GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
Gospodarski rezultati podjetja v preteklem letu so rezultat pravilnih strokovnih odločitev in poslovne politike organov upravljanja
Nakup novih statev in avtomatizacija pomeni za podjetje preok-ret v proizvodnji frotirja. Izgradnja vodnjaka pomeni neovirano preskrbo barvarne s kvalitetno vodo in nekaj deset tisoč din prihranka. Nov parni kotel z mazutno postajo je velika pridobitev in znatno znižanje proizvodnih stroškov. Nova stavba, ki kaže že svoj obris, pomeni skorajšnje povečanje proizvodnih in skladiščnih prostoroV. Vse to je zraslo v enem letu, delovna skupnost pa ponosna na svoje ustvarjalno delo.
Ni potrebno posebej povdarja-ti, da je »Svilanit« zrasel iz majhnega razdrobljenega obrtnega podjetja z zastarelo strojno opremo v srednje veliko podjetje. Komaj nekaj let nazaj so bile izločene iz proizvodnje ročne-lesene in mehanične statve stare skoraj 100 let. Zamenjale so jih moderne avtomatske, znamke Gl ANI. Delovna skupnost se je zavedala, da mora v korak s sodobno tehniko, če hoče živeti in se vključiti v blagovno tržišno izmenjavo. V tej smeri se bo podjetje razvijalo tudi naprej. Osnovni razlog uspeha je v tem, da so imeli ljudje pred seboj perspektivni razvoj podjetja in avtomatizacijo. Sredstva za to so si pri trgovali od ust. Avtomatizacija, če prav še ni v celoti izvedena, že daje svoje sadove. Produktivnost dela je v zadnjih letih naraščala v prihodnjem letu pa bo porast proizvodnje še vidnejši in se bo gibal od'10%	(1963) do 20%
(1969). Pri tem pa moramo upoštevati še to, da se število zaposlenih v zadnjih treh letih ni povečalo.
Poslovanje v letu 1968 je potekalo v nekoliko ugodnejših pogojih kot v letu 1967. Značilnost tega obdobja je v tem, da so se sprostile prodajne cene artiklom in bombaža, kar je omogočilo podjetju večjo prožnost pri oblikovanju novih artiklov. V tem primeru pa je prišla do izraza kakovost in lepši izgled proizvodov, kar je bilo pogoj pri formiranju prodajnih cen. Pri formiranju prodajnih cen pa so imele svoj upliv tudi nove cene bombaža, ki so se. dvignile pri kg za 14%. Podjetje ni imelo notranjih rezerv, kakor tudi ne ostala tekstilna industrija (predvsem bombažna) da bi lastne cene prenesle podražitev preje.
K našemu poslovanju pa so med letom doprinesle določeno korist povečanje izvozne premije in sprememba razmerja deviz pri izvozu in uvozu. Izvozna premija se je povečala za 5 % čeprav to povečanje ne krije podražitve preje. Kot kažejo podatki, bo podjetje na račun povečane premije ustvarilo za ca 160.000 N din
več dohodka. Enako je tudi ugodnejše razmerje glede deviznih sredstev, ki so ustvarjena z izvozom. Prej je dobilo podjetje, za 1 izvoženi dolar blaga samo 0.79 dolarja, sedaj pa je to izenačeno tako, da družba prizna za 1 dolar izvoza 1 dolar uvoza. To predstavlja za naše podjetje določen plus, kar pomeni več ali manj nemotena oskrba z reprodukcijskim materialom. Blago, ki je bilo določeno za izvoz, je bilo odposlano že v prvi polovici leta, dočim se je izvoz v prejšnjih letih kopičil proti koncu leta. Vse izvozne obveznosti pa bodo do
Dne 6. decembra 1968 je obiskal podjetje predsednik izvršnega sveta SRS tov. Stane Kavčič. Gosta so spremljali poslanec in član izvršnega sveta tov. Repič, podpredsednik občine Kamnik tov. Kazi in predstavniki družbeno političnih organizacij občine. Goste so sprejeli v prodajnem sektorju strokovni delavci podjetja, predsednik sindikata in ZK. Tov. ing. Ribaš je predsedniku obrazložil nastanek in razvoj Svilanita. Seznanil ga je tudi s težavami, s katerimi se podjetje srečuje na tržišču, zlasti pa probleme devizne politike. Devizni režim ni enak za vsa podjetja tekstilne industrije. Čeprav nekatera podjetja ne izvažajo, nimajo posebnih problemov glede uvoza reprodukcijskega materiala. Proizvode prodajo na domačem trgu brez vsakega rizika. Tista podjetja, ki pa izvažajo, morajo nositi breme rizika v razliki cehe med domačim in zunanjem trgu. Zaradi tega so nekatera tekstilna podjetja na meji rentabilnosti. Tov. predsednik je dejal, da so mu znane razne napake glede delitve deviz in da je tekstilna industrija v težjem položaju kot ostala. Teh vprašanj pa se ne da kompleksno rešiti z administrativnimi posegi, temveč
konca leta z manjšim presežkom realizirane.
Če se nekoliko ozremo na finančno poslovanje lahko ugotovimo, da je ugodna. Res je, da je razmerje med osebnimi dohodki in skladi komaj 95 : 5, storjen pa je bil pomemben korak, ko je bila v letu 1968 povečana amortizacija za 100 %• To pomeni hitrejšo obnovo in amortizacijo izstroše-nega strojnega parka. Povečana amortizacijska stopnja vsekakor finančno obremenjuje ustvarjeni dohodek. V primerjavi skupnih sredstev z akumulacijo, to je za gospodarsko rast podjetja in zvišanju osebnih dohodkov, se ta sredstva niso zmanjšala. Podatki tudi kažejo v primerjavi z letom 1967, da se poslovni stroški niso povečali kljub povečanemu izvozu in kljub sto odstotni povečani amortizaciji. Na dohodek pa je tekom leta precej vplivalo visoko stanje terjatev do kupcev, katero
se je treba boriti na vseh nivojih za odpravo raznih deformacij. Glavna borba proti takim pojavom pa je borba za večjo produktivnost in kvaliteto. V sedanjem ekonomskem razvoju pa je konkurenčnost podjetij glavno orožjie proti anomalijam, ki se pojavljajo na tržišču. Zanimal se je tudi, koliko naših izdelkov izvažamo in v katere dežele. Menil je, da naj bi se podjetje postopoma usmerilo tudi na Afriško tržišče. Vprašal je med drugim, če gremo v korak z modo kravat in, če konkuriramo italijanskim. Na zastavljena vprašanja je bilo predsedniku pojasnjeno, da so bili prvi koraki že storjeni glede izvoza na jug, ko je
je boleče za vse naše gospodarstvo.
V prihodnjem letu pričakujemo (in naša želja je tudi, da bi se uresničilo) še 22 novih statev. Ko bodo v se statve normalno obratovale se bo v letu 1969 dvignila proizvodnja za ca 22 % pri neznatne m po večanju delovne sile in to zlasti v šivalnici. Z večjo cenejšo in kakovostnejšo proizvodnjo si bomo ustvarili tudi boljše tržne razmere, ko bodo naši proizvodi konkurenčni, kar nam bo tudi garant za uspešno gospodarjenje .
Mnogo je želja in potreb, česar se pa v določenem obdobju ne da ustvariti. Mi se bomo pa trudili, da bi kar največ ustvarjali in da bi bili naši poslovni uspehi, če. ne boljši, pa vsaj taki, kot so bili v letu 1968.
podjetje za en hotel v Libiji izvozilo manjšo količino brisač po ugodni ceni. Glede kravat pa gremo skoraj v korak z modo, vendar sosedi nekoliko prednjačijo.
Po končanem tri četrt urnem razgovoru si je predsednik ogledal naše proizvode v vzorčni sobi. Navdušil se je. nad lepimi proizvodi in pripomnil zakaj ni tudi na tržišču vedno tako lepih kravat kot jih vidi v vitrini. V spremstvu predstavnikov podjetja in ostalih si je ogledal še tkalnico frotirja, šivalnico, barvarno in ostale proizvodne prostore. Po končanem ogledu so gostje odšli še na obisk delovne organizacije »Titan« Kamnik.
-da
|	VSEM POSLOVNIM	PRIJATELJEM	%
|	ŽELIMO SREČNO IN	USPEŠNO	|
|	NOVO LETO 1969	|
I	*	|
|	UREDNIŠTVO |
j§?	^
A. Konda
»SVILANIT« JE 0BISEAL VISOKI GOST
Kako je delala komisija za analit. oceno delovnih mest
Delavski svet je na svojem zasedanju dne 19. VIII. 1968 sprejel sklep, da se ponovno korigira analitska ocena delovnih mest. Nova ocena pa mora zajeti predvsem tista delovna mesta z najnižjem številom točk. Na podlagi tega je bila imenovana komisija, ki je štela 11 članov. Komisija je občasno delala dva meseca. Končno še bil izdelan predlog novih analitičnih ocen predvsem za nižji in srednji strokovni kader in dan v javno obravnavo. Z ozirom na pripombe in ugovore, se je komisija ponovno sestala in poskušala vskladiti v celoto interese posameznikov in podjetja. Prejela je zapisnike svetov delovnih enot in 14 ugovorov s 46 podpisi. Razumljivo je, da vseh teh želja ni bilo mogoče vskladiti, kajti vsi pritožniki so menili, da je njegovo delovno mesto najbolj pomembno in več vredno od sorodnega. Pri vsem tem pa so pozabljali na osnovni sklep delavskega sveta, da naj analitična ocena zajame samo delovna mesta, ki so ocenjena z najnižjim številom točk. Ta cilj je sicer komisija dosegla z manjšim premikom navzgor to je do srednjega strokovnega kadra. Tak premik pa je narekovalo razmerje v vrednosti in odgovornosti oz. zahtevnosti delovnega mesta, da to ne bi bilo preveliko. Kot vedno1, smo pač ljudje, vsak bi rad za sebe izvlekel največ. Značilen je primer, ko so se skoraj vsi člani delovne enote pritožili, da so preniske ocene, na drugi strani pa so pozabili na snažilke, ki delajo v tej enoti. Kakor je ugotovil delavski svet, so nekateri pristavljali »piskerčke«, drugi so pa prišli kar s »škafi«. Taka politika delitve pa ni v skladu z našimi osnovnimi intencijami, ki izhajajo iz ustave, ko pravi da je samo delo in rezultati dela osm> va za družbeni in ekonomski položaj delovnega človeka. Na podlagi tega bi lahko zaključili, da še vedno težimo k temu, da bi nekateri radi več ali manj koristili sadove tujega dela. Naj bo kakor že kakorkoli, delavski svet je izrekel zaupnico komisiji, ki je opravila delo tako kakor jim je nalagala vest in interesi delovne organizacije, ne pa posameznika, razen v posameznih primerih.
Stališča, ki jih je zagovarjala 1. 1. 1969 je razmerje med naj-
komisija je v celoti potrdil delavski svet na zasedanju dne 4. 12. 1968, so naslednja:
Najnižje ocenjeno delovno mesto v podjetju ima 350 točk. Število grup je zmanjšanih in tako je doseženo, da so korigirani odnosi med posameznimi grupami, predvsem v proizvodnih enotah. Pri srednjem strokovnem kadru je komisija napravila premik na vzgor. Pri nekaterih delovnih mestih pa je % povišanja večji kot bi v resnici smel biti. Korektura ni zajela delovnih mest vodilnih in strokovnih delavcev, iz tega razloga, ker s tem ne bi bil dosežen cilj zmanjšanja razmerja med strokovnimi in proizvodnimi delavci. Po tej analitični oceni ki stopi v veljavo s
nižjim in najvišjim osebnim dohodkom 4,15. Na predlog komisije je DS tudi ugodil nekaterim upravičenim ugovorom.
Tudi sindikalna podružnica podjetja je poslala komisiji ugovor glede analitskih ocen. Meni, da komisija ni dosegla namena korekture. Taka ugotovitev pa ni z ničemer podkrepljena niti sindikat ni predložil delavskemu svetu svojega boljšega predloga, če je menil, da komisija ni zadovoljila zahtevam članom delovne skupnosti. Že uvodoma je rečeno, da je bil osnovni namen korekture analitičnih ocen v tem, da se izboljša materialni položaj tistim delavcem, ki delajo na manj zahtevnih delovnih mestih.
A. K.
DELO ORGANOV UPRAVLJANJA
V obdobju 1 meseca je delavski svet imel 2 seji. Na seji dne 30. 10. 1968 je bilo na dnevnem redu 11 točk. Gospodarsko-finanč-ni sektor je podal poročilo o finančnem obračunu za 3 kvartal leta. Poročilo ugotavlja, da je rentabilnost podjetja ugodnejša kot lansko leto in je finančni uspeh zelo zadovoljiv. Vodja investicijske izgradnje je poročal o izvajanju del prve faze: gradnje nove objekta poleg tkalnice frotirja. V poročilu je zajel tudi gradnjo parnega kotla in mazut-ne postaje, naprave za mehčanje vode in nabavo 20 frotir statev ter rekonstrukcijo barvarne. Navedene investicije so v teku, za rekonstrukcijo barvarne pa se pripravljajo načrti. Člani delavskega sveta soi obravnavali tudi poročilo o prekinitvi poslovno-tehničnega sodelovanja med Frotirko, Delčevo in Svilanitom v Kamniku. Ugotovi j,eno je bito, da pogodbena vez slabi že skoraj leto dni in da Frotirka, Delčevo stremi na te,snem sodelovanju, pri čemer pa podjetje Svilanit ni zainteresirano ter je zaradi tega in drugih okolnosti prišlo do spo-
razumne prekinitve pogodbe.
Pokazala se je potreba po u-stanovitvi 4 novih delovnih mest in delavski svet je potrdil predlog, da se ustanovijo delovna mesta: striženje frotirja s 400 točkami, pripravnik za mojstra tkalnice 450, kurjač pripravnik 480 točk, šofer osebnega avtomobila 500 točk. V razpravi je bil tudi pravilnik o pogoju in načinu formiranja prodajnih cen. Ta pravilnik je podjetju potreben kot temeljni akt za formiranje prodajnih cen.
Na predlog osebe, odgovorne za varstvo pri delu, referenta za požarno varnost in vodje splošnega sektorja je delavski svet obravnaval in kritično ocenil nekatere napake s področja varstva pri delu in požarne varnosti. V cilju, da bi se napake odklonile je bilo sprejeto naslednje priporočilo; Strokovne službe podjetja naj temeljito prouče izvor sredstev za izgradnjo skladišča vnetljivih tekočin in za nabavoi gasilske motorke. Na podlagi programa soi vsi zaposleni neposredni proizvajalci dolžni pristopiti k pridobivanju strokovnega znanja
s področja varstva pri delu. Poostri naj se kontrola nad bolniškim staležem, ker ta presega normalne meje ali pa naj se podjetje poveže s katero tovarno, ki ima že, vpeljano kontrolo- delavcev v bolniškem staležu. Med drugim so bili sprejeti tudi sklepi, da se udeležijo člani samoupravnih organov seminarja o delu organov samoupravljanja, da se najame posojilo za obratna sredstva. Obravnavana je bila tudi pritožba delavk iz svile, katera je zavrnjena iz razloga, ker dela komisija Po vprašanju analitskih ocen delovnih mest.
Na zadnjem zasedanju, ki je bilo 4. 12. 1968 pa je delavski svet obravnaval poročilo komisije o analitskih ocenah delovnih mest in ugovore posameznih delavcev in delovnih enot. Člani delavskega sveta so ugotovili, da je utemeljenih samo 6 ugovorov in to: pomožna kontrola v skladišču gotovih izdelkov, tkalka IX. v frotirju, kjer je bila ustanovljena nova grupa tkalka IX a. v frotirju, adjustiranje metraže, prikrojevanje drobnih izdelkov, adjustiranje drobnih izdelkov, adjustiranje domači trg. Sprejet je bil tudi sklep o ustanovitvi 4 novih delovnih mest in sicer: mojster v oddelku metraže s 600 točkami, vodar v kotlovnici s 440 točkami, striženje frotirja in kontrola napak s 460 točkami ter skladiščnik polizdelkov s 450 točkami.
Na predlog strokovne službe je delavski svet sprejel tudi sklep, da se odobrijo sredstva za delavce, ki so sodelovali pri montaži strojev v znesku 1000,- din, katera imajo v dobrem za pogostitev.
Podjetje ima patronat nad šolo v Mekinjah. Kot vsako leto so na predlog direktorja podjetja sprejeli člani delavskega sveta sklep, da se kupi šoli kot novoletno darilo gramofon s ploščami.
-da
Dragi bralci Kamniškega tekstilca!
Menim, da ne bo več prigovorov, da nimate kam oddati vaših prispevkov. Na razpolago imate skrinjice, ki pričakujejo vaše prispevke. Čim več boste dopisovali v naše glasilo, bolj pestro in zanimivo bo.
Svilanit 1966 - 67 I Svilanit 1968
<

Skupščina komunalne skupnosti social, zavarovanja delavcev je obravnavala predlog finančnega načrta sklada za M 969
Dne 25. 11. 1968 je bila sklicana XIV seja skupščine komunalne skupnosti. Na tej seji so bile volitve predsednika, dveh podpredsednikov in izvršilnega odbora skupščine. V oktobru mesecu so bile volitve in je bila izvoljena polovica novih članov. Kadrovski sestav članov je dober in je pričakovati, da bo tudi skupščina v sedanjem sestavu uspešno in gospodarno upravljala s skladom.
Po končanih formalnostih in izvolitvi organov skupščine, so člani obravnavali teze programa dejavnosti kdmunalne skupnosti za leto 1969 in osnutek finančnega načrta sklada zdravstvenega zavarovanja. Ocena dohodkov sklada za leto 1969 temelji na doseženi realizaciji v letu 1968. Izhodišča za programiranje dogodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1969 temeljijo še na naslednjih predpostavkah;
—	na predvidenem porastu neto osebnih dohodkov za 8 do 9 %,
—	da ostane stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje 5 % kot dosedaj,
—	ppedpis dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo delovne organizacije v maksimalni višini, izračunan na podlagi dejanskih stroškov za zdravstveno zavarovanje po delovnih organizacijah,
—	dvig pavšalnega zneska za zdravstveno varstvo upokojencev in njihovih družinskih članov od 570,00 din na 600,00 din letno,
—	da se odstotek osnovnega prispevka za rezervo sklada poveča za 3 %,
—	da se poveča participacija za obisk zdravnika na bolnikovem domu od sedanjih 5,00 na 10,00 din,
—	participaciji za prvi pregled pri zdravniku specialistu 5,00 din.
—	participacija zavarovanih oseb k stroškom za zdravila 3,00 din.
Pri izdelavi predloga finančnega načrta za leto 1969 so tudi upoštevane skupne ugotovitve in stališča izvršnega sveta Skupščine SRS in republiškega sveta sindikatov, da se stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje poveča samo v primeru, če kljub vsem ukrepom samoupravnih organov z razpoložljivimi sredstvi, sklad ne bo mogel pokriti celotnih izdatkov. Če bi do takega povečanja izdatkov le prišlo zaradi neracionalnega črpanja sredstev, bi s tem prizadeto gospodarstvo in končno sam zavarovanec.
Upoštevajoč predpostavko, da bo povprečni porast osebnih dohodkov v okviru regije 8 % tako, da bi masa osebnih dohodkov znašala 2,30 milj. din, kav bi ob 5 % stopnji osnovnega prispevka za zdrastveno zavarovanje pomenilo dohodek sklada v višini o-koli 170 milj. din.
Dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo delovne organizacije se obračunava po stopnjah sprejetih v decembru 1967 na osnovi finančnih pokazateljev, to je odstopanju števila dnevov izostanka z dela na enega zaposlenega zavarovanca od določenega mejnega povprečja na enega zaposlenega v okvim panoge. Dodatni prispevek bo zaradi neugodne finančne situacije sklada tudi v letu 1969 predpisan v maksimalni višini to je 25 % sredstev zbranih z osnovnim prispevkom za zdravstveno zavarovanja.
Dodatni prispevek, ki se obračunava in plačuje za dopolnilno: delo in postranski poklic, je v predlogu finančnega načrta za leto 1969 ovrednoten na podlagi ocene do konca leta. Predvideno povečanje znaša 2,2 % ker je dohodek tega prispevka pogojen izključno z odločitvami delovnih organizacij po vrsti dela, od katere se plačujejo prispevki od dopolnilnih dohodkov.
Na osnovi navedenih stopenj in izhodišč se s finančnim načrtom zagotavljajo sredstva za uveljavitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja skladno s pozitivnimi predpisi. Finančni načrt skla-
da izkazuje za leto 1969 skupnih dohodkov 282,376.000,00 din in 276,952.000,00 din izdatkov z odbitkom od dohodkov 3 % za varnostno rezervo. Vsa ta sredstva so namenjena za stroške zdravstvenega varstva, za nadomestila osebnega dohodka in rehabilitacijo delovnih invalidov. Če navedena sredstva ne bodo zadoščala za kritje vseh izdatkov za zdrav-
stvena varstvo in nadomestila.
bo morala skupščina predpisati ukrepe za omenjevanje stroškov za nadomestila osebnih dohodkov nad 30 dni in povišanje raznih doplačil za zdravstvene storitve.
K. A.
Kako in kaj delajo družbenopolitične organizacije podjetja
Člani delovne skupnosti se večkrat vprašujejo, kaj v podjetju dela sindikat in družbenopolitične organizacije,. Taka vprašanja si opravičeno zastavljajo. Delo političnih organizacij je le premalo otipljivo in konkretno. Vprašanja, ki so v interesu zaposlenih se obravnavajo šele takrat, ko je voz odpeljal že mimo. Kaže sice,r, da se je nekaj premaknilo in pričakovati je več akcij in konkretnega dela.
Sekretariat osnovne roganiza-cije ZK je imel širšo razpravo o dosedanjem delu družbeno-poli-tičnih organizacij podjetja. Na sestanku je bil navzoč tudi sekretar občinskega komiteja ZK Kamnik. Razprava je pokazala, da vlada na političnem področju tako v sindikatu, ZK in mladini mrtvilo1. Politične dinamičnosti ni, kljub temu, da smernice ZK in IV. kongresa sindikatov jasno določajo, kje so njihove delovne 'naloge. Da je temu tako, kaže, ugotovitev, da se organizacije življenju, delu in političnemu utripu delavcev niso približale ob pravem času in s prave strani. Dogodki so šli mimo njih, reagirali pa so- šele po izvršenih dejstvih.
Osnovna organizacija ZK se je premalo zavzemala za izvajanje sklepov in smernic ter prepustila nekatere probleme, da so šli mimo nje. Sklepi in razprave še ne pomenijo dejanj, če se takšni dogovori ne izpeljejo tudi v življenje. Tako stanje v sindikatu, osnovni organizaciji ZK in mladini so kritično' ocenili člani ZK. Zavzeli SO' sklep, da je treba mobilizirati vse sile, da se iz sedanje pasivnosti preide v akcijo: Ko so člani ZK odkrito spregovorili in analizirali	dosedanje delo, so
sprejeli delovni program, ki naj bo kažipot nalog osnovne organizacije in zajema naslednja vprašanja;
1.	Ocena	sedanjega	položaja
podjetja, njegov nadaljnji razvoj in možnosti poslovno-tehničnega sodelovanja:
a)	sedanje gospodarsko stanje podjetja,
b)	slabosti v organizaciji dela in poslovanja,
c)	njena nadaljnja gospodarska rast in razvoj,
d)	poslovno in tehnično sodelovanje na tem področju.
Kadrovska politika;
a)	ocena sedanjega stanja kadrovske zasedbe,
b)	politika izobraževanja sedanjih kadrov in štipendiranje,
c)	zaposlovanje nove delovne sile in sprejemanje stažistov,
d)	zaposlovanje pogodbene
delovne, sile.
3.	Uveljavljanje procesa sistema nagrajevanja po delu in iz dela;
a)	odprava delovnih mest z nizkimi osebnimi dohodki,
b)	spremljanje sistema nagrajevanja in odpravljanje slabosti,
c)	notranja delitev dohodka,
d)	delovna disciplina in odgovornost za izvajanje delovnih dolžnosti.
4.	Utrjevanje samoupravnih organov;
a)	izvajanje samoupravnih aktov in sklepov organov upravljanja,
b)	družbeno-ekonomsko izobraževanje samoupravljal-cev,
c)	politika kadrovanja v organe upravljanja,
d)	pravice in dolžnosti članov organov upravljanja,
e)	odnosi na relaciji strokovne službe — samoupravni organi.
5.	Ocena delovanja družbenopolitičnih organizacij v podjetju:
a)	sindikat,
b)	mladina.
6.	Pomoč osnovne organizacije ZK sindikatu in mladini pri njenem delu.
7.	Vključevanje novih članov v ZK.
8.	Idejno-politično in družbenoekonomsko izobraževanje članov ZK.
9.	Zavzemanje stališč do mednarodnih delavskih gibanj.
10.	Izvajanje sklepov in stališč vodstev ZKJ;
a)	na mednarodnem področju.
b)	na notranjem političnem področju.
Ta program j,e kažipot za bodoče delo osnovne organizacije. Z njegovo izvršitvijo se morajo ravnati samoupravni organi, sindikat, zlasti pa komunisti. Vsakemu članu delovne skupnosti naj bo ta program mobilizacijski poziv, da bo kar največ doprinesel s svojim delom k njegovi uresničitvi v dobro naše delovne in družbene skupnosti.
Švedska bo v letu 1969 naš glavni kupec v inozemstvu
Naši iz\rozni posli s Švedsko so v letu 1968 dosegli vrednost skoro 300.000 $. S tem je postala ta dežela naš največji odjemalec preko meje.
Za leto 1969 so s to skandinavsko državo že sklenjene pogodbe za nakup frotirja v vrednosti okroglo 320.000 $. Priprava teh poslov se je začela že v mesecu aprilu letos tako, da je bilo mogoče opraviti vse predpriprave za nemoteno proizvodnjo. Danes statve proizvajajo s polno paro in tako ni bojazni, da bi zamujali roke dobav.
Pri zadnjem obisku naših predstavnikov na Švedskem smo dobili s strani naših kupcev zelo
laskava priznanja o našem poslovanju, saj pri odpremi skoro 90 vagonov blaga ni bilo niti ene reklamacije, niti po vprašanju kvalitete, še manj pa zaradi zamujanja rokov. Posli sklenjeni za leto: 1969 so za nas precej ugodnejši, ker nam je za nekatere proizvode uspelo doseči boljše cene kot v letu 1968.
Pri tem pa se moramo zavedati, da n-e bomo smeli pod nobenim pogojem omalovaževati naše delo in se bomo morali še bolj truditi, da ustrežemo željam kupcev. Pretekli izvoz je dokazal, da smo tej nalogi dorasli, zato pa moramo v bodoče tudi v celoti uspeti.	Vinko Bemot
NEZNANA AVSTRALIJA
Izvozno podjetje Centrotekstil iz Beograda se je odločilo raziskati avstralsko tržišče z ozirom na plasman frotirja. Znano je, da je Avstralija bogata dežela, ki pa nima lastne bombažne industrije. Nekatera naša podjetja so že prodrla na to tržišče in zato je vredno da tudi mi vidimo, kaj bi se dalo tod doseči za nas.
Sestavljena je bila obširna
kvalitetna kolekcija, ki bo te dni odposlana v to daljšo deželo.
Znano je, da se za druge proizvode tod dosegajo boljše cene in upajmo, da bo to uspelo tudi nam.
Seveda pa je to prilično dolgoročno delo, zato ne smemo rezultatov pričakovati že takoj.
Vinko Berna*
RAZGOVOR S PROIZVAJALCI
Predstavljam vam eno naših mlajših delavk URBANIJA Francko iz Kamnika. Imenovana je članica sindikalnega odbora, mladinske organizacije in ZK. Kot mlajša delavka verjetno med na-
mi ni tako poznana, razen med delavkami tkalnice frotirja. V podjetju dela četrto leto kot tkalka. Pravi, da je z delom zadovoljna. Ko sem ji zastavil vprašanje kako se počuti med svojimi sodelavkami, ko je edina članica ZK, je povedala, da je z vsemi v dobrih odnosih in nima občutka, da bi jot zaradi njenega političnega prepričanja kdo zapostavljal. Tudi njo ne moti kakšnega prepričanja so drugi. Zaveda se, da je na pravi poti, ko se je uvrstila med nosilce naprednih socialističnih idej. V sebi čuti, kaj jo teži, toda vse svoje misli in težnje še; ne more izpovedati, ker v tem še ni dovolj poučena. Stremi za tem, da bi čimbolj spoznala nauke Marksizma — Leninizma in našo družbeno stvarnost. Vsega tega pa v tako kratkem času od kar je članica ZK ni mogla osvojiti. Zaveda se svojih nalog, da mora biti kot taka nosilka naprednih idej, zato- tudi rada dela v druž-tielno-politianih organizacijah. Med drugim povdarja, da je ZK še vedno vodilna sila mednarodnega delavskega gibanja, zato ne vidi razloga, zakaj nekateri mlajši delavci stoje pasivno ob strani in se izogibajo vstopa v vrste ZK. Ko je bila sama spre-
jeta v organizacijo, se je počutila bolj samozavestno, zavedajoč se, da sprejema več nalog, tako na delovnem mestu kot v družbenem življenju. Trudi se, da bi svoje naloge vestno1 izpolnjevala.
Na delovnem mestu, čeprav mlada tkalka, dosega predpisano normo, čeprav je imela težave pri izdelavi kvalitete in doseganju rezultatov dela. Poudarila je, da ji gre kar na jok, kadar ji stroj nagaja in. ko vidi na tkanini napake, čeprav si tega ne želi.
Ko se.m vprašal Francko kaj
Naraščanje potrebe po pari so že dolgo narekovale modernizacijo naše kotlovnice, in povečavo kapacitet. Končno smo dočakali dan, ko se je moral stari kotel umakniti novemu. Vsi smo videli kako žalostno je stal ob svojem dolgoletnem prijatelju — dimniku in čakal, da ga delavci »DINOSA« odpeljejo. Kmalu za tem smo lahko videji vesel pri-
dela v prostem času in kako ji poteka vsakdanje življenje je povedala naslednje; »Komaj sem dopolnila 20 let pa se ne bi mogla pohvaliti, da mi je bila preteklost lepa. Okusila sem več slabega kot dobrega. Še nisem dopolnila 17 let, ko sem se vključila v proizvodnjo. Takoj sem pričela delati v treh izmenah, kar pa je za mladega človeka težko, zlasti nočno delo. Tako delam še danes in sem se kar privadila. Težko mi je le to, ko pridem v prazen dom. Nimam nikogar, da
zor, ko so pripeljali nov kotel katerega so nato naši delavci spravljali v kotlovnico.
Pričeli smo z montažo kotla; ker se ni dalo dobiti nobenega zunanjega izvajalca del, smo morali prevzeti montažo kar sami. Večjih težav ni bilo, smo' pa morali napraviti precej potov, da smo pripravili pravočasno1 material. Naši domači delavci so! vlo-
bi se z njim pogovorila in mu potožila svoje težave. Mnoge moje vrstnice in sodelavke, glede tega nimajo nobenih skrbi, kajti ko pridejo domov, je vse narejeno. Pripravljeno je kosilo, večerja, zakurjena soba itd., dočim mene čaka vse. Poleg tega moram skrbeti sama še za mlajšega bratca, ki je še šolo obvezen. Nihče ne ve kako je težko živeti brez doma, čeprav ga imam, ko pa v njem ni družinske topline. Moje življenje je tovarna in dom, moje zadovoljstvo pa delo v družbeno-političnih organizacijah.
Tov. Francki hvala za njene besede in ji žejlim več sreče in uspehov na vsej njeni življenjski poti.	Urednik
žili vse svoje moči, da je delo pri montaži potekalo kar hitro in v redu.
Novi kotel deluje popolnoma avtomatično- in je opremljen z vsemi modernimi aparati tako-, da je pričakovati res zanesljivo delovanje.
+
Njegovi glavni podatki so;
Dovoljen delovni pritisk 13 atmosfer.
+
Zmogljivost 6 ton pare na uro.
V kotlu bomo kurili mazut in dosegli boljši izkoristek.
+
S postavitvijo novega kotla smo precej pridobili, predvsem s tem. da bomo bolje oskrbovali tovarno s paro in v nekaterih primerih barvanja in sušenja skrajšali delovne procese.
+
Z avtomatizacijo kotla pa bomo tudi precej razbremenili delavce v kotlarni, saj so morali do sedaj na dan prevoziti tudi do 20 ton premoga.
STARO SE OMIKA HOVIM
V noireiMbi,ia In deeembria deliMS znižanje os. de la-s d k @w
Po naši sprejeri politiki o delitvi osebnih dohodkov se vrednost točke ugotavlja za vsako tromesečje. V tretjem kvartalu to je v mesecih julij, avgust in sep» tember je bila obračunana vrednost točke 1,70 din. Za četrti kvartal pa je delavski svet sprejel sklep, da bo- vrednost točke zu oktober ostala nespremenjena, za november in december pa le pod poigojem, da bo prodaja v novembru potekala normalno.
Upravni odbor je na osnovi 'podatkov o realizaciji v mesecu novembru ugotovil, da ta zaostaja za približno 50 do 60 milijonov starih dinarjev za mesečno realizacijo; ki je bila dosežena v drugi polovici leta. Iste, ugotovitve veljajo tudi za priliv sredstev
v podjetje.
Realizacija je zmanjšana pri prodaji bombažnih izdelkov na domačem trgu. Vzrok za to lahko iščemo v tem, ker grosistična trgovina zaustavlja nakupe zaradi letnih inventur, ki jih opravlja v novembru in decembru. Drugi vzrok je v tem, ker se proizvaja sezonska roba in. sicer frotir v metrih na zalogo, ki se bo prodajal šele v naslednjem letu. Ocena za prodajo v decembru ni boljša od noviembe.rske.
Na osnovi razprave je upravni odbor sprejel sklep, da se vrednost točke za november in december zniža za 6 “i, to je na 1,60 din.
S. D.
Novi parni kotel že pripravljen, da zamenja svojega prednika.
Oživljanje izvoza na Dansko
V letu 1968 so izvozni posli z Dansko skoro zamrli. Tamkajšnji kupci so kazali zanimanje za tako minimalne količine, da se ni bilo vredno o njih pogovarjati. Pri tem je bila očitna tudi tendenca, da se znižujejo cene.
Zadnji obisk na tem trgu pa je pokazal precej drugačno sliko. Kupci so v glavnem pristali na cene, ki so za nas ugodnejše, posegali so po artiklih iz tekoče proizvodnje, predvsem pa soi začeli naročati brisače boljših kva-
litet.
Tako' je, bilo sklenjenih nekaj sicer manjših poslov, ki dajejo upati, da bo na tem tržišču prišlo do boljšega plasmana našega blaga.
Res je sicer, da ne smemo pričakovati na Danskem tako velikih zaključkov kot na Švedskem, ker je dežela manjša in tudi kupna moč slabša, toda za nas pomeni višja dosežena cena bistven preokret v našem izvozu.
Vinko Dejmo*
Nekaj besed o vzdrževanju strojnega parka tkalnice
Pred kratkim smo zaključili z montažo 36 novih statev' »Gi-ani«, katere bomo morali skrbno vzdrževati. Cilj vsake proizvodne organizacije je, da izdela čim več kvalitetnega blaga, vanj pa vloži čim manj proizvodnih in ostalih stroškov. Naš sistem delitve dohodka, v katerem je delavec koit samoupravljavec življenjsko vezan na proizvodni in finančni uspeh podjetja, nam je dober uspe,h pri delu. Stremimo za tem, da imamo na razpolago najboljši, najracionalnejši strojni park, katerega pa je treba vestno negovati, obnavljati ali z eno besedo vzdrževati. Pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da mora biti vzdrževlanje racionalno izvedeno, t. j. da porabimo čim manj sredstev v ta namen, oz. da poiščemo najugodnejši odnos med finančnim in tehnično>-eko-nomskim rezultatom.
Iz tega lahko zaključimo, da obstoj ata dva načina vzdrževanja: pivo se odraža na intervencijo v času, ko na napravi ali stroju pride do okvare. Drugo pa je novejše sodobno vzdrževanje, ki izhaja od koncepcije sistemske študije vseh vzrokov okvar, ki bi mogle vplivati na efektivnost strojev in strojnih naprav. Omenjeni študij vzrokov okvar v Vsakem primeru nudi potrebne; podatke za izdelavo plana vzdrževanja, ki predvideva celo serijo sorodnih operacij s ciljem, da preventivno vplivamo na vse neugodne okvare, ki se, pojavljajo na strojih ali napravah med samo proizvodnjo. Na ta način bi mnogo lažje pristopili k sami o-kvari, istotako pa bi jo mnogo preje odpravili. Iz analize pre-
ventivnega vzdrževanja je razvidno; v veliki meri zmanjša število periodičnih okvar, registrira pa tudi stalne karakteristične pomanjkljivosti in okvare. Z daljšim zasledovanjem teka stroja je mogoče ugotoviti čas periodičnih pregledov, določiti termin ustavitve stroja, da se na njem izvrši revizija ali generalni remont.
Zato postavljena služba vzdrževanja lahko svoje naloge zadovoljivo realizirala, je potrebno sodelovanje in razumevanje celotnega kolektiva. Pomembnost te službe, lahko dojamemo takrat, ko ugotovimo, da se popravila na strojih ne da odpraviti in da vsak zastoj v proizvodnji pomeni za podjetje veliko izgubo.
Pri racionalnem vzdrževanju pride do nezaželjenih zastojev, ki pašo posledica tega, da nimamo na zalogi potrebnih rezrvnih delov, izdelav istih pa je mnogokrat komplicirana in dolgotrajna. Pri takem sistemu vzdrževanja se cesto varamo, ker ne upoštevamo, da so taka, nepredvidena in dolgotrajna popravila mnogo dražja, zastoj v proizvodnji večji, kvaliteta dela slabša in stroški proizvodnje mnogo večji. Tak način vzdrževanja po določanem času lahko pripelje celo do anarhije v proizvodnji. Najneugodnejša ugotovitev pa je, da se negativni rezultati primitvnega vzdrževanja ne pokažejo takoj, ampak šele po določenem obdobju. V tem primeru pride običaj-noi do' večjega zastoja v proizvodnji in reševanja tistega, kar se še rešiti da.
Potočnik
Končno - udeležba na mladinski konfer. zadovoljiva
Na našo- mladinsko letno konferenco smo- se člani sekretariata že nekaj časa pripravljali. Vsekakor nas je udeležba na takšnem zboru skrbela, saj smo se zavedali, da ta na takšnih sestankih ni ravno na zavidljivem mestu. Na zadnjem sestanku sekretariata smo se tako odločili, da jo pripravimo na petek 22. 11. 1968 ob 14.15 uri. Ta čas se nam je zdel še najbolj primeren, kajti v tem času se mladi ljudje najlaže odtrgajo od svojih dolžnosti in diel zunaj tovarne, pa tudi zveze z avtobusi so ugodnejše kot v večernem času. Z udeležbo mladine smo uspeli, saj se je konference udeležilo večina mladih, ki so. delali v dopoldanski in
nočni izmeni, manjkal je le del mladine, ki dela v popoldanski izmeni. Nekateri izmed slednjih so bili tudi pripravljeni, da tisti čas, ko so prisostvovali konferenci, nadomestijo in tisto delo o-pravijo v nedopoldanskem času, samo da so lahko sodelovali na konference njihovih vrstnikov. Žal tega vsi niso mogli napraviti, ker so bili vezani na delo pri stroju, vendar j,e to uspelo: napraviti nekaterim mladinkam iz Šivalnice s privoljenjem vodje enote in vodje izmene. Reči moram, da sem bila z udeležbo-, ki me je precej skrbela, zadovoljna, saj se je konference udeležilo dve tretjini naših članov.
Vseh 42 zbranih mladincev je
pazljivo sledilo vsemu poteku konference, želja vseh članov sekretariata, pa je bila, da bi se sestankov udeleževalo:	čimveč
mladih in ne le, tistih, ki so člani sekretariata, katerim je bila zaupana naloga vodenja mladinske organizacije v naši tovarni temveč vsem. Naj torej vsem tistim, ki se konference niso- mogli udeležiti povem, da delo našega mladinskega aktiva ni bilo ravno zadovoljivo. Vzrokov za to je bilo seveda več. Morda smo- napravili napako že na začetku mandatne dobe, ker si nismo sistematično in načrtno napravili programa dela. Pomenili smo se o tem, kaj vse bomo skušali napraviti v pravkar minulem obdobju. Jasno pa naše poti nismo začrtali in se tolažili le s tem, da bomo probleme in načrte reševali sproti, ko se nam bodo ponudili. Novoizvoljeni sekretariat bo moral svoj program napraviti bolj načrtno brez strahu za udeležbo na sestankih, saj smo videli, da večji del mladine želi sodelovati in delati v organizaciji mladih.
Najbrž smo na j več ji problem t. j. udeležbo- — odpravili in, če bo napravljen program dela s sodelovanjem vseh mladih v tovarni, tedaj nam je nadaljnji uspeh dela zagotovljen- Da se ne bo pridobilo' mlade na sestanke in konference ter k skupnemu delu in sodelovanju, naj novi sekretariat poizkuša napraviti več poučnih ekskurzij. Vsi mladinski aktivi po tovarnah žele sodelovanja me.d seboj, saj jih zanima marsikaj, pa naj bo proizvodnja, organizacija dela, pogoji dela in družbeno samoupravljanje.
Naši konferenci je prisostvoval tudi šef proizvodnje tov. Jenko Matija, sekretar aktiva ZK tov. Žavbi Pavle, predstavnik tovarne Stol iz Kamnika in predstavnik ObK ZMS Kamnik tov. Trebušak Anton. Vsi so bili prijetno presenečeni nad številno udeležbo na letni konferenci. Tov. Jenko nam je dal nekaj vspodbud in smernic za bodoče dielo mladinske organizacije in za čim uspešnejše sodelovanje z drugimi družbeno-političnimi organizacijami v tovarni in zunaj nje. Njegova želja je bila, da se poveča sodelovanje tudi v orga-
nih upravljanja. Tov. Žavbi Pavle je dejal, da želi čimveč sodelovanja mladih s partijsko organizacijo, z udeležbo na sestankih, saj bi bil vesel mladih v organizaciji, ki bi prispevali k pomladitvi in boljšemu delu v njihovih vrstah.
Razpravljali smo tudi o novih analitskih ocenah, ki so zajele predvsem proizvodni kader in katere prično veljati z januarjem 1969. Naši mladinci so o tem ži-\rahno razpravljali in povedali svoja mnenja.
Predstavnik Stola je izrazil željo po tesnejšem sodelovanju med tovarniškimi aktivi v Kamniku in drugih krajih. Mladi tovarne Stol žele sodelovati z nami v športu, na družbenem področju in v kulturnem življenju. Njegova mnenja bi bilo v bodoče dobro vpoštevati, saj nam je pokazal nekaj smernic za bodoče delo, potrebna pa je naša volja in delo na tem področju.
Na letni konferenci smo sprejeli tudi pravila naše tovarniške organizacije, ki organizacijsko določajo vlogo in dolžnosti mladih, predsednika, sekretarja in sekretariata aktiva. Po- sprejetju pravil, se odslej naš tovarniški mladinski aktiv imenuje »Stalna konferenca mladinskega aktiva Svilanit« sekretariat se Pa preimenuje v predsedstvo stalne konference in predsednik ter sekretar mladinskega aktiva v predsednika, sekretarja tovarniške konference.
Pri bodočem delu je treba u-poštevati tudi mnenja večine mladih, ki so na konferenci govorili o organiziranju praktičnih tečajev za mladinke in o športnih krožkih, ki bi zajeli čimveč mladih, ki se zanimajo za šport.
Naj vam na koncu še povem, da so bili v novi sekretariat tovarniškega aktiva izvoljeni naslednji mladinci in mladinke: Grošelj Slavka, Krapež Boris, Vegel Tine, Smolnikar Anka, Poljanšek Majda, Šmidovnik Tone in Štiftar Andrej. Skratka bil je moško zastopan, zato pa naj moški del dokaže, da je vreden zaupanja večine naših mladink. Mladinke — ve pa jim pomagajte in popazite nanje, da ne bodo nečastno zaspali v mladinski organizaciji.
Smolnikar Anka
Mladinski aktiv obiskal mladino NOVOTEKSA
Mladinski aktiv naše tovarne je v preteklem obdobju napravil poučno ekskurzijo, vendar je bila žal udeležba zelo slaba. Udeležilo se je je le 22 mladincev. Ne vem, kakšen je bil temu vzrok, saj smo pred tem dobro poskrbeli za informiranje po vseh enotah, velik plakat pa smo izobesili tudi na oglasno desko' pri vratarju. Škoda je bilo, da je bil avtobus poln le do polovice, kajti tekstilno tovarno Novoteks bi si tako: lahko ogledalo' še najmanj dvajset mladincev. Mislim, da je bil s tem strokovnim izletom lahko vsakdo zadovoljen. Z novomeškimli mladinci in mladinkami smo v razgovoru lahko spoznali kakšno je delo, aktivnost in vloga mladih v njihovi tovarni ter s kakšnimi problemi se ukvarjajo in da so ti problemi zelo podobni našim kot je to nezainteresiranost mladih in delo v treh izmenah. Pri ogledu proizvodnih enot smo videli potek tehnološkega procesa in kaj vse je pri tem potrebno', da nastane lep in kvaliteten, kos volnenega blaga diolena in kamgar-n.a. Naši mladinci so se zelo zanimali za proizvodne: probleme in dela v njej in s tem spoznavali razliko v delu pri nas, pri teh-
nologiji In organizaciji v podjetju.
Pri pogovoru z novomeškimi mladinci me je zelo veselilo to, da so se naši mladi zelo zanimali za delo v tovarni, jim postavljali vprašanja o osebnem dohodku, o strukturi mladih in strokovnjakov, o mehanizaciji in avtomatizaciji in pogojih dela, no-vomeščani pa so nanje odgovarjali. Vsi skupaj smo izrazili tudi željo, da se v bližnji prihodnosti srečamo pri nas v našem podjetju, kjer jim bomo lahko z vso pozornostjo in v njihovo zahvalo pokazali obrate, našo avtomatizacijo, napravljeno v bližnji preteklosti in jih seznanili z našim proizvodnim programom v prihodnosti.
Ko smo zapuščali tovarno, pa kar nismo mogli mimo vratarskega poslopja, kjer imajo poleg vratarnice še trgovino na drobno:, v kateri prodajajo volnene ostanke s popustom do 60 %. Navalili smo na malo trgovinico in vsepovprek kupovali, saj se nam je zdel nakup ze,lo ugoden.
Z zadovoljstvom smo se odpeljali še na kopanje v Šmarješke toplice, kjer smo Se kopali in prijetno preživeli še preostali del sončnega dneva.
Zaključujemo poslovno leto tudi v nabavi
Poslovno leto' 1968 se bliža h kraju. O kakšnem letu lahko govorimo, kar se tiče poslovanja nabave z dobavitelji? To leto lahko ocenimo ob pogledu poslovnosti, uspešno brez večjih težav, ki smo jih vajena v preteklih letih. Tržišče je po reformi stabilnejše, kar se posebno odraža po materialih, ki smo jih v preteklosti morali uvažati.
Nenehen dinamičen razvoj podjetja ter pestrost proizvodnega programa, povzroča morda več težav v pogledu planiranja reprodukcijskega materiala, po^ sebno kar zadeva ravno embalažo, ki zahteva daljši čas, da nam jo izvajalec izdela.
Preskrba z bombažno prejo je bila zadovoljiva, namreč količinsko, medtem ko je sama kvaliteta večkrat odstopala od norm, ki jih potrebuje naša specifična proizvodnja. V teku leta smo bili vsled pomanjkljivosti, prisiljeni izvesti vrsto reklamacij, s katerimi smo le s težavo' dosegli boljše rezultate. Naš največji dobavitelj bombažne preje PREDILNICA LITIJA, se izgovarja, da nam dobre preje brez dobrih surovin ne; more izdelati. Deloma se z njimi lahko strinjamo, ker pri nas v Jugoslaviji še vedno ne moremo nabavljati bombaža, katerega kvaliteta ter izvor bi vsekakor morale diktatirati tkalnice.
Za prihodnje leto bo nujno, da se bomo z dobavitelji dogovarjali o- dobavljanju konstantne, kvalitete bombažne preje, kar bo podjetju prineslo znaten prihranek iz naslova manjšega škarta.
Pomembna v tem letu je tudi novost, da nam je PREDILNICA LITIJA in GORENJSKA PREDILNICA — ŠKOFJA LOKA, dobavljala prejo navito že na ni-kelin perforiranih cevkah, pri čemer se je pokazalo, da nam manjka lastnih cevk še cca 10.000 kom, da bi obračanje cevk na poti v predilnico in nazaj ter vzdrževanje v naši medfazni proizvodnji, ne povzročalo zastojev.
Veliko bi se lahko' pisalo , o raznih problemih nabave, s katerimi se srečujemo vsakodnevno.
Naj se dotaknem še skladiščnih prostorov. Pod silo prilik, smo se v tem letu preseljevali z materialom iz enega mesta na drugega. Zasedli smo celo nekaj prostorov mekinjskega samostana. Poudarim naj, da je pregled nad materialom, ki je vskladiščen v urejeno primernih prostorih velika pomoč nabavni službi, pri pravočasni preskrbi sredstev za proizvodnjo. Ni dovolj samo zajetna kartoteka, ki bi jo bilo potrebno prepogosto prelistavati.
Dokaz, da se podjetje širi ne samo v svojem brutoproduktu, ie tudi v te;m, da smo v letošnjem letu uvozili ogromno rezervnih delov in utensilij, ki pa smo jih prejeli le redkokdaj pravočasno do željenega roka. Posebno je opaziti težave pri uvozu iz Italije, ker bi pričakovali ravno nasprotno, npr. uvoz iz Nemčije, od koder smo dobivali material, v nenavadno kratkih rokih. Pri deviznem plačilnem prometu z inozemstvom ni bilo posebnih težav, kar gre zahvala stalnemu razpolaganju GDK deviznih sredstev, ki smo jih ustvarili z močnim izvozom.
Želeli bi, da bi se v prihodnjem letu gospodarstvo države kot podjetja razvijalo vsaj pod tako ugodnimi razmerami, kot v letu 1968.
Okorn Tomo
Počasne misli.
Kdor hoče drugemu odpreti srce mora imeti sam odprtega.
Boj se tistega, ki te prepričuje, da je dober člove,k oslu podoben!
Kadar dve glavi trčita skupaj, sicer obe vidita zvezde, a se zaradi njih nobena ne razsvetli.
V izložbi neke trgovine na Škotskem je bilo nalepljeno opozorilo' naslednje vsebine; »Ne sprejemamo ne upnikov, ne beračev, ne prosjakov, sprejemamo pa čeke!«
SLOVENIJALES naš novi izvoznik
Podjetje Slovenijales opremlja hotele skoro po vseh kontinentih. Ker pa ta firma ne dobavlja samo pohištva, ampak dobavlja celotno opremo, je med to opremo vključila tudi hotelske brisače.
V tem sodeloavnju nam je sicer uspelo prispevati opremo z naše strani šele za en manjši hotel v Benghasiju, vendar so razgovori načeti z eno ameriško in eno angleško hotelsko korporacijo, katerih vsaka ima pod svojim okriljem nekaj sto hotelov.
Ta pogajanja so sicer šele na začetni fazi. to' pomeni, da se naši izdelki šele preverjajo. V kolikor bodo' te raziskave rodile pozitivne rezultate, potem je sigurno, da se nam bo tu odprlo zanimivo tržišče, ki ne bo uspešno le zaradi količin, ampak predvsem zaradi ugodnejših cen, katere upamo' tu doseči.
Vinko Rernot
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE. objavljene v Kamniškem tekstilcu št. 9.-10.:
Pravilna rešitev križanke je;
Vodoravno:	1. reprodukcija,
12. KS, 14. anion, 15. predelček, 17. dolg, 18. unikat, 19. ril, 20. ita, 21. arimad, 22. teta, 23. oa, 24. dvokis, 25. Čedad, 26. slak, 27. šema, 28. mokar, 30. rabota, 32. tv, 33. amin, 34. galata, 35. krn, 36. tar, 37. kabina, 38. poni, 39. ekonomist, 41. mesec, 42. ra, 43. avanturistka.
Navpično: 1. radiomater, 2. -enota, 3. pila, 4. rog, 5. on, 6. upnik, 7. kriminalist, 8. cekas, 9. idad, 10. jet, 11. al, 12. keita, 13. skladovnica, 16. čreda, 18. urok, 21. avar, 22. te.ma, 24. dlan, 25. četa, 26. skiro, 27. šota, 29. omaka, 30. rabin, 31. bantu, 32. trnek, 34, gama, 35. kost, 37. kov, 38. pes, 40. na, 41. mi.
Uredniški odbor je prejel 22 rešitev. Izžrebani so bili:
1.	Končnik Ivo, prva nagrada — brisača za 20,- din,
2.	Belavič Kati, druga nagrada — vezana kravata,
3.	Zarman Francka, tretja nagrada — vrečica s krpami.
<8
8
S
sp
e
i
s
Ul
Intervju |
. i
s tovarišem i
Tov. Spula se je pred nedavnim kar sam oglasil pri meni češ, naj ga intervjujem in da takega razgovora v Kamniškem tekstilcu prav gotovo še ni bilo. Lahko si mislite, kako sem bil vesej, saj se vedno' znova bojim prazne strani, ki se je zadnjič enkrat tako grdo zarežala iz našega časopisa. Torej, tovariš Spula, kar začniva z našimi vprašanji!
1.	Kaj menite o sedanjih investicijah v podjetju in gradnji nove hale za tkalnico frotirja?
Le jadra spet napnimo, valovom se znočimo, kak: je čisto morje!
Kaj njemu upat smemo, mornarji dobro vemo.
2.	Kaj menite o gospodarski in družbeni reformi?
So brž pridrvili se črni oblaki, zaslišali na nebu se strašno gromenje, zasliši vetrov se, sovražno vršenje, zasliši potokov derečih šumenje.
3.	Ali se po vaše cilji reforme uresničujejo?
Daleč krog poglej ravni bogate, visokih žit na njih poglej valove, nje; reka breg, okrog zelene trave.
4.	Kaj pa bi rekli o našem stanju na tržišču?
Prijazno kupec roko nam poda,
ne zdi se mu škoda zlata ne srebra
5.	Ali mislite, da so medsebojni odnosi v podjetju vsklajeni?
Vi, ki vam je ljubezen tiranija neznana bolj, kot so studenci Nila. vi, ki samo veste, kaj posojila neso, kaj hiše, polje, kaj kupčija.
6.	Ali imate kaj pripomb glede delovne discipline?
Al’ komaj vrata so odprta, vname se strašen boj (za prvo mesto pri vratarju).
7.	Pa osebni dohodki, ste z njimi zadovoljni?
Vprašajte raj’ oblake ■ neba, vprašajte raje val morja.
8.	Kako pa sprejemate dogajanja v svetovni politiki?
Devetkrat večja množ'ca jih obsuje in zveste straže krog in krog postavi, odvzame up jim vse pomoči tuje.
9.	Kako ste preživeli svoj dopust?
Videl rad Nemško, Francosko, Britanska, videl rad Svajca b' visoke gore, čutil pa le; sem morje Jadransko in njega visoke cene slane.
10.	Vaše želje v bodoče?
Da bi nebesa milost nam kazala!
11.	Ali bi bralcem preko našega glasila radi kaj sporočili? Mladenči, zdaj se pije
Zdravljica vaša, vi naš up .. .
12.	Pa dekletom?
Fante zbiraš, si prevzetna, se šopiriš, ker si zala, varuj, varuj-, da priletna samka se ne boš jokala!
Tovarišu Spuli se lepo zahvaljujem in zaželimo mu še veliko delovnih uspehov.
AT (sicer pa po Prešernu)

»KAMNIŠKI TEKSTILEC« glasilo delovne skupnosti tovarne »Svila nit« Kamnik — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Konda Alojz — Naklada 500 izvodov —■ Tiska Papirkonfekcija obrat Valvasorjeva tiskarna Krško,