-
List izhaja vsak petek
n velja za navadne naročnike s poštnino vred inv Gorici domu poslan: za celo leto G gold.,za poljeta 1 gold. 50 s., za četrt leta 8t> sold/V Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude kat -pol. društva je naročnica določena v društv. pravilih-Posamezni listi se prodajajo po G sold. pri kujigarju 8olnr,r-ju na Travniku.
*'f	'S1 %r
i. ’	»
Naročnina in dopisi
naj se blagovol jno pošiljajo upravniku in soviedniku Matiji Kravanja-i v nunskih ulicah h štev. Gr H. Vse pošiljatve naj se frankujejo Rokopisi se ne vračajo. — Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo en. krat natisne, 8 sold., če dvakrat. 12 s-če trikrat, 15 s.; za kolek vsa k rat GO s
Nova volilna, osnova.
Po težkem porodu je vendar enkrat položilo minister-stvo svojega „enfante terrible" na mizo državnega zbora; česar so nekateri željno pričakovali, drugi se močno bali, zgodilo se je, želje so se uresničile i strah. Nova volilna osnova, ki hoče z ednini udarcem stoletja staro zgodovinsko pravo kraljestev uničiti, ki noče ozira jemati na naravne, narodne pravico ki prezira težnje nekaterih stanov, ki so podlaga i temelj vsaki državi, ta osodepolna osnova, pravimo, je gotova i dana že kot vladen predlog državnemu zboru v 'parlamentarno obravnovanje.
Razgledno naj podamo tu citateljem razdelitev držav-* nih poslancev po novi volilni osnovi. Ohranile so se dosedanje kurije: a) velikega posestva, h) mest i kupčijskih zbornic, c) kmečkih občin.	1
Poslancev bodo dobilo posamezne dežele po predloženem načrtu, kakor kaže sledeči razgled :
	iz velikega posestva	iz mest i kupe. zbornic	i/. kmečkih občin	skupaj
Češko	21) (15)	38 (20)	30 (19)	01 (54)
Dalmacija	1 (D	2 (1)	0 (0)	9 (3)
Galicija	20 (13)	10 (7)	27 (18)	03 (38)
Spodnjo Avstrijsko 8 (13)		10 (8)	9 (5)	30 (20)
Gornjo	3 (2)	7 0)	< (4)	17 (Hi)
Solnograško Stajarsko	1 (2)	2 (1)	2 (2)	f> (3)
	4 (3)	10 (5)	9 (5)	23 (13)
Koroško	1 (D	4 (2)	4 (2)	9 (3)
Kranjsko	2 (1)	3 (2)	3 (H)	10 (0)
Bukovina	3 (2)	3 (1)	3 (2)	9 (3)
Moravsko	D (0)	Iti (0)	11 (7)	30 (22)
Š težko	3 (2)	4 (2)	» (2)	io ((i)
Tiroljsko	5 (3)	5 (2)	8 (3)	18 (10)
Voiarlberško	- (-)	1 (H	2 (1)	3 (3)
Istrija	1 (D	1 (->	2 (l)	4 (2)
Goriško i Gradišč. 1	(1)		l (-)	2 (1)	4 (2)
Trst	- (-)	4 (2)	- (-)	4 (2)
	83 (38)	130 (87)	130 (78)	351(20:!)
Številke med oklepaji nam zaznamujejo poslance, kakor so spadali po dosedanji volilni postavi na posamezne dežele.
Posebnih opazek nočemo več podajati k predloženemu načrtu, saj številke same dosti jasno govore. Ako se načrt sprejme, — o čemur ni dvombe, ako se v zadnjem trenutku reči ne zasuknejo na drugo stran — , so si ustvarili nemški ustavoverci nadvladanje nad drugimi narodi i svojimi politično drugače mislečimi sobrati. Kričeča krivica se bode godila posebno razkosanim nam Slovencem. Da molčimo o Slovencih po drugih kronovinah, omenimo samo, da boste dve tretjini prebivalcev goriške grofije imeli v naj boljšem slučaju 1 poslanca izmed 4; ostale tri dohode laška tretjina.
Svesti vsaj bodimo si Slovenci, da smo porabili vsa postavno dovlojena nam sredstva, da bi odvrnili preveliko nesrečo, ki preti Avstriji sploh i nam Slovencem posebej ; nadejamo se vendar še, da se v merodajnih krogih ne bode preslišal še ob 11. uri preponižni glas ogromne večine zvestih avstrijskih podložnikov, — če ne, bodemo nekdaj, ko bode sicer že prekasno, z mirnim srcem zavalili krivdo na
one, ki tirajo ubogo Avstrijo skoraj neizogibljivernu poginu nasproti.
X>opisi.
V Dornbergu, dne 5. febr. Ako je bilo kedaj, je gotovo dandanes jako potrebno, da se med nami uresničujej » Gospodove bejede:	„Tako naj sveti vaša lue pred ljudmi, da vi-
dijo vaša dobra dela, in caste vašega Očeta, kteri je v nebesih." (Mat. V. 10) Zakaj verska vnemarnost in zagriznena sovrnžljivost zoper sveto katoliško cerkev in sploh zoper vse razodenje božje se dan današnji tako silno narašča, da le v-/znjemno vzbujevanje z lepimi zgledi in neutrudljiva zedinjena . molitev zamorc katoličane pred pogubljivo povodnjo pohujšanja neverne spačenosti zavarovati; in nam gotovo zmago svete ..cerkve vkljub vsemu pomanjkanju posvetne pomoči pospešiti jn konečno pribojevati. Tak spodbudljiv zgled združene molitve so pretekli teden sopet dali svetu naši vrli Dorn-beržanjev
Že o slovesnem shodu na sv. Goro, 2 sept. 1. 1., so Dornberžanje sijajno pokazali svojo verno vdanost do sv. cer-k\1 in svoje sočutje do zatiranega sivega starčeka na sedežu sv. Petra s tem, da je šlo razen onih, ki so bili drugod sv. spoved opravili, nad 300 le ubltdjanner, ki so bili doma spolloni, s procesijo na sv. Goro in tamkaj k sv. obhajilu. Ne-kteri liberalci so jih sicer zasmehovali in jim predočevali strašno škodo, kojo bodo trpeli s toliko potrato dragega časa, in vsled ^groznih" (?) se shodmn združenih stroškov, da molčim o tem, kako so jim računili, koliko njih si bode zdravje pokvarili in pred časom moralo umreti. A še celo žuganje, da nas bodo nasprotniki kamenjali — koje se je bilo tudi po Dornbergu silno razglasilo — ni toliko izdalo, da bi se ne bili ljudje zn shod na sv. Goro tako vneli, da so bili s posebno žalostjo in otožnostjo napolnjeni oni, ki so morali kot varuhi in zarad živine doma ostati, in kojim ni bilo dano shoda se udeležiti. Ti so nam pravili, ko smo se sv. Gore domu prišli, kako je bilo po Dornbergu ta dan vse tiho in prazno in pusto in tužno, kakor da bi bilo vse pomrlo.
Takova je bila gorečnost tedaj pri nas, a ona se ni še ohladila. Se o pravem času so zvedeli, da so sv. Oče za deve tdnevnico k prazniku Očiščevanja M. D. (Svečnice) popolnoma odpustke podeliti blagovolili vsem tistim, kteri bodo de-vetdnevnieo za sv. cerkev in za sv. Očeta k časti Matere Božje opravljali, za omenjeni praznik se spovedali, obhajali in za potrebe sv. cerkve molili: in glejte jih zopet naše dobre Dorn-beržane, ki vsak dan že ob šesti uri zjutraj že obilno kakor ob nedeljah k sv. maši zahajajo in Marijine pesmi prepevaje svoje pobožne zdildjeje pred sedež milosti pošiljajo, naj bi se Bog na priprošnjo M. D. svoje sv. cerkve in svojega preganjanega namestnika na zemlji usmilil in nam zmago podelil. Po sv. maši smo opravljali devetdnevnične navlašč za ta praznik sestavljene molitve. *) Vspch te nase devet dnevnice se razvidi
*) Posnete so iz italijanske, od sv. zbora za odpustke (a sacra con-greg. Indulg.) potrjene knjige : ..Zbirka molitev.** Za te devetdnevnične molitve so že papež Pij VII. z razpisom 4. avg. in 24. nov. 1808 in 11. jan. 1800. podelili GOO dni odpustka za vsak dan in tistim, ki jih nepretrgoma skozi 0 dni opravljajo, popolnoma odpustek, ako na dan p razni ku ali njegovo osmino spovedani in obhajani po namenu rimsk. papeža za vse p sv. cerkve molijo.
že iz tega, da, razen teh, ki so med devetdnevnico vsak dan več ali manj sv. sakramenie prejemali, bilo je na predpražnik in na praznik 516 obhajancev. To je bi'o lepo in spodbudljivo ; zdelo se je, kakor da bi se bili zopet povrnili prvi casi krščanstva, ko je še vsa cerkev, to je, ko so vsi pri sv maši nazoči vsak dan k sv. obhajilu hodili. Slava toraj Vam vsem temini Dornberianom! Podajmo se dragi Slovenci vsi v zavetje presvete Matere, kteri je dano vse krive vere zatreti po vsem svetu, in prosimo jo — ne kakor oni maloverni, če ne že brezverni Tomaž in »Sočin" dopisun o sv. Roku — zasmehljivo, ampak resnobno in pobožno, naj bi ona nam Slovencem pred vsim stanovitnost in edinost v sv. kat. veri in po njej edinost sploh, torej tudi narodno izprosila. Fiat ! — Vse za vero in domovino!
Iz tominskega okraja, 12 febr. Odkar so rodoljubi začeli buditi slovenski narod iz skoraj mrtvaškega spanja in odkar se je začel narod zavedati svojih pravic, povdarja in ponavlja se vedno po časopisih, po taborjih in drugih shodili potreba vpeljanja čisto narodnih, ne le ljudskih, temveč tudi srednjih in visiti šol, kakor tudi, da hi se po Slovenskem iz-ključljivo b? slovensko uradovalo Posebno zarad slovenskega uradovanja se je že toliko pisalo, govorilo, prosilo in zahtevalo, da se more vsak le čuditi, da je zagriznenost naših nasprotnikov, domačih in tujih, še ’ edno zamogla vzročiti, ka se nam najsvetejše pravice kratijo, kn smo z malimi izjemki še vedno tam, kjer smo bili začetkom narodne borbe. Le malo c kr. uradov po Slovenskem je, ki bi iz prostega nagiba po domače uradovali; nekteri, in takih je prav veliko, vkljub zagotovljenih nam pravic, ne glede na to, da so s prisego obljubili postave, torej tudi §. 19. osnovnih postav, zvrševati — še vedno celo slovenske vloge v nam ptujem jeziku rešujejo Sliši se v tem zmislu na tisuče pr.ložeb iz vseh krajev Slovenije; nekteri dolžijo vlado, drugi uradnike, zopet drugi odvetnike in notarje, ki nečejo pisati slovenskih vlog in le posamezni glasovi dolžijo tudi zanikrnost in nemarnost občinstva. In vendar je občinstvo v prvi vrsti krivo takih v nebo vpijočih krivic, ker ne zahteva pri vsakej priliki možato in odločno, česar mu po postavi nikdo odreči ne more in ne sme, ker si jie poišče odločnih odvetnikov in notarjev, ker jim prepusti in to za silo visoko plačilo, da v svojej privajeni nemščini ali laščini vloge napravljajo. Ali se je torej čuditi, da imamo v celej našej grofiji edinega (? Ur.) odvetnika dr. Lavrica, ki bi domače vloge pisal, ko bi klientov imel? Sramota mora res vsakega poštenega narodnjaka obhajati, ko čuje, da edini narodni odvetnik, samo ker mu je geslo: »vse za narod v narodnem jeziku" — dela nima *), med tem ko drugi dela omagovati ne morejo. Občinstvo je na da'je krivo in si samo zadolžuje krivice, ki se mu gode, ker v razne zastope voli nenarodnjake, odpadnike, izdajice ; in to se godi tudi ža-libog na več krajih celo pri volitvi v občinski zastop. Kako da takšni spoštujejo in varujejo narodne pravice, evo ti dragi bralec, zgled. Ni še drevje v drugo ozelenelo, odkar so bili vsi župani in podžupani nekega sudnijskega okrožja zbrani v poseben posvet. Predsedoval je komisar okrajnega glavarstva v Gorici.
Akoravno ni bil rodom Slovenec, je vendar županom in podžupanom čisto slovenskih občin prvo točko posvetovanja po slovensko naznanil. Od nazočih sta znala samo dva nemški in vendar eden teh prosi komisarja, da naj bi se stvar nemški razpravljala, da bode bolj umevna. Ali so drugi vedeli za to (razumeli gotovo niso prošnje), ne vem, to pa vem, da se pri celo važni razpravi ni več govorilo slovenski, dokler se ni zapisnik dal podpisovati in so nekteri v božjem strahu vpraševali : Kje se imam podkrižati? Dragi narod, pojdi in le počivaj še na dalje mirno, spanje tvoje naj ti bo sladko dokler
*) Če samo za to, potem moramo reči našemu narodu res : sram te bodi! Ur.
imaš take boritelje tvojih svetih pravic; soj se ti ni treba bati propada in pogina!
Lep dokaz očetovske skrbi občinskega zastopa je tudi ta. Znano je, da okrajno glavarstvo v Tominu, kot skorej edina častna izjema, spoštuje enakopravnost, in da pri tem uradu ni prazen izrek : Enaka bremena, enake pravice. Ne le da ta urad slovenske vloge vselej slovensko rešuje, tudi pozivi, okrožnice in sploh vsi dopisi tega urada se razpošiljajo slovenski. Te dni pa mi donese precej oddaljen župan, pošten narodnjak in natanjcen v svojih opravilih, ki pa nikdar ni imel prilike, sc nemščine naučiti, dopis, da mu ga preberem, ker je nemški pisan. Zavrnil bi ga bil, pravi, precej, ali došel mi je pod slovenskim naslovom i nisem vedel, da je nemšk. Vzamem ga i berem: »Slavnemu županstvu v. . . izroči se pričujoča vloga da v 8 dneh stvar okrajnemu glavarstvu v Tominu pojasni." Odprem in najdem vlogo sosednega župana (nam v sramoto je rodom Slovenec) okrajnemu glavarstvu v Tominu nemški pisano. — Dokler imamo takih županov, takih zastopnikov, ki še zdajnemu glavarstvu v Tominu nemški dopisujejo ni se nam nobene nezgode bati. Živeli takšni možje! Srečen narod, da jih imaš!?
V Gorici, 19. febr. — Dne 15. 17. 18. in 19. t. m. so bili polletni izpiti ali preskušnjc na tukajšnji slovenski deželni kmetijski soli. — Reči se zamore, da so vsi dijaki v vseh predmetih izvrstno odgovarjali in, čeravno so jih gospodje profesorji z vodjem, slavnoznanim g. Povšč-tom, natančno in ojstro o znanstvu in dokazih pri preskušnji sukali, niso jim učenci pri odgovorili nič dolžni ostajali.— Marsiktčri med nami je rekel, da, če bi le stotina naših goriških kmetovalcev in posestnikov znala to, kar so se ti mladi junači naučili, in praktično izpeljevati znali, zamogla bi se naša goriška domovina v malo letih, vsled podnebja in ugodnih razmer, gledé na poljedelstvo, vinorejo itd., vrt v Avstriji imenovati.—
Pa, žalibože! namesti da bi to čez vse koristno učilnico nar manj vsako leto 200 dijakov obiskovalo, obiskuje jo komaj 9, devet učencev slovenskih!— Velesi, dež. zbor je uči-nil po tej lako koristni napravi naši deželi eno naj večjih dobrot, ki si jih vsak domoljub le želeti more, in podeljuje k spodbujanju celo nekoliko štipendijev dijakom; pri vsem tem pa dokazuje število dijakov, da se naše ljudstvo za—po veri — naj koristneji napredek malo briga! — Na noge lo-rej gg. župani, občinski starešine in posebno Vi, véliki posestniki ! —1 Podpirajte to deželno kmetijsko učilišče; pošiljajte, če bi tudi treba bilo, na občinske stroške vsaj po enega učenca, po zmožnosti soseske, za vsako občino na Goriškem, v deželno kmetijsko šolo, da se bodo potrebnih vednosti naučili, dq hote potem zamogli po njih zgledu in uku Vaše polje, vinograde umno obdelovati itd. Potem Vam bodo z manjšim trudom in z manjšimi stroški mnogo mnogo več dobička doprinesli, kot do zdaj, in po takem Vas in našo deželo obogatili in osrečili! —
Gorica, 19. febr. 1873.
Nekteri poslušalci pri preskušnji.
Z Goriškega, 19. febr. (Odprto pismo c. g. M. Vales-u). Dragi Marko ! Dokler si se držal mojih nasvetov, peli so Ti slavo in imenovali Te »prvega duhovna." Zarad te časti si se prevzel in mislil, da moreš brez prijateljeve roko srečno voditi svojo barko po burnem morji političnega živenja. Poljub-Ijeji v »Soči" so Te lahko prepričali, da si se motil.
Pozabil si bil svojih dolžnostij, zato ima »Soča" prav, ko Te ljubeznjivo opominja, da »imaš ljubezen učiti." Ob e-nem Ti dejansko kaže, kako ljubezen hoče ona imeti. V 7. njeni štev. govori »eden Tvojih prijateljev duhovnov" (!) takole: »Mene je zelo peklo tako obrekovanje, vendar nikdar Te nijsem opomnil, kot zdaj, da „S." ve, da znaš neresnico govoriti." Ko tedaj vidiš prijatelja grešiti, ne opominjaj ga, in ohraniš mir in prijateljstvo. Ako ne jenja grešiti, razvpij ga pred
vsem svetom, ne zato, da bi se poboljšal, ampak zato, »da bodo ljudje vedeli, da zna grešiti," in tako postaneš učitelj Jjubezni" v «Socinem" duhu. Ta je njena morala! Danes bodi zadovoljen s tem koščekom, ki Ti ga je iz »ljubezni" privoščila, drugikrat Ti da še kak poduk o Tvojih dolžnostih. Imej potrpljenje, ako se ne spomni tako kmalu na Te ; stanov je veliko, predno vsakemu le nekoliko svoje »ljubezni" izkaže, preide mnogo časa. Iz lega tudi spoznaš, kako krivično ljudje o nji govorč, da je — brezverska. Kdo bi se bil upal, kakor ona, zamenjali politikarjevo pero z meniško kuto, pa u-čili poedine ljudi, kake dolžnosti imajo izpolnovati? Uči ljudi, naj je ne sodijo tako krivo.
Ako širijo drugi med narod načela, s kterirni se nikakor ne moreš sprijazniti, »veš, kako bi bilo Tvoje ravnanje v takem primerljaju? Čakati Tvojim načelom ugodnejših časov." Ne govori, da po Tvojem prepričanji so laka načela škodljiva narodu ; ne dokazuj, da ga dovedejo ’ nesrečo ; molči, kakor črna noč; pokrij si oči in ušesa, pa trdo spi. »Soča" je sicer nekdaj rekla, da »tisti pravo zadene, ki se poslužuje naravnih pripomočkov" (prosle besede). Pa takrat nij mislila na Te, zato Ti zabranuje, kar je prej svetovala. Iz tega ne sklepaj, da nij dosledna ; dosledna je uže, le spomin ima slab.
Ako hočeš veljati za svobodnjaka, drži sc mojega nauka. Kadar reče »S." mev, reci Ti mev, kadar bev, reci bev, kadar pev, reci pev itd. Ako tega ne delaš, nijsi svobodnjak, ampak nasprotnik svobode, »ki mora in na vsak način hoče govoriti, ki si domišlja, da je Bog vedi kakov političen faktor mej goriškimi Slovenci", kt hrepeni po vladi, ki »osebe napada", Joži trosi", »nesramno obrekuje", ki zasluži, da bi bil vsaj kakih 500—400 let prej rojen v temnih sredovečnih časih. Mislim, da nad tem se ne boš spotikal; vedi, da vsakdo ima pravico, svojo misel izreči in trditi, tudi Tvoji nasprotniki. Njihova načela dihajo svobodo, so svoboda sama. Ako se njim vstavljaš, vstavljaš se svobodi. To je jasno, kot beli dan.
Pisati znaš v en ali v drugi list; vendar če boš pisal kaj za »Danico" ali »Glas", pošlji spis najprej »Soči", da mu pritisne svoj »Exequatur, ter mu navdihne duha »svobode" in »ljubezni". Brati Ti pa nij treba drugega lista razen »Soče", ker ona zadostuje vsem potrebam : uči politiko, gospodarstvo, zgodovino, statistiko, matematiko, moralo, vse v enem listu. Govori se, da jo mislijo vpeljati tudi v šole, kjer bo nadomesto-vala vsako drugo knjigo. »S." Te uči značajnosti ne le z besedo, ampak kar naravnost »in praxi". Poglej »urednikovo listnico" v 7. njeni številki; ali nij »dostojna in reči, hočem reči osebe se držeča", kakor je obečala v 1. št. od 2. jan ? Ali moreš reči, da je »perfidna in osebe oskrunjajoča" ? Nikakor ne, vsaj tako je »S." trdila v navedeni štev. Vidiš, da tudi liberalci znajo biti mož beseda: od 2. jan. do 15. febr. inclusive je 6 tednov in Idan. Vendar v tem ne posnemaj je še, počakaj, da se storiš bolj vrednega in pripravnega za tako junaštvo. Eden ali drugi bi morebiti rekel, da omenjena listnica razpravlja gole osebnosti Tega ne véruj, ker »S." se ogiblje osebnostij, kakor mačka slanine. Z onima pismoma nij Tvoja oseba v nobeni zvezi, razen te, da jima je edini subjekt.
Ako boš kedaj v zadregi za podpis ali kako besedo, potrudi se k »S.“, tam jih dobiš na izbiro. Ona zna »coprati" »kaplančke", »učenjake", »reformatorje", »staro-in mladotur-ke", »avantgarde sršenov"......... Kaj si mislil, ko si se podpi-
soval kaplana, da Ti pride na pomoč kak mogočen župnik izpod Krasa (vulgo dopisnik iz Tomina)? ali kak prijate'j duhoven z Bovškega (?)?— V tem sc nij°i varal : neresnični jeziki so Ti pridobili resničnih prijateljev. To Ti spričuje več duhovnov izza sv. Gore v 7. 1. »Glasovem".
Jez bi Ti pa svetoval drug edino primeren podpis: „Ex-Sočan". Svitel krog liberalne glorije bi Ti potem glavo obdajal. V senci »resnico-in pravicoljubne" »Soče" — vera ne uči resnice, zato »S-i“ ne diši — bi se dobro počutil. V njenem zavetji bi se brez skrbi igral s častjo in dobrim ime-
nom ljudij, ki qe pristavljajo vsem Tvojim besedam — Amen.
Se nekaj. Tvoje živenje je v nevarnosti: Skrivna sodba je sklenila tako dolgo s peresnimi cepci udrihati po Tebi, da Ti polomijo vse kosti. Vendar ne boj se, Tvoje moči so vece, nego bi kdo mislil. Nasprotniki sami to priznavajo s tem, da si iščejo po vseh kotih zaveznikov proti Tebi. Srčnost velja! kliče ti
Tvoj prijatelj Repoštel.
Ogled.
Avstrija. Ko so naši Goričani bili še — stari Goričani; ko so hodili še v Solkan, na Kojiče ali k Žefe-tu jest »uš e Salata", imeli se med drugimi tudi ta pregovor, da so reKli: »Fevrarut pieš di dut". Hoteli so s tem reči, da meseca februarja kako leto hujša zima nastane, ko poprejšnjih mesecev. Jez pa, ki o politiki pišem, obračam oni pregovor na naše avstrijske »ustave." Že Schmerling nam je februarja meseca spačil oktoberni diplom; zdaj nam je zopet februar novo prestavo »naše" ustave prinesel. Dne 15. t. m. (zapomnite si ga dobro !), to je, tisto saboto pred drugo predpostno nedeljo (pri imenitnih dogodkih treba dan in dobo natančno zabilježiti) je položil knez Auersperg, cislaj-tanskega ministerstva predsednik, na hišno mizo zbornice poslancev načrt »željno" pričakovane » volitile reforme". Svečan trenotek to —za ves ustavoverni svet! Zato se prav čudimo, da niso prišli centralistični časniki rudeče obrobljeni na svetio. Za naše lokalno-časniške oči je bilo ta teden toliko dobre in lepe robe ozir direktnih volitev po vseh listih, ki so se šopirili s paragrafi novih načrtov, da moramo jako zadovoljni biti, da smo našli v tistem labirintu našo ubogo »Gòrz un d Gradisca". Osupnilo nas je močno to, da smo našli v nas zadevajoči točki — kdo bi bil veroval? — sijajen dokaz prisrčne ljubezni osnovalcev omenjenega črteža za našo deželico : dali so nam stiri poslance ! Da bi nas pa ti štirje preveč ne zastopali, je preskrbljeno, da dobodo Slovenci enega Laha za poslanca, Lahom pa bo na voljo dano, si tudi — če bodo hoteli — kakega nemškega centralista izvoliti. Toda šala in ironija se nam vtaplja v jezi. To ni več nevednost ali preziranje, to je že zasramovanje slovenske narodnosti na Goriškem, kar nam razdelitev volitnik skupin pri nas kaže. Veliko posestvo, laško in slovensko skupaj, voli enega poslanca (in ta je Lah); mesta, trgi, o-brtnijski kraji in kupčijsko-obrtuijska zbornica enega (ta je Lah); kmečke občine sodnijskih okrajev Gorica, Ajdovščina, Kanal (volitili kraj Gorica) in sodu. .okrajev Tomin, Cirkno in Bovec (volitili kraj Tomin) volijo enega posl. (ta je Slovenec); slednjič vseh laških okrajev km. občine (volitili kraj Gradišče) in------(čujte!) občine sodnijskih okrajev Ko-
men in Sežana (volitili kraj Sežana) volijo skup enega posl. (in ta je Lah ! ). Namesto 1 Laha vzemite si, kjer hočete, enega Nemca, pa imate pravico za Gorico. Samo tega še ne vemo, ali ostane pri slovenskem velikem posestvu dosedanja odmera davkov (50 gold.) ali ne. To bi utegnilo dati zna-biti računu drugo podobo. Pa kaj! bomo li z načrtom reforme že zdaj sačunili? Danes in jutre ne še. Poljaki so naša zvezda in pa — ustavaki sami. Gotovo je skor, da Poljaci zbornico zapustè, kajti njihovi 3 možje v zborničnem odseku za ustavne reči so že ušli, ko je prišla na vrsto vol. reforma ; ušli sii, rekoč, da, če se reforma vpelje, je to „itstavolomu. Tako nadejamo se, poreče vsa poljska delegacija. Ustavaki pa, ki zdaj ministerski črtež sami pretresajo, sprli so' se že na večo reforme slavo. Čuditi se moramo, da med naj radikalnišimi vporniki zoper črtež sploh je naš grof Coronini. On je proti skupinskemu sistemu, proti zastopanju interessov. „Ljudstvo“ — pravi — .»naj bode zastopano ; nekaj prav novega moramo uAavariti ; naše (go-
riško) véliko posestvo ne želi posebej zastopano biti itd. “ Bravo, gosp. grof, saj v tem se celò z Vami vjemarao, da naj bode ljudstvo zastopano; potem pa govórite tako, da dobodemo Slovenci 3 poslance, Lahi pa 1, kajti to je razmerje med nami in njimi. Kaj ljubše pa nam bo, če centralisti sami volitilo reformo pokopljejo. — ‘ Po miuist. načrtu bi imela šteti nova državna zbornica 351 poslancev, sedanja jih ima samo 203. Na Goriškem bi prišel na vsakih 51 tisuč stanovalcev 1 poslanec. — Kmečke občine bodo volile po izbranih volilcih, kakor zdaj v deželni zbor.
Vnanje države. Spalijsko.	Kralj Amadej je tedaj res
šel in- po vsej deželi cvete republika. Kakor prišlo, tako prešlo, si lahko misli Amadej, ž njim pa tudi mi tako. Ki čuda, da se je naveličal vladarenja; saj ni imel za — se druge stranke, nego — republikansko in radikalno, kteri ste mu služili, dokler je služil on njima kot orodje. Z dru-zimi besedami : Amadej se je zibal le na valovih revolucijskih elementov, kajti pravi monarhisti so ali Kartisti ali Alfousisti. Pa kaj bomo dolgo modrovali v odločenem nam kotiču »Glasa*. Cvet našega modrovanja bi bil: Erudimini, qui judicatis terram. (Zmodrite se, ki sodite zemljo). Kaj pred naj bi se zraodril Amadejev oče, Viktor Emanuel, pa je že prestar za to. — Odpovedal se pa je Amadej 10. t. m. sè sporočilom do kortezov (drž. zbora). Zbor je odpoved enoglasno sprejel in prilastivši si vso najviše oblast (su vrč n• nost) v deželi, razglasil republiko. Za prvi hip res ni bilo mogoče druzega storiti. Ali se pa republika vzdrži, moremo avomiti, kajti Karlisti bodo zdaj desetkrat pogumniše postopali, Alfousisti tudi ne držč križem rok, in armada —■ kdo ve koliko zanesljivih elementov je v njej '? Med tem republika naglo živi: naredili so kortezi več postav ali dekretov v enem tednu, ko poprej skor ves čas Amadejeve vlade. Tudi jako uljudni so špaujski gg. republikanci. Izvolili so komisijo (izsred zbora), ktera je spremljala kralja do portugalske meje, kajti podal se je v Lizbono, ker je
ondašnja kraljica njegova sestra. Od ondot ga prepeljejo i-talijanske ladije v Italijo. — Kak izid bodo imele reči na Španjskem, ni mogoče še prerokovati. To pa je gotovo, da, če se utrdi republika, imela bo upliv na Francijo in Italijo, kjer je republikanska stranka tudi jako močna in predrzna.
V’ Svojci odstavljajo državne oblasti škofe in fajmoštre, da je kaj.
Načela, po kterih se pri tem ravnajo, so taka, da, ko bi se jim pravi katoličani udali, ne bi ostalo ni duha, ni sluha od katoliške cerkv. ustave. Z apostoljskim vikarjem genevskim, škofom Gašp. Mermillod-om so v kratkem pravdo končali: — spravili so ga čez mejo na Francosko. Le urno in določno, tako bo homatij poprej konec.
Domača novica.
(Farna administracija na Placidi v Gorici) je izročena g. kooperatorju ondašnjemu Angelu Cenlazzo u. — Fara je razpisana do 20. marca t. 1.
Razne vesti.
— Medved peljan po subu. — One 19. t. m. so videli Komenci (na Krasu) nekaj nenavadnega; pripeljali so tje na vozu z dvema konjema—medveda na „šub“, in z njim nekaj oseb, katere po omiki ne stojijo veliko vise nad medvedom. To so namreč istrski klateži, ki jih pri nas navadno imenujejo »cigane*.
Kdo da za te ljudi skrbi, ne vem; tudi mi ni znano v kakšni zvezi da so ti reveži z avstrijansko postave ; to pa vem
in zraven mene vedo in čutijo lo gotovo še bolj prebivalci vsega Goriškega, da ravno cigani so, ki nam z goljufijo, z beračenjen in morda še več s tatvino škodijo, in na vse zadnje se pustijo še prav po gospojsko domov voziti. Kdo plačuje te stroške ? Ne bi se dalo temu v okom priti ? Zakaj se taki ljudi od doma puščajo? Ne bi bilo bolje, ko bi zemljo obdelovali, mesto da se okoli klatijo in pri vsi tatvini itd. lakote in mraza trpijo ?
— Opravičeno prašanjc. — Je-li pravično, da dobi na Češkem 5,200 000 Cehov 33 poslancev, 1,800.000 Nemcev pa 57 ; na Moravskem 2,4-39.000 Slovanov 9, pol milijona Nemcev pa 25 poslancev ; na Šlezijskem 248.000 Slovanov enega, 29.000 Nemcev pa 4; na Štajarskem 413.000 Slovencev 5 poslance, 7 17.000 Nemcev pa 19? Je li to pravica, vi nemčurji, ustavoverneži in prusaki ?
— Orgle v Ajdovščini, o kterih je oznanilnik „Glas“-a v 7. št. povedal, da so na prodaj, so že prodane.
— 0 tominskem glavarju, žl. g. A. \\inkler-ji poroča se nam iz zanesljivega vira, da je tudi on občinska zastopništva obdelaval, da bi noben ne podpisal peticije proti neposr. volitvam. Težko nam je, temu verjeti; zatoraj pred da proti zaslužnemu možu kaj spregovorimo, hočemo počakati nadalj-niših sporočil.
— Peticije proti nepos . volitvam z obilnimi podpisi smo že prejeli iz V., Št., Š., R., in B.; za ostale prosimo uljudno, da se nam pošljejo nemudoma.
— Ako so opazke v listnici »Sočinega* urednika (št. 7.) zanesljive, smo prisiljeni misliti, da je za »nekatere gg. gimn. dijake iz viših razredov* vpeljan nov predmet — »stercoro-logiau. Starokopitneži menijo, da je gimnazij pravo humani-tefcno učilišče; zate so tudi nekdaj menda imenovali dva razreda »Humanilats-Classen* (V. in VI.). In še zdaj beremo čestokrat po časopisih, da, ko se poudarja razlika med gimna-zijem in realko, poudarja se tam humanizem, tu realizem. Sploh se ponašajo gimnazijalci z bolj olikano omiko. K tej pripomore znabiti naj več estetika, ki veje iz klasikov in se ob njihovem razlaganju uči. Tako doslej — a zdaj ? Namesti estetike in humanitete — stercorologia !! — Ali je dotični profesor „bla-toslovjali iz tega predmeta opravil izpit, bo kazalo konecletno gimn. sporočilo. Ker pa v Beču (in „blizo dunajskih jezuitov*4 že celo ne) za taka znanstva izpraševalne komisije ni, sestavljena mora biti brez dvombe v Gorici ; saj „učenjaki“ „Soči-ni“ gotovo niso v zadregi, ko gre za tak posel. — Ta izpraševalca komisija je na prošena, da raztolmači naše latinsko-gr-ške izraze njim, „ki so samo realko študirali**.
— Vsaka reč ima svoj čas. — »Kar danes lehko storiš, ne odkladaj na jutre*, pravi pregovor. Ta le primer-Ijej pa kaže, da pregovori nijso zmeraj resnični. V neki družini na Dunaji zboli nekdo precej nevarno, pa ne tako, da bi ne bilo upati, da ozdravi. Pošljejo po zdravnika, pa ga nij bilo brž; brž pa je prišel ter ni j čakal, da bi bili po-nj poslali — agent neke pogrebne družbe. Se ve, da družini nij bila nič kaj po godu ponudba »točnega pokopa brez prevelikih stroškov* v trenotku, ko se je vse njeno u-panje vrtelo krog ozdravljenja bolne osebe. Pravijo, da je priden agent prav hitro in brez lastnega truda prišel iz hiše na cesto, da pa nič kaj rad ne pripoveduje o tem pri-godku.
— Viktor Emanuel v denarni zadregi. — Italijanski kralj je podpisal menjic za 500.000 frankov, zdaj pa jih ne moro plačati. Nedavno je zopet pri več bankirjih iskal treh milijonov na posodo; a ti ljudje so brez srca! Povedali so Kj. Veličanstu, da mu ne dajo ničesa, razven če država prevzame poroštvo.
Današnjemu listu je dodana priloga.
Priloga k 8. štev. „ Glas a, 21. februarja 1873.
I>odlistels..
Hvala noròsti.
Cicero prò domo sua.
Prijatelj, Ti trdiš, da jaz kaj neumnega niti ne morem spisati! Slab poklón to meni; da nij resničen, to mi je naj-veca tolažba. Kako to? Vidiš, dragi moj, jaz se ničesa tako ne bojim, kot moder biti in ucén. Sicer pa nij take nevarnosti, kajti jaz štejem pamet, modróst za najspodnjeje in najne-varneje blagó ; jaz sem zaklet sovražnik modrósti in modrijanov — prijatelj pa vsem norcem, in moje geslo je: »Živela noróst !
Narpoprej naj ti torej povóm, da sem jaz bil moder rojen, gotovo tako moder in modro, kakor vsi modrijani od A-ristotela do Kanta. Potem še le sem svojo pamet zavrgel — in to iz pametnosti, ker sem spoznal, kakó da je škodljiva in pogubljiva — in kakó srečna je noróst,
Le norci so srečni! Nočaš verujeti meni? Se vé, moja veljava pri tebi ne bo velika, ker sem takój v prvih vrstah pamet zatajil; no! naj ti pa govoré možaki, ki imajo pri tebi veljavo! Schiller, kaj ne, to je moder mož, „ein Genie" ! Glej, in tudi on norce bruzoruje : »Nur die Dummheit ist das Leben und das Wissen ist der Tod * ! Tako te on uci. Ako tedaj hočeš, dragi moj, dolgo živeti, spoštuj in còni.... neumnosti beži pred učenostjo, ko pred pisanim gadom. To svetujem posebno tebi, mladina! Pusti knjige, obési nauk na kljuko, ne poslušaj, kar ti z visokimi, veljavnimi obrvi in slovesnim glasom zabiča vajo tvoji uččni učitelji! Pomisli: Nur die Dummheit ist das Leben und das Wisseh ist der Tod ! Experto crede Rup erto, da ne boš z nesrečnim Jenkom zdihovala:
„Bog Vam odpusti, modri možjč,
Vaše nauke — moje gorjé * !
Človek, ki svoje žive dni le résno tehta in tuhta, v svojih možganih nosi vse stvàri od nalivek v mlaki do svetov nad oblaki — kaj ima siromàk od tega’ Plačilo so mu hà-mòrrhoide na sedalu, kljukast hrbet, čmerikav obràz, snežna ali pa lisasta glava—
^Vaši medrósti trap sem verjél,
Leta mladosti — starček začčl.
Vrag naj jo vzame vašo modróst,
Ki mi je vzela mojo mladost! (Jenko)
Modri in učeni Ijudjé nijmajo nobenega veselja, in če krog in krog rožice cvetó, oni jih zabijo trgati :
„Ein Kerl, der speculirt,
Ist \vie ein 1’ferd aul diirrer Haide,
Vom bosen Geist im Kreis herumgefuhrt,
Und — ringsumher liegt sditine griine Weide" !
(Gothe)
Ubogi učenjaki!
A „dulce est dissiperei (Horatius), dobro je noreti" ! Norost, neumnost ohrani gladku čelo in srcó veselo, norci ostanejo večni otroci: česar nijmajo, si pa — domišljujejo ; v sanjah živd, gradove zidajo v oblake, (kjer jim ne bo zmanjkalo prostora). Oh zlata noróst! Norci so — otroci! Kedo pa si upa dokazati, da otroška leta nijso najlepša celega življenja? Dokler je posamezen človek na oni stopinji, je srečen, dokler je bilo človečanstvo v povojih — cvetela mu je zlata doba ,aurea prima sata est aetas" ! (Ovid.)
Zdaj pa, modrijani, kličem vas pred sodnji stol: Kaj ste naredili iz onih zlatih časov ?
Kolikor bolj je rasla modróst in učenost, toliko bolj se je slabšalo na zemlji: prišli so sreberni, železni časi, in sedaj je v mnogih ozirih že le papirnati vek! cunje, cunje! ... lau-ter — Lumpen!
Učenost, modrijanstvo, filozofija nijma nobene druge cene in zasluge, ko to, da pot pripravlja — norosti! Filozofija — mati norósti, vsak filozof rodi tisoče in tisoče norcev ! In v tem pomenu naj živi tudi filozofija !..
Norcev sreča išče. Pamet in sreča ste si sovražtvo prisegli. Sreča je slepa in opoteča, na norce največkrat zadene. To bodi v tolažbo mojim učenim tovarišem, če jim je na zemlji kaj izpodletolo ...
Norcu je tudi vse prosto, nikdó mu ne zaméri. Naj se pameten, moder človek v družbi oglasi le z eno ostro ali neprimerno besedo — glej, že sosedje temno gledajo in sosede nevoljno nosek vihajo; norec pa sme resnico gosti in nikdo mu goslij na glavi ne razbije, marveč vse se odene v fidano" voljo. Zató sem tudi jaz oblekel pustno kapo ter jo nosim delavnik in praznik, in glej ! nekateri celò trdó, da mi lepo stoji. Hvala za priznanje!
Učenjaci, modrijani so najbolj dolgočasni, — neprebavljivi ljudje, — učenci pri njih dremljejo, družbi se zdeha ; naj pa stopi dobrovoljen norček med družbo, še ust ne odpre, že je vse polno sméha. In sméh je zraven spanja (katero je tudi moj element,) vendar še največa tolažba v tem pustem življenji !
Živela tedaj noróst, živeli norci, živio pust, Id vse spremeni v norec, t. j. po mojem — v srečne ljudi.
To bodi moj pustni, če to ne, pa vsaj — pusti listek.
Še nekaj za pust.
Habtak! — takò sem slišal še učenček nekega gosp. »frajtarja* nad »gmajnarji" kričati. Ubogi, kako zelò so oni pred to mogočno osebo trepetali!
Da, takò so pravili, še obligatni »šnurport* so morali prestrici, ako je bil po misli gosp. „frajtarja" predolg. Ali — čaši so se spremenili ; tudi prostaki imajo dandanes po vojnih postavah pravico, svoje muštace po svoji volji nositi.
Dasiravno so se dandanes n. pr. celò ženske »emancipi-rale", da bojo v prihodnje v nekaterih uradih radovaje se u-radovale; dasiravno so se uredniki časnikov emancipiral^ in bi še celò učenčeki svoj „šnurportelj“ radi po svoje zavihali, vendar oni komandanti vsem ne pustijo, da bi še pri starem ostali, toliko manj se od njih emancipirali. Kadar pa rečenim urednikom, — tem učenikom v mladem Izraelu, — ne gre vse gladko po njih volji, postanejo čmerni, žugajo prav patetično tu kakemu županu, kadar jim nij dvakrat ultra-liberalec, da ga na gosto sito položijo, tam sodijo po šolmašterskem starem kopitu kakega župnika, ker se predrzne v svoji fari prostovoljno v šoli učiti zavoljo pomanjkanja učiteljskih moči; kakega vikarja, ker se po njih misli ni še poboljšal, kakega „kaplančeka“ (lo je njih izraz), da jim je »odpadnik-lažnik*, ker se prederzne svoje misli razodeti. — Skvatkoma si oni pripisujejo auktoritatnost, biti učeniki ino sodniki, torej se ne podučiti, ne soditi ne pustijo. Od kod ino od kadaj oni tako oblast ino nezmotljivost imajo, vedo le sami.
Šembrajte, to so ti komandati !---------In tako drdrajočim
in plesajočim v svoji dozdevnosti se jim kak krat zdrsne na polz-ski poti, ali pri tej priči si domišljujejo »zacopranje" kakega desetošolca vzrok vsega tega ! —
Pomni si dobro ti, ki dopisuješ in sporočuješ rečenim urednikom »iz Tomina", ti, ki trdiš, da si duhoven; to tebi tiče. Ti si bil v deseti šoli in si tem urednikom ^zacopral", da se jim je zdrsnilo, — da so tako blamažo doživeli, da v-sak slepec njih sleparstvo debelo ošlata ; zatò te bojo pa kaznovali.
Iz tominske Sibirije moraš „vandrati“ še toliko naprej, v bovško Sibirijo, in od tam moraš še bolj debele —, ko prej iz Tomina, sporočevati. Pomni si pa, da boš popravil, kar
si bil v Torniliu skazil, da bos menda narobe od prej „zaco-pral", ker takò hočejo imeti tvoji učeniki in sodniki s pogojem, da boš njih prijatel, kajti v visoki casti pri njih — dokler te v svoj namen potrebujejo. — Zdi se mi pa, če se ne motim, da si že z Bovškega listek tvojemu nekdanjemu prijatelu in odpadniku tvoje vrste napisal očitaje mu preziranje ljubezni do bližnjega, katera bi imela po tvoji misli veča od ljubezni do Boga biti, češ, da zadnja se na prvo, ne pa nasprotno naslanja. Menda si ga v ravno tem lisi eku tudi lažnika pital. Škoda, da nisi tudi kak izrek sv. pisma pristavil! Po moji misli bi bil najprimerniši sledeči: (Janez 18) „Sic respondes Pontifici"?... et sequentia — „Predr/než! li takó se podsto-piš govoriti našim sodnikom in učenikom? Kar oni učijo, ni treba dokazov, in kar presodijo, ni treba spričcvanja". Ako bi mu bil to rečeno še pristavil, bogme ! še natopirji bi ti bili ploskali. Le pazljiv bodi torej v tvojem novem misijonu. Ako bi kaka nova blamaža pretila, gorje tebi ! Zgubivši prijaznost omenjenih urednikov, si gotovo dekretiran za „kaplan-ceka* in ob enem zapraviš za vselej pravico do „Valhale".
* Za spominek prooesijo na sv. Gori.
Č. g. J. Kol. iz Dornb.
„ v J. Peternel iz Štand.
5 gold. — 1 « —
Borsni kurzi na Dunaji 20. februarja.
Za novo zvonove na sv. Gori
sta darovala :
Č. g. J. Pod. iz Čatež-a „ „ J. Kol. iz Dornb.
3 gold. 50 kr., 5 „	—
Državne oblig. v srebni	•	• • •	. gl 73 s. 60
»	«	papirju			
Posojilo leta 1860			.	. 105 „ 75
Napoleon d’ or			
Cekini				
Adžjo srebra	....	•	• • •	„ 108 „ 70
Tržna cena žita	20.	februarja	1873.
Pšenica (kaznanik)		• • •	gl. 3 s. 25
Turšiča	*		•	„ 1 „ 75
Ječmen	„		• • •	•	»	3 „ 20
Rež	„	.	.		•	•	v 2 „ 25
Oves	„		• • •	S 1 » 25
Fižol	„			« 3 * 40
Seno	(cent) ....	•	* * •	«	1 « 30
Slama	„	.	.	.	.	•	• • •	» 1 » 20
— Listnica uredništva.	Gg-	M. V„ J.	G., A. R.: Prihod
njič; N. K. v Post., A. B.: Bomo videli.
PODDBUZNICA
_	V
Eskomplne Banke Slajarske
?
GORICI
eskomptnje menjiCC na vseh avstrijskih semnjiščih in vnanjih, in odstopa nakaznice za vsakošno semnjišče notranje iti zunanje. —
Za vplačila V Zlata se dovoljujejo obresti po i °/o proti 30dnevni odpovedi.
Sprejemajo se vplačila kterega koli zneska od 10 gold. naprej po 5 % na tekoči račun (conto corrente); dajajo se za-nje knjižice, in vsak znesek SC Šteje za kapital od dneva, ko je bil vplačan.
Izdavajo se blagajnične nakaznice donašajoče po 4 °/o obresti brez odpovedi in po 5 °/0 z odpovedjo 10 dni.
Dajajo sc denarne pomoči na vrednostne reči.
Kupujejo in prodajajo se vrednostne reči vsake sorte in se jem-Jjejo na račun koga tretjega proti temu, da se plača kaj malega kavcije.
Odgovorna izdavatelja in vrednika: Ant. Val. Toman in Matija Kravanja — Tiskar Seitz v Gorici.