Kaše delo. S Poliorja v oktobru. (Konec.) _ Naa Barod rad uboga in da se kreaiti aa pravo pot, če le vodij aajdemo, ki bi ai prizadevali tako pot mu kazati — aa tak načia. da se koristao druži a prijetaim. Bogu je ljubo tadi pošteBO veselje, aaši mladiai — kdo bi ji ga hotel vzeti ? Sicer pa ae za to včasih ai treba druatva. Nam je v tem aa miali aeka žapaija. Bila je pred leti glede aarodaoati že vsa mrtva, ali prišel je tje duliovaik, vaet domoljub, ia vzbadil je v teku eaega leta celo žapaijo tako, da je do malega aedajvže v ajej vae zavedao, sloveaako, pošteao. Ce more že edea domoljub toliko atoriti, koliko pa bi še le storilo dobro oaaovaao draštvo ? Izgledov za to aam ae manjka. V Mozirju so o avojem času aapravili ,,Saviajaki sokol." Kolikor smo o njem sliaali ali brali, prav dobro ae jim je obaeael, vprašamo torej: ali bi vsi Sloveaci ae mogli ustaaoviti nNarodnega aokola" ? Naai mladeači bi tukaj imeli svoj daševai užitek ia ae iakkli bi ai ga več po krčmali ia vaaovaaju; v tacem \druatvu bi ae urila aarodaa zavest ia iz zaveuae mladiae postal bi aam zavedea zarod. Komur je tedaj v resaici mar za aaš abogi aarod: kdor hraai v srca neaebičao rodoljubje, naj dela na to, da ae odatraaijo take aapake pri aaši mladiai; da aam postaae pravi biaer, saj vemo, da aam more le iz dobre mladiae izrasti aarod, čegar je lepa prihodaoat. Tako bomo pa lehko kedaj veseli izklicali, kakor svoje dai Grahovka v Rimu, drugim aarodom, ko nam bodo svoje bogaatvo, omiko, slavo hva1111: Naši otroci ao aaš poaoa, aaše bogastvo! Cas je sedaj! Nekoliko amo ae že ubraaili aavalom aovražaega aemštva zoper aaa, ia če čemo mi aapredovati, gledati aam je na vae, ničesar ae smemo apregledati, aajmanj aaše mladiae. Delati aaai je za to, da se aam povzdigae priprosti Barod gmotao ia daševao, da se aam zave vsakdo — ysi do zadajega bajtarja. Tedaj pa, ko bode vaak Sloveaec zavedea kriatijaa, ko ae bodo v vaaki hiši prebirale aloveaske kajige — tedaj bo pravi eas prave Ijudake proavete, tedaj bo aašega aaroda vatajeaje, ajegov pravi dea.