"iSF" tp wm mmw; m ,'v. v. 'A, : '* vMSBBI a® > T ' * m ml NO. 28 LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. CLEVELAND, OHIO TOREK, 6. MALEGA TRAVNA 1915. CLEVELAND5KA 'AMERIKA Excellent dvertiiat medium. ji m ivednost in organizacijska delavnost odlikuje naie brate Cehe v cleve-landski naselbini. BOJ ZA SVOBODO! iKdor se hoče učiti organi-icije in discipline, kadar se e za svobodo naroda*, ta bi" moral prisostovati sejam čeških nftodnih "delavskih društev v iClevelandu. Med nami Slovenci se kriči: Kaj hočete z Ligo, kaj hočete z organizacijo za svobodo, dočim med Cehi vse časopisje brez razlike stranke ali principov podpira o skupno veliko narodno idejo: Združitev#Čehov v močno organizacijo, katere namen je osvoboditi Čehe in jim podeliti svojo lastno vlado. In pri tem delu so češki liberalci podpirani od klerikalcev in ravno tako pofdpirani od socijalistov. Za sVobodo naroda držijo vsi tri-, jfc skupaj roko, in dočim naši slovenski socijalistični voditelji napenjajo vse svoje duševne sile, da zlomijo Ligo, ki je ustanovljena, proti tiraniji za svobodo naroda, pomagajo češki soeijalisti pri tem narodnem delu vsem strankam. Čehi so se že zdavnej otresli germanskega "internacijonalizma" tako v stari domovini kot tu. Le govorite z inteligentnim Čehom, ali pa s češkim delavcem, pa ^am bo vsakdo takoj rekel, najp/rvo zahtevamo svojo svo->tem pa uredimo gos-izmere LETO Vin. — VOL. VIII. kovati - dokajšne občinstva. udeležbe od _ 5e peščena in brez pomena, |da se o njej sploh ne govori ne. »čim naši plačani agentje od Avstrije vlečejo podporo, da lvutjskajo narod proti organizaciji za osvoboditev, ne morete doibiti med vsemi milijoni Čehi niti ene narodne izdajice, ki bi se prodala tiranski Avstriji za Emaltove groše. Namen češke narodne organizacije je, da se Ipoji Češka, Moravska ter Šle-zija in vse one pokrajine, kjer prebivajo Slovaki, v eno veliko močno državo, kjer bodejcTsami gospodarji. Ta država bibi-0 la podobna .naši Jugoslaviji. Tako delajo vsi Čehi edini, po-metli so z nemškim internaci-jonalizmom, ki sili narode, da so sužnji. In č$ški narod je inteligenten, industrijaien, podjeten. Naši voditeljčki v Chica-p^ kriče: Proč z Ligo, proč s svobodo! Internacijonalizem bo rešil. Pri tem internaci-talizmu pa polagoma umira->. Bratje, posnemajmo za-j lost bratov Čehov, okleni-trdno Slovenske Lige, kari nlofe nasprotovati le oni, i je od Avstrije podkupljen, seje prepir in sovraštvo narod. fačelnik ognjegascev Joyce kapitan Hubner sta v petek irala Josipa Karlingerja, 31 let, in njegovo ženo >, staro 22 let. Oba sta ob-čena, da sta hotela nalašč »ti svojo hišo. IPohištvo je namazano i peirolejem, n laglje gorelo. Oba >tanu-1 na 19100 Kewaftee ave. tingham. V soboto sta bi-ripeljana pred sodnika Melon, ki ju je izročil veliki >ti. Doma imata leto stare-otroka. igro je e opozarjamo na iz-( ► dramo "Kralj na Betaj-spisal sloveči slo-pisatelj in dramatist ankar. To igro uprizori IB. in sicer v nedeljo v Knausovi dvorani, i ste se vršile —Kororier P. J. Byrne svari gospodinje pred nakupovanjem sadja in zelenjave v kositrenih posodah (canned goods.) Zadnje čase se je pripetilo mnogo slučajev zastrupljena pri ljudeh, ki so uživali enake stvari. Posoda, v kateri se nahajajo take konserve, mora biti tako zaprta, da ne prihaja noben zrak v njo. Kadar kupujete enako blago pri groceristih, položite posodo 11a mizo in glejte, če stoji trdno, ne da bi se pre- ■ mikala*. Če stoji trdno, je vsebina posode dobra, če se paj giblje ali je posoda vzibuljena, j tedaj ne kupite. Mnogo ljudij 1 kupuje hrarto v enakih poso-i dali, posebno paradižnike (to- j niatots), fižol, hruške češnje, pe.-o. Ko so posodo odprli, je i bila vsebina mogaše še dobra, tod« ko je stala posoda nekaj dnfj odprta, se je blago že pokvarilo. Vrzite raje proč osta- j nek, kot -da bi se morali pozneje mučiti z zastrupljenjem. > . . ■■ ■ . , ' . ' : —Silen boj se je vnel med policijo in 5. banditi v nedeljo zjutraj. Pet lopovov se pripeljalo pred saloon "Park Cafe" na 167H Ansel Rd. prav nasproti tam, kjer stoji "The Cleve-landiSandusky" pivovarna. Posrečilo se jim je, da so izvlekli iz saloona 600 funtov blagajno in jo nal-ožili na avtomobil, ko se je prikazala policija. Vnel se je silen boj. tekom katerega so trije banditi pobegnili, dva pa «ta bila prijeta. Avtomobil je! bil ves preluknjan od revolver j skih krogelj. Neka strežnica v j nekem restaurantu v mestu je pretekli teden, slišala, kako se se nekateri moški pogovarjali, izropafi dofieHi saloon. (Povedala je vso stvar detektivom, ki so oj onega časa neprestano stražih saloon. Ko :e lastnik saloona zaprl prostore ob 12. v soboto ponoči, ni bilo dve uri ničesar čuti. Kake dve uri pozneje pa se pripelje velik avtomobil pred hotel. Pet mož skoči iz avtoniobilarkma-kv začujejo policisti, kako vrtajo v vrata saloona,. potem pa zginejo v notranjih prostorih. Čez tri mitiffte že pridejo zopet nadan, z veliko blagajno. Tu se je. vnel boj. Padlo je kakih ?o strelov. V blagajni je »bilo kakih $500 gotovega denarja. —^Čas, da plačate račun za plin je do pondeljka, 12. aprila do 10. ure zjutraj. —iMajhen upor je nasfal v nedeljo popoldne na W. 28th St. ko so se stepli prebivalci dveh sosednjih hiš. I>va človeka sta se sprla na cesti, in naenkrat je • vsak dobil toliko pristašev na pomoč, da se je vnela prava bitka. Na lice mesta je moralo priti dvanajst policistov. da so potlačili "revolucijo". Bitka je bila krvava. Ena "oseba je smrtno ranjena, 24 jih je dobilo manjše poškpdbe. osem pa jih je policija zaprla Pravega vzroka za spor Še niso dognali. Med prijetimi so tudi Miliael Zorič. Stefan Zo-rič, IPeter Suval, John Kordaš. —Neki neznanec, precei do-#fo oblečen je hotfcl v soboto zvečer,iti preko ceste na St. Clair ave. in 40. cesto. Tu ga je zadel avtomobil, ki je s silno hitrostjo.pridrvel mimo. Avtomobil je zagnal moža v rav-no mimo došlo poulično karo, da j« preibil črepinio. Odpeljali so pa v St. Clair bolnišnico. Policija še ni mogla zvedeti, kdo je ta mož ? Mogoče je kak Slovenec ? Sedaj leži v St. Clair bolnišnici in se nič ne zaveda. —V torek se otvori vožnja po jezeru med Detroitom In Clevelandom. Jezero je že deloma prosto ledu, da je za plo-vitbo ugodno. Letos so se cene zvišale. Ena vožnja velja $2.25. BULGARI SO NAPADU SRBE NA MEJI SRBI SO V LJUTEM BOJU POGNALI BULGARE NAZAJ. '-'» t ' Vnela se je hoda bitka, ki je trajala ves dan. Na obeh straneh je bilo preko sto mrtvih in več sto ranjenih. Srbija zahteva zadoščenje in kaznovanje zločincev. Avstrijci so postavili proti Črnogorcem 100.000 mož. Nemri prepeljavajo svoje čete iz Belgije, da jih pošljejo na Poljsko proti Rnsom. Avstrijci priznajo da so doživeli več hudih porazov v Karpatih. Italijanski državniki trdijo da se Italija udeleži vojne koncem meseca Poročilo o miru ni resnično.. Amsterdam, 4. aprila. Tu se je iz Dunaja uradno zanikalo, da bi Avstrija prosila Rusijo /a poseben mir. V Londonu in Parizu se je trdilo, da hoče Avstrija skleniti z Rusi poseben mir, ne da bi kaj vprašala Nem čijo, ker Avstrija se hoče pripraviti na boj z Italijani. Bulgari pričeli z vojno? Pariz, 4. aprila. Bulgarija se igra s svojo usodo in se vede tako nevarno, da lahko povzroči. da nenadoma završi po ce-celem Balkanu, namreč da napovedo vojno Rnnumija, Grška in Italija. Neredne bulgarske čete so včeraj ob 2. zjutraj ne; nadoma prekoračile srbsko mejo, kjer so napadli Bulgari srbske straže in vse pobili. Bulgarske čete so zasedle vse obmejne hribe na levem bregu reke Vardar in so prišli tja do Strumnice. Porezali so vse telefonske in telegraske žice in zaplenili Srbom, katerih je bi- lo le malo v oni okolici, dva to- netal Liman je pova. Srbi dobijo pomoč. Glas o napadu Bulgarov nad Srbe. se je kmalu raznesel po deželi, in srbska vlatla je nemudoma poslala ™čže čete proti Bulgarom. Te srbske čete so Bulgare dohitele in jih po-' i!e, toda le po krvavem boj'iv, ki je trajal ves dan. Tudi oba zaplenjena topova so dobili Srbi nazaj. V bitki je bilo 80 Bulgarov ubitih in več sto ranjenih. dočim «0 Srbi zgubili 60 ubitih in mnogo ranjencev. Srbske čete sedaj preganjajo Bulgare preko njih meje. Bulgarske neredne čete vodi neki redni častnik bulgarske arina-le. Nove države v boju. V Parizu se trdi z vso gotovostjo, da če Bulgari ji vztrajajo pri napadu na Srbe, da Ru-munija nemudoma napove Bul-gariji vojno, kakor tudi Grška. Italija ki je oborožena do zotv bo prišle ?ajedno Srbiji na po-;noč. Uradno poročilo o predrznem bolgarskem napadu se dasi: Zadnjo noč. okoli ene •••e. so neredne bulgarske čete oblečene v vojaške uniforme, napadle naše straže pri Valan-dovem. t\«aše mejne straže, ki so bile obkoljene od veliko močnejšem «nv« ^njk? se se morale umakniti proti železniški postaji pri Strumnici. Okoli pete ure so imeli Bulgari zasedene vse hri-be v.okolici reke Vardar. Bulgarske čete so vodili častniki r^dne armade. Napadalcev je bilo več kakor en polk. Obli ž nje Omejne straže so takoj se zjedinile in napadle sovražnika. .Bulgari so pred novimi srbskimi četami se umaknili na vse kraje. Nemci potopili dve ladiji. London, 4. aprila. Angleški parnik "Lockwood" je bil danes torpecliran od nekega nemškega sutbmarina nedaleč od Strat Point v Denvoshire. Posadka je bila rešena. Jadranka "Fecamp", last Francozov je bila potopljena včeraj popoldne blizu Ettapes. Posadka se ie rešila. Bevione, urednik lista "Turin' Stampa" in zajedno laški državni poslanec, se je danes izjavil napram poročevalcem Associated Press*, da je trdno prepričan, da bo Italija koncem aprila meseca napovedala \ojno Avstriji in Nemčiji. Sig- pe sedaj.kon ttie bo/caKa-ivojuje^ojM- nor Bevioni se je izjavil, da so laške vojne priprave sedaj/kon čane. Laška vlada la, da zavezniki iz v ločilno zmago, pač pa bo prej pričela vojno za svoje koristi. Nadalje je signor Bfvioni povedal, da Vatikan ne*t>o nasprotoval, če se Italija zaplete v voj-no, tmm., Turki se pripravljajo za selitev. London, 3. aprila. Brzojavka iz Dedeagtascha pravi: V Carigradu se je vršilo vojno posvetovanje pod predsed stvom sultana- Govoril je general Liman von $anders, katerega generala je Nemčija posodila Turkom, djEzapoveduje turškim četam v^^Evropi. Ge- da bode- jo nemški inženirji in topničar-ji skupno s turškšimi poskusili vse, da obdrže Dardanele. Toda če Dardanele padejo, Carigrada ne bodejo branili. General je nasvetoval sultanu, naj prenese sedež vlade v kako mesto Male Azije. - Boji pri Dardanelah. London. 3. aprila. Brzojavke iz Aten poročajo: Dosedajni uBčin rnstreljevanja .Dardanel se bo temeljito spremenil. Zavezniško brodovje je sprevidelo, da v dardanelski morski ožini po sedajnem načinu bombardiranje ne mora'naprej, ali na le z velikanskimi žrtvami. Dosedajna pavza v obstrelje vanju ne pomeni druzega kot da zavezniški poveljniki pripravljajo nove načrte, toda napad se bo kmalu ponovi! s silnim uspehom. Nemške čete za Karpate. I.ondon, 3. aprila. »Nemci so začeli pošiljati vojaštvo v Karpate, kjer Rusi na Avstrijce z v s o silo pritiskajo. Nadalje so prepeljali Nemci več svojih čet iz Belgije, da jih pošljejo na vzhodno bojišče, kjer so Rusi pričeli z ofenzivo. Bitka v Karpatih se nadaljuje noč in dan. Ru.si dobivajo neprestano sveže čete, in bijejo se obupno, da preženejo Avstrijce iz Lup-kov in Ušok gorskih prelazov. Rusi ujeli 7000? Iz IPetrograda prihaja poročilo, da so ruške čete dne 2. aprila ujele 7000 Avstrijcev, častnikov in moštva ter deset strojnih pušk. Avstrijsko poročilo temu ne oporeka, in Avstrijci tudi molče na ruske trditve. da so Rusi pregnali avstrijske čete, ki so udrle v Be-sarabijo. Dopisnik dunajskega lista "Neue Frei Presse" brzo-javlja, da v očiglect tega, da dtabivajo Rusi neprestano sveže čete na "bojišče v Karpatih, da je avstrijskemu centru sko-ro nemogoče se ohraniti. Avstrijci se morajo boriti nadčloveško, če hočejo Ru«e zadržali nazaj. Zdi se, da imajo Rusi neizčrpne rezerve, ijT nobena zguba jfh ne zadene. Vedn0 se novi regimenti na Položaj je obupen. Brzojavke dunajskega časopisja, dasiravno se strogo cenzurirane, vendar vse enako trde, da je položaj za Avstrijce v Karpatih obupen. Avstrijski napadi so dosledno odbiti. Nemci so to sprevideli in so začeli pošiljati velike čete Avstrijcem na pomoč. Zadnje tri dnij je" ustavljen ves redni železniški promet. Premikanje nemških čet iz Belgije na Poljsko, kaže, da Nemce skrbi ruska ofenziva. Nemci so utrdili celo Belgijo in ne pričakujejo, da bi Angleži In Francozi pričeli z odločilnim napadom pred tremi tedni. V tem času upajo (Nemci zadati Rusom silen uda'rec, da ustavijo njih ofenzivo. Kitajci in Japonci. Peking, 3. aprila. Posvetovanje med japonskimi in kitajskimi zastopniki se nadaljujejo brez napeli a. Japonci zahtevajo, da dovoli Kitajska neovirano n?rrt1jemnje Japoncevv Mandžuriji, in da japonski naseljenci v Mandžurijo ne bodejo pod kitajsko upravo, pač pa pod japonsko. Dobri opazovalci položaja trdijo, da se bo morala Kitajska udati Japoncem v vseh točkah, ker Kitajska nima za seboj nobene velesile, ki bi jo podpirala. Kitajska armada šteje komaj 300. ! 000 raznih vrst vojakov, dočim ima Japonska dobro izurjeno armado, ki Šteje en milijon ' mož. Boji v Franciji. • Pariz, 3. aprila. Pri Lassig-ny .-o Nemck poskusili s hudim napadom, da preženejo francoske čete, toda po dveurnem •boju' se je Francozom posrečilo vreči Nemce nazaj. Pri Burnhaupt v Alzaciji so Francozi odbili dva nemška napada. \ gozdovih pri Lepretre so Francozi ujeli 200 Nemcev in šest častnikov. Š^rje nemški zrakoplovi, ki so metali bombe nad Rheiins, so bili prisiljeni k tlom, in Francozi so ujeli vse štiri zrakoplove. Iz Berolina iz francoskega bojišča ne poroča druzega, da so Nemci odbili dva francoska napada. "Prinz Eitel" v luki. Washington, 4. aprila Nemška pomožna križarka "Prinz Eitel Friedrich" je še vedno v pristanišču Newport (News, da-soravno je očividno vsak trenutek pripravljena na ibeg. Sinoči je ob obrežj-u vladal velikanski vihar, in mnogi so pričakovali, da bo nemška križarka porabila slabo vreme, da pobegne. Vse vesti o tej nemški ladiji v ameriških voda'h, se morajo takoj pokazati predsedniku Wilsonu. Avstrijci in Črnogorci. Bern, Švica, 3. aprila. Brzojavke, ki so dospele sem, govore? da namerava Avstrija Crno-goro popolnoma odrezati od ostalega sveta. Avstrijska vojna uprava je zasedla vse hribe ob črnogorski meji s posadko, ki broji 40.000 mož. Nadalje ima Avstrija pripravljenih v Dalmaciji 100.000 mož, proti katerim morejo Črnogorci postaviti, samo 15.000 mož. Mnogo oseb iz Bosne in Hercego- vine je pobegnilo v Črnogoro ali Srbijo. IPoraz Bulgarov. London, 4. aprila. Ko so Bulgari udrli preko srbske meje, so prisili srbske obmejne prebivalce, da so se preselili v Bolgarijo, nakar so jim zaplenili vse premoženje in živino. Bulgari so požgali mnogo sfb-Fkih vasij. Srbska vlada je poslala ostro protestno noto bul-garski vladi, v kateri se zahteva zadoščenje za povzročeno škodo in kaznovanje onih, ki so odgovorni za napad. Turška križarka potopljena. London, 4. aprila. Iz Petro-grada se poroča, da je potopljena turška oklopna križarka "Medjidieh". Križarka je zadela na rusko mino. Križarka je bila zgrajena leta 1903 v Ameriki, je nosila 3300 ton ter dvanajst topov. Rusi poročajo o zmagah. London, 4. aprila. Reuterjev brzojavni urad poročil .oa žtT^A vstrij'cev v IT^arabijf Hr-zojavka pravi: Avstrijci so bili poraženi in deloma uničeni. Ena avstrijska divizija, obstoječa iz kavalerije in pehote, je imela svoje postojanke pri Ma-lit zny. Dve. brigade ruske in-fanterije ste napadli to avstrij-ko pozicijo. Avstrijci so se trdovratno ustavljali, dokler niso lospeli kozaki, ki so razpršili celo avstrijsko kolono. Avstrijci priznajo poraz. London, 5. aprila. Avstrijsko uradno poročilo, ki je včeraj izšlo na Dunaju, prizna, da so bili Avstrijci prisiljeni, da se •umaknejo iz'prelazov v Beski-dih. Sicer pravijo Avstrijci, da so odbili več ruskih napadov in ujeli 2000 Rusov, toda koneČ-no so bili prisiljeni se umakniti, 260.000 ujetnikov. London, 5. aprila. iDopisniki tujk. listov sporočajo iz Petro-grada, da so Rusi od 29. jan. ujeli v Karpatih 260.000 Nemcev in Avstrijcev. Japonci ne gredo v Evropo. Tokio. 4. aprila. Tu sc 11 v; znanja, da iz Japonske ne odide posebna, prostovoljna armada na pomoč Francozom v Evropi. Prvotno se j,e to nameravalo, ker pa vlada ni dala svojega dovoljenja, so idejo opustili. . 35 ubitih na ladiji. fPariz, 4. aprila. Na reki Du-navi je neka avstrijska ladija dne 30. marca Zadela na srbsko mino, in ladija je zletela v zTak. Petintrideset mornarjev na ladiji je bilo ubitih. Avstrijsko uradno poročilo Dunaj, 4. aprila. V Karpate je dospel močan oddelek ruske armade iz Premysla. Raditega je bila avstrijska armada v Be-skidih prisiljena, da se je umaknila pred večjim številom sovražnika. Položaj v Ušok prelazu je nespremenjen. V Lator-sca dolini pa se vrše neprestano obupni boji. Včeraj smo zajeli 200Q Rusov. Rusko poročilo. IPetrograd, 4. aprila. Zapad-no od reke Niemen, se boji vrše v nase zadovoljstvo. Nemce smo pregnali iz Suvalki 0-krajev. Mnogo stotin Nemcev je padla na tem bojišču, ko so jih napadli naši kozaki. V Karpatih smo imeli včeraj velike uspehe. Ujeli smo 2O00 Avstrijcev ter 6 topov, V vseh teh bojih je pokazala ruska kavaleri-ja veliko junaštvo. Napadli so Avstrijce s sulicami in sabljami. —Prodajalci s cigaretami in tobakom, pozor! Policija je prijela zadnji teden osem prodajalcev tobaka in cigaret, ki so prodajali to blago nedoletnim otrokom. Prvič je kazen za tak prestopek $25, drugič pa lahko $100 in dva meseca zapora. Ne prodajajte torej tega blaga nedoletnim otrokom. —V Gndinovi dvorani se je vršila v nedeljo zvečer neka runninska veselica. Neki brezbrižen gost je, vrgel gorečo cigareto v neko odprtino v tleh, in cigareta je užj i Id kakih 800 gostov, m pi tila bi se lahko nesreča, da niso odgovorni faktorji obdržali hladnokrvnosti. Vodja veselice je velel igralcem igrati naprej, mnogo ljudij ni vedelo, da se je vnelo, le kakih 50 ljudij je pobegnilo. Ogenj je pogasil službujoči stražnik sam in ni bilo treiba klicati požarne hrambe. Ljudje, bodite previdni s svojimi "čiki'' in ostanki cigaret. Udušite ogenj, predno vr-žete tako stvar od sebfc. —Nove. davčne komisarje i smo dobili v Clevelandu. Imenujeta se William Agnevv in Charles P. Salen. Republikanska vlada v Columbusu hoče spremen iti način pobiranja davkov. —Rojaki se še ' enkrat opo- $ zarja j o na veliki vseslovanski dan dne 18. aprila v Grays Armory. Sodelovanje 25 slovanskih društev jc obljubljeno, in vsa slovanska telovadna društva nastopijo. Kaj enacega Cleveland še ni videl. Kje se se prodajajo vstopnice, je bilo naznanjeno v velikonočni številki našega lista. —V Collinwoodu je umrla v nedeljo rojakinja Marija Zajec, v starosti 70 let. Rojena je bila v Matem Korenu, fara Krka. Zapušča moža, dva sina in dve hčeri. V Ameriki je bivala 23. let. Bila je članica dr. Srca Marije (staro), ki ji priredi lep pogreb v sredo zjutraj v Collinwoodu. Ranjka je stanovala na 370 E. i^oth St. Collin-\vood. Pokoj njeni duši! 3 AMERIŠKI DRŽAVLJAN. V našem uredništvu je izšla dolgo pričakovana knjiga: "Kako se postane državljan, ustava Zjed. držav, vprašania in odgovori za prosilce ameriškega državljanstva." Ta knjiga je eejino delo svoje vrste, in je bila odobrena od sodnije Zjed. držav. Cena knjigi 23*. Rojaki, sezite po njej, tudi oni. ki ste že državljani, ker marsikaj zanimivega dobite v Pošiljamo tudi po pošti za ceno 25< s poštnino vred. ■aHHHHHi^H H- i itovillu po 1 trudila » mir Anglija, kot se] razvidi iz "bele knjige", nida-Ije Francija »n Rusija. Na gi strani se pa lahko postavno | razpravlja, da je imela v»aka W00 evropska velesila ključ do mi- SS ra pri sebi, toda da ga ni nobe- ropski vojni, članek.) , dopisi in denar naj pošilja na: __na rabila. Avstrija bi lahko »ažt^tfrmfr ohranila mir s tem, da je sprejela srbske pogoje, in Memčija bi lahko uplivala na Avstrijo, . CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND. O.__ HU KALI8H. Publlahar MS 3. PIRC. Editor. ' TUEaiDAYS ANI) FRIDAYS. 1 n.OOO 8lo* rnlaiia (KrM«ner»)ln r. ( Clerel. nd and eUewhrr*. Aci er te« on requeat. r«U. CUV. MINCfTON IBB ______ a« ttcnnd-clAM matter January i 1909, at the pout office at Cleveland, 0. the Act >f Mar<*h 8.1B79. a8. Tuesday, April 6.1915 «3 tenje socijalista. Isal Morris Hillquit. Bj^. ' -It V,- • J. .1 ijalisti vseh dežel so ob ruhu vojne podpirali svoje toda teško se more trdi-zila pogin Avstriji. Toda ja je jasno pokazala svojo jubnost, ko je sprejela vse ivne in glavne avstrijske teve, in ko je ponudila, da naj se razpravlja o onih točkah, katerih ne more sprejeti, na mednarodnem razsodišču. Rusija pa, kot se je izrazil Lloyd George "ni mogla mirno ob strani gledati, kako davi Av-rtja njih malega brata. Srba," iz političnih vzrokov Rusija mogla trpeti, da bi postala ivstrija prevladajoča sila na itm Nemčija seveda tudi mogla ostati mirna, ko je Rudija mobilizirala, in ni 1110- ovrgljivi potrebi, ki jo je zahte-pustiti Avstrijo, svojo za- val položaj. Ui. oolitan" magazinu. UfCdmštvo" Vsaka izmed borecih se dr- je prestavilo dosedni že tr.; n«e- iv. je imela vitalne interese, gove članke, da predoči roja- se je branila. Najbolj se je kom mnenje socijalista o cv- Ameriški veoji jjjisopisi že dalj časa priobčujejo mapo evropskih držav, ki se nahajajo v današnji vojni ter pozivljejo čitatelje, da izdelajo po svojem mnenju načrte, kako bo zgle-dala Evropa po končani vojni. Ljudje pošiljajo take načrte časopisom, ki jih priobčujejo. TJe-kemu pozivu se je odzval tudi neki Nemec, August Hoffbau-er iz Sharon, Pa. Ta Nemec je izdelal sledeči načrt, kako bo zgledala mapa Evrope po končani vojni: Nemška meja se prične pri švicarski ter teče skozi dober Francije do mesta Dieppe ;e >l> kanalu med Francijo in Anglijo, in tfd tu teče ob omenjenim kanalu do Severnega morja in do jNSzozemske ter zavzema celo llelgijo. Od Nizo--cmske gre meja ob obali Severnega in Baltiškega morja tja do ruskega mesta Revala na <*bali Baltiškega morja, od u pa teče meja skozi ddber del Ruske do mesta Smolensk, kjer se približa avstrijski meji uri mestu Krakov ter se nadalje zopet približa Švicarski meji. Avstro-Ogrska meja pa bi se imela pričeti pri Švici in tja 110 mesta Smolensk v Rusiji, odtu pa bi šla naravnost do ruskega mesta Odesa v Črnem morju do Rumunske, od tu pa ob riimuntfki. bulgarski in grški meji i se jih cel svet bal, in se v Evropi nikomur niti sanjalo ne '>i, e^a. To je misel in prepričanje vseh Nemcev, najbolj pa nemškega kajzerja, ki hoče postati drugi Hog- na zemlji, vsi drugi narodi pa naj bodejo njegovi hlapci, ki naj se mu klanjajo, kadarkoli se to njemu zazdi. Ravno tako mislijo tudi naši krvni sovražniki Nemci in Ma-žari v Avstriji in Ogrski, ki nikakor nečejo priznati istih pravic narodom v državi, kakor-šnje uživajo sami, pač pa hočejo biti vedno in povsod gos-nodarji, mi Slovani pa sužnji in hlapci. Neki naročnik sporoča, da je imel priliko govoriti z nekim M^žaroni, ki sicer precej dobro govori hrvatsko. Na-rečnik je seveda ddbro vedel, kaj je kleta Avstrija in Mažari storila Slovanom, posebno Ma-0, nihče nitna proti temu kaj, če se hoče Ma žar ska odcepiti od Avstrije in postati svobodna. toda Mažar naj vendar po-Vt\ kako pravico ima on gov- J In Mažar je odgovoril: Kaj govorite vt Hrvati! Kje je vaša Hrvatska! Saj vas Hrvatov več ni, kar vas je pa ostalo, to je vse mažarsko. Borite se ^e toliko za Avstrijo, vaše Hrvatske ne dobite več nazaj 1 In kaj s« mu more odgovoriti, takemu nadutežu in nesra-mnežu. 'NSc. No, in konečno enake stvari niso za nas. Po teril geslu je delal Nemec vedno, in . pomagal mu je vselej Mažar. Sebi so dajali vse pravice, drugim narodom pa pokradli popolnoma vse, kar je le z besedo spominjalo na svolbodo. Kakor Mažari s Hrvati tako delajo Nemci s Slovenci v Avstriji. Znatiželjni smo, kaj porečejo na t g naši "junaški Slovenci". ki st tako častho z fit-'/.ikom in puško bore za Franc Josipa, za Avstrijo in za krivice. Kdaj vam je Avstro-Ogrska obljubila svobodo, in če bi jo, kdaj jo je še držala ? Nikdar! ' Torej vi patri joti, vi prosite Boga, da blagoslovi švabsko-111 a žar s ko orožje, da pokol je malo Srbijo, Crnogoro in veliko Rusijo! Ali ne vidite, da Mažari planirajo, da vzamejo Hrvatsko, Avstrijci pa Srbijo in. Crnogoro, Italijani zopet pa Slovenijo in krasne dalmatinske dežele! Ali res mislite, da slovenski, jugoslovanski narod sploh niml nobene boljše usode na svetu kot biti večen suženj drugim? Narod, skrajni čas je, da odpreš oči in začneš dtlati za sebe. Sovražnik je na delu vedno, ti pa v kotu dre-mlješ in Boga prosiš, da blagoslovi orožje; tvojih sovražnikov, da konečno tudi tebe podavijo! Zbudi se najrod, za tebe je prostor pri Slovenski Ligi, v bratskem zjedinjenju z Jugoslovanskim združenjem. Iz stnr$ domovine. <■ m' r »>* ' C vfe . -■ . -f Zvišanje porabe moke na kmetih. Mnoge kmečke občine na Spod. Štajerskem so vložile na vlado prošnjo, naj bi se smelo na kmetih za osebo porabi-i na dan 1 kilogram moke. Om-enem prosijo kmetje, naj ;bi se jim odločila gotova količina zrnja za prešiče, žrebeta in perutnino. Kalj uspeh bodo pa te pn.šuje, kakor so s stališča kmečkega prebivalstva opravičene, težko imele, Ver bi bili naravno s tem drugi konzu-menti oškodovani. • V Gradcu je umrla po dolgi iti mučni bolezi gospa Marija Kragl roj. Kranjčič, soproga vrlega slovenskega gostilničarja in posestnika gospoda Antona Kragla v Sevnici. Vohuni pred sodibČem. Pred izjemnim sodiščem v Gradcu se je vršila obravnava proti sedmini osebam, obtoženim vohunstva po $67- kaz. zak. Kdo so te osebe m od kod, ni povedano v grajskih listih. Sodišče jim je prisodilo kazni od 14 mesecev do Tet. _ Drobne novice s Štajerskega. Umrl je v Sferah pri Celju biy-ši trgovec Anton Peef v 54. letu starosti. — V Dravo je sko-čilla v Mariboru vdova narednika Temela^ vendar so jo rešili. Ker je ' padla na kamen, zgubi eno oko. Temelova je mati več nepreskrbljenih otrok. — Iz Celja. 38 letna posestnica Jožefa iKorošec iz Braslovč, mati 10 otrok, je bila pred izrednim sodiščem v Celju, obsojena zaradi detomora na leto dnij ječe. — Umrl je pri sv. ' evrencu nad Mariborom inženir Ivan Fasching v starosti 69 let. — Na pegastem legar-"u ie zbolel v Šmarju pri Kni-tenfeklu zdravnik dr. Kraut-ner, ki je bil prideljen kot ?dravnik taborišču ruskih vjet-nikov v Knittenfeldu. — V Celje je došlo dne 2. marca iz raz-n:h ogrskih bolnišnic 188 bolnih in lahko ranjenih vojakov, met| njimi tudi 15 ruskih vjet-nikov. — Iz Gaberja pri Celju. 74 letna zastfcnica Marija Bau-man je hotel ; pri lir Hi ^mmn Hoomberk pri Zihpolju so pripeljali 500 ruskih vjetnikot, med kat^imi se nahaja en ge- neralmajor. Volkovi in qvot. Blizu vasi Skrljevo kraj Reke sta se prikazala dva volka in sta napadla in raztrgala dvanajst ovac. Iz Japonskega vjetništva. Janez Lešnik iz iMaribora je služil na avstriski vojni ladiji fCe-sarica Elizabeta", in je bil potem dodeljen vojaštvu v tem mestu, lešnik je bil vjet in se nahaja v japonskem vjetništvu, ( l kcijer je pisal svoji materi. V pismu pravi, da je Cingtavu nreživel težke ure in da se je posadka udala, ker ji je zmanjkalo municije. V Tuhlju na Hrvatskem je 21, febr. umrl Ivan Zabukošek trgovec in posestnik, v visoki starosti 96 let. O njem piše zagrebški "Obzor": Pokojnik, rodom Slovenec, je obiskoval gimnazijo v Požegi, Karlovcu in Zagre';u, kasneje se je sredi prošlega stoletja, stalno naselil na Hrvatskem. S pokojnikom je legel v grob eden Izmed sedaj že redkih ilirskih veteranov in nemara poslednji pobratim Stanka Vraza. Bila miti lahka hrvatska gruda! Pomanjkanje kruha v Budimpešti je postalo zelo občutno. V enem okraju, v jako ob-ljudnem Leopoldovem okraju, so vsi peki ustavili delo ker niso mogli dobiti moke. Kar imajo mlini moke, je vse zaplenila vojna uprava za vojaštvo. V Trstu je že cela vrsta mesarjev zaprla svoje prodajalne, ker niso mogli dobiti živine. Da se omogoči setev, ki je tako v gospodarskem, kakor tudi v vojaškem interesu, je vojaška uprava odredila, da se bodo vojakom poljedelcem onih vojaških formacij, ki se ne nahajajo na bojišču, ali ki bivajo v rekonvalescentnih in drugi'h zavodih, dovoljevali po možnosti kratki dopusti v^svr-ho, da bodo ti vojaki pomagali pri poljskih delih. »Najdaljši takšen ' dopust znaša 14 idnij, dovoljenje pa da poveljnik do-1 tičnega oddelka. Ozirati se je pri tem V prvi vrsti na samostojne kme®valee in na kmetijske delavce. Vsak, ki se mu da dopust, dobi izkaznico, v kateri je naveden točen čas dopiu-•ta.in ki dotičnega upravičuje, da se ibrezplačno vozi po železnici. Kdor bi se po končanem Dalje na tretji strani slani tok, (Severovo Mazilo zoper kožo zdravo in brez Cena lončka kožne bolezni). Va rdih ali 'bolečih je 60 centov. SEVERA* TAB-LAX Sladkorne odvajala Prijetno in uspeino. Za otroka in odraala. Cena 10 in 25 centov. Voiaai "Pro»im objdvlf« moje i>)nmo In reci t«. d* Je Kevermo Zdntvllo »omt koine bole*nt oxdnivllu moje boinj notfo. Uit« J« dol«« Cow otoWI» in voda Je tek In Is optthktt n» njej. tort* no nudevHnJii Vu»t-«u miutlft pnrVl»t, koine bolMnl oxdr»\ilo ntoje I ■ 1 <**» > t oklu li optihkn ni* njej oxdnivtU. Neprlllkc Hem Imel Mlet in tudi KvroiJskl zdntvulki ml nlao mogli pointCatl." 1 MHthlA« KoUt Bo* &». bilverhlll. Al*. Val lekumiir lin« nopnicUj Severovo prlpntvk«. Zavrnite naUome«tltev. Ako Jih ne m ore le dcbltl, W. F. Severa HMHimmUliiHIIMIMItiHHMIIIIIIIHN TIL. PRINCETON 1UU FRANK ČERNF 1 SLOVENSKA TRGOVINA MmA S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO. 6033 St. Clair Ave. Kadar ielltc kupiti dobro nro in drugo zlatnino, Columbia grafofonc ptoMe r *aeh jeiikib, posebno importirane alovenake pioSčc is a tare domovina ter vac r to itroko tpad^oče predmet«, obrnite a« sanpno na arojega rojaka. Prodajam tndi na mesečna odplavilo Točno popravljanje ur, alatnlna in grafofoooj. Veako blago je jamčeno. _ m............................... VINKO PRISTOV, SLOVENSKA KAVARNA IN BILJARDI t-t 6112-14 ST. CLAIR AVE. A- == Stovenski fotograf m St Clair Aie. M14 Bftalwtj Izdeluje iltke za Kenitbe in drnlinake alike, ■like, po najnovejši modi in po niakib cenah. Za $3.00 rrednoatoih slik (en ducat), naredimo eno veliko aliko t naravni velikosti ■aatonj. m" VSE DELO JE GARANTIRANO. ALI VI ALI VASI PRIJATRIJI TRPIJO NA | ŽELODČNI BOLEZNI Staral sdravaikl pmltj* SS4 »lučaja adravljanih ozdrmiienih. S pomočjo Ozyo ina. Tridi-te v nal urad in mi tram pokažemo ta poročilu in druga. Dr. L L SIEGELSTE1N, , Mt PBRMANRNT RLDG. m nHyjD AVK. STEPHEN ZGONC, | CHISHOLM, MINN. 1 Gostitoičar in javni notar, H f V zalogi imam domače in importirana pgiž« t in Smodke. Alco vam pri Kaigi ne povedo za J moj prostor padle na številko 109. f BR1VNICA V KLETI. Mm 90 ie poslednji čas poštne razmere izboljšale poiOjam zopet redno / denaxje v. staro domovino. Pošiljatve ne pridejo v sedanjem čmpu teko brio naslovnika v roke, pač pa v teku 20 do 24 dni. 100K velja sedaj $17.00 s poštnino vred. Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-man je pa denarje poslati potom brzojava. Frank: Sakser t ... t . . , . ■ 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. .trni 6104 St. Clair 0. m ■ • •' &i ■i k M ' . ■ ff* 1 u.ii i f Jk'^ n i: ^ ;i j • 11 i- Tajniki in blagajniki • Lige! ceftj Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: lo članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarna glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo na glav. blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje S.* Lige. -Pravil in raznih drugih tiskovin Liga do danes še nima. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se . rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glav. tajnik. 6119 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. pustu ne vrnil, bo strogo kaznovan. Dotičnim vojakom se ne odtegnejo vojaške pristojbine, a tudi njegova družina vži-va $ času dopusta določeno dr-žavnb podporo. V posameznih posebnega uvaževanja vrednih čajih bo voj. uprava na po- sl Caj.U DO voj. uprava na p- ^ & >no utemeljeno prošnjo do- JJ_ časovno omejen izpust iz službe posameznih samostojnih kmetovalcev in kmetijskih uradnikov. If a Colu nad Vipavo je umrla gospa Marija |Puc rojena Rovan, stara 65 let glavarica znane narodni rodbine. Vojno sodišče v Gorici je obhodilo na 2 leti in pol ječe znanega socijalnega demokrata l Marico iz 'Nabrežine, čes, da 'je jiagovarjal črnovojnike, naj malo jedo, da bodo šibki in se tako odtegnejo vojaški slušbi. Draginja narašča. Zdaj, ko sleherna kokoš jajca nosi, so jajca dražja, kakor so bila sredi zime. Mesarji ne vedo, k a ko ') dolgo bodo še mogli meso prodnati. Cene živine so postale] tako visoke, da jih mesar-vezani na maksimalni ■ i m !.i>. i / i legarna Štajerskem. uradnemu izkazu je bilo od . do 27. febr. izkazanih na »tajerskem .novih slučajev pega stega legarja v Gradcu 4. v taborišču rusinskih intirancev vThalerhofu pri Gradcu ui. v taborišču galiških begunov •pri ^ipnici 21. v taborišču ruskih/ v jetnikov v Knittenfeldu '3./V taborišču galiških begunpv Smihehi na Zg. Štajerskem , „15. med gališkimi begunej v / Vurbergu 5. - « ^^ggg'V T ~ . Umrl je v Gradcu v Beli Kra-j'ni gospod Danijel Murn, po-I cestnik in gostilničar, občinski svetovalec, namestnik načelni-j. ka požarne brambe, član na-čelstva kmetske jhranilnice tn posojilnice. '.Pokojnik je užival »vanje in velik ta pitnin, ki vas prepričajo. Dr. L i 9EGELSTBN, m pKRMANnrr blm. T« BUCL1D AVK. • _i i. POZOR! Spodaj podpisani želim zvedeti za naslov • Leo c. Kresal V Cleveland«, Ohio, ima mater in sestro. Mati se sedaj piše Borkovič. Kdor rojakov mi javi njegov naslov, mu plačam za trud. Jos. Mantel, Box 1047, Ely, Minn.--— (33) NAZNANILO. Spodaj podpisani naznanjam da sem dobil slovenske plošče iz -starega kraja, torej kdor želi slovenske plošče, naj se hitro oglasi pri spodaj podpisanem. JOSIP MARIN* Clair - RS * na 1S79 E. 6Mh St za jaanlla. Bra* Naznanilo. Spodaj podpisani naznanjamo rojakom v Clevelandu, da smo otvorili novo krojačnico, kjer bodemo izdelovali obleke po najbolj modernem kroju in na tedenska odplačila. Čistimo in popravljamo obleke po najnižjih cenah. Delo garantirano. Se priporočamo za otbila naročila Kobal * Lozar slovenska krojača. 1366 Marquette St. blizu St. Clair ave. (Fri-23-46) (Naprodaj je hiša, 7 sob, velik lot, cena jako mala. Najlepša prilika za Slovenca. Hiša je na 1415 E. 41st St. Oglasite se pri John G. Mnrphy, Society For Savings Bldg. št. 543 Cle^&tand Ohio. (Fri-311 HAROLD E. BMERICH, javni notar in zastopnik za zavarovalnino proti ognju- Prodaja zemljišč in lotov. Preskrbi posojila. Tel. Wood 58. Bell Eddy 3678 J. stanovanje: 16205 St. Clair ave. ' Collinwood Sta. Cleveland, O. Trgovski pomočnik, najraje mlad fant, ki zna vsaj nekoliko angleško, dobi takoj službo v groceriji in mesnici za razva-žanje naročil. Oglasi naj se pri Viktor Rernot, ifiooi Holmes ave. Collinwood, O. (29) Dekle dobi delo v groc^rij; Mora biti zmožna v pisavi.. F. Mramor, 5919 Prosser ave. (28) Bdi ha3t 2377 VV. Cu> central 6678 k. — Plin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrlek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland. Ohio . (23-46) NAZNANILO. Vsem istim, ki imajo številke na obleko, uljudnq oznanjam, da se redno dvigujejo vsak teden. Ob enem pa prosim vse iste,* ki imajo številke, da redno prinašajo svoja odplačila, da s« uredi vse potrebno. Dalje naznanjam, da sem pričel zopet z novim kluibom in kdor želi biti član, naj se oglasi v moji trgovini. JOSIP GORNIK, krojač in trgovec. 6113 St. Clair ave. POZOR! Naznanjam rojakom, kateri je namenjen kupiti avtomobil novi aH stari, ali tovorni avtomobil — truck — da dobijo pri meni vsakovrstne avtomobile. Imam sledeč zastopstva: Buick, Studebaker, Overland, Imperial. National Imam tudi . tare avtomobile (1915 Imperial 42 HP, garantiran iz tovarne) 1914 Studebacker, 35 HP, za 7 ljudij, garantiran, 1914 Jackson 35 HP v dobrem stanju , model 1912 Overland, za 5 potnikov. Dober truck Regal v dobrem stanju. Vsem rojakom v Collinwood in Nottinghamu se priporočam, da posetijo mojo trgovino s pohištvom in železnino. Spomlad je tu, treba bo hišo barvati, delati nove plotove in vrtove popravljati. Vse kar je trdba pri hiši narediti, dobite pri meni. Se prippročam udani. C. Mandel, ,5702 Waterloo R>d. Collin mm MZwmrmJ*°$ebno svojim prijateljem, odjemalc-.vn in znancem naznanjam, da sem preselil svojo gostilniško obrt iz Hamilton avenue na 7613 ST. CLAIR AVE. takoj zraven 'White Automobil tovarne, kjer bodem postregli rojakom v čistih in prijaznih gostilniških prostorih kar bo najlbolje po moji moči. Prosim vse prijatelje in znance, da »e oglasijo pri meni, za kar jim bom hvaležen. Imam v zalogi še mnogo domačega vina, katerega prodajam po nizkih cenah. Vsak obisk me bo gotovo razveselil in trudil se bom poštreči po svojih močeh. S spoštovanjem (30) HENRY ZALOKAR. 7613 St. Clair Avenue. Naprodaj je farma 35 akrov, 10 milj od Public Square, zraven hiša z 9 sobami, hlev in druga poslopja. Dobra voda, na stotine sadnih dreves na zemljišču. A. L- M. Gannon, 725 Soc: iety for Savings, M'. Guzvich, 14823 Sylvia ave. Collinwood, Ohio. (28) 1M mi SO !to*W*Ki (TU.A> -r*.n.i P, UrtM On, Nm* Y«tfc Cttf ANTON SALAMON Carpenter - kontraktor. Priporoča se Slovencem za nova dela, kakor tudi popravila etarih del se prevzemajo in zvršijo točno in solidno. Vse moje delo je jamčeno. — Cene nizke. ANTON SALAMON. m 1594 East 49th St. - (24) Slovenka dobi takoj dobro slu-ži>o. Znati mora nekoliko angleško. Vpraša se na 6113 St Clair ave. -(29) ia ▼MB ptv#i i® ftciipl mIm> imm mmnimm i» »4 iMjttrtaJtfli Urmrt, 4m «M Vali lAvntti >■ ■■aH ami* »riti mI«Miim, kjifttliji i^iImI lofjl •JrtwMfca. it (nalJnlli pn4M(*V, Ul». cliar U lil ■ in "M. Guenthers Sloven. Lekarn, AMim Rd. v«g«| St Clair A v«. National Drug Store! Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. im 61. cesie S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpis-e. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45) Naprodaj v Goli posestva in zemljišča prav po nizki ceni. Slovensl prodajalec Josip Vidmar,1521 Luknov ave. N. E. blizu šc (37-*4-36-i5> Naprodaj je jako čedna hiša na E. 41st St. med Superior St. Clair ave. 7 sob. Cena ni? •ka. Nobenih agentov. J. C. Murphy, 543 Society for vings Bldg. -Ju—Mm fita*tf & sJ-ec Miii --1---L-J. ..II .U.iJ JOSIP ii 6108 St Clair Arene. ......... Slovenski p*. grebni zavod, zaloga pohištva, pečij in barv. Kočije in avtomobili za poroke, krste in druge prilike. Se priporoča narodnim Slovencem za naklonjenost in podporo I Postrežba vedno točna in polten«. —— Naša slivovka je kuhana iz pravih suhih češpelj. Cena 6 steklenic je $6.50,12 stek. $13. V zalogi imamo tad! BM tropinjevec, cena lffaL 12.75 in $8. Pristna rodeča Ohio 1 Galona 50, 55, 60, in 65c. Katavba in Delanure Tino' 75, in 80c galona. Za vina račanamo posodo sa 5 failS g]. $1.00, za25gal 12.00, šareča naro-čila je sod bvtsplatei. Naročil« naj ne priloži denar ali Money Order in na* tančni naslov. The Ohio Brandy Distilling COMPANY 6102-04 SL Clair-aT. Omhai 0. fc ■M Čistenje in likanje oblek. DOBRO DELO. Molke oblek«.................$1.00 Molke suknje............... $1.00 Jop®................................BOe NIZKE CENE. Žcotke kiklje.......... Ženske dolge suknj«........$1^)0 Ženske obleke.................$1M Tke OAMM DRY CLEANIN6 Cs. c-lt*.w 1574 e. 56th ST. A. J. DAM M, poslovodja. svojo suknjo, ogrnil markiza z njo, in odšel j-e iz ječe, jaz sem ostal. Tu me imate." "Ti nisi tega storil." V letu 1793 je bil predsednik vojnega sodišča skoro edino odloč-evalni faktor. On je zbral svoje tovariše sodnike, uravnal mislili, da sem jaz in pustili so tra mimo, To se je zvršilo oko- da se vrši vse skupaj kolikor hitro mogoče. Iz ječe pred sodišče, izpred sodišča na giljo- ■tiMigntiitiiiiiiiiiiaiaiii»M)aiii: potegneta svoje Roman ii Časa francoske revolucije. Vktor Bogo. Za 0L Am. primill L. J. P. vrata I" Vrata s< odpro. Gauvain reče: "Pazi, da za-preš vrata za menoj!" Potem pa potisne markiza iz ječe. Spodnja dvorana, ki je bila spremenjena v stražnico, je bila razsvetljena le z eno lešoer-bo, ki je razširjala motno luc. In v tem polmraku so videli stražniki korakati visokega mo-snerabki suknji; po-ga, in mož je šel I^Bi^HI Markiz polagoma koraka skozi stražnico, pride do odprtine, in konečno je zunaj. Straža, v mislih, da je prezentira puško. Hil je Gauvain. Cimourdain se trese. "Gauvain!" vzklikne. Potem pa pristavi: "Jaz zahtevam ujetnika!" „ "Jaz sem ujetnik!" rece Gauvain. i "Ti ?" "Da jaz," "Toda kje je Lantenac?" "Prost je." "Prost V , "Pobegnil?" "(Pobegnil!" Cimourdain se trese pO celem životu, in jecljaje izgovori: "Seveda, ta grad je njegov, n njemu so znani vsi skrivni Gauvain, I zliodi; najbrž Jc imela tudi ječa kak skriven izhod. Moral bi ,Ko je bil markiz zunaj, ko ;>rej vsaj vse preiskati, predno se je nahajal na travnatih tleh, sem ga ukazal zapreti. Pri be-z gozdom oddaljenim le dvesto | gu mu ni nihče pomagal." 4 čevljev, ko se je zavel, da ima svobodo, življenje zopet v svoji oblasti, se j-e markiz ustavil za trenutek in premislil, kakor mož, ki je bil iznenaden, ki ne ve, ali je naredil prav ali ne. Ko tako premišljuje nekaj trenutkov, dvigne roko in reče: I "Pri moji veri t" Potem pa se oddalji. Medlem so se pa vrata ječe zaprla. Gauvain je bil v ječi. "Da iljantenac j* P°" močnika pri begu," reče Gauvain. '' "ilhrje pobegnil?" "Da je pobegnil!" "In kdo mu je pomagal?" " faz!", "Ti t*. "Da." "Ti sanjaš!" "Stopil sem v ječo: »bil sem ko tako go orini, obdolžtijem sam sebe. | '^bra mi"poberi te vsi skupyj k zlodjem, lili pa je način glasovanja; bil je moj-] ster toliko kot sodnik. Cimourdain je zbral za sod-njo zborovanje spodnjo dvora-'I no, ki je bila začasno spreme-| njena v stražnico. Sklenil je, "Pri Fiogu, res je tako." "Nemogoče je." "Resnica je." 1 "Pripeljite Lantenaca sem "Njega ni več tu. Vojaki, ki «0 videli generalsko suknjo, so li polnoči." "Ti noriš!" "Govorim resnico." Mrtvaški molk nnstane " Ivo-ani. Cimourdain pa jeclja "Torej si zaslužil--" "Smrt!" reče Gauvain. Cimourdain je prebledel kot poldne je ©tw> vse pri-o za zborovanje, trije amo pokriti stoli, dolga miza, dvoje prižganih sveč in kk>p -blizu mize. Stoli so bili za sodnike, klop za obtoženca. lVia vsakem koncu mize je bilki mrlič. Niti dihati ni mogel, kot Še posebna klop, ena za komi- človek, ki je zadet od bliska sarskega avditor}«, druga za Velike potne kaplje se 11111 po pisarja, ki je bil neki kdrporaU )aVijo na čelu. "Na mizi je bil rudeči pečatni vosek, pečat francoske re J , publike, dvoje posodic s črnilom. nekaj pol belega papirja in dvoje razglasov: Dekret konvencije in dekret o zločincih. Za srednjim stolom je bila nameSčena trikolora. Srednji stol je bij namenjen za pred sednika sodišča in je bil narav; nost proti ječi. D»va vojaka sta t vorila vse "dbčinstvo" ki naj I obtožencu, bi bilo navzoče pri obravnavi,] Orožnika Dva orožnika sta čuvala klopi meče. za obtoženca. | Cimourdain pa je zopet dvorano, je stal pripravljen jezdec, ki naj bi nesel poročilo v Pariz. Cimourdain je pravkar pisal pismo odboru javpega blagostanja v iPariz Pisal je: "Državljani, člani odbor®I * možem, ki je pobegnil?" javaega blagostanja: Lantenac "Njegov nečak sem." je ujet. Jutri bo usnirčen." "Ali ti je znan razglas kon- Ko je to pismo datiral, pod-1 vencije „ pisal in zganil, ie izročil vse ga vidim pred seboj na skupaj poslancu, ki se je takoj "'izi podal na pot. "Kaj praviš ti k tennt dekre Ko je bilo gotovo, je z a po- tu.'' vedal Cimourdain z glasnim "Podpisal sem ga. zapovedal K gladom: sem, da se ga izpolnuje, in dal "Odprite ječo!" «em ga nabiti po vseh javnih Oba orožnika potegneta za: prostorih, potem ko je bil pod-j>ahe nazaj, odpreta ječo in| pisan z ijiojim lastnini ime-stopita noter. Cimourdain dvigne svojo glavo, prekriža roke, gleda na vrata in zakliče: "Pripeljite ujetnika!" Med obema orožnikoma pri vratih se prikaže moška posta- |Po'em po povzame deti glas in reče: 'Orožniki, zapovejte rencu, da se vsede," Gauvain se vsede na o njegovem imenu. Tretje poglavje. Glasovanje. Gauvain vstane: <• "Kako se irnenuješ?vAvpraSa Cimourdain. Gauvain odvrne: "Gauvain!" "Kaj si?"' * "Vrhovni {»oveljiiik preiskovalne severne armade." "Ali si sorodnik ali v zvezi nom. "Izvoli si zagovornika." "Branil se bom sam." "Govori!" •Cimourdain se je zopet po-liril. Toda njegov mir je bil bolj podoben tihi skali kot mir- Kadar o*eba. ki se čuti krivo, nripozna svojo krivdo, tedaj si ohrani eno samo stvar, ki je i 1 podpisan sledeče* Poveljnik preiskovalne armade — Gaavvain. Ko je avditor prebral vse listine, se zopet vsede. Cimour-lain pa prekriža roke in reče: "Obtoženec, pcfzor! Občinstvo. čuj in bodi mirno! Pred seboj imate postavo. O njej bo-emo sedaj glasovali. Večina odločuje. Vsak sodnik bo vpričo vseh naglas povedal svoje mnenje. »Ničesar ni treba skrivati. Prvi sodnik naj govori. Kapitan Guechamp, kaj je tvo-e mnenje?" Zdelo seje/da kapitan Guechamp ni videl niti Ciniourdai-na niti Gauvaina, Zrl je pred sebe kot v prepad. Potem pa je rekel: "Postava je pozitivna. Sodnik je manj kot mož, ker ne sme. imeti srca, včasih je pa več kot mož, ker ima meč. Le-414 pr«d Kristom je Manlij Rimu svojega lastnega sina >bsod'l na smrt, ker je njegov sin dobil zmago nad sovražni-com brez očetovega dovoljenja. Kdor prekrši disciplino, mora biti kaznovan. Tu pa je lila prekršena postava. In po-tava je mnogo več od discipli-ic. KeV se je tu ena oseba usmilili enega zločinca, je zopet vsa dežela v nevarnosti. Viveljnik Gauvain je povzročil, da je upornik Lantenac pobegnil. Gatuain je kriv. Jaz glasu-tem za smrt." ne vem, ali še stoji svet ali ne. Toda saj fi vse resnica, kar se je tu zgodilo! Obesil bi se najraje, samo da br vedel, kaj po-, menijo vsj ti dogodki. Jaz ne razumem lega. Torej stari mož naj bi pripustil, da trije otroci zgori jo žifi v ognju, in moj poveljnik nij bi prepustil, da se starcu od|eka glava za njegovo dobro delo! Da, če je tako, potem pa meni odsekajte glavo. Ena misel kot druga se mi zdi blazna. Če bi otroci umrli v ognju, tedaj biibil bataljon Bo- i > &m talni, klali med jemo našega zahtevam življenje s1 veljnika. Jaz ga mori Bolj vrpče ga ljubim kot včeraj. Ah, smejem se, pravite, da ga bodete na giljotino! Toda govorite recite kar Jiočete, nemogoče jc, da se to izvrši." In Radoub se vsede. Njegova rama se mu je ponovno odprla. 'Potok krvi se mu vlije izpod zaveze ter teče navzdol po njegovem vratu od mesta, kjer je "bilo nekdaj njegovo uho. Cimourdain pa se obrne pio-ti Radoubu : "Ali gllasuješ, da bo obtoženec oproščen ?" "Jaz . glasujem," reče Radoub, "da se ga imenuje generalom." Nedeljski IZLETI VIA Nickel Phte Železnice. Od 1 K. aprila in potem tekom poletja dovsehtiieat * krojju 100 mil od 25c do $1.00 RETUR LISTKI POJASNILA DAJE: E. A. Akers, C. P. A T. A. ClmlMMl. Obio dejte, da ne dobite *pona-redb, ki niso nič vredne za htevajte pravi li Pain Expeller s sidro znamko, kot jo vidite tukaj. 25c in 50c po lekarnah in naravnvost od RICHTER CO. 74—80 • Washington Street New York, H. Y. - " • M Dredni uradnimi kopnimi pogoji in oiikimi <„ valovit in bre* močvirja, dovolj leaa na njem farme in sadjcejcev. Dobra ilovita prst. trgovin in drugih indu»trij»kih p djetji. Dober promt brodih na vte strani Zjedinjenib držav. Ne zamudite ne bodete rekli; da urno Slovenci najzadnjjjL Za podr« obrnile se ose no ali piame> o naravnost na lastnike in naslovite 1 SLOVENSKA KOLONIJA, 12S« MILWAUKEE AVE. ROOM 307, CHICAGO. ILL. Njr 19" Zspomnite si da mi smo lastniki in nikakoritfi agentje .« V ti darilo za ipi y moji trgovini za ali več blaga, dobi popolnoma zas en "fountain pen", kakor ga vidite tukaj sliki. Pero je vredno $150, je iz nega 14 pise dobro in ne paca s črnilom. se priporočam za TRGOVINA VSE MOŠKE OPRAVE IN POTREBŠČIN 6408 St. Clair-av. Clair Avenue. Prvi in edini slovenski klepar in strelni krovec in barvar hiš. Vsako dalo garantirano. Nicke cene. IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, Govori se tlovensko in hrvst-•ko. Točns postrežba. Časo-pili na rai^ol&go. Ženske strežnice. Edini zobozdravnii-ki ursd v mestu, kjer se govori slovensko ii hrvatsko. Uradne ure! Od 9i30 do lliSO dop. Od 1:30 do 5K)Opop. Od 6:0Q do 8:00 »večer Telefon urad Cast 408 >n stanovanja: 1850 M. '"Napiši, pisar!" zapove Ci-inourdain. Pisar pise: "Kapitan Guechamp: smrt." Gauvain pa spregovori: "Ouecfbamp," reče, "dobro | volil. Hvala ti!" Cimourdain pa nadaljuje: "Drugi sodnik bo govoril Saržent Radoub, govoril" Radoub vstane, se obrne j proti Gauvainu in pozdravi obtoženca. Potem pa začne: "če je tako, potem pa meni j odsekajte glavo, kajti tu v pri- AU VASI t VI I TRPUO FIA SLABI KRVI. SI«T»i .