jo skrbno uredite. Za izbiro harmonič- nih in preprostih predmetov verjetno ne bo treba veliko denarja. Pri tem upoštevajte tudi otrokove želje, razvijaj- te njegovo umetniško anga- žiranost, kajti to vežba tudi njegov kritični duh in preci- ziranje vrednosti lestvice ti- stega, kar je lepo. In takrat, ko bo vaš otrok prvič spontano od navduše- nja vzkliknil pred neko sli- ko, zgradbo ali pokrajino, bodite ponosni nanj in nase. koda po neurju V nedeljo, 18. julija, ob 17. • je nastalo močno neurje dežjem in vetrom, ki je bil rto močan, da je porušil hnovanjsko hišo Antona inklerja v Jelovicah 31 in ospodarsko poslopje Antona oreza iz Jelovic 32. Poleg je nastala do sedaj še eocenjena škoda na posev- jj, in sadnem drevju obeh istnikov. -FK- Ravnanje s trto po toči Dokler so mladike še majhne jih toča lahko popol- noma odbije od debla, ven- dar se na mesto njih potem lahko razvijejo mladike iz spečih očes. Poznejša toča pa lahko mladike popolnoma oklesti ali poškoduje celo rozgo. Ce kambij ni preveč poškodovan, se rane zaraste- jo z plutovinastim tkivom, če pa je rozga preveč poško- dovana ostanejo odprte rane, ki začnejo trohnefi. Če še je ob toči grozdje zeleno jago- de počrnijo, se suše in odpa- dejo. Največja škoda po toči na- stane takrat, če pridejo v od- prte rane klice raznih glivic in bakterij. Tako nam bela grozdna gniloba lahko uniči čez dva ali tri dni ves ostali pridelek v vinogradu. Naj- prej napada grozdne peclje, ki se sušijo in odpadejo, na- to pa raste glivica v jagode, ki dobijo belkasto sivo barvo se posušijo in odpadejo. Opa- zimo pa lahko tudi glivina plodišča, to so drobne sive bradavičke na pecljih in ja- godah. Iz teh plodišč pa se zopet lahko okužijo s trosi novi grozdi. Razširjanje te bolezni pa pospešuje velika toplota in zračna vlaga. Naj- primernejša temperatura za kalitev trosov je 25 do 30 stopinj Celzija. Zato je ne- obhodno potrebno po vsaki toči vinograd poškropiti. Škropimo z 1,5% raztopino modre galice. Rez po toči je skoraj nepo- trebna, nujno pa je pozneje pleti in mandati mladike, da odstranimo zalistnike in od- večne mladike. Trto je tudi potrebno vršičkati, da preo- stali les bolje dozori in osta- ne več sokov za celjenje ran. Že pri spomladanski rezi pa na račun pozebe ali toče pustimo na trti več rodnega lesa, ker nekatera očesa sla- bo in zaradi poškodb sploh ne odženejo. Z mandanjem pa potem odvisno mladje od- stranimo. ML Nesreča ne počiva Pretekli teden so se zdra- vili ali se še zdravijo v ptuj- ski bolnišnici naslednji po- nesrečenci: Marjeta Zelenko, Kicar 57, lažja poškodba; Helena Zida- rič, Pušenci 12, lažja poškod- ba; Tomaž Rodošek, Sedla- šek 123, lažja poškodba; Maks Ogrizek, Zgornja Haj- dina 52, lažja poškodba; Mi- ran Hadler, Kidričevo 10, lažja poškodba; Janez Pihler, Mostje 7, lažja poškodba; Henrik Hojnik, Lasibovci 15, lažja poškodba; Jože Horvat, Tomaž 15 a, lažja poškodba; Branislav Korez, Obrež 128, laoja poškodba; Rozalija Ca- futa, Gruškovje 15, lažja po- škodba; Jožef Morata, Kidri- čevo 13, lažja poškodba; Ma- rija Ferčič, Bukovci 57, lažja poškodba; Neža Rogina, Pre- šernova 23, Ptuj, lažja po- škodba; Ivanka Lešnik, Ki- car 20, lažja poškodba; Mar- jan Zohar, Zamušani 13, tež- ja poškodba; Jože Cimerman, Markovci 74, lažja poškodba; Franc Lačen, Nova vas 22, lažja poškodba; Alojz Zerak, Strmec pri Rogatcu, lažja po- škodba; Jože Horvat, Šemni- ca 7, lažja poškodba; Marija Muršec, Apače 124, lažja po- škodba; Irena Lesjak, Zgor- nja Vižinga 33, lažja po- škodba; Alojz Mohorko, Sta- nošinci 2 a, lažja poškodba; Predrag Prujič, Hrastnica 22, lažja poškodba; Slavko Po- točnik, Kuzminci 6, lažja po- škodba; Jakob Mikša, Rim- ska 2, Ptuj, lažja poškodba; Anton Henc, Turnišče 2, laž- ja poškodba; Anica Potočnik, Dornava 148, lažja poškodba; Ivanka Slabe, Kidričevo 63, lažja poškodba; Zvonko Čer- ček, Štuki 26, lažja poškod- ba; Branko Marščec, Sredi- šče ob Dravi 14, lažje po- škodbe; Ivan Plohi, Vitan 14, lažja poškodba; Anton Kozel, Podlehnik 84, lažja poškod- ba; Ivan Horvat, Ravninsko 66, lažja poškodba; Anton Bezjak, Vitomarci 52, lažja poškodba; Slavko Kolmanič, Hermanci 30, lažja poškodba; Dragica Roj ko, Prhovci 10 a, lažja poškodba. -FK- AVTOMOBILI BREZ IZPUŠNIH PLINOV Rezultati obsežnih raz- iskav, ki so pokazali, da iz- redno hitro in nevarno nara- šča za stru pijan je ozračja v velemestih zaradi ogljikove- ga monoksida, dušikovega oksida in ogljikovodikov v izpušnih plinih avtomobilov, so spodbudili ameriško vla- do, da je predpisala zelo ostre normative, ki se jim morajo najpozneje do leta 1980 pri- lagoditi vsi tamkajšnji proiz- vajalci avtomobilov. Predpis je vbudil precejš- njo zaskrbljenost v industri- ji, saj je mogoče ustrezno znižati vsebino strupenih pli- nov v izpuhu samo z upora- bo kemičnih filtrov, ki pa so dragi in bistveno zmanjšuje- jo moč motorja. Zato je veli- ko pozornost zbudila vest iz orjaške kemične industrije Du Pont, da so razvili pose- ben filter, ki deluje mehan- sko na osnovi izmenjave to- plote. Ta toplotni izmen j al- nik so doslej preizkusili že na več kot 160.000 km dolgi vožnji s standardnimi avto- mobili in ugotovili, da pade količina strupenih plinov v izpušnih plinih pod predpi- sano mejo, obenem pa se moč motorja in poraba goriva skoraj ne spremenita. Na- prava ne zahteva nikakršne- ga vzdrževanja in je upo- rabna za vse običajne avto- mobilske motorje. Pri Du Pontu so objavili, da bodo po končanih preiz- kusih načrte naprave brez- plačno odstopili avtomobilski industriji, da bi olajšali nje- no redno proizvodnjo. Za humano gesto se seveda skriva tudi precej učinkovi- te propagande. STR J iN 14 TEDNIK — PETEK. 23. juiija Za dobro voljo »Tomaž, kako pa vendar ješ! Moral boš v kakšen za- vod, da se boš naučil lepega vedenja!« »Ali se ga doma ne morem učiti, očka?« • »Ali vam je ta nasilnež grozil, ko vas je poljubljal? »Da, rekel je, da me nikoli več ne bo poljubil, če bom kričala.« • »Ko bom velik, bom postal zdravnik za oči.« »Kako si neumen, jaz bom raje zdravnik za zobe. Člo- vek ima samo dvoje oči, zob pa menda čez trideset!« - * Tomažek sprašuje: »Mami- ca, kako je, če osa sede na koprivo? Ali osa piči kopri- vo ali kopriva oso?« * Sodnik: »Tožiteljica trdi, da ste vi oče njenega otroka. Ali priznate?« Obtoženec: 'Priznam.« Sodnik: »Kako je pa s pla- čilom?« Obtoženec: »Priznam.« nik, jaz nič ne zahtevam!« * Slikarka kmetu: »Ali se smem postaviti v njivo?« »Zakaj pa ne? Saj so vrab- ci postali 'ie tako predrzni, da se strašila že nič več ne boje!« * Stiskač in skopuh se dobi- ta v kavarni. Pa vpraša sti- skač: »Imaš kakšno cigareto pri sebi?« »Ne,« odgovori skopuh, »pa ti?« »Tudi ne,« odkima stiskač, »bova morala pač vsak svoje kaditi.« * »Si slišal, kakšno ženo ima naš zdravnik? Pet jezikov zna.« »O, groza, ta pa bo revež! Moja zna samo enega, pa ni- koli ne pridem do besede.« • V kavarno pride možakar, obesi svoj plašč na obešalnik in pripne nanj listič z bese- dami: »Ta plašč je last bo- ksarskega prvaka. Vrnil se bo čez deset minut.« Nato odide telefonirat. Ko se čez deset minut vr- ne, ni njegovega plašča ni- kjer. Ostal je le listek s temi besedami: »Plašč je odnesel prvak v teku na dolge pro- fe. Vrnil se ne bo nikoli več!« • Milanček nadleguje svojo mamico z raznimi vprašanji: »Mamica, od kod je prišel naš Binče?« »Našla sem ga med roži- cami.« »Pa Nina?« ►Njo je štorklja prinesla.« »In jaz?« »Tebe smo pa v trgovini kupili.« Milanček zmaje z glavico in vzdihne.: »No lepa družina! Niti en Boj proti nespečnosti Spanje je za življenje prav tako potrebno kakor dihanje, hranjenje itd. Naravni spa- nec daje organizmu nujno potrebni počitek: v tem času organizem spreminja in nev- tralizira toksične snovi, ki so nastale čez dan v telesu. Pre- malo spanja ali težave, ki človeku onemogočajo potreb- no količino spanja, motijo proces fizične in duševne re- stavracije ter tako povzroča- jo najprej motnje živčnega značaja, polagoma pa začne- jo puščati posledice na celot- nem organizmu. Nespečnost ima torej vedno svoje vzroke. Če jih odstra- nimo, smo ozdravili tudi ne- spečnost. Kdaj pa kdaj so vzroki povsem vsakdanji: boleči zob ali trganje po uše- sih vam vzame dobršen del noči, prav tako se zgodi, če se vas je lotil hud nahod ali če ste se pregrešili v jedi in pijači ter imate težave s pre- bavo. Takih vzrokov ni težko odpraviti in verjetno boste že naslednjo noč nadomestili to, kar ste izgubili v pretekli noči. Vendar pa so večkrat tudi nevarnejše bolezni vzrok za nespečnost, tako na pri- mer arterioskleroza, astma, nekatere srčne bolezni, tu- berkuloza, bronhitis itd. Bolj pogosti so razni psi- hični vzroki za nespečnost. Velike skrbi podnevi, dušev- ni pretresi — velika žalost ali veliko veselje — so večkrat vzrok, da človek ponoči ne more zatisniti očesa. Pri po- sebno občutljivih ljudeh tudi uživanje kave in čaja ter čezmerno kajenje pripomore- jo k nespečnosti. Med pogo- stimi vzroki za nespečnost je tudi pomanjkanje ravnotežja v nevrovegetativnem siste- mu. Večkrat samo sugestiv- no prepričanje človeka, da ne more zaspati, zares prikliče nespečnost. Ce je nespečnost trajna, se je treba zateči k zdravniku, da bo predpisal ustrezna zdravila. Če bo ugotovil, da je vir nespečnosti kaka dru- ga bolezen, bo zdravljenje le-te ozdravilo tudi nespeč- nost, verjetno pa bo dodal še posebna zdravila. Tako bo na primer astmatikom predpisal adrenalin ali efedrin, ki mu bo dodal majhno količino opijevega ekstrakta ali ka- kega drugega podobnega sredstva. Tam pa, kjer gre za motnje psihičnega ali živčne- ga značaja, bo bolnika naj- prej napotil k preizkušenim sredstvom, ki pomirjevalno vplivajo na organizem. Pri- poročil bo spanje pri od- prtem oknu, skodelico vro- čega čaja iz kamilic ali po- marančnega cveta ali dodal še močne doze vitamina A, predpisal uživanje lahkih je- di za večerjo, spanje naj- manj eno uro po večerji in podobno. Rodile so: Rozalija Čeh, Sakušak 70 — Anico; Ida Ja- kopivič, Pestike 31 — Vik- torja; Jožefa Vesenjak, Zele- nikova 1 — Ireno; Marija Emeršič, Prešernova 2 — dečka; Marija Lukovnjak, Zerovinci 55 — Polonco; Te- rezija Arklinič, Krčevina 108-a — Marjana. Poroke: Vlado Mitič, Po- breška 20 in Angela Pihler, Lackova 10; Silvo Ilec, Potr- čeva 26 in Jožica Duh, Potr- čeva 28; Martin Pintarič, Stojnci 103 in Marija Bezjak, Spuhlja 23; Jožef Rimele, Maribor, Obrežna 9 in Kri- stina Horvat, Zg. Hajdina 65. Umrli so: Terezija Šafran- ko, Na hribu 2, roj. 1913, umrla 13. julija 1971; Ivan Jirgl, Trg svobode 22, Slov. Bistrica, roj. 1900, umri 12. julija 1971; Marija Vilč- nik, Mlinska 15-b, roj. 1934, umrla 14. julija 1971; Alojz Kolednik, Erjavci 4. roj. 1928, umrl 13. julija 1971; Janez Novak, Pršetinci 25, roj. 1902, umrl 14. julija 1971; Jožefa Krajnc, Mejna cesta 14. roj. 1892, umrla 14. julija 1971. MESTNI KINO PTUJ 22. julija ang. barvni CS film TAJNI AGENT 101, pred- stavi ob 18. in 20. uri. 23. julija amer. barvni film EDINA IGRA, predstavi ob 18. in 20. uri. 24. julija amer. barvni CS film PUŠKE ZA APAČE; predstavi ob 18. in 20. uri. 25. julija ob 10. uri premiera ameriškega barvnega CS fil- ma SHANE; ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni CS film PUŠKE ZA APAČE. 27. julija zah. nem. barvni glasbeni film HURA, ŠOLA GORI, predstava ob 18. uri, ob 20. uri. 28. julija zah. nem. barvni glasb, film HURA, ŠOLA GORI, predstava ob 18. uri, ob 20. pa bo na sporedu ameriški barvni CS film SINBAD-POMORŠČAK. KINO LJUTOMER 24. julija ob 20. uri in ne- delja 25. julija ob 15.30, 17.45 in ob 20. uri ameriški barvni kriminalni film DETEKTIV. 28. julija ob 20. uri italijanski kriminalni barvni film UBOJ V BEVERLI HILSU. KINO SLOVENSKA BISTRICA 22. julija ob 20. uri ameriški vistav. barvni film PLANET OPIC, ob 17.30 bo na sporedu franc.-mehiški barvni CS DVE KARTI ZA MEHIKO. 28. julija ob 20. uri glasbena komedija ZVEZDA. KINO GORIŠNICA 25. julija ameriška barvna drama DIPLOMIRANEC. KINO TOMAŽ 25. julija ameriški film TA PREKLETI DON JUAN ■ Če ne morete stresli dinga iz oblike, ga p,J za nekaj trenutkov v^ vodo, potem pa bo šl0? jeze. ■ Če nimate hladilni bi vseeno radi ohranil^ njavo in surovo maslo, časa sveže, si pomagaj^ ko: Zelnjavo nadevajte v stično vrečko in je dobro prite. Vrečka se bo na tranji strani orosila in j njava ne bo zvenela. Vr* položite v klet ali v shraj na tla. Maslo dobro zav* vrečko pa napolnite do p, vice z vodo in vanjo poi te maslo. Močno zavežite postavite v lonec ali kozai Naslednji dan vodo z^ njajte. ■ Če se vam je usnj kovček ali torbica po dolgi mi izsušila, usnje nata: namažite z ricinusovim olj Počakajte nekaj časa, da olje uleze, potem pa usnje meljito predrgnite z mej krpo. ■ Če vam je ostalo v s klenici nekaj kisle vode piva, jo dobro zamašite postavite na glavo. Ogljik) kislina ne bo mogla uha; in tekočina bo ostala sv? ■ Umazan klobuk svi barve lahko zelo lepo od te s soljo. Z njo obilno [ krijete klobuk, čez čas pa dobro skrtačite s čisto ki čo. ■ Preden začnete čii zelenjavo, si otrite roki malo kisa. Na rokah ne madežev in ne boste se žili. ■ Madeže na pokromai predmetih najlepše odstra mo z limoninim sokom ■ Beljakov sneg je « stransko uporaben — • pri čiščenju. Premažite njim linolej in ga čez ne časa dobro zdrgnite z mel krpo. Spet bo kot nov. ■ Kavne madeže na t* prtih lepo očistimo z rui njakom. Zmešajte ga i kaj kapljicami mlačne v in z dobljeno mešanico trite madeže. Čez čaz jihc rite še z milom in toplo do. ■ Če šivate v več« urah, moti ropot šivalt stroja vaše domače. ' podložite noge stroja z ' krat preganjeno valovito penko. Hrup bo malenkos ■ Potenje glave, ki Je dojenčkih in majhnih ® kih zelo nadležno, ubla* tako, da damo malemu b> no — polnjeno z morsko vo ali ličkanjem. »PREHRANA« Zakaj so v makaronih nje? Zaradi lažje prebave. Prometno, gostinsko in turistično podjetje »Ljubljana transport« poslovna enota JESENICE OBJAVLJA PROSTA DELOVNA MESTA 1. Več avtobusnih šoferjev 2. Več KV kuharjev za določen ali nedoločen čas za hotel »Špik« v Gozdu Martuljku. Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na- slednje posebne pogoje: pod 1. da imajo izpit za KV delavca prometne stro- ke ter da uspešno opravijo psihotehnični pregled, pod 2. da imajo zaključeno gostinsko šolo, praksa zaželjena. Za delovna mesta kuharjev in natakarjev samska ali družinska stanovanja po dogovoru. Poskusno delo in osebni dohodek sta določena s pravilnikom. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim opi- som dosedanjih zaposlitev v roku 10 dni od objave na naslov: »LJUBLJANA TRANSPORT«, PE JESENICE. ^flglK — PETEK, 23. julij.)a 1971 STRAN 15 hmrnm irl.iiiJUVi nober den bog daj no bote •lepo na srčkano pozdrov- Ui' fjj0 žetev je v glavnem R;,imo, i as pa še nesen či- le sebi priša. Vse lukje o fentile man doj zaštop- fi s prahon, ki sen si ga avžija kdo sen pri sosido- ■u v pormi slamo klača. Se reča, da bla v pormi tudi osidova Jula, ke sma si »hko od cajta do cajta tote entile mal° doj zadelala ... prgačik pa je pri nas v Pr- Ljjj vse po storen. Samo Ufc prekleta suša nas tak pontra, ke mamo že fsi je- tjlce do popkov doj obeše- ,e. premoj amen diiši letos no po meli eno srmačko jnetijsko letino. Karuza, se eže vsa od vročine zafrkot- »ola, otove nan sploh _ nede [rebalo kositi, krompir je [udi nekšni zaeugjeni, skort- ia fse de vrag pocitra. V naši mlaki smo že pred dob- rima dvema mescoma pod- io preštrihali, žabe pa so od tuše v nebesa odplavale, las sen si že zračuna, ke m o noga v iesen vso živod oda- saj nemo meja kaj za foj- Irati. To vete neje hec, če c nan bogec nebesno va- ^erlajtngo doj zaštopfali. j Zaj pa te gremo dale z mo- lu pomorskin dnevnikon. feodjič smo ostali tak kak (en jas magarca jezda no fce je tisti smrklavec zaje- bcva, da osel osla jezdi. Gdo so na nebi zvezdice "o so se začeli ob obali za- liibleni pori sprehojati, sen doba domotožje po moji Mi- ci. Kaj sen si hteja drugega kak da sen ša malo na ples — seveda s čista poštenimi nameni. Vsej a sen si na te- rasi enega hotela, imena si nesen zapuna pa sen te gle- da kak so mlodi vugu-vu- gali no neke sen pa to mr- ckali. Premoj amen, se mi je stožlo po naši domoči pol- ki no valčeki. Toti ples pri- bližno tak zgleda: Moško pa žensko stvoreje, včosok re- sen človik nemre ločti kaj je moško ali kaj žensko — stojita obrjena eden prta ovemi no na vse načine mi- gata z vsemi priklučki svo- jih teles. Meni pride toti ples glih ta napre, kak sen neg- da v enen filmi indijance gleda kak so nekšni posmrt- ni ples plesali. Sedin ti jas za mizo no pluckam pivo, šmarnica mi je še orvi den sfalila. Pri mizi poleg mene je sedela ena seks bomba, kak tokin ženskan, ki boj rajcik zgle- dajo — provimo. Gdo sen ploča kelnari svoj račiin. mi je tata »bomba« skoro notri v mojo mošjo zlezla. Gdo je zagledala, ke man v mošji še enih por »rdečkov«, me je začela tak zalubleno gle- dati, ke mi je že malo ne- rodno Totalo. Saj vena ve- te kak moškemi v toki prili- ki okoli srca polka zašpila. Zvesti zokonski mož kak sen, sen si reka: »Pje Lujs, bejži, ke te nede skušnjova pogrobla. Saj vete, če bi se dalio kaj brez penz »zrihta- t'i«, bi to še nekak preživeja, da pa bi jas toti babi plača za eno oortaje deset ali pa ivajsti jiirjof, ooo, toga pa se ne bi fčokala, saj še me moja Mica preveč košta. Za- pstuj ali pa nič, z menoj dr- gačik nega kšefta ... Gdo sen odiša je ženska žalostno gledala za menoj, pravzaprav za penezi, ki mi jih neje mogla osvoboditi. Za eno pul vure sen jo že sreča kak si je gnola enega srmačeka z debeloj mošjoj. Toki je pač to kšeft, malo boj pri tleh, kak fčosik re- čemo — pa vseeno boj do- bičkonosen, kak. da bi člo- vik celi den motko za tri jurje za rep čuka. Saj re- čen ene ženske se pač znaj- dejo pa če glih na toki na- čin, ke dede po cestah lovi- jo ... Tisto večer sen se odpra- va v eno drugo oštarijo no sen ga malo gor na zob dja, pa sen potli sladko spa pa še lepe sanje sen meja. Pa veta kak je fajn spati ob morji. Ponoči nesen nič po- sluša, tak kak duma kdo se mi je v šali celo noč koza drla no poleg mer* Mica hrgiintala. Vutro sen lehko pod kožo gleda kak dugo mi .je bila vola, Mica se neje nič drla: »Vstoni prokleti ded, saj vidiš, da je sunce že visoko na nebi.« Ja, ja na morji človik uživle, samo debelo mošjo moreš imeti. Tejko naj bo za gnes. Mo- je počitniške dogodivščine mo zaklušli drugi tj eden. Te pa srečno. Vaš zvesti Lujzek. Ali že veste...? — Vožnja s kopenskimi ja- drnicami postaja sila priljub- ljen šport. Nedavno je bila v Sahari celo dirka z njimi, in sicer na 440 kilometrov dolgi progi. Dirka je trajala polne štiri ure. Včasih so morali nenavadna vozila celo pori- vati čez peščine, več »jadr- nic« pa se je tudi razbilo. Na ravnih odsekih doseže takšna jadrnica hitrost tudi do 100 kilometrov na uro. — V naravi je mnogo živih bitij, ki premorejo lastno svetlobo. Najbolj znane so kresnice, toda tudi nekatere gobe se v mraku svetlikajo. Strokovnjaki so ugotovili, da okrog 40 skupin živali odda- ja svetlobo iz svojega telesa s pomočjo posebnih svetlob- nih organov. — V Ljubljani je bilo leta 1701 ustanovljeno najstarej- še strokovno glasbeno zdru- ženje v Evropi »Academia philharmonicorum«. Njegovo tradicijo je nadaljevala »Fil- harmonična družba«, usta- novljena leta 1794. Člani te družbe so bili Haydn, Beetho- ven in Paganini. — Partizansko dramsko skupino »Avgust Cesarec« je ustanovil junija 1942 Josip Cazi. Prva predstava je bila v Donjem Labcu pred skoraj 4000 gledalci. V skupini so bili med drugimi Vjekoslav Afrič, Jože Rutič, Salko Re- pak in Milan Vujnovič. - — Divji zahod je pred pri- hodom belcev bil neraziskano prostranstvo. Leta 1848 so v Kaliforniji (ZDA) odkrili zla- to. To odkritje je v zgodovini Divjega zahoda izzvalo tako- imenovano »zlato mrzlico«. Ze naslednje leto, to je leta 1849 je bilo v Kaliforniji že 100.000 iskalcev zlata. Vsi, ki so se odločili za tovrstni »po- klic« ne ozirajoč se na indi- jansko nevarnost in dospeli v »zlato deželo« po kruh, pa kljub temu niso postali boga- ti. Nahajališča zlata so se medtem »delila« in pridobi- vala na nezakonit način s po- močjo sile in »zakona kolta« in mnogi so zato stradali. Mnogi iskalci zlata so se na Vzhod vračali siromašnejši, kot so od.tam odšli. Mnoge so oropali roparji in jim zla- to odvzeli, nje same pa po- bili. Te razbojniške tolpe je prav tako »rodila« zlata mr- zlica. V tem času so se pripe- tili najrazličnejši zanimivi dogodki, ki so bili pozneje zapisani, jasno pa je, da je zlata mrzlica prinesla Divje- mu zahodu več slabega kot dobrega. — Marsikomu dela pregla- vice učenje jezikov. Na svetu je veliko jezikov, ki se jih je sicer zelo lahko naučiti. Ta- ko je mislil neki angleški raziskovalec, ki se je želel naučiti havajščine. Ta ima abecedo sestavljeno iz samo šestih soglasnikov in petih samoglasnikov. Kakor je ha- vajska abeceda zelo prepro- sta, pa je jezik toliko bolj te- žak in kompliciran. Omenje- ni raziskovalec se je havaj- ščino učil celih sedem let, čeprav je živel na Havajih. — V uzbeškem zgodovin- skem muzeju v Taškentu, hranijo v posebno zavarovani omari oddelka za zgodovin- ske rokopise Osmanov »Sveti koran«. Obiskovalci muzeja lahko redkokdaj vidijo ta po- membni in dragoceni roko- pis. »Sveti koran«, ki ga hra- nijo v omenjenem muzeju, je eden najstarejših pisanih dokumentov arabske kulture. Menijo, da je- po smrti Mo- hameda, ustanovitelja Isla- ma, njegov osebni sekretar Zaid Ibn Said zbral vse pre- rokove »besede« in jih zapi- sal v knjigo. Pozneje je po navodilih Osmana, tretjega kalifa, napisal novi koran, v katerem poglavja niso razpo- rejena po nekem logičnem zaporedju, temveč po veliko- sti. Ta koran je bil napisan v treh kopijah, katerih eno so poslali v Damask, drugo v Basro, tretjo pa v Kufo. Ko- pijo, ki je bila v Damasku, je uničil požar, drugo kopijo je Timurlenk odnesel v Sa- markand, o usodi tretje ko- pije pa ni dolgo ni nihče nič vedel. Ko je današnja sovjetska srednja Azija postala del ne- kdanjega velikega ruskega cesarstva, so carjevi usluž- benci od imama džamije Ho- dže Arara kupili Osmanov koran, za katerega so plačali le kakih sto rubljev, ter ga prenesli v cesarjevo knjižnico v Petrograd, današnji Lenin- grad, kjer je bil vse do ve- like oktobrske revolucije le- ta 1917, ko ga je mlada sov- jetska vlada vrnila v Ta- škent. — Eskimščina ima za seda- nji čas 63 različnih glagol- skih oblik in 252 različnih pripon za samostalnike v ed- nini. -FK- STRA11 16 TEDNIK — PETEK, 23. junja . TEDNIK izdaja Časopisni zavod Ptujski tednik Ptuj Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Je Anton Bauman. — 1 ]« vsai četrtek — Teko« račun or1 SDK Ptul It 524-3-772 — Tiska časopisno podletle Mariborski tisk Maribor. Svetozarevska ulica 1